9 VPRAŠANJA KADROVSKE POLITIKE NA SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE
11. aprila 1975 - leto XI - št. 14 (273) - Cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
Mladi in drugi prebivalci velenjske občine so pripravili v soboto, 5. aprila, nadvse prisrčen sprejem štafeti mladosti s pozdravi tovarišu Titu za 83. rojstni dan. Prva, ki je ponesla štafetno palico po tleh velenjske občine, je bila mladinka Mojca Bec, učenka osmega razreda osnovne šole Miha Pintar Toledo. Na Titovem trgu v Velenju so štafeti pripravili lep kulturni program, od tam pa je pot nadaljevala skozi TGO Gorenje in REK v Šoštanj. Za svojevrsten sprejem pa so poskrbeli mladi iz Zavodenj, saj so štafetno palico sprejeli na konjih. Mladinec Ivan Juvan pa jo je izročil Vojki Rek iz Črne na Koroškem. (Na sliki: predsednica OO ZSMS Zavodnje Liljana Jošt je kar na sredi ceste prebrala čestitko za tovaijša Tita).
V DOLINI MORAMO KADRE VZGOJITI SAMI
VELENJE, 3. aprila (In) - Zadnja seja občinske konference reze komunistov Velenje je bila tako razgibana, da so zavoljo :evilnih razpravljavcev morali umakniti z dnevnega reda točko aevnega reda, ki jo bodo obravnavali na prihodnji seji. To bo, kot >sklenili, še v tem mesecu.
hajali ljudje, ki največkrat niso imeli nič skupnega z ideologijo zveze komunistov in seveda tudi ne z našim samoupravnim sistemom.
Zveza komunistov zdaj odpravlja slabosti kadrovske politike in postavlja novo vsebino ter cilje. Nepravilnosti pa bomo lahko dosegli z aktivnim odnosom vseh naprednih družbenih sil do kadrovskih vprašanj.
Na zadnji seji občinske konference zveze komunistov v Velenju so se člani zavzeli za oblikovanje akcijskega programa tja do leta 1980. „Kadra moramo v občini vzgojiti sami in jih pripraviti za delo," je dejal Ivo Jamnikar. On je tudi opozoril, da je denar, ki je z zakonom predpisan za izobraževanje, ostal večji del neuporabljen. Zato mora zveza komunistov v teh delovnih organizacijah zahtevati, da se ta denar izkoristi za izobraževanje.
Člani občinske konference so se zavzeli za trajno večmesečno politično šolo, saj zlasti mladim komunistom manjka osnovnih znanj. V počitnicah bi morali pritegniti v
Zveza komunistov je zadnje čase odločneje začela reševati kadrovska vprašanja. Tako je ■ tudi v velenjski občini. Zadnjo tsejo občinske konference ZK so ■posvetili aktualnim vprašanjem Kadrovske politike, zkasti pa so se pogovarjali, kako jo dosledno uresničevati. Franc Novak, kije prebral referat, tega je pripravila komisija za kadrovsko politiko, je med drugim povedal, da se je še dolgo zadržala klasična kadrovska politika, ki je bila usmerjena k oblasti in tudi uveljavljena s pozicije oblasti. Čeprav je brionski IV. ple-num postavil kadrovsko politiko kot neodtujljivo pravico delovnih ljudi, se v praksi še vedno pojavljajo slabosti. Pogosto mnenje, da zveza komunistov nima pravice razpravljati o kadrih, je pripeljalo da indiferentnega odnosa mnogih organizacij zveze komunistov in rešitev, ki so šle mimo samoupravljanja. Te slabosti pa so okrepile v kadrovski politiki privatizacijo, nedemokratičnost in zaprtost. Zavoljo tega so na vodilna mesta v gospodarstvu, državni upravi in drugod pri-
politično šolo študente, ki bodo kot strokovnjaki zasedali ključna delovna mesta v proizvodnji in družbenih dejavnostih.
Vzroki za neurejene odnose in slabosti v kadrovski politiki so gotovo tudi zavoljo tega, ker v velenjski občini nimamo podpisanega ustreznega družbenega dogovora. Zato pogostokrat prihaja do prelivanja kadrov iz ene v drugo delovno organizacijo, ki je trenutno v boljšem položaju. Kmalu pa se kadri znova vračajo tja, od koder so odšli. V zvezi s tem je Miha Krofi opozorila masivno preplačevanje nekaterih profilov kadrov, kot so administrativni delavci, knjigovodje in skladiščniki. Ponavadi pa ti, ki odhajajo na takšna iskana delovna mesta, niso dovolj usposobljeni. Iz trgovin, na primer, odhajajo na takšna delovna mesta kvalificirani trgovci.
Pooblaščena komisija bo pripravila sklepe in zaključke ter jih posredovala osnovnim organizacijam zveze komunistov in drugim. Zadnja seja občinske konference je zelo pomembna, saj bomo odslej v velenjski občini doslednje verificirali izhodišča družbene kadrovske politike in še bolj pristopili k uresničevanju. Zveza komunistov ima na področju kadrovske politike izredno pomembne naloge v tem smislu, da bo ta postavljena na širšo osnovo v vseh družbenopolitičnih skupnostih, samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Komentar teilna
Tudi na tem mestu smo že večkrat opozorili na nevarno umovanje tistih krogov v tujini, ki nam odrekajo zgodovinsko samobitnost, zaradi katere je padlo v minuli vojni več kot mili-
stvari na tisto mesto, kamor spadajo. Pokazal je na vse kalne izvire neresničnih trditev.
Ni slučaja da lahko pr^v danes opazujemo izbruhe trditev, ki potvarjajo zgodovino, ki po-
MUHE
jon sedemsto tisoč ljudi -vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.
Kakorkoli že želijo nekateri danes zmanjšati pomen našega osvobodilnega in revolucionarnega boja, zgodovina jih vedno postavi na laž; najmočnejši argument zoper njihovo natolcevanje pa je naš svobodomiselni, samoupravni današnjik. Na to je pred dnevi v Makedoniji opozoril tudi tovariš Tito. Z jasno, nedvoumno razčlembo minulega in sedanjega časa, je postavil
tvarjajo našo vlogo v boju zoper blaznenje fašistične in nacistične zveri. Praznujemo tridesetletnico zmage nad svetovno hiralnico človeških misli in dejanj in prav to je čas, v katerem želijo nekateri samo sebi pripisati tudi osvoboditev Jugoslavije. Paleta teh neresničnih trditev je pestra. Sega pa vše od diplomatsko zavitih izjav, do brutalnih napadov politične emigracije, ki se je tako znašla domala na istih bregovih s tistimi, ki v imenu ,,nepotvorjenega" zgodovinopisja minimizirajo našo vlogo v drugi svetovni vojni..
Vendar je tudi slednje razumljivo, čeprav ne sprejemljivo. Marsikateremu „velikemu" je danes težko pjiznati, da so se v
začetku druge svetovne vojne jugoslovanski narodi in narodnosti pod vodstvom Kumuni-stične partije sami postavili po robu naraščajočemu besnenju fašizma in nacizma. V srcu tlačene Evrope je tlel pri nas ogenj odpora. Tega ne more nihče zanikati, čeprav bi rad, kajti tudi nove jugoslovanske generacije poznajo resnico, ki je samo ena.
Dejali smo, da močneje trobenta tudi politična emigracija, da se poslužuje celo ogabnih sredstev terorja. Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da se slišijo iz vrst te emigacije celo glasovi, ki primerjajo naš. samoupravni današnjik s fašizmom. Smešno, bi dejali, če ne bi vedeli, da sedijo avtoiji teh slaboumnih misli pravzaprav v naši neposredni bližini. Škodovati nam ne morejo v ničemer, prav pa je, da vemo kaj mislijo. Škodovati nam ne morejo, prej nasprotno: v vsakem človeku, ki misli s svojo glavo, ki mu je preirastel k srcu naš skupni samoupravni današnjik, se le še bolj utijuje zavest o družbi, ki smo jo pripravljeni znova in znova braniti pred vsakim napadom. Res pa je, da je med kle-ventarji tudi nekaj takih - če že ne vsi - ki ne zaslužijo niti naše pozornosti, kajti njihove trditve so tako slaboumne, da zaslužijo le ironičen zamah z roko. Kot takrat, kadar preganjamo z nosa muhe . . .
MILAN MEDEN

Kako se boste obleki	Ii za	letošnjo povr	ilad?
Če se radi oblačite po modi in tudi
če vam je ljubši klasični stil, izbira vaše spomladanske
garderobe ne bo težka, če boste obiskali
VELEBLAGOVNICO NAMA v Velenju,
ki vam že nudi
NOVE MODELE SPOMLADANSKIH PLAŠČEV, OBLEK in OBUTVE - v mnogoštevilnih modelih in vzorcih v vseh velikostih ter v krojih za mlade in starejše osebe
Pred nakupom novih oblačil in obutve za pomladne dni preglejte
torej tudi izbiro pri

A1
.oi
\XJ

A
r 1
OVKICI
1T '%
«5 ' '-A '	yV**. > ™
'Š
JL'
■•% M » JSL fim
<2 I
i i M i
.mm v VELENJ ti
*
s s s v
s s
s *
s s s s
s *
^ %
s
s *
H «»
S
I
1

' ' • > l : . Vi
• I ,
S. . i i ■ Hit • ■
Boj za boljši pridelek v Tanzaniji - Proizvodnja riža zavzema v poljedelstvu Tanzanije pomembno mesto. Na državnih farmah dosegajo iz leta v leto boljše rezultate. Medtem, ko je v mnogih predelih Afrike v ■ preteklem letu vladala suša, so na državni farmi Mbarali v Tanzaniji dosegli rekorden pridelek riža. Na hektarju zemljišča so dobili 5810 kg tega pomembnega živila. Strokovnjaki in delavci skušajo v sledeči žetvi ta rekord z dodatnimi napori še preseči. Na sliki: Delavci na farmi Mbarali med žetvijo.
mm
i ■ j
1£ "jWtiM fig M M
i«*-1. B - m > o,	» T..--.s- ■-*._••».... .t* A
Veščine šarplanincev - V zoološkem vrtu v Beogradu je bila za obiskovalce in ljubitelje organizirana revija dresiranih psov šarplanincev. Pred začetkom revije so pripadniki JNA prikazali osnovno dresuro, na posebej šolanih šarplanincih. Na sliki: šolani šarplaninec pri skoku skozi obroče.
lil!!!
Setev se nadaljuje - Po krajšem mirovanju zaradi dežja, snega in ohladitve, poljedelci nadaljujejo z začetnimi deli. Sladkorna pesa (na sliki: setev na poljih poljedelskega kombinata Beograd) je zasajena na polovici planiranih površin. Sončnice bodo začeli saditi prihodnji teden. Zemljišča zkoruzo, tobak in zelenjavo pa so pripravljena bolj kot kdaj prej. Mnogi poljedelci delajo tudi ponoči, zato lahko pričakujemo, da bo letošnja poletna setev uspešno končana.
I
i *
f>
t 4
4
I
4
\
4 4 4 4
ZADNjE DNI PO SVETU...
s prakso dobrih odnosov, ki veljajo med obema državama.
I
4
*
t 4
\
4 4 4
\ J
4 4 4
4
J
5 <
4 4 4 4 4
• OBISK
PREDSEDNIKA BONGA
Gabonski predsednik Bongo, ki se je mudil na uradnem obisku v Jugoslaviji, je pred odhodom izrazil zadovoljstvo ob pogovorih, ki jih je imel s predsednikom Titom in drugimi jugoslovanskimi voditelji. Ti razgovori so prispevali k tesnejšim odnosom med dvema neuvrščenima in prijateljskima državama, ki sicer na mednarodnem področju plodno sodelujeta pri iskanju boljših in pravičnejših mednarodnih odnosov, nista pa imeli doslej kdove kako dobrih medsebojnih stikov.
Obisk gabonskega predsednika je v tem smislu dragocena vzpodbuda, ki jo bo mogoče s pridom izrabiti na vseh področjih, še posebej na gospodarskem. Ga-bon je namreč afriška država, ki ima obilo naravnih bogastev, išče pa možnosti, da bi jih čimprej začela ustrezno izkoriščati za svoj napredek in razvoj.
Jugoslavija bo Gabonu pri tem v okviru svojih možnosti pomagala, saj je zainteresirana za tako sodelovanje ne samo zaradi tega,
ker se s tem krepijo vezi med dvema neuvrščenima državama, marveč tudi zato, ker je to v njenem interesu, saj lahko nudi ga-bonsko tržišče dobro priložnost za uveljavljanje naše industrije in drugih gospodarskih panog.
• BOMBARDIRANA PALAČA V SAIG0NU
Neko letalo sajgonskih letalskih sil je bombardiralo predsedniško palačo, kar je v nekaj dneh (po neuspelem poskusu državnega udara) že drugi zunanji izraz vse večjega nezadovoljstva politikov in vojske z načinom, kako general Thieu vodi deželo.
Njegov režim je skorajda pred razsulom, zakaj osvobodilne sile so v zadnjih nekaj dneh zavzele polovico dežele in stisnile saigonske enote, ki se še kar naprej umikajo, v južni del Vietnama, kjer se glavno mesto Saigon že pripravlja na skorajšnje obleganje.
Podobno je tudi v sosednji Kambodži, le da je. tam položaj režimskih enot še težavnejši, saj so stisnjene na ožje območje Phnom Penha in nekaterih drugih
večjih mest, več kot devetdeset odstotkov države pa nadzirajo osvobodilne sile.
• BOJ ZA ŽIVLJENJE
Jugoslovanski vicekonzul Djogovič, na katerega so doslej še neznani atentatorji izstrelili več krogel, se še vedno bori za življenje v lyonski bolnišnici. Zdravniki so zelo previdni v napovedih ker se bojijo komplikacij, ki bi lahko prišle kot posledica štirih hudih operacij, ki so jih opravili.
Preiskava še vedno ni dala nobenih otipljivih rezultatov in so storilci še neznani. Tačas pa se je v delu francoskega tiska, radia in televizije okrepila kampanja proti... žrtvi atentata! Namesto, da bi razkrinkali ustaško podzemlje, ki že precej let vedri v tej deželi, se nekateri francoski novinarji ukvarjajo z dobrohotnim pojasnjevanjem in opravičevanjem tistih, ki so napadli našega diplomata!
Pri tem gredo celo tako daleč, da dajo priložnost nastopiti, na straneh tiska ali na malih ekranih, voditeljem nekaterih ustaških skrajnih organizacij.
Tako ravnanje je docela nerazumljivo in v nasprotju
SESTANEK ZARADI NAFTE
i
V Parizu se je začel sestanek, na katerem sodelu-' jejo predstavniki nekaterih največjih porabnikov in proizvajalcev nafte.
Pogovaijajo se o tem, kako uskladiti interese porabnikov in proizvajalcev, pobudo za dialog pa je dala Francija. Neposreden cilj konference je pripraviti dnevni red, datum in vsebino pogovorov na bližnji mednarodni konferenci, ki naj bi bila (tako so predlagali Francozi) sredi letošnjega poletja.
• ZAČETEK PREDVOLILNE KAMPANJE
Na Portugalskem se je začela predvolilna kampanja za volitve, prve po petdesetih letih v tej deželi.
Za volflce se poteguje veliko strank, toda glaven boj bo med desničarskimi in levičarskimi, med tistimi, ki se bodo zavzemali za ohranitev starega in tistim, ki želijo, da bi šla Portugalska po poti socializma.
Doslej je bilo v predvolilni kampanji že nekaj manjših spopadov, toda ozračje je še vedno normal- -no — čeprav so nekateri prerokovali hujše spopade.
OBISK - Predsednik republike Josip Broz Tito seje mudil na nekajdnevnem obisku v Makedoniji in na Kosovu. Povsod somu priredili prisrčen in topel sprejem. V Skopju in Prištini se je predsednik Tito pogovarjal s predstavniki republike in pokrajine, ki so ga seznanili z razvojem in načrti.
ŠTAFETA - Mladi kmet Andrej Pečulin iz Petišovcev pri Lendavi je bil zadnji nosilec zvezne štafete mladosti v Sloveniji. Na mostu preko Mure je izročil štafetno palico hrvaški mladini. S tem je zvezna štafeta z najtoplejšimi pozdravi in voščili tovarišu Titu za njegov rojstni dan končala svojo 6-dnevno pot po mestih in vaseh Slovenije. V Mariboru sta se zvezni štafeti pridružili še štafeti naših delavcev iz ZRN in Avstrije.
OBLETNICA - 6. aprila leta 1941 so nacistčne bombe padle na Beograd, s čimer se je začel napad nacistične Nemčije na Jugoslavijo. Bombe so takrat do tal po-
rušile beograjsko narodno knjižnico. V spomin na ta dogodek so se v novi knjižnici zbrali številni družbenopolitični, kulturni in znanstveni delavci ter drugi ljubitelji knjige ter obudili spomin na dogodek pred 34 leti. Ob tej priložnosti so književniku Mihajlu Laliču izročili posebno nagrado za najbolj brano knjigo v minulem letu - knjigo „Vojna sreča".
BOLNIŠNICA - V Kliničnem centru v Ljubljani so svečano odprli operacijski blok. Ta sodobni bolnišnični prostor meri 3.200 kvadratnih metrov in ima 11 operacijskih dvoran in ostale funkcionalne prostore, potrebne za uporabo operacijskih dvoran.
Opremljen je s sodobnimi napravami in medicinskimi aparati, ki omogočajo kvaliteto dela in varnost pacientov, kot tudi delavcev, ki bodo v tem bloku delali. Za operacijski blok z vso opremo je bilo potrebnih približno 40 milijonov dinarjev.
. DODATKI - Kljub omejitvam, ki jih je bilo treba letos upoštevati pri delitvi sredstev za
...IN DOMOVINI
skupno porabo in ki so delno omejile tudi programe skupnosti otroškega varstva, je končno le opazno izhodišče resolucije o družbenoekonomski politiki, v katerem je otroško varstvo med prioritetnimi področji skupne porabe v letošnjem letu. Ob uveljavljanju pravic do otroškega dodatka je sprejet sklep o štirih dohodkovnih cenzusih. Prvi otrok prejnte mesečno 220 dinarjev in vsak naslednji otrok 320 dinarjev, če je mesečni dohodek družine manjši od 900 dinarjev na družinskega člana. Če znaša dohodek družine od 900 do 1200 dinarjev na člana, prejme prvi otrok 180 dinarjev in vsak naslednji po 270 dinaijev. Od 1200 do 1600 dinarjev mesečnega dohodka na člana daje pravico na dodatek prvemu otroku po 400 dinarjev in vsakemu naslednjemu po 200 dinarjev. Dohodkovni cenzus od 1500 do 1800 dinaijev na člana pa daje pravico do dodatka 100 dinarjev za prvega in 150 dinarjev za vsakega naslednjega otroka. Težje duševno prizadeti otroci bodo prejemali posebni dodatek 60 dinarjev mesečno.
INVESTICIJE - Služba družbenega knjigovodstva je pregledala izpolnjevanje predpisov o investicijskih naložbah in v lanskih devetih mesecih ugotovila
kar 2268 prekrškov. Gre za gradnjo objektov brez kritja, za namensko uporabo sredstev in podobno. Vsega skupaj gre pri tem za 11,7 milijard dinarjev. Za 507 objektov namreč investitoiji niso zagotovili potrebnih sredstev v višini več kot 3,2 milijartfe dinarjev, za 887 objektov pa investitorji niso imeli kritja za plačilo po pogodbah za več kot 3 milijarde dinarjev. Nepokritih investicij je bilo največ pri tako imenovanih prioritetnih objektih. Na 54 večjih objektov odpade namreč kar 49 odstotkov vseh nepokritih investicij.
DOKTOR - Predstavniki slovenskega zdravniškega društva so obvestili predsednika Skupščine SRS, da bodo pri pristojnih republiških organih spet sprožili pobudo o ponovni uvedbi strokovnega naziva „doktor medicine" za diplomante ljubljanske medicinske fakultete.
ZALOGE - Če sklepamo po tem, kar so povedali predstavniki nekaterih večjih slovenskih trgovskih podjetij, lahko zapišemo, da občani v naslednjem obdobju nikakor ne bodo občutili pomanjkanja najosnovnejših življenjskih potrebščin.
Aktualno
Program - osnova za financiranje
Sekcija za krajevne skupnosti Skupnosti slovenskih občin je pripravila v sodelovanju z republiško konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in izvršnim odborom Skupnosti slovenskih občin v Mežici posvetovanje o „Uresničevanju ustavne vloge glede programiranja in zagotavljanja materialne osnove krajevnih skupnosti."
Posvetovanja so se udeležili predsedniki zborov krajevnih skupnosti občin ter predstavniki koordinacijskih komisij za spremljanje uresničevanja ustave ter občinskih izvršnih svetov, v Mežico pii je prišla tudi predsednica zbora občin skupščine SR Slovenije, Mara Žlebnik.
Predsednik sveta občin koroške regije, Rudi Vrčkovnik, je uvodoma udeležencem posvetovanja predstavil poglavitne značilnosti tega območja naše republike, predsednik sekcije za krajevne skupnosti Skupnosti slovenskih občin Jakob Berič pa je obrazložil izhodišča o programiranju in zagotavljanju materialne osnove krajevnih skupnosti.
Uresničevanje ustavne vloge glede programiranja in zagotav-
ljanja materialne osnove krajevnih skupnosti je bilo v zadnjem razdobju večkrat obravnavano in izpostavljeno. Na nove ustavne temelje je treba, kot je zapisano v sklepih republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, postaviti tudi programiranje razvoja krajevnih skupnosti, in to kot pomembne prvine nove vloge in nalog krajevne skupnosti. Programi krajevnih skupnosti morajo rasti iz neposrednih potreb in interesov delovnih ljudi ter občanov v krajevni skupnosti. Družbenopolitične organizacije, posebej pa še socialistična zveza kot enotna fronta vseh socialističnih sil, pa morajo zagotoviti^ da bodo programi celoviti, to je, da bodo vključevali ob skupno opredeljenih nalogah tudi načine njihovega uresničevanja in financiranja. Enotna ugotovitev posvetovanja je bila, da so programi in plani krajevnih skupnosti osnova za dogovarjanje o financiranju nalog in za vse oblike združevanja sredstev. Od delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti pa bo odvisno, kakšna bo materialna osnova njihove krajevne skupnosti. Seveda pa program oziroma plan krajevne skupnosti ni administrativni akt, pač pa pomemben dokument o ekonomskih, družbenopolitičnih in
medčloveških odnosih znotraj posamezne krajevne skupnosti.
V letu 1975, ki naj bi bilo tudi leto programiranja krajevnih skupnosti ter njihovega organizacijskega izpopolnjevanja, je treba, odpraviti prakso, da je plan krajevne skupnosti le zbir komunalnih nalog posameznega območja. Zagotoviti je treba, da bo plan.integralni program interesov posameznega območja. Pomembno ob tem pa bo, da bodo v prihodnje plane istočasno gradili vsi nosilci planiranja. Programe krajevnih skupnosti pa morajo, od prvih osnutkov do njihovega sprejema, preverjati tako občani v krajevni skupnosti kot delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela.
S financiranjem skupnih potreb v krajevni skupnosti, in to z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem, pa je treba zagotoviti vzajemnost in solidarnost med delovnimi ljudmi v posameznih krajevnih skupnostih, in to s poglavitnim namenom, da bi postopno izenačevali osnovne življenjske pogoje delovnih ljudi in občanov. Osnova za zagotavljanje stalnih virov sredstev za krajevne skupnosti pa naj bi bil v prihodnje bruto osebni dohodek zaposlenega, to načelo pa bi morali vgraditi v resolucijo o gospodarskih gibanjih za leto 1976.


ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
1. VPRAŠANJE: Delegatka družbenopolitičnega zbora Marija ŽORŽ e vprašala:
Občinski odbor Zveze borcev NOV Velenje je v letu 1974 zvedel prekop posmrtnih ostankov 143 borcev XIV. divizije iz šoštanj&ega pokopališča na pokopališče Podkraj, kjer je bila •ezervirana parcela v velikosti 12 x 13 m. Na tej parceli bo ipstavljen spomenik, ki bo po načrtu zavzel celotno zemljišče. )bčinski odbor ZB NOV je bil obveščen, da namerava KOC Velenje del tega zemljišča uporabiti za grobove posameznikov, 'ismeno opozorilo občinskega odbora ni rodilo sadov. Direktor DC Velenje je kljub temu odredil, da naj se del tega zemljišča iporabi za grobove posameznikov in ni upošteval dejstva, da je to mljišče namenjeno za postavitev spomenika. Ali res lahko komu-o podjetje brez vsakega predhodnega razgovora odvzame zemljišče, namenjeno za postavitev spomenika padlim borcem?
ODGOVOR: Občinska skupščina je takoj potem, ko je bilo »stavljeno gornje vprašanje, sprejela sklep, da mora KOC do nadaljnjega ustaviti dela na tem zemljišču, izvršni odbor komunalne samoupravne interesne skupnosti pa je zadolžila, da zadevo 5imprq razčisti in uredi ter najde ustrezno rešitev za razširitev »kopališča v Podkraj u.
Komunalno obrtni center pa je na postavljeno delegatsko vprašanje poslal dopis naslednje vsebine:
t „Z izvršenimi prekopi grobov iz pokopališča Šoštanj v spomladanskih mesecih leta 1974 je bil pokopališki prostor na pokopališču v Podkraju zaseden 98-odstotno. Glede na to, da je nujna in neodložljiva razširitev pokopališkega prostora na pokopališču v Podkraju, smo v letu 1974 odkupili zemljišče in izdelali projekt za »izgradnjo druge faze omenjenega pokopališča. Več sredstev za to gnišmo imeli.
i 14. 6. 1974 smo napravili vlogo-na Ljubljansko banko, podruž-co Velenje, za odobritev dolgoročnega kredita za financiranje ;gradnje druge faze tega pokopališča. Glede nujnosti rkzširitve okopališča v Podkraju smo 14. 6. 1974 obvestili tudi Izvršni svet ikupščine občine Velenje, za odobritev zaprošenega kredita in da obveznost vračanja kredita prevzame komunalni sklad.
Dne 6. 7. 1974 smo poslali Izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje predlog dinannike izgradnje in financiranje razširitve pokopališča v Podkraju. Čas je tekel in teče naprej, umrljivost ljudi se ne zmanjšuje, borba za pokopališki prostor se iz dneva v dan bolj czaostruje, rešitve pa žal še danes ni. Problem nujnosti razširitve ^pokopališča je vendar tako pereč, da se resnično ne da več {odlašati.
Komunalno obrtni center je pravočasno seznanil pristojne z ^dejanskim stanjem in jih prosil za pomoč, vendar ob problemu, ki -se čedalje bolj zaostruje, ostajamo sami.
Tudi mi to pot postavljamo vprašanje, kam naj jutri pokopavamo umrle, svojci le-teh ne morejo razumeti, da naša skupnost tega vprašanja ne more rešiti. Nikjer v Sloveniji niso potrebne razširitve pokopališč na breme pokopaliških uprav, temveč jih rešujejo občinske in krajevne skupnosti. Zato še enkrat apeliramo na Občinsko skupnost, da se financiranje razširitve pokopališča v »■Podkraju nemudoma reši."
2.	Delegat zbora združenega dela (iz GIP VEGRAD Velenje) je i! vprašal, kdaj bo za G1IP Vegrad Velenje rešeno vprašanje dodelitve
lokacije za gradnje liale centralnih objektov. Povedal je, da je ^ delovna organizacija že oktobra 1974 vložila zahtevek za lokacijo, f vendar dokočne rešitve še ni dobila.
I
ODGOVOR: V okviru obstoječih možnosti sta bili GIP Vegrad ; Velenje ponudeni dve možnosti za novo lokacijo, in sicer
' — v sklopu industrijske cone II. (projekt št. P-43) g--. - v predlogu razširitve industrijske cone GIP VEGRAD v Selu, ki že zavzema cca 7 ha površine in bi se razširil še za 1,6 ha ''(projekt št. P-41).
! S ponudenimi možnostmi se GIP VEGRAD Velenje ne strinja. (Odgovor je dal zavod za urbanizem Velenje).
3.	Delegat zbora združenega dela ERNO RAHTEN je predlagal, da naj pristojni upravni organ pripravi predlog o poprečni gradbeni ceni v občini in ga predloži v obravnavo zborom skupščine, ker imajo delovne organizacije in cenilci precejšnje težave zaradi neenotnega kriterija pri določitvi gradbenih cen.
ODGOVOR: Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja v občini bo izvršni svet preučil in ga pripravil za sprejem na naslednji skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine.
4.	Delegat družbenopolitičnega zbora je opozoril na neažurno delo referata za izdajanje gradbenih in lokacijskih dovoljenj. Po drugi strani ugotavlja neučinkovitost komisije, ki naj bi irbela za
^ izvajanje predpisa o enotnih fasadah, kar se odraža v videzu mesta. ' Kljub prepovedi gradnje se na določenih območjih še kar naprej gradi, čeprav brez ustreznih dovoljenj.
ODGOVOR: Na referatu za izdajanje gradbenih in lokacijskih dovoljenj v okviru oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Velenje sta zaposleni dve delavki, in sicer Pevec Danica, pravnik od 26. 10. 1974 dalje in Regina Kukovič, inženir od 1. 3. 1975 dalje. Ti -dve delovni mesti sta bili dalj časa nezasedeni, ker kljub številnim razpisom ni bilo mogoče dobiti ustreznih strokovnih kadrov. Prejšnji referent je namreč zapustil delo in se zaposlil na delov.iem mestu izven naše občine. Da je to delovno mesto zelo odgovorno in Zahtevno in da je zelo težko dobiti ustrezne strokovne kadre, govori dejstvo, da se. na tem delovnem mestu praktično vsako leto zamenjajo referenti.
Problematika reševanja spisov, glede na lokacijska in gradbena dovoljenja je večja takrat, če ni urejena potrebna dokumentacija in kadar gre za nedovoljeno gradnjo. Pri tem je gotovo zelo pomembno tudi dejstvo, da je občina že leto dni brez gradbenega oziroma urbanističnega inšpektorja, ki ga kljub številnim razpisom do danes še ni bilo mogoče dobiti. Zaradi tega je težko omejevati nedovoljeno gradnjo, spisi, ki bi jih moral reševati inšpektor, ostajajo nerešeni in bremenijo referat.
Ob letnem pregledu nerešenih zadev z dne 31. 12. 1974 je razvidno, daje na gradbenem referatu bilo:
449 nerešenih gradbenih spisov
59 nerešenih inšpektorskih spisov
13 nerešenih urbanističnih spisov.
Dne 26. 3. 1975 pa ugotavljamo, da je od gradbenih spisov nerešenih še 319, od tega pa jih je 260 nerešenih zaradi tega, ker stranke niso predložile popolne dokumentacije.
Z ozirom na to, da je z dnem 1. 3. 1975 referat okrepljen z ustrezno novo strokovno močjo in da si izvršni svet prizadeva čimprej zaposliti ustreznega urbanističnega in gradbenega inšpektorja upamo, da bodo urbanistične in gradbene zadeve opravljene bolj ažurno in zadovoljivo.
5.	Delegat zbora krajevnih skupnosti Jakob MEH ni bil zadovoljen z že podanim odgovorom na njegovo vprašanje v zvezi z odstranitvami objektov na zazidalnem območju za sosesko Z1 in Z2, kjer živi. Želi, da se mu točno odgovori, kdaj se bodo objekti na tem območju rušili in kje so zagotovljene nadomestne parcele.
ODGOVOR: Po zazidalnem načrtu za sosesko Z1 in Z2 je zaradi gradnje stanovanjskih blokov ter zunanje ureditve predvidena odstranitev vseh stanovanjskih in gospodarskih poslopij na tem območju. .
Glede na to, da bo odkup obstoječih objektov zahteval precejšnja sredstva, je v izdelavi analiza, ki bo ugotovila približne stroške v zvezi z odkupom vseh obstoječih objektov in kako se bodo ti stroški prenesli na gradnjo posameznega stanovanja oziroma kv. m stanovanjske površine v novih objektih. Analizo bo preučila komisija za urbanistično problematiko in upravni odbor sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Šele nato bo mogoče pristopiti h konkretnemu reševanju vseh vprašanj v zvezi z odkupom objektov, nadomestnih lokacij itd. in bo mogoče bolj konkretno odgovoriti tudi tov. Mehu (odgovor je podal zavod za urbanizem Velenje).
6.	Delegatka zbora združenega dela Nada Cestnik je vprašala:
a)	Zakaj je v družbenem planu predvidena gradnja hotela A kategorije, ko je vendar mnogo bolj potrebna gradnja obrata za družbeno prehrano?
b)	Zakaj občinski srednjeročni program razvoja ne daje ustreznega mesta TOZD tovarna usnja Šoštanj?
c)	Kako posluje solidarnostni stanovanjski sklad in kako so bila razpoložljiva sredstva tega sklada uporabljena?
VELENJSKI IZVRŠNI SVET JE PRIPRAVIL ODGOVORE NA VPRAŠANJA DELEGATOV
ODGOVOR: Ad/a'- Čeprav se je občina Velenje v zadnjih letih izredno hitro razvijala predvsem na gospodarskem področju, pa opažamo zaostajanje razvoja terciarnega sektorja z izjemo razvoja trgovske mreže, ki je že nad slovenskim poprečjem.
Ravno nasprotno ugotavljamo pri razvoju gostinstva. Če upoštevamo dosedanji primanjkljaj, bi morali vsako leto na novo zagotoviti 72 ležišč in 380 sedežev, kot jc razvidno iz srednjeročnega programa razvoja občine. Zaradi stalne zasedenosti nočitvenih kapacitet hotela Park, Velenje gotovo potrebuje nov hotelski objekt, ki bi sovpadal v novo moderno in poslovno mesto.
Kar se tiče obrata družbene prehrane pa je znano, da gradi REK Velenje v Velenju ob Kidričevi cesti obrat družbene prehrane odprtega tipa. Objekt bo meril približno 4.000 kv. m, zmogljivost obrata bo približno 2.000 obrokov dnevno in bo odprt že letošnje leto.	-
Ad/b - Stednjeročni program razvoja občine Velenje do leta 1980 je bil v javni razpravi v vseh krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah.in skupnostih. Vse dane pripombe so bile v končni, fazi obdelave upoštevane, če jih je občinska skupščina smatrala za' primerne in umestne. Program ne obravnava razvoja posameznih organizacij združenega dela, zajema pa predvideno smer razvoja gospodarstva v občini. V tem smislu je v družbeni plan vključena tudi TOZD tovarna usnja Šoštanj kot vse ostale organizacije zdrenega dela. V poglavju razvoja industrije in rudarstva je na pr. govora o povečani fizični proizvodnji industrijskih izdelkov, kjer je vključena tudi usnjarska industrija.
Ad/c - Solidarnostni stanovanjski sklad je ustanovila Skupščina občine Velenje z odlokom št. 020-28/72 z dne 3. 11. 1972. Na njegov tekoči račun se steka 9,50 % del od btto 9,00 % stanovanjskega sklada (prispevka) in nekatera dmga sredstva (anuitete od razdeljenih stanovanjskih kreditov borcem in aktivistom NOV v preteklih letih).
POSLOVANJE: DOHODKI:
-	leta 1973 je imel sklad skupaj dohodkov
-	leta 1974 je imel sklad skupaj dohodkov Skupaj dohodki 197 3 do 1974:
IZDATKI:
-	leta 1973 je imel sklad izdatkov:
-	leta 1974 je imel sklad izdatkov: Skupaj izdatki 1973 do 1974:
-	Sredstva na dan 31. 12. 1974 - saldo:
OBRAZLOŽITEV IZDATKOV: a) Subvencioniranje najemnin (1973)
b)	Stroški sklada (1973)
c)	Krediti borcem iz anuitet
č) Posojilo Osn. šoli Karel Destovnik Kajuh Šoštanj (do marca 1974)
d)	Nakup stanovanja v Gaberkih
e)	Prispevek Kozjanskemu
f)	Posojilo Domu kulture za stanovanje
g)	Posojilo Glasbeni šoli za stanovanje
h)	Adaptacija hiše na Paškem Kozjaku
i)	Adaptacija hiše v Cirkovcih
j) Dom za organizirano varstvo odraslih k) Prispevek za informacijski center 1) Nakup 42 stanovanjskih enot (blok gr.) m) Stroški sklada
Skupaj izdatkov v letih 1973 -1974:
PLAN ZA LETO 1975: 1. DOHODKI:
-	9,50 % stanovanjski prispevek
-	anuitete od kreditov borcem
-	prispevek od zasebnih obrtnikov
-	prispevek od pokojnin prenos salda iz leta 1974 Skupaj dohodkov 1975:
5,445.899,65 din 8,000.341,40 din 13,446,241,05 din
28.803,90 din 9,468.913,05 din 9,497.716,95 din 3,948.523,10 din
14.679,55 din 14.124,35 din 382.000,00 din
200.000,00 din 220.000,00 din 400.000,00 dih 68.536,05 din 153.182,25 din 70.000,00 din 30.000,00 din 3,000.000,00 din 50.000,00 din 4,887.019,50 din 36.980,15 din 9,497.717,95 din
6,840.000,00 din 390.000,00 din 705.000,00 din 400.000,00 din 43,948.523,10 din 12,283.523.10 din
1. IZDATKI:
- gradnja stanovanj	7,809.473,10 din
-	prispevek republiki	94.050,00 din
-	subvencioniranje najemnin	300.000,00 din dom za organizirano varstvo odraslih	3,500.000,00 din prispevek za Kozjansko	370.000,00 din premiranje stanovanjske izgradnje	60.000,00 din
-	prispevek za informativni center	100.000,00 din
-	poslovni stroški sklada	50.000,00 din Skupaj izdatkov 1975:	12,283.523,10 din
PROBLEMI:
1.	Gradbena operativa je v nenehni zamudi. Vse doslej še nismo uspeli pričeti z nadaljnjo gradnjo stanovanj".
2.	Reševanje oz. nereševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin. Veliki pritiski na sklad od le-teh. Zakon o solidarnostnem stanovanjskem skladu predvideva reševanje tudi za mlade družine, naš sporazum z delovnimi organizacijami pa jih izloča.
3.	Upali smo, da se bo od 1. 1. 1975 z dodatnim 10% izločanjem stanovanjskih sredstev na dobo 5 let ta problem rešil. V resnici pa je ta akcija krenila čisto v nasprotno smer.
Odgovor jc dal predsednik upravnega odbora sklada Filip Lesnjak.
7.	Delegacija krajevne skupnosti Gorenje je postavila naslednje vprašanje:
a)	Kje bo tekla nova trasa ceste Šmartno ob Paki-Gorenje?
b)	Kdaj se bodo pričela dela na regulaciji Pake v spodnjem toku? (Gorenje -Šmartno). Ali bo v zvezi s tem spremenjena struga Pake in v kolikšnem obsegu?
ODGOVOR: Ad/a — Zaradi novo nastale industrije keramike v Gorenju in zaradi pospešene urbanizacije Šmartnega ob Paki ter ostalih naselij, kar vse je bilo že obravnavano na seji občinske skupščine (karta funkcije naselij), se je pristopilo k urejevanju fizičnega prostora in enega njegovih glavnih komponent - prometa.
Pri študiju prometa je bila dosedaj obdelovana primerna povezava: Letuš-Šmartno ob Paki-Gorenje-Lokovica- Velenje; in povezava: odsek Mozirje -Gorenje s priključitvijo na prej omenjeno traso.
Postavljene so bile tri variante, od katerih je samo zgoraj navedena varianta, ki poteka v koridorju s Pako in železnico vzdržala vse pripombe, ki so se nanašale na nemoten urban razvoj Šmartnega ob Paki, Paške vasi (ruralno področje) in Gorenja, tehnične elemente ceste, ekonomske zahteve in izrabe manj kvalitetnega zemljišča.
Potek trase mimo vasi Gorenje naj bi bil naslednji:
Kot inačica zgoraj navedeni trasi je odsek Paškavas - „S ovinek" na stari cesti, kjer naj bi trasa potekala ob železniški progi do prečkanja Pake pri obstoječi brvi pred zožitvijo struge Pake v soteski (južno od ,,S ovinka").
Severovzhodno od Paške vasi poteka trasa v koridorju med železniško progo in regulirano strugo Pake ter ji sledi ob levem bregu do prečkanja, v podaljšku druge hale keramika. Nato poteka ob desnem bregu, seka ovinke obstoječe ceste, dokler ne zavije v dolino pri Lokovici.
Ta varianta ima določene prednosti v sami smeri in priključku s smeri Mozirje, vendar je zaradi dveh mostov manj ugodna. Detajlna študija, s sodelovanjem krajevnih faktorjev in tehničnih služb, bo odločila o dokončnem poteku trase na tem odseku. .(Odgovor je dal zavod za urbanizem Velenje).
Ad/b - Idejni projekt regulacije Pake od mostu v Slatinah do Železoi-kovega jezu v Rečici ob Paki je pripravljen. Temeljna vodna skupnost „PAKA" Velenje pa bo s sredstvi območne vodne skupnosti in s sredstvi, ki jih bo prispevno naše gospodarstvo po povišani stopnji, lahko realiziralo program regulacije v Šmartnem ob Paki in v Selu. Da pa bodo ta sredstva zagotovljena, je potrebno pristopiti k samoupravnemu sporazumu o financiranju vodnogospodarskih del v letu 1975, katerega podpisniki so vse organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti. Samoupravni sporazum vsebuje poleg dosedanjih obveznosti še dodatni vodni prispevek v višini 15 promilov od davčne osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
8.	Krajevna skupnost Velenje center - desni breg je postavila 11 pismenih vprašanj. Čeprav iz dopisa (kopije) ni razvidno, kateri, organ jih je sprejel (delegatska vprašanja lahko postavlja samo delegacija), niti ni dopis podpisan, niti ni naveden datum, se je Izvršni svet odločil, da tokrat izjemoma odgovori na postavljena vprašanja, v bodoče pa bo odgovarjal le na pravilno postavljena delegatska vprašanja.
VPRAŠANJA: a) Na gradbišču posebne osnovne šole Velenje je bila nedavno ustavljena skoraj vsaka gradbena dejavnost. Zakaj se je to zgodilo, koliko se bo podaljšal rok izgradnje in koliko se bodo povečali stroški za njeno izgradnjo?
ODGOVOR: Gradnja posebne osnovne šole Velenje je bila ustavljena v decembru 1974 zaradi nepopolnih projektov in neizdelane tehnologije „Vemond" montaže. Te pomanjkljivosti so bile odpravljerfe meseca februarja 1975.
Ponovna gradnja - montaža sC je pričela 10. 3. 1975 in bo končana predvidoma 15, 4. 1975. Zaključek vseh del na objektu pa je predviden 31. 7. 1975.
Gradnja posebne osnovne šole je bila tako podaljšana za mesec dni, stroški gradnje zaradi podaljšanega roka, pa se ne bodo povečali.
b)	Po določilih statuta občine Velenje morajo biti vsi predpisi občinske skupščine usklajeni s statutom do 30. 6. 1975, sicer prenehajo veljati. Koliko občinskih predpisov je bilo usklajenih in ali bodo do omenjenega roka pravočasno usklajeni?
ODGOVOR: Usklajevanje občinskih predpisov z novo ustavo in statutom občine poteka le postopoma. Postopoma zaradi tega, ker še niso bili sprejeti vsi zakoni na podlagi nove ustave, ki bi urejevali določeno področje. Tako je bil šele koncem leta 1974 sprejet zakon o sodiščih združenega dela. na podlagi katerega je občinska skupščina na seji dne 31. 3. 1975 sprejela ustrezen odlok in imenovala sodnike sodišča združenega dela. Prav tako je šele koncem leta 1974 začel veljati zakon o financiranju družbenopolitičnih skupnosti, na podlagi katerega je občinska skupščina na seji dne 31. 3. 1975 sprejela odlok o proračunu in odlok o ukinitvi nekaterih skladov zaradi uveljavljanja samoupravnih interesnih skupnosti. Do danes še ni izšel zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja, tako da te službe občina še ni ustanovila, čeprav so zanjo zagotovljena ustrezna sredstva v proračunu občine za leto 1975.
Usklajevanje torej poteka v skladu z usklajevanjem zakonov z republiško ustavo.
c)	V stavbi občinske skupščine se ustanavlja računski center. Ali je bil izdelan elaborat o družbeno-ekonomski upravičenosti njegove ustanovitve, kdo gaje izdelal in kdo potrdil. Kolikšni bodo investicijski in ostali stroški za ustanovitev računskega centra in od kod so se zagotovila potrebna sredstva za ustanovitev? Kdo je ustanovitelj centra?
ODGOVOR: Izvršni svet Skupščine občine Velenje je že 23. 8. 1974 sprejel sklep, da bo predlagal občinski skupščini ustanovitev računskega centra. To je storil v okviru „13 nalog" dne 24. 9. 1974. Občinska skupščina je smatrala ustanovitev računskega centra za umestno. V računski center, kot strokovno finančno-računovodsko službo, bi se vezali naslednji samoupravni dejavniki: krajevne skupnosti ali skupnost krajevnih skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, občinska uprava, skladi občinske skupščine, VIZ Velenje in drugi komitenti.
Za realizadjo naloge je bil zadolžen tov. Ivan Fece. Zaradi kadrovskih težav, različnih stališč, bolezni in prostorskih problemov se je realizacija naloge zavlekla.
Izvršni svet jc prek zavoda za urbanizem naročil elaborat o organizaciji in družbeno-ekonomski upravičenosti računskega centra. Tega elaborata izvršni svet ni posredoval bodočim komitentom kot predlog za ustanovitev centra, ker je smatral, daje za začetek delovanja centra neprimeren.
Izvršni svet je večkrat razpravljal o kadrovskih, prostorskih in drugih težavah pri ustanavljanju centra.
Kot je znano, so prostori v stavbi Skupščine občine pripravljeni za začetek delovanja centra. Izvršni svet je na 51. seji dne 4. 3. 1975 naročil, da pripravi tov. Pelko Janez, delavec zavoda za urbanizem, osnutek samoupravnega sporazuma in predlog organizacijske sheme. Ko bo izvršni svet oba osnutka pregledal, ju bo posredoval vsem komitentom, da se bodo lahko odločili glede sodelovanja v računskem centru. Bodoči komitenti oziroma njihovi samoupravni organi se bodo odločali glede družbenoekonomske upravičenosti ustanovitve centra, glede investicijskih in ostalih stroškov, glede sredstev za ustanovitev, glede prostora in opreme, glede organizacije itd. Skratka ustanovitelji centra bodo seveda, če se bodo tako odl6čili, predvideni komitenti, ki so navedeni ze v omenjeni naogi izvršnega sveta št. 9.
Zaradi številnih vprašanj in odgovorov ter pomanjkanja prostora bomo preostale odgovore objavili v naslednji številki NAŠEGA ČASA.
NAS CAS

1. maj 1975 v Velenju
IZVRŠNI SVET SKUPSClNE OBČINE VELENJE IMENOVAL OBČINSKI ŠTAB ZA UREJANJE MEST IN NASELIJ
Šaleška dolina mora postati spet čista
V začetku preteklega tedna so se sešli na sestanek predstavniki skupščine občine in izvršnega sveta, zavoda za urbanizem in temeljnih ter organizacij združenega dela, in šolstva velenjske občine. Onesnaženo okolje, vse več smeti, uničenih zelenic... Vse to so bili razlogi, ki so pripeljali občinsko skupščino in njen izvršni svet do tega, da sta odločno sklenila, da je treba vsemu temu čimprej napraviti konec.
„Od vsepovsod nas sprašujejo, pošiljajo zapisnike, kaj bomo naredili, da bomo temu napravili konec," je začel sestanek predsednik skupščine občine Nestl Žgank. „Če bomo samo govorili in pisali zapisnike, da to in to ni prav, ne bomo nikamor prišli. Vsakdo (trgovske organizacije, gostinska podjetja, delovne organizacije ...), skratka - vsi naj počistijo pred svojim pragom, pa bo Velenje spet takšno kot je bilo pred leti. Čisto, lepo in urejeno.
Leta in leta smo gradili naše-mesto, danes pa to zanemarjamo in prepuščamo uničenju. Ali ni to kulturna sramota!? ... Pred leti smo slišali: Velenje je najlepše mesto v Sloveniji. Ljudje so nas spraševali, kako ste uspeli. Tudi danes nas sprašujejo, vendar drugače: zakaj ste dovolili vse to zanemariti?" Pritrditi moramo vsem tem besedam. Vsi smo tako ali drugače krivi, daje izgubilo Velenje ali pa še bo slo-
ves najlepšega mesta. Ne smemo biti več brezbrižni do tega, kar je bilo narejeno s tisoč in tisoč udarniških ur, s tisoči in tisoči žuljev na rokah rudarjev, drugih delavcev, mladine, gospodinj, upokojencev...
„Dve stvari sta, ki bi nam lahko omogočili, da to preprečimo. Najprej odlok, po katerem bi lahko vsakega, ki onesnažuje mesto, kaznovali. Toda ali moramo res vedno ukrepati s pomočjo odlokov? Naša zavest mora biti tista, ki nam ne bo dovolila, da bi se v blatu in nesnagi zadušili. Pred leti smo bili sposobni veliko narediti, pa čeprav nas je bilo malo. Danes, ko je mesto veliko, ko nimamo le ene velike delovne organizacije, pa kaže, kot da vsemu temu nismo kos," je spet poudaril Nestl Žgank.
Še yeliko kritičnih besed je bilo,izrečenih na račun tistih, ki uničujejo zelenice, onesnažu-
jejo okolje itn. Vsi pa so soglasno menili, da je treba takoj stopiti v'akcijo in vanjo vključiti vse — od šolaijev, družbenopolitičnih, delovnih in drugih organizacij, turističnih društev do krajevnih dcupnosti. Skratka, sleherni' občan mora skrbeti za to, da bo naša dolina spet tako čista in urejena kot je bila pred leti.
Še isti teden — v petek, je izvršni svet skupščine občine imenoval „Štab za urejanje mest in naselij v občini." Vodi ga predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun,.drugi člani pašo: Ivo Gorogranc (namestnik), Franjo Arlič, Janez Basle, Ivan Gaber, Janko Kumer, Ivan Pukl, Alojz Ramšak, Tatjana Šmid, Drago Tratnik, Bruno Trebičnik, Ferdo Učakar in Stane Vovk. Na prvi seji štaba, ki je bila ta ponedeljek, so člani sprejeli več sklepov, pomembnih za nadaljnje delo. Na predlog štaba bodo krajevne skupnosti imenovale svoje komisije za urejanje okolice, ki jim pripada. Komisije/ki se vo-iijo za obdobje štirih let, morajo takoj pričeti delo. Tako je že v tem tednu odšla na teren
komisija krajevne skupnosti Velenje levi in desni breg. V prvi so Tatjana Šmid, Ivan Gaber, Franc Habat, Bruna Trebičnik in Mirjana Kunst, v komisiji, ki bo delovala na področju krajevne skupnosti center desni breg, pa so Jože Vidmar, Angela Vutkovič, Tatjana Šmid, Branko Birsa in Tone Ovničar.
Komisije morajo pregledati celotno območje svoje krajevne skupnosti in ugotoviti, kakšna je urejenost zelenic, otroških igrišč, zasaditev dreves na zelenicah. Prav tako bodo določili meje, parcele zelenih površin oziroma celotne okolice, za katero bodo morali skrbeti stanovalci določenega stanovanjskega objekta. Prav tako bodo morale komisije določiti roke, do kdaj je treba opraviti konkretno nalogo. Poleg tega bodo krajevne skupnosti imenovale še posebno komisijo, ki bo nadzorovala izvajanje nalog in obenem predlagala za nagrado krajane, ki bodo imeli najlepše urejeno okolico.
Nii ponedeljkovem sestanku so se člani štaba zavzeli še za to, da se tudi letos vključimo v tekmovanje za najlepši kraj.
Imlelnik
Geti
»*
PROMETNO. GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE
VABIMO VAS NA PRIJETNE IZLETE:
•	19. 4. 1976 — enodnevni izlet v Trst
+ 26. 4. 1975 — ZER-MATT—OHAMON1IX —MATEJIH OlRN— MONT BLANC, šest 1 dni, cena 2.400 din
#	17. 5. 1975 _ LOCAR-NO, štiri dni, cena 1.350 din.
Nudimo programe potovanj v Sovjetsko zvezo za leto 1975. V naših poslovalnicah si lahko priskrbite letalske in železniške vozovnice.
Prijave sprejemajo poslovalnice: CELJE, ŽALEC, VELENJE MOZIRJE.
Svetovni dan zdravja
Za svetovni dan zdravja je proglašen 7. april, tega dne 1948 je namreč Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) dosegla svojo pravnomočnost, ko so zanjo glasovale države članice Združenih narodov.
SZO je ena specializiranih ustanov Združenih narodov in je ena prvih meddržavnih zdravstvenih organizacij. Njena konstitucija je bila izdana v skladu z ustanovno listino Združenih narodov na mednarodni konferenci za zdravstvo v New Yorku leta 1946. SZO je imela tudi že svoje predhodnike, vendar niso imeli tako širokega pomena kot ima SZO, ki ima predvsem namen, da vse narode privede na čim višjo zdravstveno raven. SZO ima široko zastavljeno dejavnost, ukvarja se z zdravstvenimi problemi, ki imajo mednarodno pomembnost, daje tudi podpore " vsaki zainteresirani državi, ki ima kak v domačih razmerah nerešljiv zdrav-
stveni problem, skrbi za mednarodno usklajeno delovanje nekaterih zdravstvenih služb, vodi raziskovanja in šola ustrezne kadre. SZO si je zadala še veliko pomembnih mednarodnih nalog'področja zdravstva, ki jih je uspešno ali pa celo v celoti rešila. Ena takih nalog in akcij, ki že dolgo teče je izkoreninjenje črnih koz na svetu in tudi letošnji Svetovni dan zdravja je posvečen temu problemu; nosi naslov; Koze pred dokončnim izkoreninjenjem, kar pomeni, da naj bi bil zadnjič ta problem pomemben in da smo z vztrajno mednarodno akcijo dosegli izkoreninjenje ene najhujših bolezni. Taki so torej uspehi vztrajne, načrtne akcije, kjer
imajo zasluge vsi ljudje, celotna dejavnost, zdravstvena služba in tudi druge službe, ki so vsak po svojih močeh in odgovornostjo pripomogli, da se bo neka bolezen lahko ne le zmanjšala ampak celo zatrla.
Svetovni dan zdravja' ima tudi ta namen, da z nekim zdravstvenim problemom seznani čimveč ljudi, ker le s skupnim delom in osveščenostjo lahko nekaj dosežemo. Vedno se želi osvetliti neki problem, ki nas tare in ki ga izolirano ne moremo rešiti. Kaže, da bo vprašanje črnih koz odpravljeno, na našem življenjskem prostoru trenutno ta bolezen ni več aktualna, zato si pa zastavljamo istočasno vprašanje najpogostejših nalezljivih bolezni pri nas;
Naša akcija ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja bo nekoliko širša^"poleg prispevka k dokončnemu izkoreninjenju koz
bi hoteli zmanjšati najpogostejše nalezljive bolezni pri nas, kar pa bomo dosegli z osveščenostjo, kako sanirati naše okolje, kako nasploh sanirati higienske razmere in kako okrepiti naše obrambne sposobnosti pred nalezljivimi obolenji.
Zdravstveni dom, preko službe za zdravstveno vzgojo, je sklenil, da bo sodeloval pri akciji letošnjega svetovnega dneva zdravja tako, da bo vsem zainteresiranim skupinam občanov nudil ustrezna predavanja po predhodnem dogovoru. Obvestili smo vodstva šol in vzgojno-varstvene ustanove o tej naši pripravljenosti, vabimo pa tudi druge, da se lahko na nas obrnejo.
Ob razmišljanju ob tej in podobnih akcijah se vsiljuje človeku vprašanje, kako organizirati zdravstveno vzgojo občanov sploh.
1 S
v s
N
i
S *
S
s
j
! S
5
N *
*
S
! S S
s
30 LET SVOBODE - LETA IZGRADNJE ŠALEŠKE DOLINE, ZMAG DELAVCEV, SAMOUPRAVLJANJA JN SOLIDARNOSTI
PROGRAM PRIREDITEV: PONEDELJEK, 21. april 19.30 Verdi, Traviata - gostovanje Q>ere SNG iz Ljubljane v Domu kulture Velenje
SREDA, 23. april
18.00 Kulturni večer in odprtje likovne razstave v velenjski knjižnici
ČETRTEK, 24. april
18.00 Odprtje novega Doma kulture Šoštanj in likovne razstave
19.30 Verdi, Traviata - gostovanje Opere SNG iz Ljubljane v Domu kulture Velenje
PETEK, 25. april
11.00 Odprtje nove pekarne subotiške Fidelinke v Velenju
19.00 Slavnostni koncert dekliškega pevskega zbora gimnazije Velenje in mešanega pevskega zbora gimnazije iz Celja v počastitev 27. aprila - praznika Osvobodilne fronte v Domu kulture Velenje, združen s podelitvijo priznanj Osvobodilne fronte 19.00 Nastop moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu in Tržaške folklorne skupine v Domu kulture Šoštanj
SOBOTA, 26. APRIL
10.00 Slovesnost ob 10-letnici ^tavke usnjarjev v tovarni
usnja v Šoštanju 19.00 Slavnostni koncert ob 50-letnici delavske godbe
„Zarja" Šoštanj v Domu kulture Šoštanj 19.00 Proslava leta žena v tovarni gospodinjske opreme Gorenje
NEDELJA, 27. april 8.00 Začetek množičnega pohoda delovnih ljudi po delu Šaleške planinske transverzale - zbor v Sa-leku
10.00 Odprtje trim steze v Šoštanju 20.00 Partljič, Ščuke pa ni - gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja v Domu kulture Šoštanj
PONEDELJEK, 28. april
14.00 Odbojkarski turnir v telovadnici osnovne šole Bratov Letonja Šmartno ob Paki med ekipami vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje 15.00 Turnir v malem nogometu med ekipami temeljnih organizacij združenega dela REK Velenje na igriščih osnovnih šol v Velenju 16.00 Tekmovanje v kegljanju v okviru delavskih športnih iger Velenje 75 na kegljišču hotela Paka v Ve-. lenju
16.00 Šahovsko tekmovanje med ekipami delovnih kolektivov iz.Šoštanja v tovarni usnja v Šoštanju 20.00 Ižiška reptlblika - filmska predstava v Domu
kulture Velenje 20.00 Nastop pevskih zborov iz Šoštanja v Domu kulture Šoštanj
TOREK, 29. april
11.00 Odprtje novih proizvodnih prostorov temeljne organizacije združenega dela Proizvodnja gradbenega materiala REK Velenje 16.00 Turnir v malem nogometu med ekipami delovnih
kolektivov iz Šoštanja na igrišču Elektre 16.00 Finale košarkarskega turnirja učencev osnovnih šol za pokal „1. maj" na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju 16.00 Tekmovanje v kegljanju v okviru delavskih športnih iger Velenje 75 na kegljišču hotela Paka v Velenju
16.30 Srečanje strelcev ZP Iskra — ZIP Gorenje v telovadnici rudarskega šolskega centra v Velenju. 17.00 Zaključna slovesnost akcij ureditve naselij in mest ter tekmovanja na šolah s podelitvijo priznanj in nagrad na Titovem trgu v Velenju 20.00 Hiška republika - filmska predstava v Domu kul-_ture Šoštanj
SREDA, 30. april
10.30 Svečana seja občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, združena s podelitvijo Srebrnih znakov sindikatov Slovenije, v sejni dvorani skupščine občine Velenje 18.00 Osrednja slovesnost v počastitev delavskega praznika - 1. maja v Domu kulture Velenje 20.00 Prvomajska povorka z baklado po ulicah Velenja 20.30 Ognjemet na velenjskem gradu, kanonada, kresovi
na okoliških vrhovih 20.45 Srečanje delovnih ljudi v novi hali „EKO" rudarskega šolskega centra v Velenju
ČETRTEK, 10. maj 5.00 Budnica, streljanje
8.00 Prvomajski izleti delovnih ljudi Šaleške doline v okoliške kraje (organizirajo osnovne organizacije sindikata). K OBISKU PRIREDITEV VABI OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV VELENJE
• IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
PRED PODROČNIM SREČANJEM PIONIRSKIH IN MLADINSKIH SKUPIN SEVEROVZHODNE SLOVENIJE
NASA BESEDA 75«
• Uspel referendum v krajevnih skupnostih občine Ravne na Koroškem
V	vseh štirih krajevnih skupnostih v ravenski občini - Črni na Koroškem, Mežici, Prevaljah in Ravnah na Koroškem - je bil v nedeljo, 6. aprila, referendum, na katerem je blizu 17.000 volivcev odločalo o uvedbi krajevnega samoprispevka za ureditev perečih krajevnih problemov ter za skupno financiranje programa gradnje vzgojnovarstvenih, osnovnošolskih, kulturnih in telesno-kulturnih objektov.
V	vseh 4 krajevnih skupnostih so se občani odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka.
Izidi referenduma:
krajevna skupnost Črna na Koroškem Mežica Prevalje
Ravne na Koroškem
volilna udeležba 94,2 % 93,66 % 92,1 % 89,65 %
„za" samoprispevek 64,2 % vseh volivcev 62,1 % vseh volivcev 62,98 % vseh volivcev 5 3,4% vseh volivcev
• »Kurirčkova pošta« v Mislinjski dolini
V torek, 15. aprila, bodo šolarji iz Sel na Zgornjih Selah prevzeli „Kurirčkovo pošto" od njihovih vrstnikov iz občine Ravne na Koroškem. Tako bo začela „Ku-rirčkova pošta" štiridnevno pot po Mislinjski dolini.
Še istega dne, to je 15. aprila, bo ob 13. uri v Parku herojev osrednja slovenjgraška slovesnost ob letošnji „Kurirčkovi pošti". Pozneje bo „Kurirčkova pošta" obiskala še osnovni šoli Šmartno ter Podgorje, kjer bo prenočila.
Po mitingu na osnovni šoli Podgorje bo v sredo, 16. aprila, obiskala Kurirčkova pošta osnovne šole Dovže, Mislinja in Završe, kjer bo drugič med potjo po Mislinjski dolini prenočila.
Iz Završ bodo ponesli „Kurirčkovo pošto" v četrtek, 17. aprila do Doliča, od tam pa na Paški Kozjak, kjer bo še zadnjič prenočila. V petek, 18. aprila, bo Kurirčkova pošta krenila s Paškega Kozjaka proti Paki, kjer jo bodo ob 10. uri pionirji iz Mislinjske doline s priložnostno slovesnostjo, ki bo ob spomeniku padlega kurirja v Paki, predali mladim iz občine Velenje.
Z nastopi pionirskih in mladinskih skupin v Slovenj Gradcu in Dravogradu začenjamo v Socialistični republiki Sloveniji s področnimi srečanji pionirskih in mladinskih skupin „Naša beseda 75." Posvečena so 30-letnici osvoboditve ter 40-letnici Zleta svobod Celje.
Področno srečanje pionirskih in mladinskih skupin severovzhodne Slovenije, ki bo od 10. do 12. aprila v občinah Dravograd in Slovenj Gradec, organizira področno Združenje gledaliških skupin Slovenije, pri organizaciji pa sodelujeta tudi občinski Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenj Gradec in Dravograd. Posebna strokovna skupina si je ogledala okrog 40 predstav pionirskih in mladinskih skupin, devet pa jih je izbrala za nastop na področnem srečanju.
Otvoritvena predstava srečanja bo prihodnji četrtek, 10. aprila, ko bo v kino dvorani v Dravogradu nastopil Klub mladih delavcev Železarne Ravne na Koroškem z Borovimi „Raz-trganci." Tam bo še predstava Mladinskega kulturno umetniškega društva Dravograd „Kletka."
V petek, 11. aprila, bo nastopila na osnovni šoli „Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu Mladinska gledališka skupina Slovenj Gradec z recitalom „Vse rože sveta." Gledališka mladina iz Mežice in Prevalj se bo v dvorani v Šentilju predstavila z delom „Kekec in volk," v dvorani v Šmartnem pa bosta nastopila Gledališki krožek osnovna šole
svečina s „Sinjemodrim Petrom" ter dramatska skupina Kluba mladih iz Murske Sobote z delom „Bog je umrl zaman." Zadnji dan področnega srečanja, 12. aprila, bo v dvorani v Čer-nečah nastopil dramski krožek osnovne šole Limbuš s „Hišo tete Barbare," v kinodvorani v Dravogradu bo predstava gledališkega krožka Ivan Cankar iz Maribora „Kdo se boji malega bav ..." v dvorani v Starem trgu pri Slovenj Gradcu pa bo zaigrala mladinska gledališka skupina gimnazije pedagoške smeri iz Maribora dramo „Svet brez sovraštva." Po predstavah bodo tudi štirje strokovni razgovori oziroma posveti o uprizoritvah, posebna skupina pa bo izbrala najboljšo skupino za nastop na republiškem srečanju pionirskih in mladinskih skupin Slovenije „Naša beseda75."
Nastopi v Dravogradu, Slovenj Gradcu, Šentilju pri Mislinji, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Črnečah pri Dravogradu ter v Starem trgu pri Slovenj Gradcu prihodnji teden bodo zagotovo poglobili vez med mladimi ljubitelji odrskih deska in lepe besede ter mladimi iz Dravske in Mislinjske doline, opravili pa bodo tudi pomembno kulturno vzgojno delo oziroma nalogo.
• 6. zbor upravljavcev Ljubljanske banke
SLOVENJ GRADEC, 4. aprila - Danes bo v sejni dvorani „Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec" 6. zbor upravljavcev Ljubljanske banke, podružnice Slovenj Gradec.
banke in hranilnice Novo mesto z Ljubljansko banko ter obravnavali, med drugim, predlog za
Na občnem zboru bodo obravnavali poslovno poročilo Ljubljanske banke in podružnice Slovenj Gradec za leto 1974, sprejeli finančna načrta za leto 1975, sklepali o soglasju k dokumentom o integraciji Dolenjske
oblikovanje posebne enote v podružnici za upravljanje s sredstvi za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
•	Svečan sprejem zvezne štafete mladosti
Zadnjo soboto 5. aprila popoldan so tudi v Mislinjski dolini nadvse prisrčno pozdravili'zvezno štafeto mladosti, ki nosi pozdrave in čestitke predsedniku Titu za njegov 83. rojstni dan.
Zvezni štafeti mladosti sta se pridružili tudi dve lokalni štafeti, ki sta krenili na pot v Mislinji in Turiški vasi ter potovali skozi več krajev Mislinjske doline.
V	parku herojev so zvezno štafeto mladosti pričakali številni občani iz Slovenj Gradca, na priložnostni slovesnosti pa je spregovoril sekretar občinske konference ZSM, Bojan Butolen.
Mladi iz Mislinjske doline so predali zvezno štafeto mladosti vrstnikom iz občine Slovenske Konjice.
•	Razstava v slovenjegraškem Umetnostnem paviljonu
V	petek, 4. aprila, so odprli v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu prodajno razstavo likovnih del nizozemskih in jugoslovanskih umetnikov. Razstava je bila organizirana v okviru mednarodnega sodelovanja in prijateljstva v okviru Mednarodnih kulturnih prireditev „MIR 75 - 30 OZN".
Razstava je dopolnjena z deli, ki jih je ustvarila skupina štu-dentoy in umetnikov iz Nizozemske med enotedenskim bivanjem v Slovenj Gradcu. Njihov prispevek je bil vezan tudi na študijsko delo okrog kompleksne ureditve okolice galerije in idejnih osnutkov za restavracijo Gradišča nad Slovenj Gradcem.
•	Novi prostori za Koroško tiskarno
Septembra 1967. leta je začela v Slovenj Gradcu z delom »Koroška tiskarna", ki je zdaj poslovna enota TOZD tiskarna ČGP Mariborski tisk. Osnovni namen je bil, da bi „Kbroška tiskarna"'s 6 zaposlenimi zadovoljevala potrebe kraja po tiskarskih storitvah. Zaradi večanja obsega del so z leti povečevali število zaposlenih, tako da zaposlujejo zdaj že 13 delavcev in delavk, prostori pa so že zdavnaj pretesni.
Kot je povedal vodja Albin Kac bo poslovna enota „Koroška tiskarna" še letos dobila nove prostore. Zgradili jih bodo v novi slovenjgraški coni lahke industrije, na prostoru ob Viatoiju in Preventu. Novi prostori bodo omogočili posodobitev proizvodnje ter uvedbo najsodobnejše tehnologije, omogočili pa bodo zaposlitev tudi nekaj novih delavcev.
•	Slovenj Gradec dobi novo knjigarno
Najpozneje do 1. avgusta letos bodo v Slovenj Gradcu dobili novo, sodobno urejeno knjigarno, liedila jo bo Mladinska knjiga v nekdanjih prostorih poslovalnice „Šport" na Glavnem trgu. Ureditvena dela bodo veljala okrog 5 milijonov dinarjev. Z deli so že -začeli.
Pri knjigarni Mladinske knjige v Slovenj Gradcu ustanavljajo tudi svet knjigarne, ki naj bi prispeval svoj delež pri afirmaciji knjigarne kot enega od kulturnih žarišč v kraju ter pri povezovanju knjigarne z bralci in okoljem.
CT I A	A	A
1 Bm I mj Hh BB I k k I Mr^* ^^ 1% wmr m
Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš Ljubljana praznuje letos 30-letnico obstoja. V teh treh desetletjih se je Gradiš razvil iz več manjših in srednjih podjetij v eno najmočnejših gradbenih organizacij pri nas, kije znana tudi zunaj meja naše domovine -Evropi, Afriki, Bližnjem vzhodu.
V Gradisu je zaposlenih okrog 5000 delavcev, med njimi 200 inženirjev in tehnikov, skoraj prav toliko gradbenih delovodij in več kot 2000 kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Pri tem je treba povedati še to, da ima podjetje organiziran poseben center za izobraževanje, iz katerega „pride" vsako leto 600 delavcev. Že sam sestav in specializacija delovne sile najbolj nazorno kažeta, da je podjetje sposobno, da prevzame in kakovostno" opravi vse objekte iz visokih, nizkih in industrijskih gradenj, pa tudi razne pomorske gradnje.
Izgradnja TEŠ 4 je trenutno največja in prioritetna Gradisova naloga
GIP Gradiš ima svojo temeljno organizacijo združenega dela tudi v Celju. In ta je nenehno prisotna tudi na številnih gradbiščih v Šaleški dolini. Trenutno je na deloviščih v Šaleški dolini' 600 njihovih delavcev, v Velenju pa ih je vsako leto najmanj 150.
Med najpomembnejšimi objekti, ki se jih je Gradiš lotil letos v Šaleški dolini, je seveda izgradnja 4. stopnje termoelektrarne v Šoštanju. Dela pri gradnji tega objekta, ki je pomemben za vso našo družbeno skupnost, so slovesno odprli 1. februarja letos. Pred tem je podjetje zgradilo tudi prejšnje tri faze šoštanjske termoelektrarne: prvo s 60 megavati leta 1956, drugo s 75 me-gavati 1690. in pred tremi leti tretjo z močjo 275 megavatov. Skupaj s četrto stopnjo bo Šoštanj dajal 745 megavatov ali okrog štiri milijarde kilovatnih ur električne energije na leto ter postal eden izmed najmočnejših termoenergetskih objektov v državi.
V okviru gradnje Šoštanja 4 bodo zgradili vsega skupaj 24 manjših in večjih objektov. Najzanimivejši med njimi bo glavni pogonski objekt, ki vključuje kotlovnico, bunkerski del in strojnico.
Kotlovnica bo izdelana v glavnem v jekleni konstrukciji, bunkerski del bo ves v armirani betonski izdelavi, strojnica pa bo deloma armirano betonske, deloma jeklene konstrukcije.
Zaradi zelo velikih obtežb in dinamičnih učinkov raznih strojev so morali napraviti zelo velike temelje, kljub dobro nosilnemu laporskemu terenu. Največji so temelji kotla. Za štiri so porabili kar 1300 kubičnih metrov betona.
Naslednji pomemben objekt je hladilni stolp. Ta bo enako grajen kot podoben stolp pri tretji fazi, le sistem hlajenja bo verjetno nekoliko drugačen. Stolp tudi ne bo višji kot je pri tretji fazi; nasprotno - verjetno bo celo nekoliko nižji.
Tretji pomemben objekt bo 230 metrov visok dimnik, ki bo omogočal, da se bodo žvepleni plini razpršili daleč naokrog. Poleg teh bo Gradiš zgradil še naslednje objekte: stolpniščni stolp, reaktor,.dve črpalni postaji zavodo, cevovodje, pepelo-vod, most za transport premoga, zajetje vode itd.
Rok za dokončanje gradbenih del poteče v drugi polovici leta 1977. Tako naj bi že jeseni leta 1977 nova termoelektrarna začela obratovati poskusno, v začetku naslednjega leta pa že redno.
Generalni dobavitelj za vso opremo kot tudi naročnik za Gradisova gradbena dela je zahodnonemška firma Kraftvverk Union iz Muelheima. Strokovnjaki tega podjetja vodijo tudi inženiring za celotno izgradnjo. Projekte za gradbena dela pa izdeluje inženirski biro Elektroprojekt Ljubljana. Dobavitelj glavnega kotla je podjetje Sulzer iz Švice.
Pred pričetkom gradbenih del je moral Gradiš porušiti nekaj objektov, ki so služili kot delavnice in skladišča ter napraviti nove. Gradnja četrte faze TE Šoštanj, sodi med največji in prioritetnejši objekt na ravni celotnega podjetja, pa ni - kot smo že na začetku omenili, edini objekt, ki ga gradi Gradiš trenutno v Šaleški dolini.
Nasproti tega objekta na desni strani Pake so Gradisovi delavci postavili celoten novi obrat za REK - TOZD proizvodnja gradbenega materiala. Poleg proizvodne hale in bunkerskega dela so zgradili tudi sušilne komore in upravne prostore.
Poleg tega so Gradisovi delavci zgradili v Šoštanju še novi kulturni dom, katerega slovesna otvoritev bo 24. aprila. V domu je dvorana za kino in gledališče z 296 sedeži, Napotnikova in Kajuhova spominska soba, knjižnica, garderoba za igralce in stanovanje za hišnika.
Naslednji objekt, ki ga Gradiš gradi za REK, je prestavitev elektrostrojnega obrata. Delavci bodo najprej zgradili proizvodno halo in dogradili garderobe in upravno poslopje.
Več delovišč ima Gradiš tudi v Velenju. Pred nedavnim so končali gradnjo pekarne Fidelinka in 156-stanovanjski blok ob
Tudi stanovanjski blok na sliki je delo Gradisovih delavcev
Jenkovi cesti. Trenutno je v središču Šaleške doline največje gradbišče med Kidričevo in Koroško cesto, kjer gradijo obrat družbene prehrane in stanovanjski blok - novi samski dom za REK. V obratu družbene prehrane bodo lahko pripravili 4000 obrokov na dan. V spodnjih prostorih bo objekt imel kuhinjo z jedilnico in kegljiščem, v nadstropju pa bo večji dnevni prostor, kjer bodo lahko rudaiji preživljali prosti čas ob igranju šaha ali drugih iger.
Ob koncu naj še povemo, da GIP Gradiš - TOZD Celje gradi v Velenju tudi novo „rubkor stezo" na nogometnem igrišču ter večnamensko halo ob Celjski cesti.
Obrat družbene prehrane bo končan do rudarskega praznika
NAŠ ROMAN
27
Pogledal je čez njeno ramo, globoko zavzdihnil in ji potegnil list iz rok.
..Kako neumno od mene. Laliko bi me napačno razumeli. No, prosim, kaj laliko storim za vas?" je vprašal in ji ponudil polno pest arašidov, ki jih je zavrnila.
,.Želim najti Johnnyja
•	Galahada."
,Jn' kdo je Johnny Ga-lahad? "
,Johnny je Anglež, ki je prišel v New York in bil zaposlen v Družbi za lepe umetnosti. Pred nekaj tedni je zapustil zaposlitev in izginil. Poiščite ga prosim!"
„V Berwaldovo detektivsko agencijo imate lahko
•	RONALD KIRKBRIDE
ka/.al vso svojo vzvišenost. Ko se je nasmehnila in jo pozdravila, se je nekaj ranjenega in žalostnega odražale"' na njenem obrazu.
..Lahko bi potrkala na moja vrata," je rekla in se obrnila proč.
Yuki ji je nemo sledila po stopnicah navzgor.
.Zelo mi je žal, gospodična Freeman. Tako lepo jutro je bilo, pa sem si šla ogledat nebotičnike in se zgubila."
,,Zelo razumljivo. Mislila sem, da bi si svoj prvi dan v New Yorku raje odgledala mesto v moji družbi. Končno si moj gost in pričakujem vsaj malce vljudnosti. Pripravila sem zajtrk, sedaj pa čaka že kosilo. Si že kaj jedla? "
„Ne, gospodična Freeman."
prosila sem te, da mi reci Fayette," je rekla ostro. ,,Sedaj pa, prosim, pridi v jedilnico."
Yuki je storila vse, kot ji je bilo ukazano. Sedla je za
JUKI OKANO
polno zaupanje, gospodična Okano. Udobno se namestite in mi povejte vse podrobnosti."
, ,Menim, da imam dovolj informacij, da lahko prič-nem s poizvedovanjem" je rekel končno. „Toda moram zaprostiti tudi za manjšo vsoto denarja, ker moram v vsem podobnih primerih veliko potovati. Pravite, da je mogoče v Zahodni Indiji? " )rIohnny ima tam svoj otok."
Obraz gospoda Ber-walda se je še bolj razvnel. Klobuk si je pomaknil še dlje na tilnik in rekel pomembno: „Pod takšnimi pogoji bi zaprosil samo za tristo dolaijev. Mogoče, ko bomo našli gospoda Galahada .. ."
„Žal mi je," je odgovorila Yuki. „Niti dolarja vam ne morem dati. Toda nikar ne skrbite. Sir Galahad je zelo bogat. Poravnal bo vse vaše storitve."
„Hm, ne vem," je zamišljeno odgovoril. „Na tak način se nikoli ne spuščam v posle." Njegove oči so se trdo sprehajale po njenem telesu in ko so se ustavile na prsih, se je zdelo, da bodo zlezle skozi gube kimona. „Sir Galahad,. ste menda rekli? "
„Sh John Galahad.^ „No, mogoče bi v vašem primeru lahko napravil izjemo. Če seveda . .."
„Oh, kako sem srečna!" je zaklicala Yuki in skočila na noge. „Zelo ste prijazni, gospod Berwald. Storila bi vse, prav vse, samo da bi našla Johnnyja!"
„Moja detektivska agencija vas ne bo prevarala," ji je zatrdil. „Tukaj je moja posetnica. Opazil sem, da bi najrajše videli, če se čimprej lotim posla. Torej, mogoče bi me poklicali čez štiriindvajset ur. Tedaj bom že imel nekaj podatkov . . ."
..Poklicala vas bom jutri zjutraj," je rekla Yyki, se poklonila in stekla po stopnicah navzdol.
Fayette Freeman je ob glasu zvonca na vhodnih vratih odšla k vratom. Ko jih je odprla, je stopila nazaj in nemo strmela v Yuki pred vrati. Ni bila jezna, vsaj ne toliko, kot bi bilo pričakovati, čeprav je bilo kar precej čez drugo uro popoldne, toda Yuki ji ni mogla nič sporočiti, ker ji ni dala svoje telefonske številke.
Fayette je vsa ledena in vzravnana stala ob bazenu. V modrih očeh se je kristaliziralo nekaj ledene hladnosti čiste vode v bazenu, čeprav je bledi in lepo klesani obraz
mizo nasproti gospodične Freeman, kjer je bilo več različnih vrst hladnega mesa, sveža ribja solata in belo vino. Za njo se je v vitrini lesketal čudovito ročno poslikan porcelan. Gospodična Freeman jo je še naprej motrila z ledeno modrimi očmi, ki so jo vedno bolj obtoževale, ko ji je ponujala jed za jedjo. Naenkrat pa je Yuki spustila roki v naročje in planila v jok.
,,Žal mi je, gospodična Freeman. Yuki ni mislila nič slabega. Če ne želite, da bi ostala pri vas, bom takoj odšla. Yuki ni bila nikoli nikomur v breme. Jutri bom dobila zaposlitev . ..
Fayette je odrinila stol in urno stopila do Yuki. Sklonila se je in ji objela glavo, zavedajoč se, da je to storila zaradi hude notranje napetosti.
„Oprosti, draga," je rekla in prijela njene dlani ter ji božala roke do ramen z obupano nežnostjo. „Bila sem le strašansko razočarana! Ne bi smela uprizoriti takšne scene. Jasno je, da je to tvoj dom - saj tudi v resnici je -pojdi kamor hočeš, počenjaj kar hočeš. In tudi delo imaš, kajne. Jutri zjutraj navsezgo-' daj te bom odpeljala v trgovino. Sedaj si lepo obriši oči in pojej kosilo, popoldne pa naju bo Oswald odpeljal v mesto, da boš videla, kako čudovito je. Mogoče bova večerjali v Mavrični sobi, veš, ki je v najvišjem nadstropju čudovite stavbe, imenovane Rockefeller Center - prepričana sem, da ti bo všeč!"
Yuki je planila v nekakšen histeričen smeh, nato pa se z zadnjimi močmi obvladala.
,,Da, gospodična Freeman," je vljudno in zadržano odgovorila.
15.
Naslednje jutro ob devetih se je črna limuzina ustavila pred Mikado na Madison avenue in Fayette je izstopila na pločnik, za njo pa vsa radovedna, a nezaupljiva Yuki.
„Pojdi kar naravnost z menoj, draga. Upam, da ti bo moja mala trgovinica všeč in se boš v njej dobro počutila. Nekaj mojih zbirk je prava redkost, posebno primerki netsuke in inro. Minila so leta^ da sem našla tisto, kar sem hotela - bolje rečeno, kar so želeli moji odjemalci. Toda, ker so tako izredno dragocene, jih je često izredno težko prodati, za kar boš od sedaj naprej skrbela ti." je rekla in odprla vrata.
Avtomatska naprava za žgečkanje
Če povemo, da so takšne naprave zgradili v Združenih državah Amerike, boste nemara odmahnili z roko, češ, spet ena izmed ameriških neumnosti. Vendar ni tako. Ameriški psihologi in nevrologi v zadnjem času resno proučujejo žgečkanje. Spodbudilo jih je že dolgo znano dejstvo, da nihče samega sebe ne more žgečkati tako učinkovito, kot to zmore druga oseba.
Raziskovalci so se lotili poskusov, kot poskusni zajci so se prijavili študentje, ki so jim obuli čevlje brez podplatov, potem pa so naslonili nogo s podplatom ob posebno napravo za žgečkanje. To napravo je lahko uravnavala poskusna oseba sama, ali pa je pri uravnavanju z gibi rok sama sodelovala, lahko pa je napravo uravnaval samo raziskovalec. Poskusi so potrdili staro resnico, žgečkanje je bilo najbolj nepremagljivo, če po-
POD SAHARO
skusna oseba ni sodelovala pri upravljanju naprave, precej šib-keje, če je sodelovala in najmanj močno, če je- napravo sama uravnavala.
ZAKAJ TAKŠNI POSKUSI?
Gre za raziskave živčnih reakcij. Predvsem raziskave žgečkanja potrjujejo teorijo o občutku bolečine, ki je tudi najmanj močna, če si človek bolečino prizadene sam in najmanjša, če nastopi bolečina nepričakovano zaradi zunanjih vzrokov.
Raziskovalci sodijo, da je vpliv ^presenečenja na živčne reakcije mnogo pomembnejši* kot so sodili doslej.
-
Ne samo za turiste: v tem pojavila dekleta v narodi službi prometne milice, I javnih križiščih mesta. | ljavljali predvsem poleti,! hičani pa so to zahtevni vse leto. Od minulega ok in seznanili z vsemi pron niške izpite, se naučile trebno za zahtevno delo Ružica Babic (19) in S nalogo.

sloj alti
T
Po Bertoluccijevem filmu Zadnji tango v Parizu, se je dvajsetletna Parižanka znašla v nekoliko neprijetni situaciji, povsod so govorili o njej, toda noben režiser ji ni želel zaupati vloge. Vendar to ni dolgo trajalo in ta mlada igralka, za katero ne moremo reči, da nima igralskega talenta, je spet dobila nekaj filmskih ponudb. Pred nedavnim je v Rimu režiser Rene Kele-man končal snemanje' filma Babysitter, v katerem se je Maria Schneider pojavila ob svetlolasi Američanki Sidney Rome in ob italijanskem igralcu Renatu Pocettu. Takoj zatem ji je ponudil vlogo v svojem novem filmu Michelangello Anto-nioni
Sredozemsko morje
Geologi že dolgo trdijo, da so pod Saharo v velikih globinah velike količine sladke vode, vendar so šele vrtanja v zadnjih mesecih prinesla zanesljivo potrditev teh domnev..
Tako so francoske vrtalne skupine, ki so .iskale nafto v Sahari južno od Alžira, nale-
lahko dvakrat napolnili kotlino Sredozemskega morja. Sodobna vrtalna tehnika omogoča dostop do teh zalog vode, ki so v puščavskem okolju neprecenljiva dragocenost.
Glavno presenečenje pa šele pride: raziskave so pokazale, da je voda pod Saharo neverjetno stara, povprečno okrog 15.000 let. Vrtanje v takšnem okolju nikakor ni enostavno, še manj pa prijetno.
tele v globini 1200 metrov na 24 milijard kubičnih metrov čiste sladke vode. Še večje podzemske zaloge vode so odkrili v trikotu med Sudanom, Libijo in Egiptom. Vode pod Saharo, večinoma gre za pretoke z gorovij na jugu puščave, je menda toliko, da bi z njo
Modno kreatorka Stašo
• »Gumitvist« še vedno priljubljen
Zvonec je odzvonfl konec pouka, učenci so spet natrpali svoje torbice in odpravili se bodo domov h kosilu, potem se bodo lotili pisanja domačih nalog, pa še učiti se bo treba za naslednji dan. Toda včasih, preden zapustijo šolsko poslopje, si privoščijo še malce rekreacije. Kot kaže posnetek (napravili smo ga pred osnovno šolo Gustav Šilih v Velenju) je ,.gumitvist" še vedno zelo priljubljena igra.

GVAP0 - ŠALJIVA ZGODBA L DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
POTEM..
IGVAPO JE VE' -'DEL,DA JE EDINA
POT ZA KALIFORNIJO SKOZI DOLINO KOJOTOVIH KAKTU-SOV KJER X RANČ FILIPOVE" BRATA ADAMA...
(Zapuščena domovina
Nemški državljani, ki so delali kot svetovalci ali predstavniki različnih podjetij v Beogradu, so dobili nalog, naj se izselijo skupaj z družinami, prav tako pa je zapustilo svoja delovna mesta v nemškem poslaništvu v Beogradu veliko diplomatov in uslužbencev. Ostala jih je le peščica."
Kljub temu je nova jugoslovanska vlada gojila iluzije, da se bodo odnosi z Nemčijo in Italijo (ki je ravnala po zgledu svoje nemške zaveznice) vendarle popravili, ter celo izboljšali.
O tem je poslal Ninčič uradno obvestilo tudi jugoslovanskim diplomatskim predstavništvom v tujini s potrebnimi navodili, v katerih je bilo med drugim rečeno, „da se bo Jugoslavija najodločneje trudila, da ne bi bila vmešana v sedanje spopade, pri čemer se bo zlasti zavzemala za to, da bo izpolnjevala obveznosti, ki izvirajo iz dunajskega protokola". (Mišljen je seveda pakt, podpisan na Dunaju, ki je imel tudi dve tajni klavzuli: da Jugoslavija ne bo vojaško pomagala Nemčiji in da bo Solun v novi razdelitvi Evrope postal jugoslovanski.)
Toda vse to ni moglo spremeniti Hitlerjeve odločitve, da napade Jugoslavijo.
- ČAS SE IZTEKA
Čas seje za Jugoslavijo iztekel.
Hitlerjeva Nemčija je že stegovala svoje roke. Nemške divizije so se začele premikati, letalstvo je kopičilo zaloge goriva, streliva in bomb. Obroč okoli Jugoslavije se je v^e bolj ožil. V Beogradu niso še ničesar vedeli - čeprav so opozorila prihajala z več strani, med njimi zlasti od vojaškega atašeja v Nemčiji.
Vlada generala Dušana Simoviča je slabo izrabila čas, ki ga je še imela na voljo.
V Beograd je sicer prišla pomembna britanska vojaška delegacija, ki jo je vodil načelnik imperialnega general-
štaba general Deal, toda bilo je očitno prepozno, da bi bilo mogoče doseči kakršenkoli zares koristen in učinkovit sklep.
Britanci so seveda obljubljali pomoč v orožju in opremi, toda stanje jugoslovanske vojske je bilo tako, da bi preprosto potrebovala vse razen ljudi. Imela je le nekaj sodobnih letal (nemških messerschmittov in britanskih blenheimov ter italijanskih savoi), skoraj nobenega oklepnega orožja, izredno slabe zveze.
Britanska delegacija se je predvsem zanimala, v kolikšnem času lahko jugoslovanska vojska izvede popolno mobilizacijo in premike svojih čet in ko je zvedela za ta podatek (namreč dvajset dni!) so se obrazi britanskih častnikov zmračili
Bilo je 3. aprila zvečer in London je imel dovolj dobro obveščevalno službo, da je lahko vedel: napad na Jugoslavijo se bo. začel mnogo prej, predno bo jugoslovanska vojska vsaj za silo pripravljena na odpor.
Tudi v Washingtonu, kjer je sicer predsednik Roosevelt z izrednimi simpatijami gledal na zadnje jugoslovanske dogodke, so vedeli, da bo časa za kakršnokoli učinkovito pomoč premalo.
Razen tega je bilo tedaj v Združenih državah Amerike še vedno čutiti močne pritiske izolacionistov, ki so trdili, da je treba Evropo prepustiti njenim težavam in problemom in se posvetiti predvsem svojim, torej ameriškim.
POGODBA S SOVJETSKO ZVEZO
Množice, ki so napolnile ulice jugoslovanskih mest po uspelem puču, so med svojimi parolami še posebej glasno vzklikale tiste, ki so terjale sklenitev pogodbe o vzajemni pomoči in prijateljstvu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. To je bilo predvsem stališče jugoslovanskih komunistov in nekaterih drugih naprednih sil.
Kmalu po izvedbi puča je general Dušan Simovič navezal stike s sovjetskim odpravnikom poslov v Beogradu in predlagal, naj bi obe državi podpisali pogodbo 0 vzajemni pomoči. Sovjetski diplomat je obljubil, da bo jugoslovanski predlog takoj posredoval Moskvi. To je tudi storil.
Odgovor je prišel že 31. marca v poznih večernih urah. Moskva se strinja z jugoslovanskim predlogom, vendar pa morajo Jugoslovani takoj poslati v Moskvo delegacijo na pogajanja. Ta delegacija mora imeti tudi vsa potrebna pooblastila za sklenitev pogodbe.
V pogajanja se je takoj vključil tudi jugoslovanski poslanik v Moskvi Milan Gavrilovič, ki pa je prve dni aprila sporočil svoji vladi, da Sovjetska zveza ne pristaja več na sklenitev pogodbe o vzajemni pomoči, marveč zgolj o prijateljstvu. Moskva je namreč spremenila svoje stališče (prvoten predlog je predvideval sklenitev pogodbe, ki bi obvezoval obe podpisnici, da si pomagata - kar bi seveda predvsem obvezovalo Sovjetsko zvezo), ker seje zbala, da bi lahko sklenitev take pogodbe slabo vplivala na sovjet-sko-nemške odnose. Kot jc znano, je Stalin tedaj še zelo zaupal Hitlerju in obe državi je vezala tudi pogodba, ki pa jo je Berlin brezobzirno poteptal šest tednov kasneje z zavratnim napadom na Sovjetsko zvezo.
Nemška vlada je po svojem diplomatskem zastopniku obvestila Moskvo, da ne,gleda z zadovoljstvom najugoslo-vansko-sovjetska pogajanja.
Pogajanja v Moskvi so se (z zamudo sicer, ker sta dva člana jugoslovanske delegacije, ki sta iz Beograda odpotovala v Moskvo, obtičala dva dni v Turčiji in sta tako kasneje sedla za pogajalno mizo v Moskvi) kljub temu nadaljevala in pogodbo so naposled podpisali 5. aprila ponoči - le nekaj ur pred nemškim napadom na Jugoslavijo. >
humor
J zgini ven, danes si že dobil svojo kost!'
NASMEJTE SE
• Tako kot Anglija Škote, ima tudi vsaka druga dežela ljudi, o katerih lahko pripovedujejo specifične šale. Zahodni Nemci so svoje žrtve poiskali na severu dežele. Tu v turobno ravni in nekoliko zaostali pokrajini Friziji žive Frizijci, ki so poštah tarča smeha ostalim zahodnim Nemcem./
Kaj se zgodi, če Friz požre muho?
Potem ima v trebuhu več možganov kot v glavi.
Kaj pomenijo našitki na ramenih frizijskih policajev?
En našitek - bere.
Dva našitka — piše.
Trije našitki - pozna nekoga, ki bere in piše.
Zakaj se Frizijci vozijo s tankom do hleva, da pomol-zejo krave?
Ker še ne vedo, da se je vojna končala.
Zakaj imajo Frizijci ob ponedeljkih opraskan obraz?
Ker ob nedeljah poskušajo jesti z nožem in vilicami.
Zakaj je v Friziji plima in oseka?
Zato ker se je moije, ko so Frizijci prišli do obale, tako prestrašilo, da je zbežalo. Sedaj pa se vrača vsakih 6 ur, da vidi, če so še tu.
Zakaj nosijo dekleta v Friziji barvaste rute, ko mol-zejo?
Zato, da jih je laže ločiti od krav.
Kako dolgo ostane v Friziji dekle devica?
Dokler lahko teče hitreje kot oče in brat.
Križanka
VODORAVNO: 1. planšar, 7. ledena gmota v visokih gorah in. polarnih deželah, 9. Talisova oranžada, 10. nekdanji turški velikaš, 11. kratica za Vojni odsek, 12. nadležna žuželka, brencelj, 13. hotel v Kranjski gori, resa, 15. obrtnik lesne stroke, 18. Ivan Potrč, 20. kratica za atlantski pakt, North Atlantic Treaty Organisation, 21. žensko ime, Jedrt, 23. Ivo Bajec, 24. Ara-valske gore v indijski državi Radža-stan, 26. največje mesto v Nigeriji.
NAVPIČNO: 1. naša domovina, 2. nasilje, 3. ime slovenske pesnice Skerlove, 4. nikalnica, 5. grški popis bojnih pohodov, 6. glavno mesto Latvijske SSR, 8. banja, 12. največji otok v otočju Riu-Kiu, oporišče ZDA na Pacifiku, 14. Ivan Mrak, 16. hunski kralj „šiba božja", 17. ime. legendarnega srednjeveškega angleškega junaka Hooda, 19. skladatelj
i > Kralj Feisal - vladar Saudske Arabije in nafte
prve italijanske opere Dafne, Jacopo, 22. jadranski otok in kraj na tem otoku, rimski Arba; 25. kratica za Anno Domini.
ostala je nafta!
Saudski kralj Fejsal je umrl po atentatu lastnega nečaka, bratovega sina, pokopali pa so ga pred nekaj dnevi kot najobičajnejšega beduina. S tem seje Saudski Arabiji zaključila 43-letna vladavina, ki je odprla za to deželo Ust moderne zgodovine.
Zakaj se danes vsi v svetu z izredno pozornostjo obračajo k tej deželi in zakaj svet zanima, na katero stran se bo poslej obrnil vladarski veter? V svetovni politiki to namreč ni nepomembna zadeva. Za ZDA in SZ je Saud-ska Arabija največji proizvajalec nafte na svetu. Pravkar umrli kralj si je prizadeval, da bi se cena nafte znižala, s čimer je branil ameriške težnje. Boril se je za združitev arabskega sveta in. to na osnovi verske in manj nacionalne skupnosti. Bil je tudi nasprotnik vsega naprednega in revolucionarnega in pred 12 leti, ko je prevzel oblast, je bil resen nasprotnik Naselje vih idej. V zadnjem času je sicer podpiral palestinsko gibanje, vendar ne do skrajnih možnosti.
Eden njegovih prednikov je v 18. stoletju začel bitko za čistost islamske vere in v ta namen ustanovil cesarstvo. Od takrat sta meč in islam simbol njihove zastave. Leta 1932 je legendarni Ibn Saud proglasil saudsko monarhijo, po desetih letih, ko so sprejeli prve petrolejske koncesije, pa se je dežela začela razvijati in rasti tudi v svetovnem merilu. Ibn je vladal do leta 1953, nasledil pa ga je najstarejši sin Saud, ki je med 36 brati bil najrazsip-
nejši in katerega je 1964 zamenjal skromni »in asketski Fejsal. Zanimivo pri tem je, da imajo sinovi Ibn Sauda pravico do prestola, dokler živijo! Fejsal se je posvetil krepitvi armade, gradnji modernejših naselij, modernejši industriji, skratka modernizaciji dežele. Njegove zadnje besede so bile: »Izogibajte se prepirom, zedinite svoje vrste!" Potem je vprašal le še, kdo ga je ubil. Ko so mu povedali, da je streljal nanj njegov nečak Fejsal Ben Mosaer, je zaprl oči in izdihnil.
25. marca, na Mohamedov rojstni dan, je kralj sprejemal svojo številno rodbino, med gosti je bil tudi 28-let-ni princ, eden med tri tisočimi saudskimi princi — Fejsal Ben Mosaer. Mirno je sedel, popil kavo, ko se je poslavljal, je potegnil revolver in izstrelil več nabojev. Kaj se je zgodilo potem, ne ve nihče. Javnosti so sporočili le to, da je morilec duševno prizadeta oseba, da je streljal na lastno pobudo in da to ni zarota. Umorjenega Fejsala je zamenjal njegov naslednik, najstarejši brat Haled, prestolonaslednik pa je njegov brat Fahed. Medtem pa o ubijalcu veliki klan vztrajno molči. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo s princem, ki je več kot dvajset let živel
v tujini, bil sprt z dvorom zaradi denarja in politike, končal 1971 fakulteto za politične vede v ZDA, bil dober študent in ni doslej kazal nobenih znakov neuravnovešenosti. Očitno so zadaj globlji, verjetno tudi mednarodni interesi!
Čeprav so v teh dneh objavili, da bo dežela šla po poti umrlega vladarja in si prizadevala za napredek dežele, za sodelovanje v arabskem svetu in v zunanji politiki, kjer igra nafta pomembno vlogo in da bo podpirala borbo palestinskega naroda, je vprašanje, kako bodo odslej pihali vladni vetrovi. Novi kralj doslej ni kazal zanimanja za politiko, je hud srčni bolnik, zanima se ža šport, tekmovanje kamel in podobno, popolno nasprotje pa je prestolonaslednik Fahed, ki se je izkazal že kot podpredsednik vlade, notranji minister in poslanec na raznih mednarodnih posvetih.
V deželi, ki je v rokah tri tisoč princev, ki je po bogatih naftnih vrelcih med najmočnejšimi na svetu, bo treba storiti marsikaj, da bodo ohranili notranji mir in ravnovesje do politike v svetu. Umrli kralj je bil dosleden v dogovoru o naftni zapori. Bodo temu sledili tudi njegovi nasledniki? To je zaves svet veliko in pomembno vprašanje in pa še, kam se bodo zdaj nagnile simpatije in silnice Saudove Arabije v arabskem svetu in svetu velesil v celoti?
• PRISPEVKI MLADIH BRALCEV »NAŠEGA ČASA«
USPEŠEN ZAČETEK PRVE CELODNEVNE ŠOLE V ŠALEŠKI DOLINI
4
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
J J
4 4 4 ■
*4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
\
\ 4 4 4 4 4 4 4 4-
!
4 4 4 4 4
4
i
5
2 4
Dobili smo odlikovanje za branje
V petek, 21. marca, je bila naša šola odeta v slovesnost. V avli je bilo pravo praznično vzdušje, v vsakem učencu pa morda misel na tisto dragoceno Kajuhovo bralno značko, ki je postala že tradicionalna.
Najprej je dobrodošlico zaželel našima gostoma pesniku Kajetanu Koviču ter pisatelju Cirilu Kosmaču tovariš ravnatelj. Potem pa sta jima učenki izročili šopka, pripeli na prsi zlato Kajuhovo značko ter jima zaželeli prijetno počutje.
Knjiga. Ta beseda je bila v vsakem prispevku. V vsaki pesmici, ki jo je prebral učenec. Med branjem sestavkov smo poslušali še štiri klavirske skladbe ter harmoniko. Tako je bil prvi del proslave končan. Drugi pa je bil posvečen našima gostoma. Zvedeli smo marsikaj zanimivega, zato smo temu delu prisluhnili z izrednim zanimanjem. Najprej se nam je predstavil pesnik Kajetan Kovič, avtor prijetnih otroških pesmic. Ne poznamo ga še dosti, zato smo mnogo rajši prisluhnili njegovim besedam. Pripovedoval je o svojem značaju, o delu in življenju. Prebral nam je nekaj pesmic iz knjige Zlata ladja in vsi smo se od srca nasmejali, kajti te pesmice so bile čudovite. Zato pa smo hoteli zvedeti, kaj ga navdihuje, da napiše take duhovite prisrčne pesmi. Povedal nam je, da mu dajejo ideje za njegove pesmice njegov sin Jurij in Jurijeve igrače. Pesnik piše še pesmi za odrasle, pa nas to ni toliko zanimalo, ko pa še nismo odrasli. Ob tem prijetnem kramljanju s pesnikom je čas kar preveč hitro minil.
Potem se je predstavil pisatelj Ciril Kosmač. Njegova dela poznamo, zato nam je pisatelj toliko bližji. Precej zanimivega nam je povedal o sebi. Pošalil se je tudi, da je len človek, a mi tega sploh ne verjamemo, saj vemo, da mora biti pisatelj priden, če hoče napisati knjigo. V svojih delih pripoveduje največ o NOB ter o trpljenju slovenskega naroda. In vse to nas zanima. Zato smo imeli zanj veliko vprašanj. Neka učenka ga je celo vprašala, za katero bralno značko je on tekmoval. Pripovedoval nam je, kako je potrebna knjiga vsakomur, o odnosu mladih do knjig in še veliko.
Odmerjeni čas je kmalu minil in nas odtrgal od poslušanja. Poslovili smo se od njiju v upanju in želji, da srečanje z njima tokrat ne bi bilo zadnje.
IVANKA ZABUKOVNIK, 8. a Osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Katero knjigo sem najraje bral
Tudi letos tekmujem za Kajuhovo bralno značko. Ne toliko zaradi bralne značke, ampak zaradi pisane besede, ki jo vsebuje knjiga. Izmed vseh mi je bila najbolj všeč knjiga Franceta Filipiča Junaki s Pohoija.
Pisatelj je tako živo prikazal boje Pohorskega bataljona. Iz te knjige se mi je najbolj vtisnil v spomin politkomisar Rajko. Bil je hraber borec in je veliko pomagal bataljonu. Skoraj vsako noč so ' opravili akcijo, dve. Zato pa so jih začeli Nemci zasledovati. Ifer je bataljon deloval na raznih krajih, je bilo za Nemce že teže. A kljub temu so Nemci tako dolgo iskali bataljon, da so ga odkrili. Vnel se je srdit boj. Švabi so imeli hude izgube, a tudi partizanom se ni zgodilo nič bolje. Junaško so se borili do zadnjega. Tudi stari Sarh se je s svojimi tremi sinovi boril, kolikor je bilo v njegovih močeh. Po dveh urah bitke je bil odpor partizanov strt.
Mrtvi so ležali na bojišču. Šarh in njegovi sinovi so bili skupaj. Vsi s prestreljenimi prsmi. Drugi dan so hodili vašcani gledat padli pohorski bataljon.
BORIS VRATNAR, 7. b Osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Kjer pesem se glasi, ni hudobnih ljudi
Naš pevski zbor je začel z resnim delom šele decembra 1974. Vadili smo že od septembra, in sicer pod vodstvom tovarišice Rože Veber, decembra pa je naša zboro-vodkinja postala Dragica Magdič.
Že na prvi vaji je tovarišica dejala, naj hodijo k zboru le tisti, ki jih petje veseli. Pričakovali smo odstop skoraj polovice članov, na naše začudenje pa sta odstopila le dva. Priznamo, da nas je pri zboru obdržalo <
veselje "do petja in obljuba tovarišice, da bomo ob koncu šolskega leta šli na izlet. Nato smo s tovarišico določili razpored vaj. Mislim, da smo dokaj redno hodili na vaje in da skoraj nihče ni izostal brez opravičila. Morali smo trdo delati, da smo dobro naštudirali pesmi za REVIJO PEVSKIH i ZBOROV in uvideli smo, da bomo za trud '
poplačani že s samim nastopom na reviji. Pred nastopom smo se tovarišici oddolžili za ves trud s šopkom rož.
Na revijo smo odšli z velikim strahom in bodrili smo drug drugega z besedami: „Po-jemo zase in v svoje zadovoljstvo." Po nastopu smo prejeli mnogo pohval in bili smo jih zelo veseli. Na prvi vaji po reviji nam je tovarišica povedala, da organizatorji CELJSKEGA FESTIVALA želijo, da bi tudi mi nastopili na tej množični prireditvi. Na festival nismo bili prijavljeni kakor ostale šole, ki so že jeseni dobile program. Na zbor smo se vsi zelo navezali in ob tej misli, da na festivalu ne bomo mogli sodelovati, smo postali zelo žalostni. Ob pogledu na zbor se je tovarišica le odločila, da bomo s trdim delom predelali program in na festivalu nastopili, čeprav bo to za nas in zanjo velik napor. Z veseljem smo obljubili, da bomo vadili z vsemi svojimi močmi in bomo te pesmi tudi naštudirali. Vem, da jih bomo. Vadili bomo tudi vsak dan v tednu, da bomo le lahko nastopili v Celju in menim, da tudi ta trud ne bo zaman, kot ni bil zaman trud za revijo pevskih zborov v Velenju.
Vsi člani zbora radi hodimo na vaje in želimo, da bi se zboru priključili tudi drugi pevci naše šole. Prepričani smo, da bodo vsi vzljubili pevske vaje, kot smo jih mi.
MATEJA KRAPEŽ, 8. b Osnovna šola Gustav Šilih Velenje
Knjiga, moja najboljša prijateljica in vodnica
Veliko knjig je na svetu; nekatere so zelo brane, druge pa spet samo ležijo na knjižnih policah. Zanje so pisatelji prelili mnogo znoja. Veliko truda so vložili vanje. Za pisca knjige je lahko največja nagrada to, da bralci radi sežejo po njegovi knjigi.
Knjiga!? Vsakomur se ob tej besedi porodijo drugačni občutki. Knjiga človeka poučuje, izobražuje pa tudi zabava.
Meni osebno knjiga veliko pomeni. V njej najdem življenjskega učitelja in vodnika. Velikokrat vzamem v roko knjigo, da bi se iz nje kaj naučila. Mnogokrat pa tudi v prostem času. Krajša mi dolge večere. Knjige pa niso samo dobre, ampak tudi slabe. V nižjih razredih sem segala po pravljicah in po knjigah, ki sem jih razumela. Sedaj lahko berem bolj zahtevno in tudi debelejšo knjigo. Pomaga mi do uspeha v šoli, v poklicu in življenju. Zmeraj mi je zvesto pomagala. V njej najdem dobro prijateljico, ki te ne more užaliti ali ponižati. Lahko te pa izobražuje in zabava. Upam tudi, da me bo vodila v življenje. V knjigah ostane neizbrisna podoba življenja pred mnogimi leti in na vseh krajih sveta. Ohranja nam slavna imena, ki bi bila brez knjige že zdavnaj pozabljena.
Želim, da bi ljudje raje segali po lepih knjigah kot pa po literaturi, ki človeka samo kvari. Upodabljajo nam podobo sveta v preteklosti, sedanjosti in v prihodnosti.
BERNARDA PODJAVERŠEK, 8. a Osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Prvo odlikovanje za branje
Pred šestimi leti sem začel hoditi v drugi razred. Kmalu zatem nam je tovarišica povedala, da lahko tudi mi tekmujemo za cicibanovo bralno značko. Ker sem od starejših tovarišev in prijateljev zvedel, da so te značke lepe, sem se tudi sam odločil, da bom tekmoval. Tovarišica nam je že naslednji dan prinesla knjige.
Razdelila jih je in mi smo jih začeli brati. Ker pa nam to še ni šlo hitro od rok, smo začeli med seboj tekmovati Brali smo in brali, dokler ni bila knjiga prebrana. Že naslednjega dne smo vsebino povedali tovarišici Ko je videla, da smo vedeli za vsebino, je verjela, da smo jo prebrali. Zato si je naredila tabelo in vanjo zapisovala knjige, ki jih je kdo že prebral. Tako se je zvrstilo vseh pet knjig in kmalu je prišel dan, ko smo dobili nagrade - značke. Vsi smo bili veseli in slavnostno oblečeni. Podelitev je bila v dvorani Ko smo prišli tja, je bila ta že okrašena in pripravljena. Kmalu se je začel program. Poslušali smo recitatoije, pevce, igralce in pevski zbor. Ko je bilo tega konec, se je pričela podelitev. !j smo bili na vrsti mi. Vsak je komaj čakal,
da zasliši svoje ime. Tudi jaz sem bil ves napet. Kar naenkrat pa zaslišim: „Milan Kopušar!" Vstanem s svojega sedeža in ponosno stopim po stopnicah, ki so vodile na oder. Tovariš ravnatelj mi je pripel značko in rekel: ..Čestitam!" Zahvalil sem se in šel nazaj na svoj prostor.
Vseskozi sem si ogledoval značko. Bil sem presrečen in zato sem že tedaj sklenil, da bom tekmoval vsako leto.
Milan Kopušar, 8. a Osnovna šola Bratov Letoni
Šmartno ob P;
aki
V ŠOLO BREZ TEŽKIH TORB
Drugi mesec že teče življenje in delo v prvi celodnevni šoli na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju. Zato smo obiskali pedagoginjo Cveto Pušnik, ki je tesno povezana z delom in težavami na celodnevni šoli in jo zaprosili za nekaj odgovorov.
Kako so starši in otroci zadovoljni z novo obliko pouka?
,,Prve govorilne ure v drugem polletju so bile dobro obiskane in starši so izrazili zadovoljstvo nad novo šolo, saj prihajajo otroci domov razbremenjeni šolskega dela. Ta pridobitev je prav gotovo najbolj dobrodošla zaposlenim staršem, ki so doslej po službi morali otroke spremljati pri domačih nalogah in mu tudi pomagati. Večina učencev se hrani v šoli, zato so starši razbremenjeni skrbi za otrokovo prehrano. Staršem ni treba biti več v skrbeh, kje se otroci potepajo, medtem, ko so oni v službi, ker se sedaj vračajo iz šole istočasno ali. pol ure kasneje kot starši. S celodnevno šolo so zadovoljni tudi učenci. Zelo hitro so se privadili na samostojno učenje, še raje pa imajo prosti čas, ko se svobodno igrajo, poslušajo plošče, gledajo film, listajo po revijah in knjigah ali gredo na sprehod. Najbolj zaseden prostor na šoli je telovadnica".
Zakaj prav telovadnica?
Otrokova težnja po sprostitvi in gibanju je velika. Zdravniki so nas doslej nenehno opozarjali na slabo držo otrok, ki je bila prav gotovo posledica nošenja šolske torbe in neredne telesne vzgoje. V celodnevni šoli imajo vsi učenci redne ure telesne vzgoje, vsak dan dvajset minut rekreativnega odmora, redne sprehode v naravo, poleg tega pa hodijo še k raznim teles-novzgojnim aktivnostim. Težke torbe puščajo v šoli."
Kako je s samostojnim učenjem?
„Tudi ta dejavnost, ki nas je ob nastajanju nove šole najbolj skrbela, je stekla. Res je, da so se v prvih dneh nekateri učenci teže koncentrirali - zlasti prvo-šolci - da so jih morali učitelji nenehno vzpodbujati k delu, vendar se je večina hitro privadila novemu načinu učenja."
Kolikšna je pomoč učiteljev?
„V tej fazi, ko se učenci šele pripravljajo na delo v skupinah, dvojicah, je potrebno še precej pomoči .učitelja, ko pa bodo osvojili tehnike učenja, bodo prav gotovo postali samostojnejši. Razveseljivo je, da zelo radi segajo po knjigah, ki so v razredni knjižnici in tudi na ta način dopolnjujejo svoje znanje. Učenci pogosto pomagajo drug drugemu pri nalogah, delo v skupini jim je prijetnejše. Učenec, ki laže dela sam, se lahko umakne v kotiček in se uči. Učencem, ki teže sledijo šolskemu delu, učitelji sproti pomagajo. Učitelj je v tej šoli svetovalec in organizator dela, ne več samo posredovalec učne snovi."
Kakšen vpliv bo imela celodnevna šola na učence?
„Ker je samostojno učenje vodeno vedno ob istem času in stalno kontrolirano, bodo učenci, ki bodo šli skozi celodnevno šolo, prav gotovo razvili boljše delovne navade in večjo mero odgovornosti za svoje delo. To pa je prvi pogoj za uspešno delo v srednjih šolah in tudi pogoj za uspešno poklicno delo."
Kakšni so prvi učni uspehi?
„Prve ocene v celodnevni šoli so pokazale, da se učni uspeh prav gotovo ne bo poslabšal. Zlasti dobro napredujejo učenci, ki prej niso imeli ugod-
Cveta Pušnik
nih razmer za učenje. Omembe vredno je tudi to, da v celodnevni šoli učenci ne dobijo negativne ocene. To ne pomeni, da jim ni treba nič znati, pač pa dobijo oceno šele takrat, ko se snov naučijo. To je nujen ukrep, saj vsi učenci ne osvajajo znanj enako hitro, poleg tega pa negativne ocene v nižjih razredih jemljejo učencem veselje do učenja."
Kako bi na kratko ocenili učiteljevo delo v celodnevni šoli?
„Učiteljevo delo že v pol-dnevih ni lahko, v celodnevni šoli pa je dela z učenci še več. Učitelj dela v različnih dejavnostih celodnevne šole (pri
pouku, samostojnem učenju, vodenju prostega časa, nadzoru učencev pri prehrani...), zato se mora nenehno koncentrirati na vrsto dejavnosti, vmes ah na koncu teh dejavnosti pa mora napisati pripravo, urediti učne pripomočke (velikokrat jih tudi izdelati), pregledati izdelke učencev, opraviti vrsto drobnih administrativnih del..."
Ali menite, da je to šola prihodnosti?
„Če naj šola pripravlja učence za tri temeljne aktivnosti (za delo, prosti čas in samoupravljanje), potem je celodnevna šola prav gotovo bliže temu smotru, ker je vsebinsko in organizacijsko dopolnjena. Prav celodnevna šola bo lahko oblikovala otroka v kritičnega in samostojnega človeka - samo-upravljavca."
Sedaj že lahko rečemo, da so prvi vtisi vsekakor pozitivni Strah je bil odveč. Očitno je celodnevna šola tista, ki trenutno najbolj ustreza hitremu tempu razvoja in potrebam, ki jih sedanji čas prinaša s seboj. Starše in otroke razbremenjuje mnogih skrbi. Učence, ki so imeli ugodne razmere za učenje, izenačuje s tistim, ki takšnih razmer niso imeli. Širi otrokovo kreativnost, in ga tako bolj pripravlja na samostojno življenje. Omogoča, da otrok preživi več brezskrbnih ur s stara, ki se sedaj lahko posvetujejo tudi drugim, ne le šolskim problemom, ki tarejo mladega človeka, mu svetujejo in ga usmerjajo, da bo postal- celovita in zrela oseb nost. Celodnevna šola je res šola prihodnosti. Šola boljših uspehov in prijetnejše mladosti naših otrok.
Tečajnice skupaj s tovarišico Vutkovičevo (prva z desne) v kuhinji osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh v soboto, ob zaključku prvega dela tečaja.
Tečaj za kmečka dekleta in žene
Oddelek za gospodarstvo pri skupščini občine Velenje je v mesecu marcu organiziral 30-urni tečaj za kmečke gospodinje in dekleta z željo, da se posodobi kmečko gospodinjstvo, način prehrane družine, kot tudi kultura stanovanja in urejenost okolja. Pridobljeno znanje bo zelo koristilo tudi tistim kmečkim ženam, kjer se bodo v bližnji prihodnosti začeli ukvarjati s kmečkim turizmom. Čeprav je praktični del tečaja trajal le trideset ur, nadaljevale ga bodo pozimi, ko na kmetijah ne bo toliko dela kot ga je spomladi, poleti in jeseni, so se obiskovalke nekoliko naučile. Po besedah tovarišice Angele Vutkovič, ki je vodila tečaj, bi vsaka izmed dvanajst tečajnic že sedaj lahko brez zadrege postregla še tako zahtevnega gosta z doma pripravljenimi jedili. Posebnost tečaja je namreč v tem, da so se obiskovalke seznanile s pripravo jedi iz domačih proizvodov oziroma iz „materiala", ki se lahko dobi v kmečki shrambi ah na kmečkem dvorišču.
DELEGACIJA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR ČRNE GORE NA OBISKU V VELENJSKEM GORENJU:
POVEZOVANJE GORENJE-OBOD
VELENJE, 7. APRILA - Delegacija izvršnega sveta skupščine Dcialistične republike Črne gore, ki jo je vodil predsednik Marko riandic, v delegaciji pa so bili še podpredsednik Spasoje Medenica, ikretar za gospodarstvo Radomir Djajčič, predsednik gospodarske jomice Momčilo VI ah o v ič, generalni direktor Investicijske banke itograd Savo Lakič ter svetovalec predsednika izvršnega sveta za »spodarska vprašanja Petrašin Kasalica, je danes obiskala Zdru-:na industrijska podjetja „Gorenje" Velenje. Goste iz SR Črne )re so med obiskom v Velenju spremljali predsednik izvršnega reta SR Slovenije Andrej Marine, sekretar za gospodarstvo Ivo lemenčič, član izvršnega sveta Miran Mejak ter predsednik go-todarske zbornice Slovenije Andrej Verbič.
Po ogledu proizvodnje v več meljnih organizacijah zdru-nega dela tovarne gospo-njske opreme „Gorenje" Ve-nje so se gostje sešli s pred-avniki Združenih industrijskih jdjetij „Gorenje" Velenje in jvarne gospodinjske opreme gorenje" Velenje, Ivanom telškom, Gregorjem Švajgar-m in Slavkom Geratičem. Po-ivorov sta se udeležila še pred-dnik skupščine občine Ve-nje, Nestl Žgank, in pred-dnik izvršnega sveta Franjo ljun.
Glavni direktor Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje, Ivan Atelšek, je razgrnil razvojne načrte te proizvodne grupacije, ob tem pa spregovoril tudi o povezovanju „Gorenja" z Elektroindustrijo „Obod" Cetinje. Že lansko leto so v Velenju pripravili akcijski program, kot je povedal Ivan Atelšek, za sodelovanje in povezovanje, vendar pa akcija ne poteka tako, kot so načrtovali. Predvideno je, da bi cetinjski „Obod" že leta 1980, ob potrebnih vlaganjih v osnovna in
obratna sredstva, dosegel najmanj 2 milijardi 700 milijonov dinarjev celotnega dohodka, število zaposlenih bi podvojili, bruto produkt na zaposlenega pa potrojili. Tak napredek bi Elektroindustrija „Obod" Cetinje, vključena v Združena industrijska podjetje „Gorenje" Velenje, dosegla ob specializaciji in delitvi proizvodnega programa hladilnikov in pralnih strojev, s povečano proizvodnjo svetlobnih teles ter s proizvodnjo nekaterih novih izdelkov, tudi sestavnih delov za potrebe drugih organizacij združenega dela „Gorenje". Načrtujejo nadalje skupne nastope na domačem in tujih tržiščih, enotno servisno in maloprodajno mrežo ter enoten nastop pri nakupu reprodukcijskih materialov in sestavnih delov. Na ta način bi tudi uresničili dolgoročne interese in cilje 17 00-članske delovne skupnosti cetinjskega „Oboda" ter zagotovili pogoje za pospešen na-
daljnji razvoj organizacije združenega dela.
Med pogovori so predstavniki „Gorenja" opozorili goste na težaven položaj, v katerem seje znašla v zadnjem razdobju naša kovinsko-predelovalna oziroma sploh predelovalna industrija, na premajhno spodbujanje izvoznih prizadevanj ter na to, da v praksi še nismo uveljavili načela o enotnem jugoslovanskem tržišču.
Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Črne gore Marko Orlandič je ob koncu obiska v „Gorenju" izrazil zadovoljstvo nad uspehi, ki so jih dosegli, posebej še na področju tehnologije in produktivnosti. Izrazil pa je tu4i prepričanje, da bodo kar najhitreje tudi v praksi uresničene zamisli in dogovori o sodelovanju in povezovanju Elektroindustrije „Cbod" Cetinje in Združenih industrijskih podjetij „Gorenje" Velenje.
Vodovod Velenje-Šoštanj na obzorju
Letos že trije izleti
Planinsko društvo Velenje je letos organiziralo že tri enodnevne izlete. Planinci so se odločili, da za otvoritev sezone organizirajo izlet po Šaleški planinski poti, ki je bila odprta oktobra lani. Tako so se 12. januarja povzpeli na Koželj, obiskali kontrolne točke Venturin, Jakob, Vaga in Gričar ter sestopili v Andraž.
23. februaija so se v velikem številu udeležili množičnega pohoda na Stol, najvišji vrh Karavank. Prvo spomladansko nedeljo pa so obiskali Dolenjsko in Gorjance. Slednjega izleta se je udeležilo kar 53 planink in planicev velenjskega planinskega društva.
V	zgodnjih jutranjih urah smo se odpeljali iz Velenja in tudi'kislo vreme ter skopo odmerjen prostor v avtobusu nista mogla pokvariti dobre volje. Pot ob Savinji, Savi in Krki nas je pripeljala do Novega mesta, metropole Dolenjske. Potem se je usmerila proti Beli krajini.
Ob vznožju Gorjancev bi bila dobra volja skoraj splahnela — pa ne zaradi vse bolj gostih snežink, le zaradi avtobusa, ki je nenadoma obstal. Vseeno se je premaknil naprej, in po številnih serpentinah prilezel do prelaza Vahta na 615 metrov nadmorske višine. Od tam smo se zagrizli v breg kar peš in stopali po dobri gozdni cesti; ta se na prelazu odcepi v levo in po 11 kilometrih pripelje do planinskega doma Vinka Paderšiča.
Trde ceste še čutili nismo, saj jo je prekrivala sveža snežna odeja in je bila zato hoja kar prijetna. Tudi sneženje ni motilo. Pričaralo nam je pravo zimsko idilo - in to v prvih pomladnih dneh! Le za lep razgled proti številnim gričem valovite dolenjske pokrajine smo bili prikrajšani. Med hojo smo se pogovarjali to in ono ter uživali lepote prostrane narave. Vendar, od ceste se nismo kaj dosti odmikali, saj ni nikogar mikalo zaiti v širnih gozdovih.
V	skupini je bilo več otrok in tudi starejših planincev, a vseeno so po slabih treh urah hoje vsi prispeli do planinskega doma, ki nosi ime po narodnem heroju Vinku Paderšiču-Batreji. Dom, ki ga oskrbuje PD Novo mesto, pa ima še eno ime — Gospodična. Stoji namreč v neposredni bližini vrelca pitne vode z istim imenom, ki izvira iz pobočja Gorjancev v nadmorski višini 822 metrov; in tako se gaje prijelo to ime.
Sicer pa, kdo ne pozna znamenitih bajk in povesti Janeza Trdine, ki govore tudi o tem studencu in teh krajih?
Če ste pozabili, naj povemo, da so Gorjanci 40 kilometrov dolgo pogorje med spodnjo Krko in Belo krajino. Po njihovih grebenih poteka' stara meja med Slovenci in I+vati. Najvišji vrh pa je 1181 metrov visok Trdinov vrh, kije od doma oddaljen uro hoje.
Mi se, žal - zaradi pomanjkanja časa in sneženja - nismo mogli odpraviti še na vrh. Malo smo se zadržali v lepo urejenem domti, ki je bil v lanskem letu skoraj na novo zgrajen, in se potem po isti poti vrnili do prelaza Vahta na glavni cesti Metlika-Novo mesto. Od tam pa nas je avtobus pripeljal v večernih urah nazaj v Velenje. Lahko rečemo, daje izlet — kljub temu, da ni bila tura v celoti prehojena tako, kot smo jo predvideli - popolnoma uspel.
PD Velenje bo svoj naslednji, četrti letošnji izlet organiziralo 20. aprila na 1107 metrov visoki Krim, ki se dviguje na južnem robu ljubljanskega barja.	STOJAN SAJE
• 37 maturantov bo darovalo kri
Na željo maturantov velenjske gimnazije je občinski odbor Rdečega križa Velenje pripravil 24. marca predavanje o transfuziji krvi. Med predavanjem je dr. Rajko Fenc sezrfanil dijake četrtega letnika gimnazije z zgodovino transfuzije krvi in pomenom, organizacijo ter tehniko odvzema krvi. Maturantje so bili zelo navdušeni nad predavanjem. Pa ne le to! Kar 37 se jih je prijavilo, da bodo 1. maja prostovoljno darovali kri.
Občinski odbor je organiziral predavanje tudi za učence osmega razreda osnovne šole Šmartno ob Paki. Naslov predavanja, ki je bilo 1. aprila, je bil Narkomanija in alkoholizem. Tudi tokrat je predaval dr. Rajko Fenc.
Hitro rastoči mesti Velenje in Šoštanj pritiskata na upravljavce vodovodov, da povečajo razpoložljive količine pitne vode in kvaliteto dobave. Pitna voda je eden najvažnejših pogojev človekovega obstoja v vsaki družbeni sredini in potem tembolj v naši, kjer je geslo „VSE ZA ČLOVEKA" večkrat prisotno. Glavne postavke tega plana v zvezi z vodovodom med drugim določajo povečane količine zajete pitne vode od 135 do 2701/sekin povezati Šaleško dolino v enoten vodovodni sistem. Tu so v planu našteta nasled-
nja dela:
1.	Zajeti viri Ljubija v Mozirju z 901/sek.
2.	Zajeti viri" Mazej-Strmina nad Topolšico s 301/sek.
3.	Zajeti viri ob Paki in iz globin Graške gore 151/sek pitne vode.
4.	Izdelati vodovod Šo-štanj-Ljubija 9 km.
5.	Izdelati vodovod . Vele-nje-Šoštanj 5,5 km.
6.	Zgraditi ozonsko čistilno napravo za pitno vodo.
7.	Zgraditi vodohram v Šoštanju 1000 kub. metrov.
8.	Izdelati cevovod Mazej-Topolšica—Šoštanj 2,7 km.
9.	Priključitev šoštanjskega vodovoda centralnemu vodovodu.
Ker je stanje za mesto Šoštanj zelo kritično, je centralni vodovod pristopil k izvajanju plana tako, da bo najprej povezal mesti Velenje in Šoštanj s cevovodom premera 300 mm in bo dve leti Šoštanj oskrboval iz Velenja. V nadaljnjem se izvajajo ostala predvidena dela v planu do leta 1980.
Do 1. septembra 1976 bo izdelan cevovod Velenje—Šoštanj in tudi novi vodohram v Šoštanju, za kar bo del sredstev prispevala.tudi TEŠ Šoštanj. Celotna predračunska vrednost teh del objektov in zajetij novih količin vode, potrebnih za Šoštanj, znaša 15,6 milijona din. Vzporedno s tem bo potrebno še obnoviti vodovodno mrežo V Šoštanju, za kar bo potrebnih še nadaljnjih 900.000 dinaijev.
Akcija za priključitev šoštanjskega vodovoda centralnemu vodovodu je bila načeta, vendar doslej bolj ali manj uspešna. Ta pripojitev je namreč pogoj za enoten vodovodni sistem in omenjeno tehnično izvedbo.
REK TOZD ESO je 1. januarja 1975 priključil celotno podjetje in s tem tudi vodovod. Da bi prenesli vodovod Šoštanj k centralnemu vodovodu, se je zataknilo pri delitvi sredstev.
Menimo, da se morajo z vodovodom prenesti tudi neporabljena sredstva vodovoda Šoštanj v zadnjih petih letih (v vodovod se ni vlagalo skoraj nič) in bi tako lažje izvajali nujne naloge na področju Šoštanja. Delež sredstev vodovoda Šoštanj k celotni investiciji bo
znašal v najboljšem primeru le 6% celotne investicijske vrednosti. Tako načrtovan sistem celotne doline bo imel te-le prednosti:-
1.	napajanje doline z dveh strani;
2.	večje količine z enakomernejšimi tlaki;
3.	manjše dimenzije cevovodov in nemotene odprave defektov.
MITJA LEDINEK, dipl. inž.
i SAVINJSKO-ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM IMA
Službo za zdravstveno
) —
vzgojo
Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje občana s skrbjo za čim boljšo psihofizično kondicijo, ki se odraža v dvigu delovne storilnosti, razvijanju socialističnih medsebojnih odnosov, osebnem zadovoljstvu in boljših življenjskih pogojev sploh. Zdravje pomeni nedvomno eno najvažnejših družbenih potreb, zato je najvažnejša naloga zdravstvene vzgoje usposabljati ljudske množice, da bodo znale, hotele in mogle upravljati svoje zdravje tako, kakor že upravljajo svoje družbeno in gospodarsko življenje.
Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje ima v svoji organizaciji posebno službo za zdravstveno vzgojo, ki mora biti del skupnega programa zdravstvene vzgoje delovnih ljudi. Ta skupen program so dolžne izvajati interesne skupnosti, zato je potrebno, da se v okviru teh skupnosti imenuje REFERAT (komisija za zdravstveno vzgojo), ki ga sestavljajo: zdravstveni delavci, zastopniki šolstva, Rdečega križa, delavske univerze, zdravstvenega zavarovanja, družbenopolitičnih skupnosti, večjih delovnih organizacij, splošnega ljudskega odpora, zastopniki tiska in drugi za to zainteresirani. Občina preko interesnih skupnosti postaja tako aktivni faktor v zdravstvenem varstvu prebivalstva in s tem tudi zdravstvenega izobraževanja, ki usposablja člane za upravljanje z zdravjem.
Ta sestavek naj izzveni kot osnova Za razmišljanje, kako se bomo morali različni izvajalci organizirati, da bomo kos veliki in odgovorni nalogi zdravstvene vzgoje občana.
Vodja
zdravstvene vzgoje pri SŠ ZD Velenje dr. Ivan KRALJ
• Maja več krvodajalskih akcij
Občinski odbor Rdečega križa Velenje pripravlja v mesecu maju več krvodajalskih akcij za potrebe slovenjgraške bolnišnice. 9., 15., 22. in 29. maja bodo organizirali odvzem krvi v bolnišnici v Slovenj Gradcu, poleg tega pa bodo tri akcije še v Velenju in to 15. in 16. v Gorenju, 17. pa na REK.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
MARIBOR, Partizanska 47
Zavarovalnica Maribor odpira svojo poslovalnico v Velenju v novem trgovskem centru zraven trgovine NAMA. Sklepala bo vse vrste imovinskih in osebnih zavorovanj za področje občine Velenje.
Zavarovanci, obrnite se za zavarovalne usluge na Zavarovalnico Maribor, poslovalnico Velenje (trgovski center).
Zavarovalnica Maribor, poslovalnica Velenje bo opravljala vse zavarovalne usluge kvalitetno in v zadovoljstvo svojih zavarovancev.
IVANKA IN LOVRO GLINŠEK
PETEK, 11. APRILA REDNI KINO VELENJE ameriški barvni film KRALJIČINA OGRLICA, ob 17.30
SOBOTA, 12. APRILA REDNI KINO VELENJE-ameriški barvni film KRALJIČINA OGRLICA, ob 17.30 in 19.30
NEDELJA, 13. APRILA REDNI KINO VELENJE ameriški barvni film KRALJIČINA OGRUCA, ob 17.30 in 19.30
NEDELJA, 13. APRILA KINO-GLEDALIŠCE VELENJE otroška matineja - ROBIN HOOD, ob 10. uri
PONEDELJEK, 14. APRILA KINOGLEDALIŠČE VELENJE ameriško italijanski film - western ČRNI DAN ZA STRELCA, ob 20. uri
ljubljanska banka
ime,
ki zagotavlja sodobno,
učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje
torek, 15. aprila redni kino velenje ameriško-italijanski western crn i dan za strelca, ob 17.30 in 19.30
sreda, 16. aprila redni kino velenje francoska kriminalka sin, ob 17.30 in 19.30
Četrtek, 17. aprila redni
kino velenje francoska kriminalka sin, ob 17.30 in 19.30
petek, 18. aprila redni kino velenje ameriška drama pozejdonova avantura, ob 17.30
sobota, 19. aprila redni kino velenje ameriška drama pozejdonova avantura, ob 17.30 in 19.30
nedelja, 20. aprila redni kino velenje ameriška drama pozejdonova avantura, ob 17.30 in 19.30
SOBOTA, 12. APRILA KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ ameriško italijanski film TUJEC IMENOVAN POKOPALIŠČE, ob 19.30
NEDELJA, 13. APRILA KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ angleški barvni film POSLEDNJI DNEVI HITLERJA, ob 17. in 19.30
SREDA, 16. APRILA KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ italijanski western DANES MENI - JUTRI TEBI. ob 19.30
ČETRTEK, 17. APRILA KINO JCAJUH" ŠOŠTANJ angleški film - grozljivka STRAH. V NOCl, ob 19.30
SOBOTA, 19. APRILA KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ ameriški barvni film ZGODBA Z ZAHODNE STRANI, ob 19.30
NEDELJA, 20. APRILA KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ PREISKAVA JE KONČANA - POZABI - italijanska drama, ob 17. in 19.30
PRODAM
POHIŠTVO -dnevne sobe, komplet ali po delih ugodilo prodam. Naslov v uredništvu.
TRAKTOR Pasquali 18 KS s prikolico, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Ogled je možen vsak dan. Jože Šumah, Gaberke 63, Šoštanj.
VEČ prašičev ugodno prodam, zakol je možen pri nas. Zglasite se na naslov Mastnak Marija, Vojnik 119, po domače pri Purgerji.
KUHINJSKE elemente „Goie-nje" in drugo stanovanjsko opremo ugodno prodam zaradi selitve. Lahko tudi obročno. Naslov v uredništvu lista NČ.
Čila in zdrava
%m
V Šentilju sta slavila 50-ob-letnico skupnega življenja Ivanka in Lovro Glinšek. Nazadnje so v Šentilju slavili takšen jubilej 1921. leta.
Pri 72. in 77. letih sta Glin-škova-še krepka in zdrava. V težavah sta vzgojila sedem otrok. Srednje velika kmetija pa je pri pridnih rokah dajala vedno dovolj kruha. Še za partizane ga je bilo tista leta.
Oba zlatoporočenca sta še tako vitalna, da bi jima marsikateri mlajši par zavidal. Oče Lovro Glinšek je povedal: „Reči zlati da, je skoraj odveč, saj človek v pol stoletja s težavami in prijetnimi doživetji dokaže, da je zakonska zveza več kot potrebna. Pa se naj potrdi še enkrat v poznih letih."
Zlatoporočencema iskreno čestita tudi naše uredništvo.
(§m) napuh ialtt J	Obiščite i JEZERO	gostišče	a
	BRASL0VČE		
	ODPRTO:		
- :	PETEK	0D 14. DO 20.	URE
	SOBOTA	OD 10. DO 21.	URE
	NEDELJA	OD 10. DO 21.	URE
hotel paka
V središču trgovskega centra Velenje
Kavarna slaščičarna Center
že redno poduje in nudi usluge po zmernih cenah.
—	Kavarna slaščičarna „Center" je prijetno urejena
—	Kvalitetne usluge po izbiri in vašem okusu
—	Po vaši želji sprejemamo naročila slaščičarskih izdelkov za dom, za razne priložnosti
—	Letna terasa
—	Časopisi in revije	*
KSC je odprta vsak dan od 8.30 do 21.30. V ponedeljek je zaprto.
Želimo vam prijetno počutje v „KSC" in na svidenje!
O
SI G M A" -ŽALEC
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
Novo na trgu
PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO SIGMA TG-SPECIAL
-	specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov
-	gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem
-	odličen izkoristek
-	moderna oblika
-	mali gabariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapaciteta od 25.000 do 50.000 kqal/h
JAVNA PRALNICA
Kersnikova 3 Velenje
Obvešča vsa podjetja, ustanove in zasebnike, da je v svojem moderniziranem obratu povečala kapacitete in nudi kvalitetno in hitro pranje vseh vrst perila in delovnih oblek. Po želji naročnikov izvršimo prevoze večje količine perila na območju Velenja brezplačno. Vaše želje in potrebe sporočite po telefonu št. 850-564 KOC -TOZD Storitve p. o. Cankarjeva 1, Velenje.
GIP »VEGRAD« Velenje
TOZD GRADBENA 0PERATIVA
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO
KNJIGOVODJA - FAKTURIST no sektorju SIP
POGOJI: končana srednja ekonomska ali administrativna šola in dve leti prakse. Obvezno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo prošnje z ustrezno dokumentacijo v kadrovsko službo podjetja 15 dni po izidu razpisa.
KOMUNALNO OBRTNI
CENTER n. sub. o. TOZD
MMNISAL*!
Velenje, Koroška 46 a
RAJZSIRJA SVOJO DEJAVNOST IN OBJAVLJA NASLEDNJI PROSTI DELO VINI MESTI ZA:
1.	TAJNICO DIREKTORJA TOZD MODNI SALON
za to delovno mesto se zahteva izobrazba administrativnega ali ekonomskega tehnika z nekaj prakse:
2.	EKONOMSKEGA TEHNIKA
za delo v finančni službi z nekaj prakse
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni po objavi oglasa na gornji naslov, ali pa se osebno zgla-sijo na razgovor o zaposlitvi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta in brata
Antona Brložnika
se iz dna srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam osebno ali pismeno izrekli socžalje. Posebna zahvala dr. Dečku in drugemu j osebju oddelka Planike, lovski družini »Smrekovec«, Gozdni upravi Šoštanj, Zvezi borcev Šoštanj in vsem | sosedom. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena, sinova, hčerke in brat Tine
Občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo
Na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju je bilo v soboto občinsko pionirsko prvenstvo v šahu, ki se ga je udeležilo 22 ekip s po štirimi igralci in rezervami. Skupno je tekmovalo okrog 120 mladih ša-histov. Zaradi vse večjega zanimanja za šah v občini so tudi dvoboji med mladimi iz leta v leto kvalitetnejši, kar je bilo še zlasti opaziti letos na dvobojih med starejšimi pionirji.
Tekmovanje je potekalo po pravilih šahovske zveze Slovence pod vodstvom mentorja Franca Hudomala ter sodnika Miligoja Jarnoviča. Rezultati:
Mlajši pionirji: 1. OŠ KD Kajuh 24 točk, 2. Podružnična šola Ravne 22, 3. OŠ G. Šilih 15, 4. Biba Roeck, 5. MP Toledo, 6. CŠ Topolšica, 7. OŠ A. Aškerc, 8. Br. Letonje.
Posamezni prvak je Branko Kugonič OŠ KD Kajuh.
Mlajše pionirke: 1. OŠ Topolšica 12 točk, 2. OŠ Biba Roeck 11, 3. Podružnična šola Ravne 6,5, 4. OŠ KD Kajuh, 5. OŠ Br. Letonje Šmartno ob Paki.
Posamezna pravkinja Julita Kugonič, Topolšica.
Starejši pionirji: 1. OŠ Biba Roeck 12 točk, 2. OŠ Br. Letonje 12,5, 3. OŠ KD Kajuh 12,5, 4. OS A.Aškerc, 5. OŠ MP Toledo, 6. OŠ G. Šilih.
Posamezni prvak je Drago Nežmah Šmartno ob Paki.
Starejše pionirke: 1. OŠ Biba Roeck 6,5 točke, 2. OŠ Br. Letonje 4, 3. OŠ Br.Tetonje 1,5.
Posamezna prvakinja je De-sanka Krofi A. A. Velenje.
Ekipni prvaki imajo pravico nastopiti na medobčinskem prvenstvu, ki bo 19. 4. na osnovni šoli Šentjur pri Celju. Želimo jim dober uspeh.
V VELENJU
Kaj veš o prometu
Komisija za vzgojo in preventivo v prometu pri skupščini občine Velenje je preteklo nedeljo pripravila občinsko tekmovanje osnovnih šoli v znanju iz prometa.
Tekmovanja „kaj weš o prometu", se je udeležilo 37 tekmovalcev višjih razredlov osnovnih šol Biba Roeck, Karel Destovnik-Kajuh, Gustav Šilih in Anton Aškerc.
Tekmovalci so najprej morali odgovarjati na vprašanja iz pro-
Prekinitev v Velenju
Mladinci Velenja so v prvem spomladanskem kolu igrali z nogometaši Smartnega ob Paki. V drugem polčasu pri rezultatu 4:1 za mladince Smartnega je sodnik dosodil enajstmetrovko za goste. S tem se niso strinjali domačini, češ da se je prekršek zgodil zunaj šestnajst-metrskega prostora. Najbolj glasna pri prepričevanju sta bila Gnezda in Druks, zato ju je sodnik izključil. Ker se domači nogometaši še vedno niso mogli pomiriti s sodnikovo odločitvijo, na igrišču je prišlo celo do rahlega pretepa, je sodnik v 5 3. minuti prekinil srečanje.
Ne glede na to, ali je sodnik imel prav, je ravnanje mladih nogometašev obsojanja vredno in upamo, da bo vodstvo kluba storilo vse potrebno, da se podobni izgredi ne bodo več pripetili.
Šmartno nadaljuje s serijo
Nogometaši Smartnega tudi v spomladanskem delu tekmovanja v VCNL nadaljujejo z uspehi Potem ko so prejšnjo nedeljo z odlično igro .zmagali v Beltincih s 5:1, so tudi v 14. kolu odnesli 2 točki z vročega terena v Slovenskih Konjicah z visokim rezultatom 4:1. Že v prvem polčasu so s 3 goli Vizoviška pokopali vse upe domačinov v morebitno presenečenje. V nadaljevanju so zaigrali- dokaj lagodno, vendar je to zadostovalo domačinom le za častni zadetek. Zadnji zadetek za Šmartno je po samostojnem prodoru dosegel Hribernik.
Smarčani so igrali v sledeči postavi: I. Podgoršek (Devič), Pokleka, Napotnik, Kompan, F. Podgoršek, A. Podgoršek, Omladič (Žalig), Vizovišek, Hribernik, Prašnikar, Benetek.
J. KRAJNC
Marjana Pečovnik, Bernarda Pečovnik, Hedvika Obšteter in Milena Poznič (na sliki z leve proti desni), učenke OŠ Biba Roeck iz Šoštanja, ekipne občinske prvakinje v šahu med starejšimi pionirkami.
Točka Rudarju
Velenjčani so gostovali v Kidričevem in premagali domači Aluminij z rezultaom 3:2 (2:0). Nogometaši Rudarja so bili precej boljši nasprotnik in vodili z rezultatom 3:0. V zadnjih dvajsetih minutah pa so domačini dosegli dva gola, drugega v 90. minuti z 11-metrovko.
Zadetke Rudarja so dosegli: Rudar - Matič, Šmit, Frangeš, Kacmerovič, Tatalovič, Smajlovič, Mastič, Hanžekovič, Popov, Topčič, Izurhovič.
Lestvica po 13. kolu
1. Šmartno	13	13	0	0	38:6	26
2. Kovinar	13	7	3	3	30:15	17
3. Steklar	13	7	1	5	20:18	15
4. Bakovci	13	6	2	5	17:11	14
5. Rudar	13	4	5	4	26:19	13
6. Branik	12	5	3	4	20:21	13
7. Beltinka	13	3	5	5	20:30	11
8. Dravinja	13	4	3	6	18:28	11
9. Fužinar	13	3	4	6	12:20	10
10. Aluminij	12	4	1	7	19:23	.9
11. Tišina	13	3	2	8	16:32	8
12. Osankarica	13	3	1	9	18:32	7
Tokrat brez točk
metnih predpisov, zatem so krenili na vožnjo po velenjskih ulicah, nazadnje pa so preizkusili še spretnostno vožnjo.
Rezultati: posamezniki _ — mlajši Drago Borovnik iz OŠ A. Aškerca; starejši posamezniki Jože Janežič OŠ Gustava Šiliha. Ekipno je bila prva OŠ Gustava Šiliha (2387 točk), 2. OŠ G. Šiliha (2339) in 3. OŠ K D. Kajuh (2236).
j. m.
V drugem kolu spomladanskega dela rokometnega prvenstva Slovenije za moške in II. zvezni ligi za ženske so: Šo-
Dober start mladih Šoštanjčanov
V prvem kolu spomladanskega dela mladinske nogometne lige so mladi nogometaši Šoštanja gostovali v Slovenskih Konjicah in premagali tamkajšnjo Dravinjo z 2:1. Gostujoča ekipa je povedla že v 6. minuti z golom Sevčnikarja, v 29. minuti je Kumer rezultat povišal na 2:0. V 49. minuti pa so domačini z zadetkom Peniča omilili poraz.
Šoštanjčani so bili večji del tekme boljši nasprotnik in so imeli še vrsto priložnosti za povišanje rezultata, vendar jih napadalci niso znali izkoristiti.
V. KUMER
• Hvala, pionirji Aškerčeve šole
Štejeva si v dolžnost, da se preko Našega časa prisrčno zahvaliva pionirjem in mladincem osnovne šole Antona Aškerca v Velenju za njihovo pozornost, ki so jo izkazali ob letošnjeem mednarodnem dnevu žena in tednu invalidov.
Za dan žena so povabili na praznovanje poleg svojih mater štiri aktivne borke iz NOV in zanje pripravili prisrčen sprejem. Ob tednu invalidov pa sta dve učenki prišli čestitat na dom ter izročili rdeč nagelj in pismeno čestitko.
Prijetno presenečena nad tako pozornostjo pionirjev in mladincev iz te velenjske šole, čutiva, da morava o tem seznaniti širši krog občanov. Njihovo priznanje, ki so ga na ta način izrekli vsem udeležencem NOV, je za nas velikega pomena. Prepričani smo, da jim naš boj za svobodo ni le črka na papirju, pač pa se zavedajo, da smo med NOV vsak po svojih zmožnostih prispevali k lepšemu in boljšemu življenju vseh sedanjih in kasnejših generacij v naši svobodni socialistični domovini Jugoslaviji.
Hvala pionirjem za pozornost v imenu bivših bork in vojaških vojnih invalidov. Vsem pionirjem in mladincem pa želiva mnogo uspeha pri učenju in nadaljnjem gojenju tradicij NOB.
MARA IN LAZO ZRNlC
štanj, Slovenj Gradec in rokometašice Velenje ostali brez točk.
DERBY GORENJČ ANKAM
Rokometašice Velenja so se pomerile v Železnikih proti domačemu Alplesu in izgubile z rezultatom 18:3 (11:7). Velenj-čanke so bile v začetku boljše nasprotnice, vendar se izkuše-nejše domačinke niso pustile presenetiti in tako osvojile pomembni točki v borbi za obstanek v ligi.
Gole za Velenjčanke so dosegle: Podpečan 4, Urankar in Zavolovšek 3, Jerina 2 in Vizovišek enega.
ZMAGA VODEČEGA
V Šoštanju je po boljši igri v drugem delu zmagal Inles iz
Ribnice proti domačinom z rezultatom 26:19 (12:12). Domačini so dobro igrali le v prvem delu, saj so večkrat vodili. V tem dčlu se je predvsem izkazal vratar Slatinšek. V nadaljevanju pa so gostje dokazali, da so boljši nasprotniki in brez težav zmagali. Največ golov so dosegli Metličar 5, Skornšek 4 ter Stvarnik in Melanšek po 3 za Šoštanj, pri Ribničanih pa Radič kar 9 golov.
• Tesen poraz
Slovenj gradčani so v Piranu izgubili s tesnim rezultatom 17:16 (9:10). Gostje so pretežen del tekme bili boljši, v zadnjih minutah igre pa so domačini izenačili in dosegli zmagoviti zadetek. S tem porazom so Slovenjgradčani na lestvici zaostali za ekipo Inlesa za 2 točki.
Občinsko prvenstvo v gimnastiki
V telovadnici osnovne šole Gustava Siliha je bilo 20. 3. 1975 prvenstvo osnovnih šol v gimnastiki. V ženski konkurenci so tekmovale 3 ekipe: SSD B. Roeck, ŠSD MP Toledo in SŠD G. Šilih. V moški konkurenci pa samo MP Toledo in nekateri posamezniki iz SSDB. Roeck.
Pri pionirkah je zmagala ekipa osnovne šole Gustava Siliha iz Velenja. Zbrala je 179,6 točk, druga je bila šola MP Toledo s 172,6 točke, tretja pa ekipa B. Roeck iz Šoštanja s 171 točkami.
Razvrstitev posameznic: 1. Dobovičnik Silva MPT 37,7 točke, 2.
Pocajt Tatjana GS 37,3, 3. Andročec Metka GS 36,5, 4. Glavač Andreja GS 36,1.
Prvakinje na pos: ter: Dobovičnik Sil Pocajt Tatjana GS.
Andreja G!
Prvakinje na posameznih orodjih: bradlja: Pocajt Tatjana GS, parter: Dobovičnik Silva MPT, greda: Dobovičnik Silva MPT, preskok:
Uvrstitev posameznikov: 1. Tavčar Mitja BR 33,3 točke, 2. Jezer-nik MPT 31,5 točke, 3. Kri Milan MPT 30,6 točke.
M. P.
RŠC področni prvak
V telovadnici v organizaciji šolskega športnega društva RŠC - Rudarskega šolskega centra Velenje je bilo področno prvenstvo srednjih šol v odbojki.
Sodelovale so štiri ekipe, po dve najboljši, iz občinskih prvenstev Celja in Velenja — Tehniška strojna šola in Gimnazija Celje ter Tehniška elek-tro šola RŠC in Gimnazija Velenje.
Prvo mesto so osvojili odboj-kaiji RŠC in se tako uvrstili na
republiško finalno tekmovanje.
Rezultati: TSŠ Celje : Gimnazija Velenje 2:0 (15:6, 15:5), RŠC Velenje : Gimnazija Celje 2:0 (15:5, 15:5), RŠC : TSŠ 2:0 (15:11, 15:10), Gimnazija Celje : Gimnazija Velenje 2:1 (15:7,14:16,15:9).
Vrstni red: 1. RŠC Velenje,
2.	Tehniška srednja šola Celje,
3.	Gimnazija Celje, 4. Gimnazija Velenje.
V predtekmovanjih je sodelovalo 14 ekip srednjih šol.
Srečanje študentov in
gimnazijcev
Pred tednom dni so maturantje velenjske gimnazije povabili na obisk člane Šaleškega študentskega kluba. Študentje so jih med kratkim pogovorom seznanili s študijem na posameznih fakultetah, spregovorili pa so tudi o delu svojega kluba.
Po kratkem, vendar zanimivem pogovoru, so se študentje in gimnazijci pomerili v treh športnih panogah.
V košarki so zmagali študenti z 91:63, tekma v malem nogometu se je končala neodločeno 5:5, v namiznem tenisu pa so bili boljši gimn azijci, saj so zmagali kar s 7:2.
Gimnazijci si želimo, da bi bilo takšnih srečanj s študenti še več.
V. KUMER
Težko osvojeni točki
Velenjski rokometaši, ki tekmujejo v štajerski ligi, so se v soboto sestali na igrišču ob jezeru s Krogom. Igrišče je bilo na nekaterih delih pokrito z vodo, zato so imeli igralci precej težav z lovljenjem žoge. Kljub temu so domačini pokazali nekoliko več zbranosti in zmagali s 25:23.
Prvi zadetek so dosegli domačini, vendar so gostje takoj izenačili. Nato je bil rezultat vseskozi za gol ali dva razlike v korist enega ali drugega moštva. Prvi polčas se je končal z dvema goloma prednosti za velenjske rokometaše. V drugem delu so domačini povedli celo s tremi goli razlike, vendar so igralci Kroga nekaj minut pred koncem izenačili na 22:22. V preostalih minutah so domačini z igralcem več dosegli še tri gole. Krog pa le enega, in tako osvojili dve točki.
Najbopa pri domačinih sta bila brata Jančič, ki sta skupaj dosegla kar 17 golov. Pohvaliti je treba še ~ Fideja 6 in vratarja Zajca. Po enkrat pa sta zatresla nasprotnikovo mrežo tudi Jožko in Zdenko Silovšek.
NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo v ustanavljanju - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci .Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja
1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

AKCIJA NOVINARJEV »NAŠEGA ČASA«
Birti goljufajo ali ne
• „Clovek, tista baba me je okradla. Premalo točijo, premalo - goljufajo -mi norci pa plačujemo. Pa kaj, ko nič ne moreš." Takšnih in podobnih protestov je slišati vsak dan. Nekateri očitno niso zadovoljni. Upravičeno? To smo hoteli odkriti.
V turobnem aprilskem vremenu, ko se ljudje zavlečejo v domove ali / odidejo v gostilne, smo novinarji Našega časa začeli z akcijo. Bil je petek, pozno popoldne. Rahel dež je močil sprednjo šipo spačka, ko smo po luknjasti cesti vozili mimo rudnika proti Družmiiju, kjer smo hoteli poiskati prvo „žrtev". Še zadnji dogovori med nami, pregled financ in že smo se znašli sredi Druž*' mirja. Avto smo ustavili pred gostilno „Pri mostu".
ZADOSTNO IN ENKA ZA STRANIŠČA
Počutili smo se malce neprijetno, ko smo vstopali skozi vrata v nekoliko zakajen in hrupen prostor. Usedli smo se k prosti mizi in kmalu je prihitela mlada natakarica. Naročili smo vinjake-. in jih tudi hitro dobili. Pri merjenju nismo odkrili nikakršne „goljufije". Kozarci so bili natočeni točno do črte. Bilo je očitno, da tu ne bomo odkrili kaj posebnega, zato smo plačali. Račun smo dobili šele na našo zahtevo, a se cene na njem niso razlikovale od cen na ceniku, te pa tudi niso bile visoke. Da bi zadostili našemu načrtu, smo se na koncu „spremenili" še v sanitarno inšpekcijo in si ogledali sanitarije, ki pa niso bile najbolj čiste, zato smo jih po našem nestrokovnem mnenju ocenili z zadostno oceno.
Naslednja gostilna je bila bife Urbane, na hribu pri stari šoštanjski cerkvi. Na mizah ni bilo prtov, bile so umazane, kljub temu smo se k eni od njih usedli. Mlado dekle, ki je streglo, nam je hitro prineslo dva naročena viskija in konjak: Mera je bila točna, cene pa nekoliko višje, kot v prejšnji gostilni. Ko smo zahtevali račun, nam je lahko dala le navaden list papirja. Ni nam preostalo drugega, kot da se z njim zadovoljimo. Pri sanitarijah se nismo mogli odločiti za oceno, nazadnje smo se odločili za zadostno, čeprav so bile nekoliko boljše kot v gostilni Pri mostu. Predno smo odšli, smo hoteli prepisati cene s cenika ob šanku, a nam je natakarica rekla, da te cene ne veljajo več, ker je to star cenik. Upamo, da ga bodo sedaj vsaj umaknili, saj cene, ki so na njem, ne veljajo že od lanskega leta. Takšen kot je, zavaja ljudi, o pravilnih cenah pa se tudi ne more nihče prepričati. Ker smo tu videli vse, kar nas je zanimalo, smo se odpeljali h „Kmečkemu dvoru" v Šoštanju.
RAČUN DOBITI JE TEŽKO
Najprej smo si ogledali sanitarije. Po križarjenju med samokolnico in kupom peska, smo se prebili do tega pomembnega mesta, ki pa si je kljub našim najboljšim željam zaslužil nezadostno oceno. Kar malo s strahom
Mož je zaspal za mizo ob skoraj praznem kozarcu. Ali ni natakarica čutila nobene odgovornosti, ko mu je natočila zadnjič, ali pa že prej? Kaj ne ve, da ne sme točiti pijanim? Naj ji bo to sedaj opozorilo.
smo zavoljo tega vstopili v gostilno, ki pa je bila še kar urejena. Najprej smo hoteli naročiti viski, ker pa natakarica ni vedela, če ga ima, smo se mu raje odpovedali. Da bi si potešili lakoto, ki nas je začela „raz-jedati" in da nas naše delo ne bi prehitro izmučilo, smo vprašali, če imajo golaž. „Imamo," je odgovorila. Čez čas pa je prišla in povedala, da golaža ni. Naročili smo pečenko. Po daljšem čakanju smo pečenko dobiti. „Fantje, spet boste prikrajšani, nimamo velike pečenke, prinesla sem vam malo." „Bomo pa lačni," smo ugotovili. „Boste pa kosti glodali," je bolj v šali odvrnila. Ko smo odhajali, smo prvič dobili račun, ne da bi ga zahtevali, najbrž tudi Zato, ker smo jedli. Dejala nam je: „Gospej Gašperutovi (kuharici) je zelo žal, ker nima velike pečenke. Veste, zelo rada proda, kar ima," in
čez čas: „Veste, če preveč skuha, je drugi dan že staro, potem te pa ,zajebavajo'." Mi tega nismo hoteli. Pečenka je bila dobra in tudi cena se nam ni zdela previsoka.
„MONTECARLO"
Siti smo se odpeljali h gostilni „Ograjšek". Tu smo spili le vinjak in si razdelili sendvič. Zato je bila to-čajka še toliko bolj presenečena, ko smo prosili za račun. Debelo je pogledala in vprašala: „Se hecate?" Ker smo ji odgovorili, da mislimo resno, smo prvič v naši akciji dobili pravi račun.
Od Ograjška smo zavili k „Šmajd-lu", v hišo, v kateri se je rodil Biba Roeck. Že večkrat smo slišali, daje ta gostilna šoštanjski ,,Monte Car-lo". Na žalost moramo pritrditi tem govoricam. Za stoli so sedeli asi kvartopirstva Šaleške doline. Na mizah pred njimi pa so bili čedni kupi denarja. Iz tega smo zaključili, da v Šoštanju igre za denar na javnih mestih niso prepovedane. Mogoče pa se je to razpaslo šele sedaj, ko se je postaja milice preselila v Velenje. Tu nismo imeli več kaj iskati.
Ogledali smo si še sanitarije, jim 'dali oceno zadostno in se odpeljali h gostilni ,/Pri pošti". A glej. Slika se je ponovila. Za mizami je sedela kopica kvartopircev in za denar preganjala svojo strast. Ker jih nismo hoteli motiti pri težavnem razmišljanju, smo se odpeljali čez križišče k restavraciji Kajuhov dom.
V polni sobi je bilo hrupno. Naročili smo dva vinjaka in viski. Pri merjenju smo ugotovili, da so nam nalili kar precej pod robom v vseh treh kozarcih. Prvič pa smo zasledili napis „prepovedano kvartanje". Zahtevali smo račun. Cene so bile še kar zmerne. Za konec smo si ogledali še sanitarije in jih ocenili z zadostno. S Kajuhovim domom smo akcijo v Šoštanju in bližnji okolici zaključili. Odpravili smo se proti Velenju.
Mimogrede smo se ustavili še v dveh gostilnah. Najprej smo bili pri „Melanšku" v Pesjem. V gostilni je bilo tiho in le nekaj gostov je pilo pri šanku. Naročili smo konjake. Bili so točno do črte. Sanitarij si nismo ogledali, tako da nimamo nobenih pritožb. Od tu nas je pot vodila v „Hram pod gozdom". V prijetno urejenem lokalu, v katerem so bili večinoma mladi, smo naročili kozarec kuhanega vina in konjak. Prinesli so hitro. Bilo je točno točeno. Sanitarije so bile lepo urejene in čiste. Račun, ki smo ga dobili na našo zahtevo, je bil napSčno napisan
in je znašal 155. No, plačali smo le 15,5 in vse je bilo prav.
ZDAJ ŠE V VELENJU
Velenje. Ura se je že bližala deveti, ko smo se ustavili pred hotelom. Utrujeni smo se napotili v kegljišče. Ob hrupu glasbe, padajočih kegljev in govorice, smo se napotili k edini prosti mizi. Bilo je zelo zakajeno, kot bi ne bilo nikakršnih prezračevalnih naprav. Nekaj pijanih gostov se je nacejalo s pijačo. Mize so bile umazane in jih ni nihče pobrisal, po tleh pa je bilo toliko ogorkov, da takšne zanemarjenosti še nismo videli v nobenem od obiskanih lokalov. Snažilka bi lahko kdaj pa kdaj počistila prostor. Po desetih minutah čakanja smo hoteli naročiti sami, a nam je natakarica pri šanku povedala, da-je bil kolega na večerji in da bo takoj prinesel. Čakali smo še petnajst minut, potem pa smo od njenega kolega energično zahtevali naročeno pijačo. Rekel je: „Počak mal," in potem res hitro prinesel. Konjak, ki smo ga dobili, je bil kljub že nekoliko stopljenemu ledu pod robom. Zahtevali smo račun in ga kljub začudenju dobili. Bil je končno spet pravi račun. Ogledali smo si še sanitarije, ki so bile v redu.
Od hotela smo se napotili k novoustanovljeni kavarni KSC v centru Velenja. Lokal je bil čist in vse je bilo lepo urejeno. Naročili smo viski, ledeno kavo in kavo KSC. Hitro so nas postregli. Ko pa smo izmerili količino viskija, smo ugotovili, da so nas ogoljufali tako, kot v še nobeni od obiskanih gostiln. Manjkala je točno tretina naročenega viskija. Vprašanje je, koliko manj žgane pijače nalijejo v obe kavi, kjer kontrole nisrfio mogli narediti. Tudi prte so začeli pobirati že petnajst minut prej, predno zaprejo. Drugače pa lahko lokal le pohvalimo.
Na koncu smo odšli v restavracijo Jezero. Tu smo jedli čevapčiče in spili vsak po eno pivo. Cene so bile visoke, vendar razen na čakanje, nimamo nobene pripombe.
Kaj lahko rečemo o akciji. Bila je uspešna. Ugotovili smo, da imajo prav tisti, ki trde, da jih pri točenju goljufajo. V večini gostiln to res delajo. Sanitarije, ki smo si jih ogledali, so bile različne. Tiste, ki smo jim dali slabo oceno, bi morale nekaj storiti tudi za ta del svojih prostorov. Ponekod ni cenikov (npr. v hotelu „Paka" ali so zastareli. Upamo, da bodo sedaj popravili nekateri vsaj najpomembnejše napake, na katere smo opozorili, saj res ni prav, da bi gostinci na račun goljufije izkoriščali potrošnike.
I
S
H
Sekcija pravnikov
V ponedeljek, 7. 4. so pravniki velenjske občine, ki so zaposleni izven pravosodja, ustanovili posebno sekcijo, ki naj bi delovala v okviru Društva pravnikov v gospodarstvu Celje. Upravni, odbor društva je že lansko leto podprl to zamisel, saj pravniški poklic zahteva stalno izmenjavo mnenj in zato čim boljšo povezanost med njimi. To pa lahko zagotovijo le takšne manjše sekcije, ki bi poleg sodelovanja v dejavnosti društva v Celju tudi same pripravljale akcije, prilagojene potrebam dela v posamezni občini.
Ustanovnega sestanka se je udeležilo dvajset pravnikov in med njimi tudi predstavnik Društva pravnikov iz Celja, tov. Lado Šme, ki je v imenu društva dal popolno podporo novoustanovljeni sekciji. Tov. Ferlinc pa je v svojem poročilu prikazal potrebo po ustanovitvi sekcije. Dejal je, da zaradi prevelikega števila članov, ki so združeni v Društvo pravnikov v Čelju, med njimi ni takšne povezanosti, kot bi jo želeli, zato so spoznali potrebo, da se v velenjski občini ustanovi sekcija, ki bi to pomanjkljivost na tem področju odpravila. Sekcija bo tudi nudila vso pomoč začetnikom, ki bodo tu lahko iskali nasvete in strokovno pomoč. Z raznimi seminari in drugimi oblikami izobraževanja bo skrbela za strokovno znanje članov sekcije. Člani pa naj bi sodelovali v raznih družbenopolitičnih dejavnostih in javnih razpravah.
Sledile so volitve, na katerih so enoglasno izvolili za predsednika Toneta Hribarja, za podpredsednika Jelko Imperl in za tajnika Milojko Laznik.
Člani sekcije so izrazili željo, da bi se število članov čimprej izpopolnilo, saj je v velenjski občini še okoli dvajset pravnikov, ki se v sekcijo še niso včlanili. V njihovo korist in v korist sekcije je, da to storijo čim prej.
• V VELENJSKI OBČINI POTEKA TEDEN KLUBSKIH VEČEROV
I
! *
* S
s
I
■ WrrrWfMMMfM0ft0MSMMWWfWWfMWWtMMIMMMItiiA
NAŠA BESEDA 75
V	nedeljo 7. aprila so v velenjski občini začeli teden klubskih večerov Naša beseda 1975.
Prvi klubski večer je bil preteklo nedeljo v Paki pri Velenju. Velenjsko amatersko gledališče je uprizorilo Aleševčevo enodejanko Podlaga zakonske sreče. Zabavno glasbeni ansambel Ave je izvedel recital z glasbo Kaj nam pa morejo. Tudi v torek je bil v Paki klubski večer. Prosvetno društvo iz Topolščice je uprizorilo odlomek Marinčeve komedije Ad aeta.
V	četrtek zvečer je v Šentilju gostovalo prosvetno društvo iz Šmartnega ob Paki z enodejanko s petjem Cesarjeva nova oblačila. V nedeljo 13. aprila popoldne pa bodo v dvorani šentiljskega prosvetnega društva tri prireditve. KUD A. Aškerc iz velenja bo predstavilo priredbo Andersenove pravljice Slavček. Šentiljčani bodo uprizorili enodejanko Čehova „Medved." Zadnji pa bo nastopil najbolje' ocenjeni klub v tednu klubskih večerov.
Klubske večere že več let nazaj pripravi sosvet za klubsko dejavnost pri velenjski Občinski zvezi kulturnoprosvetnih organizacij.
# Brošura »Solidarno do dosežkov«
Skupščina občine Velenje je ob koncu krajevnega samoprispevka, ki so ga občani plačevali 5 let, izdala brošuro »Solidarno do dosežkov." V njej so objavljeni vsi podatki o zbiranju in trošenju sredstev, zgrajeni objekti, njihova vrednost, plan in realizacija negospodarskih investicij od leta 1970 do 1975 iz samoprispevka in prispevka delovnih organizacij ter ostalih virov.
Brošuro, bodo v teh dneh dobili občani in se seznanili koliko denarja so prispevali in za kaj je bil uporabljen. Z izdajo brošure, ki je tiskana v barvah, je sklad za negospodarske investicije podal poročilo in vse podatke razgrnil pred občane.
Brošuro je oblikoval in uredil Center za informacije, pro- I pagando in založništvo v ustanavljanju Velenje, tiskala pa jo je Ljudska pravica iz Ljubljane v nakladi 12 tisoč izvodov.
Marjan Domajnko je v imenu vseh mladih prebral pozdravno pismo za tovariša Tita.
V rokah desetih mladincev Gorenja je štafetna palica potovala &ozi tovarno.
Mladi iz Šaleške doline so prejeli štafetno palico od svojih vrstnikov iz celjske občine na meji žalske in velenjske občine v' Vinski gori. Natanko ob pol enajsti uri v soboto jo je predsednik občinske konference ZSMS Celje Metod Trebičnik izročil mladinki s Konovega in učenki 8. razreda osnovne šole Miha Pintar Toledo Mojci Bec.
Dobre četrt ure zatem je ob navdušenem pozdravljanju številnih učencev velenjskih osnovnih in srednjih šol ter drugih prebivalcev, ki so se medtem zbrali na Titovem trgu, dijak velenjske gimnazije Iztok Hudomal pritekel s štafetno palico v roki pred slavnostno okrašeno tribuno pred domom kulture. Ob tej priložnosti so dijaki velenjske, gimnazije pripravili lep kulturni program, v imenu mladih in drugih občanov občine pa je prebral pozdravno čestitko za tovariša Tita dijak rudarskega šolskega centra Marjan Domajnko. Po končani slovesnosti na Titovem trgu v Velenju je štafetna palica krenila v rokah Eda Hojana, člana atletskega kluba Velenje, proti TGO Gorenje. Tam jo je deset mladincev Gorenja (prvi jo je sprejel Mišo Me-
lanšek) poneslo skozi tovarno. Skozi Pesje je nato nadaljevala pot do novega jaška v Prelogah, kjer sojo sprejeli delavci REK. V imenu vseh je prebral čestitko .tovarišu Titu predsednik koordinacijske konference ZSMS REK Franc Avberšek in izrekel prepričanje, da so temelji naše ureditve, prepojeni s krvjo jugoslovanskih narodov, ki jih je skozi vojno vihro in revolucijo pod vodstvom tovariša Tita vodila komunistična partija, zadosten porok, da bodo ostali svoboda naših narodov in narodnosti, razvoj socializma in samoupravjvljanja neokrnjeni.
Po sprejemu več sto delavcev REK je štafeta krenila proti Šoštanju, kjer je bila medtem že slovesnost ob prihodu lokalnih štafet, od tam pa proti Zavodnjam, kjer so jo ob zadnji predaji sprejeli mladi iz tega partizanskega kraja na konjih. V središču vasi jo je mladinec Ivan Juvan izročil Vojki Rek iz Črne na Koroškem. Še prej pa je predsednica osnovne organizacije ZSMS Zavodnje Liljana Jošt v imenu vseh prebivalcev Zavodenj in Šentvida zaželela tovarišu Titu še veliko zdravja in da bi še naprej tako uspešno vodil našo domovino.
l>fa prostor pred izvoznim stolpom na novem jašku je štafetno palico prinesel mladi rudar Ivan Dvotjak.
Predsednik mladih Celjanov Metod Trebičnik izroča štafetno palico Mojci Bec.