IZ NAŠIH KOMUN PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKVLNIH PODRUŽNIC V MOZIRJl Nove zamisli SMO v PROSTORIH ZGORNJESAVINJSKE KMETIJSKE ZA­ DRUGE V MOZIRJU NA SINDIKALNEM SESTANKU MOZIR- SKE PODRUŽNICE; POVABLJENI SO TUDI ZASTOPNIKI SIN­ DIKALNIH PODODBOROV. DELA IN NAČRTOV JB VEC KOT DOVOLJ, SAJ SMO TIK PRED OBČNIMI ZBOHI SINDIKAL­ NIH PODRUŽNIC. Do 15. marca naj bodo zbori mimo, je rekel predsednik Jera J. Na Ljubnem je za zbor že vse pripravljeno. Vendar bi rad pri­ pomnil — je dodal — da bi se na ïbore temeljito pripravili; zbor naj osvetli vso problematiko po­ družnic formiranja ekonomskih enot, storilnost dela in osebnih dohodkov. Pretrese naj prekvali­ fikacijo naših delavcev, analizira naj problem štipendiranja član­ stva in končno naj spregovori tu- di o počitniškem letovanju svojih članov. Tako in podobno se je odvi- jalR razn^ava. ki io snrpprnvorilr^ tudi o organizacijski spremembi v sindikatu Zgornje Savinjske kmetijske zadruge. Pododbori so se spremenili v samostojne podružnice; tako seje Rečica ob Savinji pridružila Ljub- nemu, Bočna in Nova Štifta so­ dita odslej pod Gornji grad, Sol­ čava pa se je priključila Lučam. Potemtakem je na območju mo- zirske kmetijske zadruge 7 samo­ stojnih sindikalnih podružnic. Vitanjčani na¡bol¡s¡ Minulo nedeljo je bil v Sloven­ skih Konjicah občni zbor občin- sikega odbora združenja rezervniii oficirjev in podoficirjev. Kljub temu, da je ta organizacija sicer dokaj aktivno delovala, pa posa­ mezne akcije niso omenjene. Naj­ boljša organizacija je bila v Vi­ tanju, ki je dosegla v okraju prvo mesto. V razpravi so delegati dali več koristnih predlogov za izbolj­ šanje dela. Cepljenje preti črnim kozam Zdravstveni dom v Mozirju je organiziral cepljenje vseh tistih prebivalcev, ki imajo možnost suka s tujci. Tako so se morali cepiti vsi uslužbenci PTT, v av­ tobusnem prometu, uslužbenci gostinskih podjetij, vsi zaposleni v trgovinah, trafikah in brivsko- frizerskih delavnicah. —m. Ostalih 6 podružnic pa tvorijo kmetijski obrati: Šmartno ob Dreti, Luče ob Savinji, Mozirje, Gornji grad, Ljubno ob Savinji in Rečica ob Savinji. Na tem sestanku so pretresli tudi bodoče naloge gospodarjenja v zadrugi. Gre namreč za pravil­ nike in pravila zadruge, za pra­ vilnike o delu zadružnega sveta, za poslovnik o delu obratnega de­ lavskega sveta, z^ pravilnik čiste­ ga in osebnega dohodka ter za čhnprejšnjo zgotovitev finančno- proizvodnega načrta in načrta in­ vesticij. Odbornike so tudi po­ drobneje seznanili z investicij­ skim načrtom: 10 ha novih hme- Ijevih nasadov, melioracija Boč­ ne, žitni kombajni, radmirska su­ šilnica, sadni nasadi ter koope- racijska proizvodnja (pitanje ži­ vine — 1000 glav). V investicijski načrt so tudi vnesli znesek za dve gradnji, in sicer za gradnjo štirih stanovanj za kmetijske de­ lavce v Rečici ob Savinji ter zne­ sek za gradnjo lastne mehanične delavnibe. Samostojna podružnica r • Ti: Člani dveh delovnih kolektivov v Ločah, to je kovinskega podjet­ ja »Pugled« in mizarskega pod­ jetja so v začetku tega tedna ustanovili lastno sindikalno orga­ nizacijo, ki šteje okoli 15 članov. Delavci obeh podjetij so bili do­ slej vključeni v sindikalno pod­ ružnico pri tamkajšnji opekarni, vendar bodo v samostojni orga­ nizaciji sindikalno delo lažje raz­ vijali. Razstava Razstavo, ki je bila dober te­ den dni v konjiškem kulturnem domu, si je ogledalo več kot 3000 ljudi, med njimi precejšnje števi­ lo mladine. Razstavljene so bile različne slike, razno orožje, do­ kumenti in drugo gradivo iz NOB. Razstava je bila prirejena v okvi­ ru krajevnega praznika v Sloven­ skih Konjicah. Povsod modernizirajo Zakaj bi dvigali ceno inlelcu, če ni potrebno? Pepcina družina je v našem kraju in še daleč naokoli naj­ bolj premožna. Dediščina jim jc navrgla lepe milijone, razen tega pa imajo lepo posestvo, avto in še kaj. Vendar >gospej« Pepci to še ni dovolj. Večkrat namreč hodi od kme­ tije do naslednje in nago/arja živinorejce, kmečke žene, da bi f>odražili mleko. Vendar ne za dinar ali .dva, kar za deset dinar­ jev naenkrat pri litru mleka. Ali je to prav? Zdi se mi da ne!!! Kajti v našem kraju je mleka dovolj. Kmetje iz hribovitih kra­ jev pa bi ga dali celo za 20 di­ narjev. Vendar se potrošnikom zdi preveč naporno, da bi hodili po mleko v hrib samo zato, ker >ueka Pepca« nagovarja km .se­ valce na podražitev do 45 dinar­ jev za liter. Razen tega se nara zdi tudi nerazumljivo, da bi mo­ rali vrtičkarji z osebnimi dohod­ ki okoli petnajst tisoč dinarjev (po njenem logičnem modrova­ nju to ceno že lahko plačajo!) požreti vsako umazanijo za voljo in posebno izobilje onih, ki raču­ najo s sto tisoči in ne tisočaki. Kaj menite vi k temu? L. M. Vaše ogorčenje je brez dvomn upravičljivo. Vsekakor bo hva­ ležna naloga za občinskega trž­ nega inšpektorja. Vendar mu bo­ ste morali pisati posebej, in sicer z natančnimi podatki, da bodo lahko zadevo temeljito proučili. Gotovo je namreč, da primer, ki ste ga omenili, ni v skladu s splošnim prizadevanjem naše družbe za povečanje realne živ­ ljenjske ravni prebivalcev in za stabilizacijo cen. To pa hkrati pomeni, da ni pogojev, da bi v kmetijskem pogledu bilo mleko enako drago kot v mestu. Razen tega pa tudi ni nobenega razlo­ ga, da bi v dolini v kmečkem kraju bilo mleko kar za več kot enkrat dražje kot ga dajejo kmetje v obrobnih hribovitih predelih v kraju. Uredništvo Dobro in slabo TOVARIŠ UREDNIK! Ko sem v zadnji številki Vašega tednika brala članek o slabem odnosu neke zabozdravnice do pa­ cientke, sem se vprašala, kje se je ta primer dogodil. Iz članka namreč ni bilo razvidno, kje ima­ jo zobozdravnico s tako slabim odnosom. Na celjski Zobni Poli­ kliniki prav gotovo ne. Bila sem namreč pacientka edine zobo­ zdravnice, ki je na tem zavodu nameščena, pa ne bi mogla trditi, da je ta tovarišiča s komurkoli bila neprijazna. Celo obratno, na stol sem sedla vsakokrat brez strahu, ki ga navadno občutimo pred »rešitelji naših zob«. Menim, da so isto menili ob tem članku tudi ostali pacienti, ki jih zdravi zobozdravnica. Ob tej priložnosti bi rada ome­ nila kakšno pozornost posvečajo zdravstveni organi našim otro­ kom. Samo poglejmo primer: Pri svojem sinu sem že dalj časa opa­ žala nepravilno rast zobovja, ven­ dar sem bila mnenja, da se to ne da uravnati. Pri zadnjem šolskem pregledu pa so sklenili, da bo do­ bil ortopedski pripomoček, s ka­ terim bo zobovje dobilo pravo le­ go. Za uspeh tega zdravljenja je potrebna vsekakor otrokova vo­ lja in tudi budnost staršev. Prav gotovo pa vsak tak pozitiven u- krep zdravstvenih organov zaslu­ ži pohvalo. Starši teh malih pa­ cientov smo osebju, ki ima s tem 0рт"лтт1+1 hvaležni. Primer pa, ki mi ga je zaupala znanka, žal ne kaže na napredek nekaterih zdravstvenih delavcev. Znankina hčerkica in njena pri­ jateljica sta si pričeli zdraviti zobe. Hodili sta skupaj. Toda ne dolgo, le dvakrat. Ko sta šli sku­ paj drugič, je mala prijateljica nosila v roki pomaranče, kavo, morda še kaj drugega... Na vprašanje znankine hčerkice, kam nosi to darilce, je mala odgovo­ rila, da ima očka tam znance. Hčerkica moje znanke tega prav gotovo ne bi doma omenila, če bi bila njena mala prijateljica prav tako Itot je bila ona, naro­ čena za prihodnjo uro zdravljenja šele čez mesec dni. Ker pa je prav v datumih nastala precejšnja raz­ lika, je le-ta zbodla v oči. Kje je rešitev Tovariš urednik! Čeprav si ne nadejam kakšne­ ga konkretnega odgovora, sem se vendarle odločil, da vprašam: kje je rešitev? V svoje veliko veselje sem namreč dobil lansko leto stano­ vanje v prehodnem bloku, kjer je takorekoč vse prehodno — od prehajanja nekega vetra, ropota, ropotanja, razbijanja in vpitja otrok do prehajanja ljudi, ki so tudi prehodni. No, in zdaj, ko se je izkazalo, da je bilo po zelo dolgem času tudi to veselje pre­ hodno, ker je namreč družina med tem številčno porasla, pre­ hodna stanovanja pa so name­ njena predvsem samcem in dru­ žinam brez otrok, me zanima, kako in na kak način se naj re­ šim te prehodnosti in pridem do trajnega stanovanja. Pri tem mo­ ram povedati, da mi niti podjetje ne more kupiti stanovanja, da tudi sam nimam sredstev, da bi si lahko zgradil hišo, tudi ne sredstev, da bi se vpisal v zadru­ go, in navsezadnje tudi ne mož­ nosti zamenjave stanovanja! Kje je tedaj rešitev? A. B. Straniščna koliba Tovariš urednik! Kot občana, ki mu je pri srcu tako osebna higiena kakor tudi snaga našega mesta, me močno moti dejstvo, da imamo tako re­ koč v samem mestu — poleg sa­ vinjske železnice — objekt, ki nam ne dela časti. Objekt, ki ga bom imenoval s pravim imen )тп straniščno kolibo, je poleg tega v neposredni bližini dveh šnl in Doma strokovnih šol »Vere Šlan- drove«. leno pa ga je videti tudi z vlaka. Toda ne gre za to. Zdi se mi namreč, da je važnejša od neestetskega videza okoliščina, da je ta koliba žarišče najrazlič­ nejših okužb in izvor smradu in da se bodo od tod dvignile zlasti ob otoplitvah tiste znane muhe, čuvarke vseh greznic, česar se gotovo ne bo razveselil niti Dom strokovnih šol niti njegovi pre­ bivalci. Zanima me, kdo je lastnik te kolibe in kaj meni ob tem sani­ tarna inšpekcija? A. B. Pismo iz Amerike Spoštovani tov. urednik! Danes sem prejela Celjáki ted­ nik. Prav vesela sem bila, da ssm ga dobila tako hitro, saj ga sicer dobim še^e mesec dni po Í7Ídu tednika. Hkrati nam v nadalje­ vanju sporoča, da bo v kratkem obiskala domovino in da se bo oglasila tudi v uredništvu. R. J. Tov. uredniK Nekdanjo nemáko trdnjavo »Deutsches Haus« vidimo nasli­ kano na Sibicah tovarne Dolac, ki jih je ta tovarna pred kratkim pustila v promet. Poleg te slike so tri celjske zvezde. Ali res nimamo v Celju drugih znamenitih zgradb?! Ce hočemo spraviti na šibice kako sliko iz celjske zgodovine, potem hi to bil celjski Stari grad, ali pa Ljudsko gledališče, najbolj primemo bi pa bilo, da prikaže­ mo svetu slike, ki predstavljajo delo naše nove družbe, zgradbe naših delovnih ljudi. Saj imamo v Celju kar dve stolpnici, celo vrsto moderno in lepo urejenih stanovanjskih blokov in še mar­ sikaj drugega. Simbol nekdanjega nemškutar- stva pred našim kolodvorom bi že moral davno izginiti. Nikakor pa ne gre, da s to stav­ bo stopamo pred svet s sliko na vžigalicah, ki jih dobijo v roke tudi inozemci. Ti bodo gotovo po­ smehljivo gledali na nas, ko pri­ kazujemo na naših izdelkih nem­ ško »Trutzburg«, zgrajeno v času, ko je veljalo germansko geslo: »Drang nach Osten«! Kdo neki je priporočil navede­ ni tovarni to sliko na svojih iz­ delkih?! Pri vsem tem ne igra nikake vloge dejstvo, da imajo sedaj v tej zgradbi svojo streho naše družbene organizacije. Skrajni čas je, da uresničimo preureditev te zgradbe in tako odstranimo zadnjega ostanka nemškutarstva v Celju. M. E. Hiša s ^/tornjem''... TOVARIŠ UREDNIK! Delavska enotnost je dne 3. fe­ bruarja priobčila več člankov o kulturni dejavnosti in njih pro­ blemih v Celju. Prav in lepo je, da se piše o kulturi, saj je ta zvrst družbene dejavnosti ne­ dvomno tako važna, da morda vse premalo o njej govorimo in pi­ šemo. Znano je, da je Celje me­ sto, ki lahko s ponosom zre v zgodovino, ko so se slovenski kul­ turniki borili za dvig in pravo mesto slovenske kulture. Prav ta­ ko je vsem znano, da so se v Ce­ lju morali neštetokrat v zgodovi­ ni ravno pošteni slovenski kul­ turni delavci spoprijemat in sto­ pat v odkrito borbo s prepotent­ nim! nemškutarji v Celju, ki so hoteli uveljaviti idejo o vsemo­ goči nemški kulturi in tako v od­ kriti borbi uveljavljali svoje na- cionalnee in kulturne pravice. Med vojno pa so ravno v tej »hi.ši s tornjem« zbirali ljudi, katere so pozneje izseljevali v razna tabo­ rišča in pregnanstva. Čudi me, da se lahko še najde kdo, pa naj se opravičuje tako ali drugače, da pošilja sliko bivšega »dojčhausa« kot simbol mesta Celja v časopis. Ta človek prav gotovo revno po­ zna Celje in njegovo kulturno zgodovino, če pa misli, da je ta hiša spomenik, o katerem je vred­ no govoriti oziroma ga kot sliko prikazovati v časopisu, se presne­ to moti. Kot prizadeti najodloč­ neje protestiram proti prikazova­ nju v kakršnem koli siorenskem časopisu slike, Id žali ponos in čustva, ki smo okusili kulturbun- dovsko hinavščino in švabsko kul­ turo. Joško Plahutnik ODNOS... DRAGI UREDNIK! Pred dnevi sem z drugimi pri­ hitela zadnji hip na krajevoi urad zaradi podaljšanja osebne izkaznice in doživela sem izredno neprijetno čakanje, ki ne more in ne bi smelo biti vsakdanje. Razdražena uslužbenka je ravno­ kar jezno oštevala priletnega mo­ škega, ki je iz lista bral imena in datume svojih 9 otrok. Ker se je nekajkrati zmotil in svojo zmoto zavil v prijetno, nerobato šalo, je uslužbenka stopnjevala svojo jezo z izrazi: »Vrgla vas bom ven, vi vražji ded! Kaj si kaj mislite, go­ vorite o otrokih kot o svinjah! Držite že jezik za zobmi!« itd. Mo­ žakar, nevajen uradov, je skušal z dobrodušnimi izjavami pomiriti uslužbenko, a to je bilo le voda na mlin njene jeze. B. V. bralka iz Veleiija ZGODBA, KI NAS UCl, DA IDUSTRIJSKA STANOVANJSKA SKUPNOST NE POTREBUJE BEZNICE? SE MANJ PA ... Pol za šalo - pol za res ... »gostilne za pijančke«. No, rekli boste, to je pač res in ne­ mara tudi nesmiselno bi bilo kaj takega predlagati. Vendar je na­ tanko tako. Za devetimi gorami, v mestecu na koncu prelepe dolinice, v me-, stecu, ki v deželi velja za eno najbolj urejenih, najbolj čistih z vsemi kulturnimi institucijami, ki jih malo provincijsko mestece naj : hna, skratka v mestecu, ki je pri­ vlačno za tujce so merodajni »gostinci« strnili glave. Kako re­ šiti gostinstvo »pijančkov«? To je sedaj vprašanje, so dejali. Vele- važno vprašanje, ker gre za biti ali ne biti, je še pripomnil eden, ki mu je bil Hamletov citat po- všeči. Temeljito so »pretehtali«, »proučili« in predlagali, in sicer kar tole: Mestece bo tudi za inozemske turiste še bolj privlačno, če bomo onemogočili »pijančkom« vstop v kavarno, če jim bomo onemogo- 'čili vstop v ostala »komercialna* 'gostišča. Ker pa je v tem malem lepem mestecu, ki nemara leži v бе lepši dolinici za tolikimi griči, ^ vedno toliko »pijančkov«, da hi bil en gostinski obrat rentabi­ len, so menili, bo pač treba ure­ diti »gostilnico za pijančke« — torej nekakšno beznico, ki bi ta­ koj dobila tudi uradni naziv »go- stilnica za ...!« No, in kam bi jo djali? so se vprašali. V središču mesta ne more biti. To bi vendar lepi vi­ dez mesta poslabšalo. V novih stanovanjskih soseskah tudi ne. To bi bil vendar prevelik kon­ trast. Veste kaj, je prip>omnil drugi: »Ali ne bi bilo najbolje, če »gostilnico za ...« uredimo v stari industrijski četrti kaka dva kilometra od središča mesta?« Si­ jajna zamisel, so drugi potrdili in k prvotnemu predlogu dodali še amandman — »gostilnica za pijančke« naj bo v delavski če­ trti. - S tem bo kavéUTia bolj dostop­ na meščanom, s tem bodo resta­ vracije sproščene, s tem bodo prebivalci, ki bi se radi pozaba­ vali lahko v »gostilnici« imeli le­ po priložnost, tujci pa bodo pre­ srečni in tako dalje, so še kar na­ prej modrovali. Pozabili pa so odgovoriti na nekaj preprostih, a zato nič manj pomembnih vprašanj: Zakaj »gostilnica za pijančke« v delavskem naselju. Zlasti še, ker so ugledni politični in ob­ lastveni voditelji zastavili ves svoj vpliv, da je delavsko nase­ lje, industrijska stanovanjska skupnost dobila eno najmoder­ nejših obratov družbene prehra­ ne in ker vsa prizadevanja ko­ mune stremijo za tem, da dobi delavska četrt mesta novo podo­ bo. Tu je nebotičnik, tu so novi bloki, novo delavsko naselje pa polagoma postaja tudi stvarnost. Niso tudi odgovorili, kako si zamišljajo samovoljno korekturo našega družbenega razvoja in pri­ zadevanja na zdravstvenem pod­ ročju. Odgovorili tudi niso na vpra­ šanje, kdo bo obiskoval to gosti­ šče, in se zavestno ločil od nor­ malne družabnosti ter se zatekel v družbo »pijančkov«. In ob tem ne nazadnje tudi, kdo so ti pi- jančki, da je potrebno gostišče stišati v industrijsko stanovanj- .sko sosesko? Morda delavci? Še nekaj — mnogi naši ljudje so obiskali tuje dežele. Mnogi tu­ di Pariz. London, še več pa ob Olimpiadi v Italiji Rim. Tam so si ogledali in obiskali najboljše hotele, ogledali pa so si tudi pra­ ve beznice, ker so pač črno beli kontrasti za turista najbolj pri­ vlačni. No in pobudniki »gostil- nice za pijančke« žal niso odgo­ vorili na vprašanje, kako bodo preprečili, da bi tuji turisti obi­ skali tudi »gostilnico za...«, ki bi jo radi v delavskem naselju umetno ustvarili. Nazadnje niso odgovorili na vprašanje, kako bodo tudi potem vinjenega prebivalca nagnali iz kavarne v »gostilnico za pijan­ čke«. Kdo bo določal kriterije, za koga velja pravilo o beznici, kdo bo odločal o stopnji vinjenosti in podobno. In na koncu, kje bi dobili na­ takarice za »gostilnico za pijan­ čke«? Kot pripis še eno vprašanje, ki je ostalo brez odgovora. Kako si iniciatorji predstavljajo težnjo za izenačenjem delovnih in ekonom­ skih pogojev podjetij in ekonom­ skih enot? Zgodbica, ki je do kraja ne­ verjetna pa nas mnogočesa tudi nauči. Na primer tole: — Danes pač ni potrebno, da bi v delavskih naseljih ustanav­ ljali »gostilnico za pijančke«, ker pač delavcem ni več potrebno za­ hajati v beznice. — Opomni nas tudi, da pri nas alkoholike zdravimo in da je v škodo prizadevanja celo predlog za ustanovitev »gostilnice za pi­ jančke«. — Pouči nas, da politični in ob­ lastveni voditelji ne bodo dovo­ lili, da se uresniči taka zamisel. Ce zamerijo malomeščanskemu kritikasterstvu, češ da je za de­ lavce moderna restavracija druž­ bene prehrane »prenobl«, je ra­ zumljivo, da bodo nasprotovali beznici, ki bi naj bila nekaka protiutež. Zlasti še, ker so zasta­ vili ves vpliv, da tudi delavsko naselje polagoma dobi lepái zu­ nanji videz; da so izginile bara­ ke, revščina in s tem tudi bez­ nice. Posebno še ker gotovo z beznicami ni možno odpraviti al­ koholizma. M IrÄii