Nedeljko Divac: Organliacija naSe prosvete (Nadaljevanje.) V člankih, priobčenih v »Glasniku Jugoslovenskog profesorskog društva« 6em obrazložil stanje naših srednjih šol v prime.i s srednjimi šolami v mnogih drugih državah Evrope. Ta moja raziskavanja so dovedla do rezultata, da smo po številu srednjih šol na slabšem, nego katerakoli druga država Evrope, izvzemši Španijo in Portugalsko. Tu hočem navesti rezultate teh raziskavanj radi dbvršenosti naloge, ki jo moram rešiti s tem referatom. Tako se je moglo ugotovifi, da ima Velika Britanija sorazmerno s številom prebjrvalsftva 3 krat več šol, nego mi, Češkoslovaška 2.2krat, Poljska 2.5krat, Romunija 2krat. Isto velja za Nemčijo in Avstrijo, nato za Bolgarijo, Grčijo, Švico in Estonijo. Pa tudi ostale, v tem referatu neomenjene države zaipadne Evrope, izkazujejo v eorazmerju s številom prebivalstva, večje število srednjih šol, nego naša država. Radi tega se nismo mogli načuditi onemu delu naše javnosti, kakor tudi mnogim politionim osebnostim naše države, ki so neprestano govorili. da smo država z največjim Stevilom srednjih šoL Še nam je v živem apominu, da je neikaj takega trdil leta 1932. v narodni skupščini neki poslanec, ki je bil tudi večkrat minister. Seveda je on to trdil zaradi dejstva, ker je bilo potreba sprejeti sklep o ukinitvi srednjih šol in je bilo potrebno navesti stvanne razloge ;pred širšo javnostjo. Vse se lahko naredi, če je potrebno, lahko se ukinejo tudi šole, samo nestvarnih razlogov naj se ne uporablja. Na i-ti način, ikot srednjim šolam, posvečam pažnjo tudi osnovnim šolam. To jso Sole, ki jih vsi priznajo za nujne. Prati tem ni k sreči še nihče nastopil in najbrže tudi ne bo. Razvijale so se te šole na sledeči način. Leta 1919./20. jih je bi_o 5974, leta 1925./26. jih je bilo že 7316, a 1930./31. leta 8002, a leta 1831./32. jih je bilo že 8114. Njihovo stevilo se je povečalo od leta 1919./20. do leta 1932. za 2140. To je vsekakor zelo velik napredek. Ampak v številu 8114 so zapopadene tudi višje narodme šole, na. katere odpade 2605 šol. Vsled tega ostane le 5512 osnovnih šol. To sorazmerje se mora dbpolniti tudi z navajanjem števila učencev, ki se je razvijalo takole: leta 1919./20. je bilo 800.864 učeiicev, leta 1925.26. jih je ibilo 682.016, a leta 1930./31. je bilo 1,184.505 učencev (in to 687 tisoč 415 učencev in 497.090 učenk). Da je število nčencev v letu 1925./26. padlo za 118 tisoč 848 napram številu iz leta 1919./20., je predvsem v zvezi s svetovno vojno, 'ker so bili ti otroci iz leta 1917.—1918., ko so porodi mocno padli. __e leta 1932. je narastlo število osnovnošolskih učencev na 1,244.800. Iz teh podatkov se jasno razvidi, da je naše osnovno šolstvo _ek> napredovalo m to v številu šol, kakor tudi v številu učencev, a vendar se iz tega ne da sklepali, da je naže osnovno šolstvo že doseglo ono stopnjo svojega razvoja, ki bi nas mogla zadovoljiti. To nikakor ne. Predvsern vemo, da imamo š& mnogo krajev, kjer ni osnovne šole. Ravno tako imamo §e vedho znatno število otrok, ki ne obiskujejo osnovne šole, dasiravno so po zakonu obvezani. Radi tega imamo tudi precejlnje število nepismenih. posebno med ženskami. Koliko otrok ne obiskuje pravo- časno ali S;ploh nikako šolo, o tem se iz naše statistike ni moglo dobiti potrebnih podatkov, ker je ta stvar še nedogniana. S primerjanjem bi se vendarle dobil nek približen rezultat t. j. ako primerjamo osnovne šole in število učencev pri nas s številom drugih narodov. 2e prej smo navedli, da je imela naša država 1932. leta 8114 csnovnih šol in da je bilo število učencev v teh 1,245.000; tu je vračunanih tudi 108.000 učencev višjih narodnih šol (ako se te odbije, oetane 1,137.000 za osn. šole). Ako sedaj to primerjamo ® stamjem v Nemčiji, tedaj dobimo sledeče rezultate: Nemčija ima 58.763 osnovnih šol z 9,024.486 učenci. Nemčija ima približno 64,000.000 prebivalcev, a mi okoli 14,000.000. V primeri s tem ima Nemčija priblržno 4.7 krat več prebivalcev in približno 8 krat več učencev v osnovnih šolah. Prirastek otrok v Nemčiji ni večji. nego je prirastek otrok v naši državi. Ako je temu tako, tedaj je gotovo, da znaten del naših otrok, ki so dorastli za osnovno šolo, iste ne poseča. Kot drugi primer vzemimo BoLgarijo. Ta ima državnih in privatnih osnovnih šol približno 5418 in v mjih 543.000 učencev. Število prebivalstva v Bolgariji znaša približno 5 milijonov 800.000, a pri nas približno 14,00O.«50, iz česar sledi, da ima naša država približno 2.4 krat več prebivalcev. V Bolgariji je bilo leta 1932. okold 543.982 učencev iz česar se lahko povzame, da je število učencev v naših osnovnih šolah za 2.1 krat večje nego v Bolgariji, a iz te-ga se vidi, da imamo sorazmemo s številom prebivalstva manj učencev v osn. šolah, nego Bolgarija. Razlika v prirastku otrok ne igra v tem pogledu nikake vloge, negio le naš, slabše razviiti sistem osnovnih šo-. In če se lahko apraviči dejstvo, da zaostajamo za Nemčijo, se me da opravičiti dejstvo, da zaostajamo za Bolgarijo, ker je ona novejša država in se nahaja v težjih finančnih razmerah, nego naša država! To primerjanje stanja osnovnih šol pri nas in drugih državah naj spopolnim še z nekaterimi primeri. Tako je tudi Madjarska v pogledu osnovnih šol močnejša od naše države. Madjar&ka ima približno 8,700.000 prebivaioev, a mi približno 14 000.000 kar pomenja, da imamo 1.62 krat več prebivalcev. Ampak Madjarska je imela 1930. leta 908.395 učencev osnovnOi šol, a mi smo jih imeli 1,087.000 v osnovnih in višjih narodnih šolah, kar pomemija, da smo za 1.19 krat močnejši v številu učencev osnovnih šol, a v stevilu prebivalstva 1.62 krat. Torej sorazmemo s prebival-tvom smo v številu učencev osnovnih šol slabejši tudi od Madjarske. Ako 6e na isti načirt p_ime_jamo z Italijo, dobimo naslednje reznltate: Italija ima približno 3 krat več prebivalstva nego naša država in okoli 4.28 krat več učencev osnovnih Sol. 'Primerjanje s Češkoslovaško dovede do .ez-ultata, da ima Češkoslovaška 1.03 več prdbivalstva in 1.65 več učencev osnovnih, šol. V&i ti primeri, ki sem jih tu navedel govore jasno in nesporno, da tudi organizacija naše osnovne šole zaostaja občutno za organizacijami tega šol9tva v drugih državah Evrope. Število takih primerov bi mogli znatno pomnožiti. Ampak to ni potrebno, ker že navedeno zadostno kaže na občutno slabost našega osnovnega šolstva in opominja na proučevanje tega in na potrebno delo, da se stanje zboljša. Osnovno šolstvo mora zadostiti najvažnejši potrebi, t. j. da niti eden otrok, ne deček ne deldica, ne ostane brez osnovnošolskega pouka. A po sedanjem stanju to ni slučaj. Tudi ni brez pomena poudariti povprečno število učencev, ki odpade na posameznega učitelja pri nais in pri drugih državah. Ako računamo stanje iz 1. 1930. je tedaj odpadlo pri nas na enega učitelja približno 48 učencev, na Madjarskem 47, v Rumuniji 45, v Bolgariji 36, v Avstriji 26. Že leta 1930./31. se je pri nas dvignilo število učencev na enega učitelja na 51. Iz tega je razvidno, da imajo pri nas učitelji mnogo večje število učencev, miego v katerikoli drugi državi Evrope. Iz >tega sledi, nezavisno od vseh drugih okolnosti, da je poučevanje v naših o&novnih šolah mnogo težje, nego kjerkoli drugje. Ako bi prišlo pri nas povprečno 45 učencev (%nk) na enega učitelja kot je to v Rumuniji, tedaj bi morali imeti za 1,184.505 uoencev, kolikor jih je bilo v letu 1930./31., vsega 26.322 učiteIjev(-ic), a mi smo jih imeli le 22.803, kar povzroča razliko od 3519. Iz tega sledi, da bi se moglo namestiti vse učitelje, ki še čakajo na namestitev. S tem bi osnovni pouk postal rrunogo lažji in bi se vršil tudi mnogo u^pešnejše. Razpravljati hooem še o neki posebni strani naše prosvetne organizacije. Znano je, da se dandanes v nobeni evropski državi narodna prosveta ne omejuje na štiri razrede osnovne šole, nego, da vsak otrok bodisi d'eček ali deklica nadaljuje šolo še 4 kta; torej fraja šolanje najmanj 8 let. Temu nadaljnjemu šolanju služijo v večini držav srednje šole, po največ pa višje narodne in meščanske šole. Pouk je navadno v prvih letih enoten, a v nadaljnjih se ipouk priLagodi raznim praktičnim smerem: kmetijakemu, obrtno industrijskemu, trgovskemu in drugim. To velja posebno za višje narodlie in mesčanske šole. Gimnazije ira realke so namenjene višjemu šolanju, venidar usposablja pouk v teh šolah učence za lažje napredovanje in uspeh. v vseh praktičnih poklicih. Splošno šolanje vsakega otroka mora trajati 8 let. To se 'tudi izvaja že s^koro v V6eh državah zapadne Evrope. Solan.je se začne s 7. Ietom in ikoroča s 14. Pri nas ni zakona, ki predpisuje obvezno šolanje do dovršenega 14. leta, paič pa je z _akonom o zaščiti delavcev (§ 20) prepovedano zaposliti otroke izpod 14. leta v gospodarskih podjetjih. Razu- me se, da je zakonodajalec to prepoved predpisal v prepričanju, da se morajo otroci šolati do 14. lota. Tu se je hotelo doseči dvoje: prvič onemogočiti uporabljanje otrok za težka fizična dela prej, nego se telesno v zadostni meri ne oknepijo, drugič, da dobijo otroci tudi zadostao duhovno podlago, da bi potem mogli tudi gospodarska dela mnogo lažje vršiti in dosezati večje uspehe. Poglejmo kako izgleda stvar v praksi. Po statističnih podatkih iz leta 1932. je znašalo število v četrti razred osnovne šole vpisanih učencev 235.627. Koliko od 'teh ni moglo dovršiti četrtega razreda, nam ni znano. Ako vzamemo 20%, tedaj ostane še vedno 188.502 učenca, ki so si pridobili pogoje za prestop v višjo narodno šolo, meščansko šolo ali kako 6red.njo šolo. V prihodnjem letu se je vpisalo v prvi razred višjih narodnih šol, meščanskili in srednjih šol le 98.783 učenoev iz česar se lahko sklepa, da je najmanj 89.719 otrok iz tega leta ostalo samo s štirimi razredi osnovne šole. Kaj so počeli ti otroci? Stopiti kot vajenci v kako obrt niso mogli, ker je po zakonu o zaščiti delavcev prepovedano pred 14. letom delati v gospodarskih podjetjih, a ko so dovršili 4. razred osnovne šole, niso mogli imeti več nego 12 let. Po vsem tem ostaja približno 50% otrok z najnižjo in za današnje razmere skrajno nezadostno šolsko izobrazbo. Pri vsem tem na9taja movo vfljrašanje in to je: ikaj delajo ti otroci do dovršitve 14. leta? V kolikor so to vaški otroci, ostajajo do- ma in pomagajo pri domačem gospodaistvu; to vsaj v socialnem pogledu nekoliko oblažuje težkoče. Ako so pa otroci delavcev in drugih siromašnih staršev, tedaj zapadejo v brezposelnost ali pa morajo predčasno na delo in se s tem pregreše proti pozitivnemu zakonu, in ker gredo predčasno, to je dokler niso niti telesno niti duševno dovolj razviti, na delo, pa lahko zelo kvarno vpliva na njihov duševni razvoj. S prezgodnjim vstopom otrok v gospodanska podjetja, nastaja za današnje razmere še posebna specifično škodljiva društvena posledica. Pomnožuje se armada delavcev, ki potiskajo starejše delavce iz delavnic, kar povzroča še težje društvene razmere. Iz teh razlogov je na an0leškem delavska vlada že leta 1926. izdelala zakonski načrt, da se šolanje otrok podaljša najman.j do dovršenega 16. leta in se na zahodu vedno bolj tudi v drugih državah pojavlja zahteva, da se splosno obvezno šolanje podaljša do dovršenega 16. leta. To iprihaja odtod, ker se opaža, da odkar je nastopila gospodarska kriza, uporabljajo podjetja pri delu čedailje bolj otroke, a zrele delavce odpuščajo. Ndča angleška statistika izkazuje za mladino pod 18. leti naslednje odstotke brezposelnih: od 141etnih dečkov 17.9%, od deklic 21.9%, od 151etnih dečkov 9.6%, deklic 11.9%, od 16letnih fantov 25.2%, deklet 24.8%; od 17 letnih fantov 47.3%, deklet 41.4%. Iz tega izhaja, da so 151etni otroci najbolj zaposleni, a 17 letni najmanje. Ne bi bilo brezpomembno, če bi se tudi pri nas izvršila slična statistika. (Dalje prih.) Splošne vGsti STALEŽ ŠOLSTVA IN UČITELJSTVA V DRAVSKI BANOVINI. Banovinska zalloga šolskih knjig in učil v Ljubljani je založila priročno urejen »Stalež šolstva in učitel.jstva ter kulturnih ustanov v dravski banovini«. ki ga niso pogrešali le šolniki, temveč vsi, ki imajo količkaj stika in poalovnih zvez s šolo in občino. Zadnji stalež, ki je bil izšel 1. 1928. je bil že povsem odslužil ker so se medtem razmere na šolah skoroda povsod v veliki meri izpremenile. Novi stalež je praktično urejen. Razdeljen v pogilavja po kategorijah šol, našteva vse učno os-ebje na posameznih šolah ter označuje p>ogoje za spTejem v šolo in apombe glede možnosti nadaljnje strokovne izobrazbe absolventov posameznih šol. Najobširnejši je del, ki obravnava narodno šolo. Razdeljen je po srezih. Pri krajih je navedena nadmorska višina, število prebivalcev, ,leto ustanovitve šole, oddaljenost od železniške postaje, možnosti zvez, obstoječe gospodarsko - prosvetne ustanave, imena in osebni podatki učiteljstva ter imena predsednikov občin in župnikov tako, da je iz stalcža razvidna tudi kulturna višina posarneznih šolskih občin. Seznam šol in osebni imenik omogočata hitrejšo orientacijo. Stalež obsega 308 strani in stane 68 Din. Ta praktični in podrobni pregled šolstva in učnih oseb bo neobhodna priročna knjiga vsaki šoli, trgovskim podjetjem in občinskim uradom. Dokler traja zaloga — ki je omejena — sprejema naročila »Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani«. Solska upraviteljstva in krajevni šolski odbori, ki ste najbolj interesirani, naročite »Stalež« čim prej, ker zaloga ni velika. — V petek 21. decembra bo v šolskem radiu oddaja »O božičnih narodnih običajih in šegah.« Prosimo tovariše, ki poznajo dobro te običaje pri nas po deželi, da se prijavijo za to oddajo. — Gg. poverjenike Slovenske Šolske Matice apozarja odbor, da je podaljšal termin za nabiranje članov do 15. decembra, ker se doslej radi globoke žalosti niso vršila zborovanja učiteljskih sreskih društev. Obenem pa provsimo vse gg. poverjenike. da nam do tega termina res pošljejo sezname članov, da nam bo potem mogoče določiti nakilado za naše publikacije. Z letošnjimi zanimivimi publikacijami nam bo pač mogoče pridobiti v naš krog vsakega učitelja in tako še povečati število naših ¦članov. — Odbor. — prehrana - kuhanje. Tovarišice, ki poučujete v gospodinjsko - nadaljavelnih šolah, ne zamudite naročiti priročne knjižice »Prehrana - kuhanje«. Zaloga je že pičla. Naroča se pri tov. Mariji Pleškovi na Vrhniki. — Sekcija Podmladka Jadranske straže prosi vsa šolska upraviteljstva in vse bratske Podmladke. naj z dopisnioo nujno kratko poročajo o številu čflanov PJS v tekočem letu ter o zadnjem občnem zboru PJS na svojem zavodu. Društveni koledar »Naš mornar« je bil na šole že poslan. Vsaka šola in vsak Podmladek bi moral imeti ta koledar, ki je zaradi svoje vsestranske zanimivosti iz pomorskega življenja za nas nekaj novega, poučnega in potrebnega. Nova naročilase še sprejemajo. ¦— »Naš val«. Za radio: »Naš val« nas seznanja in uvaja v. program naše oddajne postaje, ki prinaša aktualno radijsko tehniko. zanimive beležke o radiofoniji iz vseh delov sveta, slike v radiu nastopajočih predavateljev in glasbenikov, lekcije tujih jezikov, ki se poučujejo v Ijubljanskem radiu in — kar ¦rrima nobena nasa revija — izčrpen program vseh važnih radijskih postaj v slovenskem jeziku. Za gledališče in ljudske odre: poročila iz naših narodnih gledališč in ljudskih odrov, praktične članke za podeželske odre in izvirno slovensko noviteto — veseloigro »Kmečki teater«, ki !bo gotovo v kratkem šla po vseh naših odrih. Za fUm: pregled svetovne filmske produkcije, slike iz fiilmskih ateljejev in filmskih igravcev. Za modo: stalno tedensko modno prilogo z bogatimi ilustracijami, katero urejuje naš dunajski modni referent Will_ Ungar. Poleg vsega tega pa prinaša »Naš val« stalen beletrističen del s prispevki najboljših slovcnskih pisateljev in pripovednikov. Mesečna naročnina znaša 12 Din. Radijska tedenska revija »Naš val«, Ljubljana. Velesejem. — Hudo kaznovano opravljanje. V Za- grebu so nedavno pri sodi&ču prav hudo pristrigli jezik neki upakojeni, 48 let stari uradnici. Obtožena je bila, ker je neko učiteljico naznanila prosvetnemu ministrstvu, češ, da tej učiteljici ni mogoče zaupati otrok zaradi razuzdanega življenja, ker kroka in potem z mačkom prihaja v šolo. V prijavi je obtoženka ministrstvu tudi pisala, da je bila učiteljica kar do desetih v restavraciji, nato je pa odšlla pod roko z nekim sfarcem ma nieaovo stanovanje in pri njem tudi prenočila. Razuzdano učiteljico so baje tudi drugi videli. kako je v vlaku sedela v naročju nekega dedca! Pri sodišču so pa obtoženi pokazali tudi več učiteljici pisianih dopisnic z najbolj umazanimi obdolžitvami in obtožena je morala priznati, da je ta anonimna pisma ona naročila nekemu svojemu zijancu. Pri sodišču se je izkazalo, da je učiteiljico obrekovala samo zato, ker učiteljičin sedanji mož ni maral obtoženke vzeti za ženo. Ko je obtoženka izprevidela, da je s poroko učiteljice vse zastonj se je pa maščevala na tako podel naom, da jo je natolcevala pri ministrstvu. Obsojena je bila na ¦5 mesecev zapora in 600 Din globe in na vse advokatske stroške. {Po »Slovenskem Narodu«, št. 251.) — Take lekcije bi bilo potreba pogostokrat tudi pri nas, le žal d'a se opravIjivci in denumcijanti ne podpisujejo. — Kje naj dobi učitelj primerne razredne telovadne igre za zimo? Navadno je izdtol priznani strokovnjak in poznavatelj šolske mladitie Lavrenčič Ivan zbirko telovadnih iger in raznoterosti. Vsi so do sedaj z veseljem in odobravanjem pozdravili prepotrebno ^birko, katero mora imeti vsak učitelj 'kot pripomoček za telovadbo. V knjigi je 500 iger in raznoterosti, katere se lahko uporabijajo tudi v šolskih razredih. Igre so jasne in pestre. Naroče se pri aivtorju: Lavrenčič Ivan Maribor, Smetanova 32, cena knjigi je 32 Din. Fleretovo ali Widrovo berilo Članek sem prav za prav bil že napisal v začetku šolskega leta. Ko sem nato slišal, d'a je Widrova »Prva čitamka« že pošla, sem ga, kot nevažnesa, pridržaL V zadnjem To varišu pa čitam, da se je nekje pri slučajnostih sklenilo, poprositi Učiteljsko tiskarno, da založi v novi, četudi skrčeni nakladi Widrovo »Prvo čitanlko«. Besedi četudi in skrčeni sem podčrtal jaz. Najbrž nisem bil ©dini, ki sem se temu čudil. Zdi se mi torej vseeno potreben glas iz množic. Vzrok. da ljudje nimajo denarja za nove čitanke, ko so še nekaifcere stare v zalogi, ne upravičuje take želje po obnovi Widrove čitanke. Moje mnenje je — seveda ne dajem poudarka .na moje — da je proti stremljenjem nove šole, ki vendar ni kaprica kakega prenapetega šolnika, ampak zahteva Tiašega časa, utemeljena po najboljših dušestovcih. vzgojeslovcih in metodik.ih, ako vedno in vedno zahajamo na stare tire, namesto da korakamo vštric z današnjo dbbo. Ne le tesno ob strani, ampak spredaij bi morala hoditi šola. Seveda je razumljivo, da je po shojeni c.esti lažje stopati nego po nanovo nasuti. Smo pač tudi ljud.je in zaradi ¦tieea ravno tako vdani komodnostim i. dr. lastnostim, ki so vselej ovira slehernemu ;napredku. Toda, da bi zdajle še naprej hodili po ovinkastih poteh, ko imamo novo bližnjico, je vsekakor nerazumljivo. Razen tega se je pisatelj »Naše prve knjige« in ilustrator tako zelo potrudil, upoštevaioč pedagoško didaktično znanstveno utemeljitev pri svoji na novo uvedeni metodi ob sestavi knjige za elementar.ni razred, da bi bilo omalovaževanje njegovega truda za razvoj naše slovenske šole, če bi pričeli uvajati VVidrove ali Majcenove čitanke. V »Popotniku«, »Slovenskem Učitelju« in v »Tovarišu« so že mnogo pisali o Fleretovi čitanki, zanjo in proti njej. Pusfcimo nedostatke! Kadar bo kdo napisal vseh nedostatkov prosto učno knjigo. potem tako smemo reči: zbogom napredek! Boljše knjige pa bodo še vedno pisali. In vsafc, razen onih, ki jim publikacije Slovenske šolske matice leže nerazrezane in neprebrane po policah in naši pedagoški listi še v ovojih, mora priznati, da je Fleretova knjiga boljša, ker je princip, po katerem je sestavljena, izšel iz prilagodenja našemu otroku, dočim so čitanke starejših metod otroka prezrle. Neka.j pa je pri teh novih čitankah, da se namreč mora učitelj elementarnega razreda bolj vživeti v otiroka in v delo, ter sili učitelja k večji iznajdljivosti. Ugovori kakor: Starši ne bodo zadovoljni! Ves pouk se z uved^bo te čitanke predrugači! To je igračkanje! Tako čitanko lahko uporablja mestna šola s 25 elementarci, ne pa na kmetdh z 80 učenci! Ob koncu leta ne bodo znali pisati! Če uvedem to čitanko. ne garantiram za uspeh! — bodo zginili kakor led po soncu, ki ga, razigranega in smehljajočega, prinese pouk po Fleretovi čitanki. Vsaj potrudi se lahko vsak — Čarati pa seve tudi po njej ne moremo. Lastno vživljanje v to metodo, podprto z izkuslvi Pibrovčevimi v knjigi »Osnovni razred«, Bregantovim »Elementarni razred«, morda še z Langer-Legriinovo knjigo »Handbuch fiir den Anfangsunterricht I. in II. Band« ter poleg tozadevnih člankov v naših listih še Fleretovo »Navodlilo k vaši prvi knjigi«, ibo prineslo najlepše uspehe. Starejši učitelji-pTabtiki elementarnega razreda. kateri že odhajajo v penzijo, so potrdili da ie bilo ne le otrokom, ampak njim samhn poučevanje po Fleretovi čitanki veselo doživetje. Omenili so nieno lepo izvedeno koncentraci.jo, ki lajša in obogati stvarni pouk, enoshavno in naravno oodajanje, pri katerem moremo uporabliati poLno cenenih nazoril, kpo ilustracijo, ki je vsaka zase povost, pri kateri lahko uporabimo vse besedilo, naravno izvajanje od velike db male tiskane in naprei do velike in male pisane črke. Torej nikaka apokalipsa, ampak vse silno preprosto, iz Tisanja v pisanie. O vsem tem pri Widrovi čitanki ne moremo reči. S tem pa ni izrečena obsodba nad Widrovo čitanko. Bilo bi ito absurdno in netaktno. Toda izživela se je, ne ustreza več smerem, rekel bi, v novem šolskem obratu. Storila je svojo dblžnost. Umakniti se mora novim stremljenjem. Treba je vendar odločno povedati tudi iz merodajnega mesiba, da se uvede obvezno pov&od Fleretova »Naša prva knjiga«, ki je zaenkrat naša najboljša učna knjiga za eletnentarni razred. Iz prakse bi še svetoval, da sa naj, razen pri ogledovanju m pri obravnavi slik v »Moji prvi kniiai«, kolikor mogoče malo uparabi knjiga, vsaj prva dva do tri mesece. Shranimo jih v šoli, ker jih otroci doma prehibro zdelajo. Priporočljivo bi bilo, da naroči vsaka šola vsaj Fromovo veliko stavnico, prav za prav le črke, ki so posebej umišljene za izvajanje čitanja po novi metodi. S to stavnico, ki si jo lahko naredi vsaka šola tudi sama oz. jo more naročiti tudi pri Učiteljski tiskarni, moremo izvesti zelo potjrebne vaje v sestavljanju in v čitanju besed in stavkov iz stvarnega pouka, ki postaja s tem bolj živahen. Upam, da do ostrejše borbe med Fleretisti in Widristi ne bo prišlo več in bomo odločno stopili na novo pot za napredek naše šole. A. K. •}* Solski ravnatelj Aleksander Lunaček Luč sveta je zagledal 8. decembra 1864. v Travniku pri Loškem potoku. Osnovno šolo je posečal v Idriji, gimnazijo v Kočevju, učiteljišče v Ljubljani. Komaj 20 let star, je postal učitelj. Prvo njegovo mesto je bilo v Srednji vasi v Bohinju. Tu je bil 3 leta. Vse svoje moči je posvetil uči4eljskemu stanu. Globoko se je zavedal, da ni delo učitelja samo med šolskimi stenami, ampak v narodu po vseh razpoložljivih močeh na kulturno - prosvetnem in gospodarskem polju. Nato je bil premeščen na Trebelno, kjer je služboval 9 let. Tu se je tudi poročil 1. 1889. Razširjal je lepo slovensko pesem in bil desna roka tedanjemu predsedniku občine. Trebeljani se ga še danes hvaležno spominjajo. Leta 1896. je nastopil svoje tretje in zadnje službeno mesto v Št. Rupertu, kjer je bil upravitelj šole celih 30 let. Kmalu po svojem prihodu je ustanovil »Bralno društvo«, pozneje je ust?novil, oziroma bil soustanovitelj »Ciril-Metodove podružnice« (1. 1910.), društva »Sokol« (1919.), »ČebelaTS.ke podružnice« (1. 1919.), in »Sadjarske in vrtnarske podruž•nice« (1926. 1.). Od ustanovitve je bil podstarosta »Sokola«, predsednik »Sadjarske in vrtnarske podružnice« ter »Cebelarske podružnice«. 20 let je bil knjigovodja pri »Mirnski zadrugi« in »Kmetijski podružnici«, ki še danes slovi kot največja in najdelavnejša v banovini. Dolgo vrsto let je upravljal tudi blagajniške posle v graščini Rakovnik. Poleg vsega tega izvenšolskega dela je bil skozi vsa leta odličen učitelj in vzgojitelj, vzoren predstojnik podrejenemu učiteljstvu ter iskren tovariš. V našem srezu je bil 39 let in ni ga biio zborovanja, da bi cm ne predaval, ali se oglasil k besedi. Še po svoji upokojitvi 1926. 1. se je večkrat oglasil, če ne osebno pa pismeno ter podajal upoštevanja vredna navodila in nasvete. Učiteljsko društvo ga je imenovalo za častnega člana, višje šolske oblasti pa so mu v znak prrznanja na kulturno-prosvetnem polju podeldle devetero pohval, od Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. Zedinitelja pa je prejel visoko odlikovanje reda sv. Save. Dragi tovariš! Kaj Ti pa bomo mi poklo nili, ki smo od Tvojega plodonosnega, požrtvovalnega delovanja uživali največ sadov? Tu pri odprtem grobu prosimo Vsemogočnega, da Te On poplača, ko mi ne moremo; od nas pa prejmi zagotovilo, da se bomo hvaležno spominjali Tvojih lepih del m navodil, se po njih ravnali v blagor in prospeh mladine in naroda in za ugled šole ter stanu. Ko se od Tebe poslavljamo, se poslavlja od Tebe Tvoj ožji družinski krog, blaga gospa od svojega ljubljenega soproga, dragi si^ novi od svojega skrbnega očeta, tovariši od svojega vodje, učenci od vzglednega. odiličnega svojega učitelja in vzgojitclja, Sokoli od svojega vzornega brata! Sprejmi spoštovani prijatelj, vodnik in tovariš srčno zahvalo za ves Tvoj trud in delo ter poslednji prijatelj- ski, bratski in tovariški pozdrav: Zdravo — Z Bogom! Počivaj v miru! Naj Ti bo domača zemIja, ki si jo rahljal z vso ljubeznijo, lahka. Naj Ti šume vrhovi sadnih dreves po naših vrtovih, ki si jih gojil z vso ljubeznijo, večno uspavanko in trosijo leto za ;letom cvetje na Tvojo gomilo. Praški učitelji na koncertni turneji po Holandskem Pevski zbor naših praških tovarišev je gotovo najbolj elitna pevska družina ne samo Evrope, temveč vsega sveta. Za nje ne velja znani izrek »Inter arma silent musae« ali kaikor bi ga prineslr v naše današnje prilike: »Kriza davi umetnast, umetnike in ovira njih polet.« V dokaz, da so naši praški tovariši-pevci izvzeti iz okvira tega pravilai, dokazuje njih pestra društvena kronika. V lanskem »Učiteljskem tovarišu« sem seznanil naše bralce z njihovo uspelo koncertno turnejo po vroči Španiji. Prepotovali so jo točno po programu kljub temu, da so nam v istem času novinarske agencije poročale o burnih španskih puntih in štrajkih, ki so pretresali to vročo deželo. Našim iPražanom pa niso delali kljub razbeljenim domačim zadevam nikoder in nikjer nikakih neprilik, temveč so gostje z močjo svoje pesmi krotili nemirne duhove in so se obloženi s kopico lavorik vrnili kakor zmagovalcj v domovino. Prav te dni pa potujejo naši češkoslovaški drugi spet po Evropi in sicer to pot po Holandski. Prašiki učiteljski pevci so članom našega UPZ v najprijaznejšem spominu iz časov ko so našr tovariši prepotovali njih bratsko republiko na prvi in edini inozemski pevski turneji. Vsi se spominjajo še od takrat ljubeznivih tovarišev zlasti markatnrtnc umetniške osebnosti njih dirigenta tov. Metoda Doležila, predsednika zbora šol. upravitelja tov. Jindfiha Stupko, tajnika tov. Fra- na Korineka in druge, ki so se najljubeznivejše potrudili, da so bili dnevi, preživeti v Pragi, taki, kakor so možni le med brati. Do potankosti so znali pripraviti ves program za naše udobno bivanje. Takrat smo občudovali njihovo dovršcno orsjanizacijo. Na vse in vsakogar so mislili. V znak brafcske zahvale je naš UPZ imenoval bratski pevski zbor in njihove glavne funkcionarje za častne člane nasega UPZ. Sposobnost zborovega vodstva pa je prišla do veljave tudi te dni, ko so praški učitelji prestopili spet vnovič meje domovine ter se napotili v daljno Holandsko. S Holandsko vežejo Čehoslovake že zdavna kukurne vezi. Tam je preživel del svo jega življenja eden prvih in največjih šolskih reformatorjev Jan Amos Komensky. Praške učitelje je povabil h gostovanju predsedtiik holandske učiteljske organizacije de Vrks, ki se je mudil v zadnjih velikih šolskih počitnicah v Pragi na mednarodnem učiteljskem kongresu, kjer je zastopal nizozensko učiteljstvo. Mimogrede omenjam. da se je letošnjega praškega mednarodnega učiteljskega kongresa udeležil kot delegat JUU in predstavnik jugoslovanskega učiteljstva tov. Metod Kumelj, tajnik naše banovinske sekcije JUU, kar je v nasi kroniki prvi primer, da je zastopal jugoslovansko učiteljstvo delegat izven centrale in celo iz dravske banovine. Praški kongres pa se je vršrl še pred beograjsko glavno skupsčino. Iz porocil, ki jih je dostavljal praškim lisfom stalni inovinarski ataše zbora, posnemam o krasnih umetniških uspehih, ki jih žanjejo praški učitelji po Holandiji. Casopisi so polni pohval, pevce obsipavajo povsod s cvetjem, vse holandsko časopisje govori o njih in o ČSR, ki ima take sitiove, da osvajajo s pesmijo in s svojo umetnostjo srca vsega sveta. In v ČSR so hvaležni svojim učiteljem za te upehe, saj vedo, da ima taka posrečena koncertna turneja več uspe-< ha kakor ducat diplomatskih prizadevanj in potov. Navajam nekoliko podrobnosti o kraljevskem potu praških pevcev. P. S. P. U. (Pevecko sdruženi pražskiych učitelu), ki so do&peli v Holandsko konec oktobra, so pričakali v Haagu vsi predstavniki oblastev ter člani češkoslovaškega posdaništva. V največji dvorani Haaga, v Gebonwu, so bili pri koncertu navzoči med drugim vsi člani tamkajšnjega diplomatskega zbora, pravtako tudi vse osobje tamkajšnjega mednarodnega sodišča. V Haag je prišel pozdravit odlične goste največji holandski skladatelj Ro eske, čigar skladbe imajo Pražani tudi na svojem programu. Že otvoritev sama je prinesla vihar ovacij in je bila najlepši povod za manifestacijo prisrčnih kulturnih vezi med Holandci in Čehoslovaki. Haaška pevska župa, v kateri so združeni vsi tamkajšn.i pevski zbori, ie zapela uvodoma češkoslovaško himno, a Pražaini so zapeli holandsko himno. Nato pa se je zvrstil ves program klasičnih in modernih sMadfo, za katerega je P. S. P. U. žel ogromen uspeh. Vsi domači časopisi podčrtavajo dejstvo, da takega umetniškega užitka še ni nudil Haagu noben pevski zbor doslej. Zato pa so jim Holandti povrnili po krasnem prvem uspehu del programa. Morali so se odzvati domači filmski tovarni, ter so nastopili v njenem ateljeju z izborom češko6lovaških narodnih pesmi, ki so jih posneli Holandci na ira^ govorečega filma. Prav v vse kraje Nizozemske, ki je to pot izpuščena iz pevske poti Pražanov, bo šel ta trak in prikazal visoiko pevsko kulturo Čehoslovakov in P. S. V. P., ki jih je izvajal. Tonfilm, ki 6O ga posneli dopoldne pa so že isti večer predvajali v Amsterdamu! To predvajanje je brla največja reklama za zrbor, ki je dospel dan kasneje v Amsterdam. Ob prihodu v Amsterdam so jih sprejeli z največjimi ceremonijami. Med drugimi sta jih pozdravila tudi predsednica amsterdamskih učiteljev tov. Katarina Shoolova in predsednik državne učiteljske organizacije tov. de Vries, inicijator pevske turneje. Praški učite- Iji so bili sprejeti tudi v amsterdamski občinski hiši in na poslaništvu. V nabito polni svečani dvorani največjega hotela Viktoria je zmagala Doležilova pevska družina tako sijajno, kakor še nobena druga. V premoru, ko so razni predsta\Tiiki oblastev, učiteljske organizacije in zastopniki amsterdamskih pevskih udruženj izrekali dragim gostom čestitke in jim izročali darila, pa je dosegel višek manifestacij prizor, ko so poklonili predstavniki P. S. P. U. prekrasno kristalno vazo amsterdamskemu knjigarnarju Henriu Doyenu, velikemu prijatelju češkoslovaškega naroda in učiteljskega stanu, ki je prevzel pokroviteljstvo nad koncertno turnejo in bo kot tak krij vse stroške te turneje. Za te velike dokaze izredne pozornostj je ob viharnih pozdravih pripel predstavnik republike ČSR plemenitemu mecenu, red Belega leva. Ze ob teh nastopih so postali slovanski pevci osrednji predmet zanimanja vse kultunie Holandske in v takem prisrčnem vzdušju nadaljujejo svojo triumfalno pot. V mestu Alkmaru, kamor so dospeli na dan, ko mi je bilo prišlo v roke zadnje poročilo o njihovi turneji, jih je vzhičena publika pričakovala kljub dežju pred koncertnim domom in je zmagovalcem prirejala vihame ovacije še izpod dežnikov. Nas Jugoslovane pa gotovo zanima tudi to sporočilo, da nišo naši bratje in tovariši v trenotkih velike sreče pozabili na jugoslovanski narod, ki tuguje ob mučeniški srnrti vite§kega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ter so se v ta namen zglasili na iugoslovanskem poslaništvu in so tam izrazili svoje globoko sožalje ob smrti kralja, ki je bil v©lik prijatelj pevcev m petja in pokrovitelj Jugoslovanskega pevskega saveza. Z uspehi naših praJkih tovarišev, ko s pesmijo osvajajo srca vsega sveta in kažejo veliko kulturno delo slovansike.ga učiteljai, se radujemo tudi mi, jugoslovanski učitelji, ter jim izrekamo prisrčne tovariške čestitke. Jože Župančič.