- fS Naslov — Ad dr m« i NOVA DOHA *m «*. ciai* at«. t:ic»«ittid, Ohl*. (Tel. Henderson 3889) Število flanov J. S. K. Jednote ie preseda 21,000. AH jih bo konci tes"> letn 122,000? Eo, če hočemo! lo* y——-—-___________________________________________________________________________________________ . _____________________________________________________________________________________________ ig, Ag Second Class Matter April 15th, 1926. at Th* Post Office at Cleveland. «0.. Under Tha Act of March 3rd, 187U. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. N°. 24 — ŠTEV. 24 (NEW ERA) £J) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION and, *0., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mail CLEVELAND, O., WEDNESDAY, JUNE 17TH 1931 — SREDA, 17. JUNIJA 1931 VOL. VII. LETNIK VII. ina E. 0 ^f0pfJa\n' J. S. K. Jednote '^'štev'CU|la ^a-*n'^e krajevnih dru-- Vn V n^J ^odo ta mesec točni A Vila °S clllJem asesmentov. Pra-jev ,narnre^ določajo pet dolar-ali za društva, ki v juniju ; toentove?birU nG p0šljej’° ases‘ speii , °_z8'°daj, da bi do- dno ' £*avhi urad do zadnjega J v mesecu, f to v11?!''0 št-71J-s-K- Jedn°- Iju ^ evelandu vabi člane in piknTk;jr°ilake na obilen poset ‘ti 2| . ; kl ga priredi v nedeljo . F UniJa na Goriškovi farmi. AI v * N.iedeli()etI?itu’ Mich” priredi v sS^itvo v • -iumJa Piknik dru-■^Jedn < lglav’ št. 144 J. S. K. t, Piknik se bo vršil na ravnikarjevi farmi. 3 Zv«e društev J. S. K. -s j,. v°ve v Pennsylvaniji, ki se blj^i*1 v Nedeljo 14. junija v bil n * nase^ine Center, Pa., je )e bifV ^°br° °biskan. Zabava i razi)1’'1 Vsestranska in splošno Kzn-J 8 ,kar najboljše do lM Ploha1 Popoldanskih ur, ko je kc e*°ma razpršila posetni- p0- 1 ;! 0 _ * ir>-kultu1S-,0Venski književnosti 1 se bodo prihodnji seme-predavanja na slove-M Ult)^a univerzi v New C - Za prihodnje leto bo la univerza uvedla reden y Z* jugoslovansko literatu-ifaj !Iterem zapopaden tudi uitu/ °V6n«ke književnosti in |re\v p Predaval bo Mr. An-'* ia* Ha ° ’ k* Prv°tno študi- qt, Fdaij \llica^ki univerzi, zdaj pa fcnibjU,e SV(>je študije na Co- ! ‘l "niverzi v New Yorku. on* I 1 Na ,-v.. * * • - ta šolah v Clevelandu ’*|l°vein??ec graduiralo blizu 100 r* fantov in deklet, I^ i,'‘v^d n.iimi z odliko. Tu-Šo1 v večjih fcalo * 1,1 naselbinah je gradu-V W,.^° naše mladine, tako ■e 4 dii.)KtUl.’ Ohio, sedem dijakov ["""' S?, v lnJ. v Chisholmu, Minn., Nnje .’ Minn-> 47- Med temi Kiss p ^enovanimi je tudi Porent, ki je že ijPobo' n ^ napisala za Novo adi* ^ ^znih °*1 mec* graduanti fi.11 naselbinah mnogo mla->Pene^0V Jednote. Is- rsPehoCeS^\ke vsem in mnogo ;refcj V v življenju! l^e , * p;S” nstvo v igranju “mar-bkltl0vJ.t, ,n'‘ed mnogoštevilnimi Phi0' 4 ci iz raznih šol severne K ^GSel yinko slovenske ^y^°vačG ^levelanda, Edward ^ ^ij ’ k to zmago si je zago- N °f° po^ovan.ie v Ocean ^a ’ •’ kjer se bo vršila tek-^ ^ 's°narodno zmago. i,1)rUKim i I a n enorJem posebnega 6^ne °Pere» ki nastopi v Pod*1 ‘S^adi-i°nu v Clevelan- '//le bil ir/,,avspicijo lista “Press,” y\, rpc, ‘Jran znan slovenski pe- miv ‘°Uis Relle, član samo- Ja,- ,a Pevskega zbora “Zar- . j 4ft Z*e^ slovenskih Jlx Se i(, ' ‘^kupin v Clevelandu, tt^P v v nedeljo 14. juni- UKrin-"*’ -ie vsestran-HastSeri’ ^ako ^ede telovad-P PoSfet°POV’ ko^ glede številne-t 1 °d sti'ani občinstva in fP Lrie zabave. ' ^ Hi' ^PiTa'^i u1C0> poroke ie dne tetrf ‘‘ ^iontižV 'al v Cleve,andu (h.1, og°j 8 svojo sopro-*lie «» 3. strani). DRUŠTVENE ....... SLOVENSKE vesti IN DRUGE i RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA in NEMIRI so izbruhnili dne 11. junija pri New Lafferty premogovniku blizu St. Clairsville, Ohio. Kakih 700 štrajkarjev je skušalo priti do rova, v katerem je delalo kakšnih 300 mož, ki se niso hoteli odzvati štrajku, kar pa so preprečili oboroženi deputiji. Pri tej priliki je bilo 11 štrajkarjev aretiranih in odpeljanih v okrajno ječo v St. Clairsville. štraj-karji so hoteli nato naskočiti ječo in osvoboditi zaprte tovariše. šerif in deputiji pa so to preprečili s pomočjo bomb, katerih plini povzročajo solzenje. Štrajk, katerega vodi nova National Miners Union, nasprotnica United Mine Workers unije, se širi. Baje je v državah Ohio, Pennsylvania in West Virginia že 35,000 mož na štrajku! SEDEM večjih bank v Clevelandu, O., je podalo izjavo, da bo obrestna mera hranilnih vlog s 1. julijem znižana od 31/2c/v na 3%. To je drugo znižanje od 1. januarja t. 1. Pred tem datumom je bila obrestna mera na clevelandskih bankah 4 procente. IZ DRŽAVNE univerze v Ohio je bil nedavno odslovljen profesor H. A. Miller, odličen šolnik in znanstvenik, ker je bil baje preveč liberalnih nazorov. To je vzdignilo vihar protestov nele v državi Ohio, ampak tudi med profesorskimi zbori drugih univerz. Proteste so poslale take sloveče univerzo kot so Columbia in Yale. V enem teh protestov se poudarja, da če univerza države Ohio ne popravi kfivice storjene profesorju Millerju, se je ne bo moglo več smatrati za prvovrsten učni zavod. KRIZA AMERIŠKEGA POLJEDELSTVA ZADNJI SVOJEGA RODU Beli človek je že spravil marsikatero živalsko vrsto s površja zemlje, poftebno odkar se je navadil rabiti? puško. Znano je, da je le malo manjkalo, da ni bil docela iztrebljen ponosni gospodar ameriških prerij, ameriški bivol. Le nekaj teh živali se je bilo še ohranilo na zapadli, in pod protekcijo so se v nekaj desetletjih!tako pomnožile, da je zdaj zasigurana ohranitev te lepe yrate divjega goveda. Vsi sedaj Siveči bivoli pa se nahajajo v narodnih rezervacijah in v zoologičnih vrtovih. Protekcija je k sreči prišla pravočasno. Tudi nekatereišdruge zanimive vrste živali so.se ohranile do današnjih dni, k^r so se državne vlade, razne organizacije in posamezniki pravočasno zavzeli zanje. Bobri in divji purani so bili na ta načjn komaj rešeni iztrebljenja. Slabšo srečo 30 imele neke vrste divje kokoni, ki so v velikih jatah živele!po vsem ameriškem atlantskein obrežju od države Maine dol,Virginije. Te ptice, imenovane j “heath hens,” so bile na pogled lin po velikosti precej podobne prerijskim kokošim (prairie chickens) zapa-da. Te divje kokoši so navadno živele v jatah in jsplašene so letele počasi in v ravni, strnjeni vrsti. To je omogočilo “športnikom” pravo m^arsko strelja-nje. . že za čaša ameriške državljanske vojne so bile te kokoške večinoma pregnane s celine in jih je bilo najti le še na otokih nekoliko oddaljenih od obrežja. Pa tudi na te otoke so jim sledili “športniki” s svojimi smrtonosnimi puškami. Leta 1925 so prijatelji ptic na konferenci razpravljali o protekciji teh kokoši, toda, zdi se, da je bilo že prepozno.., Danes živi na otoku Martha’s Vineyard ob, obrežju države Massachusetts zadnji potomec te ptičje vrste, en sam osameli petelin. Domačini, kakor tudi zvezni biolo-gisti so mu zadnjih par let zaman iskali tovarišico, da bi na ta način ohranili vrsto. Zdaj so vsi prišli do prepričanja, da s tem osamelim petelinom bo izumrl zadnji svojega rodu. --------o------- V EVROPI se mnogo debatira o znižanju ali črtanju vojnih dolgov. Iz Washingtona ■istočasno prihajajo neoficijelm glasovi, da bi bila Amerika morda voljna znižati ali sploh odpustiti evropskim državam vojne dolgove, če bi se te obvezale radikalno zmanjšati oboroženo silo. V SKUPINI županov ameriških mest, ki potuje po Franciji, se nahaja tudi John C. Porter, župan mesta Los Angeles. Ta se je žalostno proslavil s tem, da je demonstrativno zapustil neki banket, na katerem se je s šampanjcem napilo predsedniku Francije1 in predsedniku Zedinjenih držav. S tem se je Porter seveda prikupil ameriškim suhačem, medtem ko j<3 vzbudil le pomilovalni nasmeh med pametnimi ljudmi Francije in Amerike. Iz Los Angelesa pa zdaj prihaja poročilo, da bo Porter j 11 delala mnogo preglavice baš voda mestnega vodovoda. Porter je kot župan protežiral privatne družbe na škodo mestne elektrarne in vodovoda. To mu bo v bodoče onemogočeno, ker so volilci baš zdaj izvolili nov mestni zastop, kjer bodo imeli nasprotniki privatnih družb dve-tretjinsko večino, župan, ki se je branil francoskega šampanjca, bo zdaj rad pil vodo iz mestnega vodovoda v Los Angelesu. GOVERNER države Oklahoma, W. H. Murray, znan tudi pod imenom “Alfalfa Bill,” je že začel uresničevati svoje kampanjske obljube za znižanje cen javnih naprav. Prva njegova .(Dalje na 2. strani). Podatki zadnjega ljudskega štetja izkazujejo, da niti v enem mestu čez 50,000 prebivalcev—po do sedaj izdelanih podatkih—ni toliko otrok pod enim letom, ali celo pod petim letom starosti, za vsakih 1,000 žensk v starosti od 15 do 45 let, da bi se vzdrževalo isto število prebivalstva. Ako se število rojstev v prihodnjih letih ne poveča oziroma ako ne bo več priseljencev, prebivalstvo Zedinjenih držav ostane približno isto in za trideset let bo začelo padati. Upadanje rojstev je zlasti opažati od svetovne vojne naprej. Prebivalstvo Zedinjenih držav se še vedno povečava za približno l1/’ odstoka na leto, ali ker število detet ne odvaga onih v starejših letih, bo pora-stek prebivalstva končan za kakih trideset let, ko bo v Zedinjenih državah kakih 170 milijonov duš. Takoj za tem bo— kakor sedaj znaki kažejo—število prebivalcev začelo padati, razun ako se razmerno število rojstev med tem poveča ali se ne uvedejo bolj liberalni priseljeniški zakoni. Leta 1929 je bilo 80,000 manj novorojenčkov kot leta 1928, in leta 1928 približno 60,000 manj kot leta 1927. Isto upadanje rojstev je opažati toliko v mestih kakor na deželi, dasi tukaj ne v toliki meri, ali vendarle zadosti, da je pro.rokovati -manj farmerske ga prebivalstva. Pod temi okoliščinami ne more ameriški farmar pričakovati, da se bo domača potreba poljedelskih pridelkov povečala za več kot 25 do 30 odstotkov in da pride do tega porastka treba trideset let. Spremenjene navade v prehrani prebivalstva je druga važna okoliščina z ozirom na uživanje poljedelskih produktov. Glavna sprememba v dijeti ameriškega ljudstva od svetovne vojne naprej je izrecno upadanje v rabi kruha, koruzne moke in drugih žitnih jedi in večja konsumpcija mleka, mesa, sladkorja, svežih zelenjav in sadja. Tekom petih predvojnih let —1909 do 1913—je vsak pre < bivalec povprečno vporablja) za človeško hrano vsega skupaj 340 funtov pšenice, koruze, ovsa, rži, ajde in ječmena, dočim tekom zadnjih petih let jih je vporabljal le 240 funtov na leto. To pomenja upadek 30 odstotkov. Na drugi strani povprečni 'Amerikanec dandanes vporablja 30 odstotkov več mleka in mlečnih produktov, 15 odstotkov več svinjine, ali manj repe in masla. On je tudi več zelenjave in nekaj več sadja. Naravno je, da gospodarska kriza je imela za posledico manjšo konsumpcijo mnogih jedil. Take spremembe v prehrani imajo seveda velik vpliv na poljedelski položaj. To je razvid-1T0 iz dejstva, da je sedaj treba dveh akrov obdelane zemlje in mnogo paše za prehranjevanje povprečnega Amerikanca, ali le aker zemlje zadostuje za prehranjevanje povprečnega Nemca, pol akra za Kitajca, četrt akra za Japonca. To je v glavnem pripisati razliki dije-te, razun da, kar se tiče Kitajske in Japonske, treba jemati v poštev mnogo večjo izdatnost japonskih farm in tamošnjo veliko rabo rib. Tretja okolščina, ki vpliva na rabo poljedelskih produk-(Dalje na 2. strani) KORISTNO IZRABLJENI MRČESI MESTO PORTLAND Portland je zelo lepo mesto, situirano v prav tako * lepem kraju države Oregon. Mesto je še primeroma mlado. Prostor •za mesto je bil izbran leta 1843, toda svet je bil razmer jen in meje za mesto so bile določene šele leta 1884. Isto leto je bila tam zgrajena tudi prva lesena kabina. Svet sta lastovala dva trgovca, z zemljišči, namreč Francis W. Pettygrove in Amos L. Lovejoy. Prvi je bil doma iz države Maine in je želel dati novorojenemu mestu ime Portland, Lovejoy pa je bil doma iz države Massachusetts in je želel imenovati mesto Boston. Ker se nista mogla zediniti drugače, sta se dogovorila, da vržeta v zrak cent; mož (glava) naj pomeni Portland, “cifra” pa Boston. Zmagal je “mož” in mesto je bilo imenovano Portland. DNEVNA HOJA Nekdo, ki ima dosti časa, je izračunal, da prehodi farmer povprečno 26 milj na dan, pismonoša 22, policaj 14, dečki po 15, deklice 11 in pol, hišne gospodinje po 8, železniški sprevodniki pa po 7 milj dnevno. Različne žuželke in druge mr-čese navadno smatramo za škodljivce ali pa vsaj za nadležno in nepotrebno svojat. Do gotove meje je sicer to naše mnenje opravičeno, toda, tudi med žuželkami in drugimi mrčesi ima človek mnogo pravih prijateljev. Vsi vemo, da so čebele koristne žuželke, in naravoslovci vedo tudi, da vršijo razne druge žuželke važno delo oplojevanja rastlin, ker prenašajo cvetni prah iz cveta na cvet. Mnoge žuželke so pravi ženitni posredovalci med človeku koristnimi rastlinami. Vsak menda pozna malega hrcščka, ki ga imenujemo božji volek ali pikapolonica. Ta žuželka je farmerjem in vrtnarjem silno koristna, ker pohrusta ogromne množine listnih uši, ki pijejo življenski sok sočnih rastlin. Radi tega so pikapolonice vsega vpoštevanja in spoštovanja vredne delavke na poljih in vrtovih. V rodovitno Imperial Valley v Californiji importirajo vsako spomlad tisoče pikapolonic iz smrekovih gozdov severne Californije, da tam uničujejo listne uši. Brez teh malih kroščkov bi bilo farmarje v omenjeni dolini skoro onemogočeno. Leta 1870 je neki angleški zdravnik, .prinesel v Avstralijo neke vrste ameriški kaktus, menovan “prickly pear.” Ker je v Avstraliji klima v splošnem zelo suha in ker je živinoreja in ovčjereja tam velike važnosti, je mož zanesel tja to kaktusovo vrsto, ki naj bi v slučaju hude suše služila za krmo živini in ovcam. Kaktus prenese namreč tudi največjo sušo. Dobromisleči zdravnik pa je napravil veliko napako. “Prickly pear” je tako bodeča rastlina, da je neporabna za živinsko krmo. Poleg tega se je pa ta rastlina začela širiti s strahovito naglico po avstralskih pašnikih. Leta 1916 je ta kaktus prerasel že 23 milijonov akrov sveta. Ko> so avstralski rancherji opazili strahotno širjenje tega bodečega kaktusa, so poskusili i uničevanjem, toda, noben poskus ni bil uspešen. Najbolj uspešno je še bilo uničevanje s kemikalijami ,toda, to se je izkazald predrago. Posebna, od vlade podpirana komisija je nato poskusila z mrčesi. Po večletnih poskus-njah je našla pravo vrsto, namreč neko gosenico, importirano iz ameriške uepublike Uruguay, ki se pase izključno na kaktusu. Iz prvih importiranih 2,500 jajčec, jih je bilo v nekaj letih že 500 milijonov, katere so razdelili po goščavah nepremagljivega kaktusa. Dosedanji uspehi so bili čudoviti. Gosenice raz jedajo notranjost kaktusa, posebno členke in do gotove meje tudi korenine, da se v nekaj ted nih posuše ogromni kompleksi tega bodečega grmovja. Metulji te gosenice, ki se znanstveno imenuje ‘cactoblastis cactorum, žive le po par dni, toliko, da se sparijo in -izležejo jajčeca. V par tednih se iz njih razvidejo do palec dolge gosenice, ki potem primeroma dolgo dobo uničujejo strahotni kaktus. Delo teh gosenic je tako uspešno, da bo po mnenju ekspertov Avstralija v doglednem času rešena kaktusove nadloge. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Po podatkih zadnjega ljud-skega-štetja ima Zagreb 185,-581 prebivalca in 44,328 gospodinjstev. Od prebivalcev je 92,127 moških in 93,454 žensk Leta 1921. je Zagreb imel 108,-674 prebivalcev. V zadnjih 10 letih je prebivalstvo Zagreba naraslo za 76,907 prebivalcev ali 70.76 odstotkov, kar je izredno velik porast, če pomislimo, da področje mesta ni preveč obširno v primeri z drugimi mesti. Na 1 kvadratni meter gresta v Zagrebu 2,812 prebivalca. Mesto je torej zelo go-sto naseljeno. Samo v periferiji, ki je nastala po vojni, kakor v Peščenici, Trešnjevki, itd., stanuje okoli 40,000 duš. S kraljevim ukazom je upokojen poslanik na razpolože n ju dr. Ante Tresič-Pavičič Svoječasno je bil jugoslovanski poslanik v Washingtonu in je kot t»k nekoliko znan tudi ameriškim Slovencem. V Zamostecu pri Sodražici je umrl po vsej Ribniški dolini znani g. Franc šega. Rodil se je pred 45 leti. Kmalu po poroki tik pred vojno se je z žene pieselil v Ameriko. Sreče ni našel. Kmalu se je tako ponesrečil, da je prebil cela štiri leta v bolnici in je prestal šest operacij. Moderna1 medicina ga je pa vendar ozdravila tako, da se je le komaj poznalo, da ima drug nos. Kmalu nato se je vrnil v domači kraj z ženo in hčerko, ki sta se pa lepega dne brez njegove vednosti zopet vrnili v Ameriko. Osamljen se je udal usodi. VSAK PO SVOJE Poroka treh sester v enem dnevu. Binkoštna nedelja je bila za obitelj g. Ivana Trema, posestnika in trgovca na Javorniku pri Jesenicah, velik dogodek. To nedeljo dopoldne so se poročile namreč v župni cerkvi na Koroški Beli tri sestre naen^ krat. Pred oltar so stopile gdč. Ivanka z g. Jankom Hrvatom, poslovodjo iz Maribora, gdč. Pavla s tovarniškim žebljarjem g. Matevžem Slamnikom s Save in gdč. Milka z g. Okrožni kom Friderikom z Javornika. Smrt najstarejše Subotičan-ke. Nedavno je umrla v Subotici najstarejša meščanka Eva Novak, ki ji je bilo 115 let, Imela je 14 otrok in je stanovala zadnja leta pri naj mlajši hčer ki, ki je stara 87 let. t V nedeljo 24. maja se je'v Šenčurju pri, Kranju v svoji drvarnici obesil 70 let stari Josip Gorenje. Mož je okoli 8. zjutraj nenadno izginil domačim izpred oči. Ko je žena šla po 9. uri po drva, je zapazila, da visi v kotu na vrvi mož. Na klice je priletel sosed, ki je prereza) vrv. Vsaka pomoč pa je bila zaman, ker je bilo truplo že mrzlo. Vzrok samomora je neznan. Koza ubila pastirja. V neposredni Toližini Mostarja je pasel koze 14-letni pastir Franjo Juriča. Ko se je igral z neko kozo, ga je ta trčila in porinila preko skalovja v osem metrov globok prepad, kjer je deček obležal mrtev. S prvimi pikniki te sezone nismo imeli sreče, ker jih je dež preprečil ali pa pokvaril; saj na pikniku ni, da bi se človek držal kot mokra kura, ki je pozabila naslov in telefonsko številko svojega kuropetnika. Marsikje je bilo precej ihte in zmerjanja na račun vremenske regirunge. Tudi mene je parkrat pošteno jezilo, da je dež preprečil mnogo obetajoči piknik, in sestavljal, sem hude pritoženge, samo nisem vedel na katero instanco bi jih poslal. Ko pa sem se domislil, ka ko jezni so bili šele komarji, ki so po grmovji zaman čakali svojih žrtev, mi je takoj odleglo. * Neko pevsko društvo v Clevelandu, kateremu je celodnevni dež preprečil piknik na prostem, ga je traqsferiralo kar v S. N. Dom. Tam je bilo dovolj pet j a, plesa, p r i j a t e 1 j s k e g a kramljanja in dobre volje, sploh vsega, kar spada na piknik, z izjemo zelenih trat, duh-tečih gozdnih senc in brenčečih komarjev. In kot v posmeh deževnim bogovom so vsi plesalci po dvorani vselej navdušeno zapeli “ Jaz pa ti pa Židana ma-rela,” kadarkoli je godec zaigral dotično melodijo. * Mnogo je ljudi, ki ljubijo cvetlice, in tudi jaz sem med ti stimi. Te vrste ljubezen ni pregrešna po nobenem paragrafu, pač pa se nekaterim zdi neumna. Toda, koliko ljubezni je na svetu, ki je neumna, kar se da in še malo, in ki ima vse hujše posledice kot ljubezen do cvetlic. Jaz sem posebno zaljubljen v rože ali vrtnice, ki so baš v juniju tako zapeljivo sladke in opojne, kot ohijskega grozdja rdeča kri, ali kot “jagodne ustne rudeče” najnovejšega idea la. Vsako nedeljo in zapovedan praznik in še med tednom, če vtegnem, grem na božjo pot \ Wade park, kjer se te prelestne princezinje rastlinskega kraljestva smejejo v tisočerih lepotah. če nikjer drugje, tam so moje misli molitev, kateri ne bi mogel nihče očitati sebičnosti in hinavščine. Je pač rožni junij in “that’s my weakness now!” Za to mojo slabost vedo nekateri moji prijatelji, in tako se je zgodilo, da se me je pretekli teden spomnila z duhtečim šopkom žarnih vrtnic iz domačega vrta ■ prijazna rojakinja—za moj god. Bojim se pa, da ne bodo počakale do 17. januarja, kajti klima v slavnem uredništvu ni tako idealna. Vsekakor sem jih vesel in sem hvaležen zanje. * • Na naši slavni St. Clair cesti v Clevelandu je že par tednov vse v rdečih zastavah. Pa ne mislite, da nas je posetila kak šna sovjetska delegacija—ce sto razkopavajo in popravljajo, Na St. Clairju se zavemo, da je pomlad, ko se pojavijo slamniki v izložbah in ko je cesta v vsakem drugem bloku razkopana. Rdeče zastave na kupih prsti in kamenja se nam zde tulipani, slamniki pa solnčne ro že. Različni so v različnih krojih oznanjevalci pomladi. Dne 26. maja je na ljubljanskem gradu praznoval 90-letni-co svojega rojstva g. Anton Perjatelj, sodniški oficial v pokoju. Jubilant se je rodil 26. Dal)« na 2. atraul Tudi v Minnesoti bo zdaj že pomlad, kajti neki moj tam-kajšni prijatelj je menda zopet stopil v pesniško tekmo in mi je poslal sledeče verze: “Matija pesnikuje, ideje nove kuje; .(Dalje na 2. strani) tir “JVo'dci "Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL’. yn. 83 3 NO. 24 Poštenost v vseh ozirih Naš narod ima mnogo dobrih lastnosti, a ena najlepših med njimi je gotovo poštenost. Dobijo se sicer med nami tudi nepoštenjaki, goljufi in celo tatovi, toda ti so redke izjeme. V splošnem pa lahko trdimo, da ga ni naroda pod solncem, ki bi bil v svojem jedru, v masi, bolj pošten, kot je slovenski. V naši rodni domovini je veljal goljuf in tat za nekak izmeček človeštva. Tolerirali smo pijance, prepirljivce, skopuhe, babjeke, lenuhe, pretepače in z drugimi nelepimi lastnostmi obdarovane rojake, četudi jih nismo baš spoštovali, toda goljufe in tatove smo prezirali in sovražili. Čuta za poštenost smo se takorekoč nasrkali že z materinim mlekom, in vsa poznejša vzgoja, pomanjkljiva kakor je sicer morda bila, nas je navajala k poštenosti. Majhen narod smo bili med evropskimi in svetovnimi narodi, toda ta ne-(lostatek so v obili meri odtehtale naše dobre lastnosti, posebno naša poštenost. Slišimo sicer včasi, da so se ti nazori tudi med Slovenci v starem kraju med vojno in po vojni obrnili nekoliko na slabše, toda koliko je na tein resnice, mi, ki tu živimo, ne moremo soditi. Pisec teh vrstic pa se spominja, da je čital pred par leti poročilo odličnega ameriškega časniške-,ga poročevalca v velikem ameriškem dnevniku, ki je vsebovalo lep kompliment za slovensko poštenost. Dotični časniški poročevalec je potoval po Jugoslaviji ter'se jč zadržal dalje časa tudi v Zagrebu in Beogradu. V zvezi s tem je poročal, da so strežniki in-i^lužkinje v boljših hotelih in sličnih institucijah, kakot tudi pri bogatejših družinah! največ Slovenci; to pa iz vzroka, ker so pošteni, pridni in snažni. Popolen tujec nam je dal v treh besedah tako pri-znanje, da bi bil lahko nanj ponosen vsak narod. Slovenci smo tudi v to deželo prinesli in si ohranili dobre slovenske lastnosti: pridnost, varčnost, snažnost, gostoljubnost in poštenost. Pisec teh vrstic, ki je imel pred leti srečo, da je obiskal mnogo slovenskih naselbin širom te dežele in da je prišel v osebne stike s tisočerimi ameriškimi Slovenci, more iz lastnih izkušenj potrditi, da so omenjene dobre slovenske lastnosti ostale žive med nami tudi v tuji deželi. Izjeme v nasprotnem smislu so tako redke, da le potrjujejo splošno pravilo. To je vzrok, da Američani in drugorodci cenijo in spoštujejo naše ljudi, kjei jih imajo priliko pobližje spoznati. Vsi, ki dobro in pošteno mislimo, nedvomno želimo, da se te dobre lastnosti ameriških Slovencev ohranijo in prenesejo tudi na našo tu rojeno mladino. Nobenega boljšega prispevka ne moremo ciati naši novi domovini in člo veštvu v splošnem. Predvsem čislajmo poštenost in jo skušajmo izvajati v vseh ozirih in slučajih. Kdor je sam pošten, kdor ljubi poštenost, tudi ne bo nikdar dajal potuhe nepoštenjakom goljufom in tatovom. Kdor krade in goljufa, ne zasluži nikake protekcije; naj ga doseže roka pravice. Tatvina in goljufija je tudi, če kdo izkorišča bolniški sklad podporne organizacije* če vleče podporo, dasi v resnici ni bolan. Tudi pri naši J. S. K. Jednoti, kot pri drugih sličnih organizacijah, intamo nekaj simulantov, ki izkoriščajo bolniško'blagajno. Kdo so in kje so, to najlažje pronajdejo člani krajevnih društev sami. V glavnem, uradu ne poznajo ljudi in razmer v posameznih naselbinah, ampak se morajo zanesti na poročila, ki jiji dobijo od krajevnih društev. Nedavno je poročal glavni tajnik, a a se zadnje čase izplačuje nenavadno veliko bolniških podpor, dasi ni v deželi nikake epidemije in sploh nikakega vidnega vzroka, zakaj bi bilo več članov bolnih kot običajno. To daje misliti, da se nekateri nepošteni člani, ki nimajo dela, “upilijo” bolnim, da vlečejo podporo. Naša J S. K. Jed-nota ni zato tukaj, da bi plačevala podporo brezposelnim, pač pa, da plačuje podporo tistim članom, ki so res bolni, ker v to svrho plačujejo člani asesment. Bratje in sestre, ogromna večina vas je poštenih, zato nikar ne dajajte potuhe nepoštenjakom-simulantom. Kdor je v resnici bolan, naj se mu odobri podpora, saj zato plačuje asesment. Kjer pa se pojavi sum, da član simulira, naj sc zadeva preišče in naj se odkloni podpora tistim, ki niso r.pravičeni do nje. Nikakor ne bi bilo pošteno in pravično, da peščica simulantov izkorišča bolniško blagajno, ki je last vseh članov. Pomnite, bratje in sestre, da če se bolniški sklad izčrpa, mora glavni urad razpisati izredni asesment, katerega bomo morali plačati vsi, ne samo simulanti. Veliko vas je, ki ste brezposelni ali le deloma zaposleni in zato že redne asesmente težko plačujete. Kaj bo, če pride še naklada? Kriv je ne bo glavni urad, ampak simulanti in pa tisti sicer pošteni člani, ki izkoriščanja jednotine blagajne ne preprečijo, dasi bi morda lahko, če bi se pobrigali. Blagajna J. S. K. Jednote je nas vseh, zato je pa tudi nas vseh dolžnost, da jo čuvamo! POZOR! Pravila določajo, da so društva podvržena kazni v znesku $5.00, ako ne pošljejo v mesecu juniju pravočasno asesmenta na glavni urad. Asesment ima biti v glavnem uradu do 30. junija. Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, glavni tajnik. ------------o——— VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) dan bo zažarel, ko mož bo pesnik cel . . .”• * V starokrajskih listih sem čital, da so se neki romarji iz Gorenjske podali na božjo pot k Sveti Emi na Koroško, ki se nahaja v Avstriji. Preko meje v Jugoslavijo so se vrnili v procesiji, noseči soho matere božje in pevajoči litanije. Baje so posebno navdušeno poudarjali naziv “Posoda vse sladkosti.” Jugoslovanski financarji pa menda znajo ločiti pravo pobožnost od fingirane, zato so uradno preiskali vso prtljago romarjev in tudi soho matere božje. Soha je bila votla in natlačeno polna saharina. Saharin, kot znano, je mnogo slajši od sladkorja in e na istega naložena visoka carina. Pa pravijo, da so ameriški tihotapci prefrigani in brezbožni! * Farmerji v državi Ohio in tudi drugod so se že od lani pritoževali zaradi suše, češ, da niti jesen niti zima ni dala toliko moče, da bi se napolnili njihovi vbdnjaki. Deževnim bogovom je bilo končno teh pritoženj preveč, pa so poslali na pomlad toliko dežja, da so polni vode ne samo farmerski vodnjaki ampak tudi njihove kleti. Vsem pa ne morejo ustreči niti bogovi. Zdaj se pritožujejo piknikarji, sladoledarji in prodajalci slamnikov. Tudi moj prijatelj Cahej se mi je pritožil, da je bila letošnja pomlad vse . dozdaj .premokra in pner hladna, zatp da seje to pomlad zaljubil samo trikrat, enkrat kar tako, dvakrat pa zares. Po njegovem mnenj uto niti od daleč ne doseže pomladne ljubav iie solventnosti. * K sklepu bi vas lepo pozdravil čez hribe in doline, toda zdi se mi. da moji pozdravi v razkošnem juniju ne pomenijo niti toliko kot mehurčki milnice. Pozdravi naj vas torej mesto mene cvetje jazmina, akacij, vinske trte, bezga in posebno žarnih junijskih vrtnic, za zabelo pa še Župančičev verz c vrtnici: “Veter zaveje—roža se zgane, komaj zave se, nema ostane; ali za hribom sivka čebela že je peroti pojoče razpela: “Kakšna kraljica prišla je na svet, da je ves zrak sam med?” >:< P. S.—Prijatelje v zapadni Pennsylvaniji prosim nekoliko potrpljenja, da pridem k sapi. Predno bodo črešnje in hruške zrele, pride na vrsto tudi Potočnikova farma. A. J. T. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) zmaga je bila dosežena te dni, ko je prisilil Oklahoma Natural Gas korporacijo, da je znižala cene plina. Konzumentom bo to znižanje cen prihranilo na leto en milijon dolarjev. Go-verner obljublja zdaj, da bo pristrigel ušesa telefonski družbi in družbi, ki proizvaja električno silo. ZVEZNA VLADA je pretečeni teden formalno obtožila znanega chicaškegaraketirja Al Caponija in 68 njegovih pomočnikov kršenja prohibicijske postave. Caponi je bil že pred tem obtožen, da se je izognil plačan ju dohodninskega, davka, in je bil za to postavljen pod $50,000 varščine. Sodi se, da bo Stric Sam, ki je dolgo zbiral potrebni materijal, zdaj zdrobil raketirsko organizacijo v Chicagu, kateri ‘je Al Capone načeloval. PAROBRODNE DRUŽBE: Cunard, White Star, North German Lloyd in United States so naznanile, da bodo tekom tega poletja in jeseni ukinile približno 40 plovb preko Atlantika. Tudi French Line, Canadian Pacific in Hamburg American družbe bodo ukinile gotovo število nameravanih plovb. Vzrok tem ukinitvam je splošna, depresija. KRIZA AMERIŠKEGA POLJEDELSTVA (Nadaljevanje s prve stranu tov, je položaj izvoza. Večina izvoza ameriških poljedelskih pridelkov gre v Evropo. V severni Evropi pa število rojstev pada ravno tako hitro kot v Zedinjenih državah. Od švedske do Švice in škotske manj deklic se rodi kot bi bilo potrebno, da se nadomestujejo matere sedanje dobe. Na Angleškem in v Nemčiji je razmerje rojstev še manjše kot na Francoskem, kjer število prebivalstva je ostalo približno isto tekom zadnjih 60 let le s pomočjp prise ljencev, zlasti iz Italije. Izvoz farmskih pHdelkov iz Zedinjenih držav je že sedaj na najnižji točki tekom zadnjih 30 let in s takim izgledom glede prebivalstva in carinskih zaprek je nada na skorajšnje povečanje ameriškega uvoza le malo vtemeljena. Zdi se, da IZ KITAJSKE zopet prihajajo poročila, da se bo ponovno vnela krvava državljanska vojna v južnih''provincah dežele. ----- FRANCOSKI izletniški parnik St. Philbert še je proti večeru 14. junija potopil par milj od obrežja pri mestu St. Nazai-re, Francija. Pri tej priliki je izgubilo ž i v 1 j e n j e okrog 400 oseb, ki večinoma pripadajo družinam francoskih delavcev, ko so se vračali z enodnevnega izleta. Parnik je izgubil rav* notežje, ko se je večina potnikov zatekla na eno stran, da se zavaruje pred vetrom in valovi, in močan val ga je nato prekucnil, da se je potopil v eni minuti. Izmed vseh ljudi na parniku je bilo rešenih le sedem oseb. -------o-------- DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (NadaljevariteUz 1. strani) go Mary. Mr. Kogoj je med rojaki dobro poznan ko,t glavni tajnik S. D. Zveže in navdušen pevec. -* Slovensko in hrvatsko pesem je na mednarodni tekmi petja in plesa v San Franciscu dne 4. maja krasno interpretirala Miss Annie Fabjan. Ko je mestna godba zaigrala “Hej Slovani” in je Miss Fab.janova stopila na oder v slovenski narodni noši, je bila živahno pozdravljena, toda še silnejši aplavz so izzvale njene pesmi. * Preminili so v Clevelandu: Frank Škufca, star 58 let, doma od Novega mesta; tukaj zapušča soprogo, sina, dve hčeri in brata. — Frank Truden, doma iz Loža; tu zapušča sina, v starem kraju pa ženo, sina in hčer. — Frank Zupančič, star 46 let, doma iz Št. Vida pri Stični; tu zapušča ženo, štiri pastorke in tri brate, v starem kraju, pa brala in sestro. -— Jennie Gornik, članica društva št. 103 JSKJ. — V Dobovcu pri Trbovljah v Jugoslaviji, kjer se je nahajala na večmesečnem obisku, je umrla Rozalija Novak, članica društva št. 77 JSKJ in soproga sobrata Johna Novaka, tajnika omenjenega društva v Greensburgu, Pa. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s prve strani) maja 1841 v šentruperski fari na Dolenjskem, zadnja leta pa živi v pokoju v Ljubljani, in sicer na gradu. Kot uradnik je bil povsod priljubljen in ima križem po Sloveniji raztresene prijatelje, le da so njegovi so-uslužbenci skoro vsi pomrli. Perjatelj je kljub tako visoki starosti še vedno trden in je pred leti prestal celo eno najtežjih operacij. Ima svež spomin in rad pove kako mično iz svojih doživljajev. S svojo ženo Ano praznuje letos 26. juni ja diamantno poroko. Berlinska “Vossiche Zeitung” poroča iz Milana, da se v južnem delu Istre v zadnjih dneh na veliko vrši preganjanje jugoslovanskega prebivalstva,-Oddelki milice iz Trsta in Pulja pod poveljstvom fašističnega generala Diamantija hodijo od sela do sela in vrše aretacije na veliko. Službeno se poroča, da gre za aretacije v zvezi z nedavnim napadom na dva fašista. Dosedaj je bilo aretiranih več sto ljudi. Vse aretirance so odvedli deloma v Pulj, deloma pa v tržaške zapore. V analih ljubljanske kriminalne kronike že dolgo časa, mogoče več let, ni bil zabeležen tako velik in drzen vlom, kakoi je bil izvršen med binkoštnimi prazniki v prostore Obrtne banke na Kongresnem trgu. Tatovi so odnesli 95,843 dinarjev. Banka je bila zavarovana in je škoda popolnoma krita. —Tl Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Kat. Jednota Iskorporirana 1. 1001 GLAVNI URAD V ELY, MINN. GIbtbI odborxlkli Predsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 018 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbori Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, I11 Perot«! tibiri Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 3. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. ...........'■............ ■ ~t- ■■■•■ ; , . " -----------— Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Qj > ■1 Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. i , , • Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarns poiilj*^1 naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se ffoillja na pf"' sednika porotnega odbora. Prošnje za šprejem novih članov In isoInI*k* spričevala naj sc pošilja na vrhovnega zdravnika Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpf** membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Clair A**" Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vaem JugoslovW^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z*1*1 tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P., obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi i 8 člani članicami. KRESNICE Nedavno je v splošni bolnici v Ljubljani preminil poštni kontrolor g-. Valentin Koman. Služboval je dolga leta v Bosni, kjer si je nakopal zavratno bolezen, ki ga je mučila več let. Zadnja leta je služboval v Ljubljani. Za svojo vestno službo je bil v,ečkrat odlikovan. Bil je poštena, blaga duša in četudi bolehen, je bil vedno vesel in dobre volje in zato priljubljen povsod, kjer so ga poznali. Zapušča ženo in tri otroke. S pokojnikom je izgubila naša popularna pisateljica Manica ljubljenega brata. Beograjski krojači so te dni izdali svojo “črno knjigo,” v kateri so zapisani vsi oni, katerim so šli krojači kedaj na limanice. V knjigi so ti tiči razdeljeni v tri skupine, in sicer v slabe plačnike, v nadležnike in v pustolovce. Glede nadležni-kov so krojači .izjavili, da so to vsi oni, ki nimajo svojih živcev v redu in bi bolje storili, da gredo v sanatorij, kakor da s svojimi muhami trapijo krojače. Taki si puste n. pr. v petek hlače podaljšati, v soboto pa pridejo zopet s hlačami h krojaču, češ da so predolge. Kateri izmed zaznamovancev pridejo \ oddelek za slabe plačnike, vsi vemo. V tretjem oddelku za pustolovce je zaznamovanih največ. Beograd postaja velemesto in znano je. da so velemesta predvsem ugodna tla za vse vrste pustolovcev. ameriški farmar sme gledali z nado le na vzhod in upati, da pomirjenje Kitajske in tamoš-nji razvoj : industrije privede veliki kitajski narod do posnemanja Japonske in rastočih količin nakupov ameriških poljedelskih pridelkov.—-FLIS. Nedavno je nastal pod kozolcem posestnika Lončarja Martina, p. d. Flejšmana v Zgornjih Prapročah pri Likoviči požar, ki je v krakem času upepelil ves kozolec. Ogenj je bil velik, ker je bil kozolec na šest oken in s slamo krit, poleg tega so bila pod kozolcem še drva, spravljena. Nevarnost je bila tudi za hišo in poslopja sosedov, a k sreči ni bilo vetra. ‘Ker je pogorela tudi slamoreznica par vozov, se škoda ceni nad tisoč dinarjev. Lončar je zavarovan samo za 10.000 narjev. Ogenj je podtaknil neki moški, okoli 30 let star, ki je hotel pri Lončarju prenočevati, a so ga odklonili, ker ni bilo primernega prostora. Orožništvo marljivo zasleduje neznanega požigalca, ki je po zločinu izginil. in 50 bil di- To so tista rožmarinova jutra, ki jih je opisoval naš Cankar in o katerih smo sanjali dolge zimske mesece. Zdaj so tukaj tisti nageljevi dnevi, ki so nas rešili težkih površnikov in zapečjaškega posedanja in nam dovolili goloroko modo pri delu in zabavi. Zdaj so tu tiste mehke noči kresne sezone, ko so zvezde na nebu najbolj svetle in ko kresnice najbolj, razposajeno vasujejo okoli zorečih črešenj. E j, v, juniju je lepo biti urednik. Ideje kar rojijo okoli kot kresnice, samo loviti jih je treba. To pa! ni vselej čisto enostavno. Saj veste, kresnica včasi tudi kar v zraku ugasne, in tako je z idejami. “ r i *■ Iz slavnega uredništva pa pobegnejo ideje, kresnice in celo komarji tako okoli »dveh popoldne, ko živo srebro v toplomeru zaznamuje 90 do 99 stopinj solventnosti. Pa je treba iti za njimi v park, k jezeru ali pa v tiho dolino “uredništva št. 2.” ❖ Včasi iščem idej v krasnem nasadu vrtnic v Wade parku tam blizu muzeja. Clevelandski rojaki, ki se zanimajo’za vrtnice, naj bi si jih ogledali zdaj, ko so v svojem naj lepšem. Tisoče cvetov najrazličnejših barv, oblik in velikosti se dražestno smeje dobremu solnčku in šeta-jočim se posetnikom. Pa zaman ugiblješ, če so najlepše med najlepšimi Radiance, Padre, Atoile, de Hollande, Los Angeles, Golden Emblem, Independence Day itd. Čudovito je, kakšne krasotice so vzgojili prijatelji vrtnic iz navadnega šipjca .(divjp vrtnice) z negovanjem, izbiranjem in križanjem. In čudovito je, kako. dražestno so se znale vrtnice prilagoditi različnim novim vrstam barv in oblik. Nekatere umetno vzgojene cvetlice so nekako neokretne v gosposkih oblekah, medtem ko so znale vrtnice nad vse gracijozno sprejeti vlogo vrtnih prinpezinj. Ali ste se kdaj zanimali za priproste travniške ali poljske cvetlice, znane pod imenom marjetice ali kresnice, ki zacveto v zgodnjem poletju? Prilagodijo se vsakemu podnebju, vsaki legi in vsaki zemlji. To' so kot priproste pa brhke in čvrste far-merske deklice z belimi slamniki in rumeno štulo. Cvetejo pozno v poletje, in tudi potrgane ohranijo v vazi dolgo svojo svežost, lepoto in prirojeno eleganco. ❖ Mockingbird je ameriški slavček, dasi je mnogo večji in drz- nejši od pravega slavca. Evrf a°t skemu slavcu najbrže ni diW6se če v sorodu, kot po petju. ‘I T seca maja in junija prepoj1 cino dni in noči. V severi delu države Ohio teh božali ^e'n krilatcev pevcev ni mnogo. v okolici Clevelanda ne. sem zasledil to pomlad na »T1 farmi, kakšnih 20 milj od ! landa. In rečem vam, ^ f a° vredno se peljati 20 milj da človek sliši njegovo len je. e • jlts s Kres je tu s prelestnimi ■vi, s svetlo zvezdnatimi no^'W^ pestrimi poljanami, s so# ar,,; polji,, s petjem slavcev, z ' feV čimi ktesnigami, z zorečim'1'jbe a‘ njami, s parfumi sušečega#e.j q na in cvetečih akacij, bezga> Mpp, mina, katalp, vinske trte i’1 ' in ^ nih vrtnic. Kdor vsega te^pj^ vidi in ne uživa, sicer vsei ^nt ] živi, toda je prikrajšan za vico življenjskih lepot. A. J- 1 ^ o °f m PREŠEREN V J Si, (Spisal Jurček Frnikula. ,1^'th nec I. b razreda gimna^j Letos slavi slavni slo'1’' In •pesnik prešern slavno * nico slavnega rojstva. Rojcl\ bil na vrbi kjer ga je P°'l ^ navaden slovensk kmet. ^.i bil bistre glave se je I ^ gorenjsko skalnato stran v ribnico kjer se se sedaj ja v zlati knigi. profesor', očitajo da je bil odličnjak; tem ješel v Lubljano tam J js ^ vel slabo ker je hodil v lat-’’ šole. Njegova duševna iz0'3', ba je bila.slaba ker se nis°J $t. znali boksajna in nog011’.-] §t' Vender,je naredil solo,2 °.J |t. in sel na Dunaj in potem v j 4; jjano. Tahi seje z fso' l^l f|. posvetil: pralni-vedi in vi juliji,, Sledno, je tudi J- Mie ] Prešern je bil jurist; v službi, Vendar je bil člo'‘|h6 ( luben in se je pečal tudi s ,pve metnimi in koristnimi st^ H ba Ker je jmel buj.no domis*’i! se je fee kar sam zmislil jc.^Ve stal nazadne advokat. Iz ^J ey je koval rum,enake in P1^|0,‘tl bokale. Tako je postal «ttit nit slovenski pesnik. ^eJ imel srčne rane in ni m°geJ ma spat je delal Gizele ^ Int{ ode in druge slovenske Pe‘^ Tam je opeval debeloglavi lina povodnega moža fA» mksa nuno in kanarčka 111 i^ts ge znamenite slovenske Ill.(| m Prešern ni bil oženjen. .je bil tudi zelo nesrečen. p laval je devico Bogomilo- ,; ga je nastal nazadne ,■ °^ici savici. Lubček bogomile ^ a Črtomir je šel zato v akvile,M postal nnišuik. Bogomile'nie' pogledal. Tudi prešern Je (Dalje na 6. strani) Nova doba, jL'ne iwft id3i 'ft*' r> - ■ ENGLISH SECTION QFB ▼ o1f'cial 0r9*n ▼ of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought. BE ON GUARD CONSTANTLY kavPeCial assessments in addition to the regular assessments L e I10*- been imposed, as yet, upon members insured for sick r(.(!'e ^S' ^e reserve fund has withstood a mighty onslaught Lently by an abnormal number reporting sick and eligible for 0j' ,)ensation. Abnormal in the sense that a surprising number t0 .mhe^bers took sick suddenly that might possibly be traced jt j.le. l,nemPloyment crisis prevalent throughout the country. ; L ,S s‘ncerely hoped that this state of condition will cease soon lis ^ members will take it upon themselves to closely super-| ® any epidemic of sickness. < kask ^ Weee^’s editorial mention was made of the important »tjj* pe - a sick committee of a lodge at all times. They S KS2a highly important duty for their brother and sistei •ttak eiS’ *n executing close supervision of the sick list and g :€r|] ,e d°ubly sure that '‘it is really so.” Insurance companies in n °'V ^'®b-salaried medical men to perform this task, which BoS thatany *nstances is executed with such irritation to the insured !***] do,, ,a 11Urriker drop their policies once they recover. Our Union *" Slav/'0*' 6mpl°y such methods. And why? Because the South and ?liC Catholic Union is for the members, with the members, ^ members. The entire membership is its directing Evffact ' i'10 special dividends are declared, no profits divided—in L a ^ the lodge dues collected monthly are put into various d J ^ funds. ’•e «ked-6 lodge sick committee takes the place of supervision of 'ni'" 111611 emPlQyed by the insurance companies. This added ;e’kbJnse is saved by members, and as a result sick benefits are a v3 put > °^^a*lled by members at almost unbelievably low rates. °tfI1dfl°\v1ti^epends uP°n the sick committee, to a great extent, just JaltyE 118 p^an W*H continue to succeed in the future. It should %LcyS be kePtin mind that the entire membership suffers from , peackUpervision of the sick list, because once the reserve fund ■ i*!rs I) 6S a cer^a*n level a special assessment must be imposed, i 0'0vided by our By-Laws and Constitution. ^ |tiniesr ®0ut-b Slavonic Catholic Union must be kept intact at all Bhom ) ln^ *ree from any possible corruption. The membeVs fts j,, ^e enough pride in the scope of its work to preserve ■fl' ; jcri5,j,d,lc^ng in various communities. Even in the face of a |thin'S' .Our fraternal benefit Union is dependent upon only one s# f°r its continued success, and that is the interest taken i ■■ situ ^intained by its members. The present unemployment il!. )e at is not going to last forever, however painful it might a*6.; (j(| e Present time. gf’J app,,1 5rand Union has been in existence thirty-three years, in L During this time it has been growing constantly teg*lcrjSesm.bership and reserve funds. It has passed through other v K Sl.mi^ar to the present one, and will pass through the pres-i& I>(|HininiSlness depression. But the casualties must be kept to a r^*le vari°us reserve funds must not be drained to ^mib c°mP*ete exhaustion that would make it so hard for °f rti0^rs build up in the future. Moderation is the keyword n0 ex e ^an one success. Fraternal benefit organizations are , Sickefons: ''with tv, mmi1 tees of all lodges, execute your special duties e closest scrutiny! Int< COMMENTATOR Saying It With Comrades l3j. ,ierested in the Team? Joje" W * George Combine pt More Lodge Backers til i": ’ Pa-—St. George’s ij H9* h °‘ SSCU, baseball g0ri I°st sjy°n three games and iaK ‘^eSUn Rs*nce the season has m jeF foli0w e.COrd of each game is la# St. a S' iz iPUv^?es 17’ Catholic Lits 3. pointed ?n the team are dis' il ause members of * q6 n°t patronize the e i?an,n y a ^ew come to see in^thp68’ -^e wouid like to stvi!> baseu ^tire lodge interested ais^h te«!, and come ou* to see ^C.r*,UVe rur. *n action. Players Iz pl‘:N knn c°nfidence when therv, W SOmeone is pulling 1 Z# ^ines ; The team cannot %ei thout your support. iof?c John P. Stubler. 'e Jlnter j °—------ league Schedule 01 Cleveland, O. *emy R°2Uvsda0y;J,une 21 ‘n- vs- Orels, at Gordon Park, v^°nday, june 22 °°sters, at White City, ^ °--------------- •lo/i<0uhelpaT klnd gentleman 2S>0: .£°or bl‘nd man?" ow am I to know ."‘‘Beeause j called you a PS? rnam^r U f°r a mln‘ y’ y°U suspicious thing!” Hard Times Revive Destruc tive Criticism win Business depressions which involve hardships on large numbers of people stimulate an active interest in various radical attacks on our present industrial system. When large numbers of people cannot secure employment or are compelled to forego comforts or conveniences which they formerly enjoyed, or which they see others enjoying now in extravagant ways, they turn to those who propose a far-reaching reorganization of society along quite different lines. The attitude is a natural one, however destructive it may be in its effects. When men cannot secure a living from the present industrial organization, they are quite willing to listen to those who promise something better under another system. Under these conditions men will not examine very carefully to see whether or not those leaders could fulfill their prom ises if they had their way. F. J. Kress. CHIPMUNKS Unlike squirrels, the chipmunks do not climb to the tops of trees and high up in the branches. They merely climb up the trunks 10 or 15 feet. 0---------------- NEW MICROSCOPE A new miscroscope with twice the range of present microscopes, which will revolutionize the study of metals has been developed in Germany. 0---------------- “It is incalculable what my firm has contributed to the raising of the work ing people.” “Really? How?” “We make alarjri clocks.” WHY THE OUSTER? Recently Dr. Miller, professor of sociology at Ohio State University, was dropped from the faculty, since the contract for the following year was not renewed. The board of trustees, together with the president of Ohio State University, explain the reason for such action was based upon a certain speech made by Dr. Miller while passing through India last year, and which was made in behalf of Gandhi. The student body and the university’s faculty have been loud in voicing their disapproval. The right of free speech should not be interferred by anyone, is their firm opinion. According to newspaper accounts, Dr. Miller was ousted also for his teachings that a number of parents of students attending the university objected to. Mr. J. Raper, humor .columnist of the Cleveland Press, wants to have such parents named, so that a complete investigation might be made and find out just what such parents objected to so strongly. At the end of the article Mr. Raper brings out the fact that the colored man is capable of as much intelligence as the white man. It appears ridiculous to an average person that such a distinguished scholar as Dr. Miller should be ousted from a state university because he speaks a free mind. Dr. Miller is an authority on sociology and is recognized everywhere as such. And just because he refused to conform with the ideas set forth by the president and the board of trustees his contract is not renewed. Were the Ohio State University a private institution such a move might be made on the ground that a certain group of wealthy contributors to the college made a protest. Of course, such a university would soon be branded as one conforming to the ideals set forth by its keepers, and not one that cares to cultivate individualism. But for a state institution that is kept up by the citizens of Ohio it is nothing short of preposterous. Since when did president and board of trustees of this' university assume regal and dictatorial policies? And who gave them such authority? Dr. Miller should be reinstated at once. On the other hand, the citizens of Ohio should take it upon themselves to seek a new president and alter the personnel comprising the board of trustees. Such directing heads have no place in a state educational institution. They might do well to try their hand in Italy, where Fascism supervises all teachings and makes sure no one speaks his free will. But they, the president and the trustees, would have to make sure that Fascism is to their taste, otherwise they would stand a good chance of being reduced to a lower position in the world. Perhaps Fascism has its good points in this respect. o— A promising future is almost as hard to catch up with as are our good intentions. 0-------------- Elsie (aged five): “I do hope some Dutchman will marry me when I grow up!” Aunt Mary: “Why, dear?” Elsie: “’Cause I want to be a duchess! ” Tailor (measuring a new custom-mer): “What about a small deposit, sir?” Customer: “Just as you like; put one in it if it’s smart.” Lose to Sokols in Twilight Practice Tilt, 6 to 2; Bartel, Rode Star at Plate Waukegan, 111. — Comrades Lodge (No. 193, SSCU) baseball aggregation dropped a 6 to 2 decision to the strong Waukegan Sokols in a twilight practice game. The game was called in the last half of the fifth inning on account of rain. Johnny “Bing” Bartel stretched his hitting streak to nine consecutive games, getting tw’o safe blows in as many trips to the plate. The mighty Louis “Hack” Rode, Comrades’ 1931 sensation, added another double to his string of two-base blows. “Frosty” Petrovič and “Chuck” Burke allowed the winners but eight well scattered hits, while the Comrade boys connected for seven safe bingles; the winners, however, managed to bunch their blows in pinches. The results of the Comrades-Illini Stars championship baseball contest will appear in the next week’s edition of the New Era. This will be the first of a three-game series for the SSCU state title. The second game will take place at Waukegan during the early part of July. ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U. Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, R. l). 2, Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet. 111. Anton Vesel, 2089 Carter Ave., St. Paul, Minn. * • • Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ’B'RIEFS Slovene literature and Slovene culture will be added to the regular college curriculum of Columbia Unversity, beginning with next September when the fall semester commences. Mr. Andrew Kobal will take charge of the courses. Sokols A. R. H. E. Lutter, 2b 1 2 0 Wtisse, if 0 0 0 Rupnik, If 0 1 0 Divjak, lb 1 1 0 Svete, cf 3 1 0 0 Hendriks, 3b-p 1 1 0 0 Trnovec, ss 2 0 2 1 Skuff, c 2 1 1 1 2 0 0 (t Smuth, p-3b 2 1 1 0 Totals 20 0 8 2 Comrades A. R. H. E. Pabst, 3b 0 0 0 Kaires, ss 0 0 I) Rode, If 1 2 0 Bartel, lb 0 2 1 L. Petrovič, cf 2 0 0 0 Burke, rf-j 0 0 0 Christie, 2b 0 1 0 Walker, c 1 2 0 P. Petrovič, p-rf 0 0 0 Totals 2 7 1 Brother Rudolph Krall, member of Arrowhead lodge, No. 184, SSCU, Ely, Minn., won the American Legion medal for achievements in the sport field. Rudy is one of the greatest athletes ever to attend Ely high school, winning three letters in football, three in basketball, two in track, and two in swimming, Resides placing on the all-range football and basketball team? for the last two seasons. Alloys Nip “A” Team Lorain, O.—John L. Zortz. manager of Alloys, No. 6, SSCU, a Class B baseball team, seems to have rounded up a winning combination this year. Sunday afternoon (June 14), at Oa! w. From one of the articles, 'IvaI1rC; , trcvic” the foregoing facts ^ tained. ' The Inconsiderate Speaking at a dinner i1 York a conductor of the ® politan Opera Co. sug* sarcastically that none c audience be seated until the performance begins-the doors be kept open s1 street noises may enter, e symphony orchestra lca( Boston some time ago P sarcasm in action by st the program with only members of the orchestra others strolled in from time, took their places a1 gan to play as the perfot'1 progressed—j ust like th'c ence. These musicians’ Hv£ full of annoyances, in si the fact that they dea with the higher classe “cultured” classes—the tocrats. Bad manners s£ prevail everywhere. H8 not heard of Queen Ma1 King George being ve* some of the behavior a1 parties? But it is al'va small minority who m3 trouble, no matte,r in wha of society. The big maj° people are good-heai’t® considerate. a few months of age th® lated price paid was 5,0 ars. fpr; hit i či. OIL WELLS Has it ever occurred to you how dangerous the drilling of an oil well is? As soon as a well comes through the riches it will bring is the first thought, but we must not forget that there also lies danger if the oil becomes uncontrolable. Not so long ago an oil well southeast of Oklahoma City went wild. Thousands of barrels of oil and cubic feet of gas were escaping, endangering the lives and homes of many people. No meals were cooked or any fires lit, because of the loose gas and dranched lands, until the well was under control. While the men were trying to prevent fires and explosions a “Christmas tree’ was being built that would cap the well. This structure was a heavy 45-foot pipe device. All planes and passenger trains were stopped and all machines except those which were used to help at the oil field. Red Cross members were at hand to give first aid. A field caught fire and it was drenched with oil. Firemen and ail the field workers began to beat and spade up the soil unti! it was put out. It took three days before the pipe was finished. After it was placed on the opening, one by one the valves in the pipe were closed until the oil was undei control. If oil wqlls are not equipped with strong valves before the well comes through it breaks loose and goes wild. Thousands of barrels escaping into the Canada River caught fire and destroyed two bridges thirty miles from the well. Another well in California burned for 29 days before il was capped and fire extinguished. A tunnel had to be built 43 feet underground and 15 feet square. ’The casing was broken and the oil and gas was pumped out. Everything imaginable was pumped into the well to lessen the fire. FATHER SHOULD BE PAL TO SON 11 t Every boy has a right to his a dad. He has a right to know t him—to have him for a “pal.” t For many times we hand the boy over to his mother and let < it go at that. Many fathers ' wonder why they have not J much influence or control over i their boys when they get older. 1 The real reason is that they ( never took the time and trouble < to become real friends with .' them when they were small. 1 They were either too busy or i too tired. A good many thou- 1 sand boys who have “gone < wrong” would have “gone 1 right” if they had had compan- < ions in their fathers. And aside from-what it does for your boy^, 1 the time you give in making j] friends with him will be one of ■ the best investments of time for j , yourself you ever made. 0—-------------- LONGEST WORD The longest word in the English j language is “antidisestablishmentari-anism," with twCnty-eight letters, and means "a doctrine of opposition to dir. establishment. 0--------------- Ransom: 1 wonder if that plain woman over there is really trying to flirt | with me? Handsome: I can easily find out by asking her; she is my wife. --------o-------- Let others sing of troubadours Who gaily smite the lyre, Give me the man who whistles When he starts the furnace fire! I There is nothing women desire more rhan change, which is probably why so fnany things in stores arc marked down to 99 cents. When a wife asks you to listen to; reason she usually means for you to ; listen to her. The pen is mightier than the sword, and the typewriter works even faster than the machine gun. : ' ----------------- ,; By the time he discovers she can't ' j cook she finds that the ring isn’t paid | for. lives Gulic Beats Holowenko Cleveland, O.—“Red” Gulic, Booster pitching ace, allowed < the Betsy Ross batsmen but five i hits and fanned fourteen. Gulic r. seemed to get more speed and 1 better control on the ball as the i game progressed. ; Holowenko, Betsy Ross pitch- < ing ace, fanned ten Booster 1 batsmen, but couldn’t check 1 their hitting, allowing eleven 1 hits. Jack Lickert Jr., son of 1 Umpire Jack Lickert, is now j catching for the Betsy Ross; he certainly is something like his 1 dad, as he goes in for every 1 ball and knows his ropes as l catcher. Lokar and “Peggy” i Yakos, Booster catchers, did j well behind the bat. Karish, t Koren and “Ham” La uric h ] starred for the Boosters, and C. 1 Starman and his brother and ( Prusek for the Betsy Ross. Batteries : 1 Boosters: Gulic p, Lokar and 1 Yakos c. j Betsy Ross: Holowenko p, J. 1 Lickert c. 1 R H E Boosters .. 10 2 0 0 2 12 0—8 11 2 Betsy Ross 0 0 0 0 0 12 1 0—4 5 5 J. Koren, Mgr., 1 No. 188 SSCU t --------o------- j > G. W.’S WIN EASILY c i June 12 the George Wash- ( ingtons played their postponed ( game with the Betsy Ross. “Pugs” Opalek was the G. W. j hurler, allowing three hits and i < whiffing fourteen Betsy Ross ( batsmen. Holowenko was on the mound for the Betsy Ross, j but the George Washington t bats clicked nicely for fourteen , hits, one of these a home run by f “Birchy” Kromar with a man on first base. Opalek, pitching ] his first full game in three or . four seasons, showed that he ^ still has some stuff on the ball. Manager “Red” Bizil remained on the sideline, while Kubilus’ ( completed the G. W. Battery- , Kubilus, Kostelic, Scheller, Kromar and Pagnard were the outstanding figures for the G. W.’s, Molk and B. Jazbec for the Betsy Ross. R H ElJ G. W.’s ..3 1 00300 32—12 14 1 ] Betsy Ross... 0 0 0 0 0 3 0 0 0— 3 3 (5 “Lefty” Jaklich, No. 180 SSCU. ‘ — o------------ Creatures of Desire We have grown wonderfully scientific in sports or by seasons, but beyond that we re-I main largely the creatures of! desire. What we want and the way I we think we can get it still dominates our creeds, philos-j ophies and laws. That being so, why don’t we pay more attention to the study i I of desire, its causes and consequences? Where does desire originate, especially the kind | that develops into mob psychol-! ogy, destroying empires, sweeping aside civilizations and producing new epochs in human j history? Why were our grandfathers! so sure that climbing the! | “golden stairs” in heaven would compensate for “all the ills that flesh is heir to,” while I we have come to believe in j elevators on earth? What reconciles 150,000,000 Russians to the idea of going ’hungry in order to produce a S surplus of wheat that can be ! sold abroad under the market : price? What causes us Americans * —the elect of an expert, adding * machine age—to suddenly stop '[ in our tracks and wonder where we are headed? What inspires us to think so largely of roads when it comes to relieving unemployment or * of bonds when it comes to raising money ? The mighty smoke screen we have raised with our ' arithmetic, bookkeeping and ! 'statistics has served no purpose n ; more definitely than to obscure ^ some of the facts, j Man himself still remains tin-* j great mystery. dr ko; sit- *t\ Ika Ve A ve by jy Ze in Sli 8c Vl Dc b) be N b, ot Sl 81 .b Si fi NEW MEMBERS Did You Know— That our Union awards two dollars for each new member enrolled in the adult department ? That our Union awards one dollar for each new juvenile member enrolled in the juvenile department? That this special offer holds good for the year 1931? That an arbitrary sum of $2,500 has been set aside for this purpose by the Supreme Executive Committee of our Union ? That many of our English-conducted lodges are conducting a membership campaign? Is your lodge making any arrangement for contests between members of opposite sex to see who can enroll the largest number of new candidates ? Why not interest your friends into becoming members? ______________________y________i ’ Pens Protest of Jugoslav Groups Clevelander Publishes Defense League Charges Against Italy An appeal to the United States and all other civilized nations and to “the sons of Italy, of the former free and: democratic Italy, who have in j their hearts the feeling of hu- 1 inanity and love of justice,” on behalf of the Slovenes and Croats of northern Italy, was issued yesterday in the form of a “memorandum” by the Jugoslav National Defense. The memorandum, author-n ized at a protest meeting of American Jugoslavs at the Slovene National Home here last September, has just been, compiled and released by Rudolph Perdan, chairman of the Jugoslav National Defense. The memorandum cites a number of charges of oppression by Italy, especially Fascist Italy, against the Slovene and Croatian provinces. These charges are: 1—The destruction of the Slovene and Croat provincial and communal autonomy, which Italy explicitly promised to hold in respect. 2—The forced abandonment of 540 Jugoslav schools and the substitution of Italian schools. 3—An attempt to banish the usage of Slovene and Croatian languages in educational institutions, administrations, courts:1 of justice, churches and private institutions-; also by forcing the inhabitants to Italianize theiv names. 4—The destruction of political liberty by the reorganization of the electoral machine. 5—The suppression of the right of association. 6—Rendering the liberty of the press a dead letter.- 7—The systematic introduction to the new provinces of a regime of terror and violence, Editor’s Note: This is a reprint from the Cleveland Plain Dealer’s issue of June 12. Ru-^ dolph Perdan, chairman of the Jugoslav National Defense, is none other th»n ouf own president of the Supreme Board of Trustees, SSCU. Bro. Perdan evidently has been pushing the protests cf Jugoslavs in America against the unjust rule of 1 Fascism in northern Italy, 1 where large Slovene and Croat l> cettlements are still be to found. - WOMEN DETECTIVES t Eight women detectives recentlj { have been attached to Scotland Yard. ': Also Miss D. Pcto, director of the • ; Liverpool Woman Police Patrol, has ; been called to train women for police service in London. '1, ______—O-----— f longest PLANT j The kind of sea weed known. as kelp is said to the longest plant I in the world. It reaches a length of I 1,500 feet. DOPISI pTOl ,f id' Mestf»KATfA t~»i~\ Pittsburgh, Pa. ■ Set ® POMAGATI BREZPO-SELNIM CLANOM 'itedledenik'?Vniv tajnik je zadnji ntetfij 1,,-L ..° številnih prošnjah, S4,.a(]n ajaj° dnevno na glavni nific!klih 1r podporoiz sklad a onemo-noun'jtyki' -] a.P°m°č ne prosijo samo nS kl so nad 65 let stari> t a°ekn. *aki> so P°d to of Uj «.» 'n ^ud' društva. l*n Selnn-f6 Seda^na splošna brezpo-i, °S tei»u kriva je znano [jonflLi 'Setn> toda vprašanje je, ^jflaš° C°*g0 *30 v stanu vzdržati indfsem°?em0glih sklad> ako se reP*iCe akim prošnjam vstreže. md f v te* 116 Vem> koliko denarja je ®r* fn o r °11 f-01-1 ^U ’ sod'm Pa> ('a ga ne i sCll|ev 6 nad deset tisoč dolar- llanim^°Čevše man-i- Da 80 glav'- prošnje na ^fiotr h Ul ad’ v resnici podpore i ga ^ ni’ ° tem nimam nikake- ''Piav'0nia’ nas^ane Pa tukaj tla vSan^e’ Je jednota obvez-1 ij, p6m takim prošnjam vstre-{J^Lv m°'iem mnenju smo LE-fljam ^ 0*3vezni ugoditi proš-fclan ’ Prihajajo od strani L ’ kateri so stari nad 65 pici *)0tl pog0'>em> da so v res-LrfrugaPOd^0re P0*-1’6*311'’ Povsem • t,Jprih.a;Ce Pa -ie s Prošnjami, ki 11 h( l0seJajO od članov, ki še niso G’ i On * llavedene starosti. al1 d hain em°^^ sklad se uporablja 110 i točki6'-! Za člane> ki spadajo pod tiifide ’ Člena XXXIX; za temi °S 1 0 pocl° ^ p0^ev člani, ki spada-H ^ ,( *-°čko 4 omenjenega člena slučaj Za ,nj.imi Pridejo v poštev ■v -ph omenja točka 3 '{ i ti .. clena. ;;VCa3- člena XXXIX pred- uiifl^AHKn Se sklad onemo}’rlih i’edtiju uP°rablja v slučaju iz-, 0rii Kred v, pr°šenj, a le kot pomoč v \tlajniu° Velikih potrebah. V se-lazrnerah in pod sedaj-P So Ve',k°lščinami te prošnje ni-sluč C. 1Zl-edne, ampak redne, in Veg n*so več izjemni, mar-set -^p navadni in vsakdanji, lik; Preveč in ker se po obod j,3v nič ne razlikujejo eden r, 1 W?8a- Povsod je glavni vpiezdeije- i ices Xm , nJe je obenem, kaj je SP osvoj i °nvencija mislila, ko je je )j *a °nienjeno točko 3. Ali triti°^Venc*Ja imela namen po-jih je2 ni° vse take slučaji, ki sija . l?0vzročila sedanja depre-T^beti Je bil njen namen pre-Rčair! ?redstva samo za take ^ e’ kot so se od časa do ča-*Tudi°;lavl;iali Pred konvencijo? p SPokrit'6 ^ ^ namen konvencije ed«n1 2 °menJeno točko vse na-JSfHiein 6|Sl^aje- vendar ne verja-^aču^. ,a bila delegacija tedaj že. ^a na obseg sedajne kri-k(j0 ko bi bil na konvenciji to, ()jr?dv'del sedaj no katastro-V.bil člen XXXIX povsem kivicLurejen in tudi prispev-ti° Vj-.‘.ld onemoglih bi bili znat-0f Iz tega sklepam, da ji Širit; fCl-'la n‘ imela namena raz-stojgv otko^ 3 na vse sedaj ob- NrtsfUČaje’ kajti če bi bila ka boj- potem bi bila ta toč-Hieiit ^ ,specitična in tudi ases-večji’ že, rečeno, mnogo skib V*”ndar snio po naših brat-ve2ni pl'1Qcipih MORALNO ob-!^tom P°magati vsem našim Jajo v ,.1? s^stram, ki se naha-•skt'betin potrebi- Kako pre-Z^tii,a1fZa njih sredstva? De-in p0 1 jih v njih sedajni bedi ^ko, g anJkanju bi ne bilo brat-®°Var,e. ,r^anj humanitarno. Na-Vfste a,1.sm° J ib stopiti v naše I)0ornanjkanja ali smrti bp^o 'lu ^reba torej ukreniti, ds °bljubeyaj delom^ izpolnili naše Nu Ka'i naj ukrenemo? Htev^POlagP imamo dvoje 8^H(l ,.V’ Prvič, izčrpati naš ^i^ti ■U'rn°^lib ter za tem raz- !-p^dir«rn° naklado> druffič tlanci1.. za nedoločen čat Ak0 ailJf ver* ul’1’1 s’ i so1 etf' ptft t»' ;! a' tiM ifld es eS ,pit£. »1* e*> ,ee* ,rr it ^ iK«, d A ed kjer Nottingham kara zaobrne. Ob oni uri popoldne odpelje prvič, na to pa sledi ob dveh in treh. Igrala bo izvrstna godba “Ulle orkester,” in drugače bo prvovrstna postrežba. Torej: na svidenje 21. junija! Za odbor društva št. 71 JSKJ: Ivan Kapelj, tajnik. Cleveland, O. Članice društva Marije Vne-j bovzete, št. 103 JSKJ poživljam, da se v obilem številu udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. junija ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Kot je sosestram znano, je dne 3. junija umrla naša društvena zapis- j nikarica, sestra Jennie Gornik, torej bo treba izvoliti novo zapisnikarico. Kot za take slučaje običajno, se bo pobiralo pri navadnem asesmentu še 15 centov za venec. Cenjene sosestre so torej še enkrat prošene, da1 se kar mogoče polnoštevilno udeležijo prihodnje seje 21. junija. Sorodnikom pokojne sosestre I Jennie Gornik pa naj bo tem potom od strani društva izrečeno iskreno sožalje. S sestrskim pozdravom, Anna Walter, tajnica dr. št. 103 JSKJ. Denver, Colo. Tem potom opozarjam člane društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, naj skrbe, da bodo imeli ta mesec točno in pravočasno plačane j svoje asesmente, to je najkasneje do 25. junija. Le ako člani pravočasno plačajo, morem pravočasno zaključiti račun in denar odposlati na glavni urad. Društvo, ki v mesecu juniju ali v decembru ne pošlje pravočasno asesmenta, to je tako zgodaj, da pride v glavni urad vsaj do zadnjega dne v mesecu, zapade ?5.00 kazni. Tako določajo pravila. Torej, člani, plačajte ta mesec asesmente točno, da nikogar ne zadene suspendacija in i da bo tajnik asesment lahko pravočasno odposlal na glavni urad. — Bratski pozdrav! John Schutte, tajnik dr. št. 21 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Z mesecem junijem bomo zaključili šestmesečno poslovanje med društvi JSKJ. Iz tega razloga prosim članstvo društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ, da plača asesment pravočasno, to je vsaj do 25. junija, ker 26. junija se bo poslal asesment na j glavni urad. Vsak naj torej pazi, da plača ta mesec asesment j pravočasno. Kdor nima denarja, naj pride na sejo 21. junija j in naj apelira na članstvo, da se založi zanj. Ni pa treba vpra-j šati tajnika naj založi. Zakaj? Založil sem že vse, kar sem imel, potem pa če koga opominjaš za svoj denar, se pa še globoko zameriš. Torej, še enkrat: plačajte točno svoje asesmente, ker od strani tajnika se ne bo založilo za nobenega, pa naj bo brat ali prijatelj. To sem napisal zato, da če bo kdo suspendiran, da se ne bo jezil na tajnika, češ, za-I kaj ni zanj plačal! — Bratski pozdrav! Joseph Pogačar, tajnik društva št. 26 JSKJ. o------------------ Napredek Slovaške Vseučiliški profesor šulteti v Pragi je napisal knjigo o napredku Slovaške, ■ odkar je ista del svobodne češkoslovaške republike. l^a podlagi statistike dokazuje, ela se je Slovaška gospodarsko in kulturno v 12 letih bolj vzdignila kot prej v teku pol stoletja pod madžarsko vlado. Slovaški listi, ki so imeli pred vojno komaj kakih 40 tisoč naročnikov, jih imajo zdaj pol milijona. Na državne stroške je bilo tudi zgrajenih mnogo javnih knjižnic. Poleg tega ■ i skrbi češkoslovaška vlada, da -,se zgrade šole, kjerkoli je količ-, i kaj potrebe. te, toliko časa in truda, kot dostikrat lahko razvidimo iz glasila, bi pač mi tudi lahko žrtvovali vsaj dve uri časa na mesec za naše društvo. Torej, pridite na prihodnjo sejo, da pojdemo naprej in ne nazaj. Citali ste v Novi Dobi o veliki kampanji, ki se vrši zdaj pri JSKJ za pridobivanje članov v mladinski oddelek organizacije. Vsi vemo tudi, da je med nami precej naših otrok, ki še ne spadajo v mladinski oddelek te organizacije. Zdi se pa, da naši ljudje rajši vpisujejo svoje oti’o-ke v tuje 'zavarovalne družbe, kot bi jih vpisali v domačo organizacijo, katere člani so tudi sami. Pri tem pa vsi vemo, da Jednota gotovo tako dobro skrbi za svoje člane, kot katerasibodi zavarovalna družba, če ne veliko bolje. Torej, ali ne bi bilo boljše, da so naši otroci zavarovani v naši lastni J. S. K. Jednoti, kjer znaša zanje asesment le 15 centov mesečno! Tem potom opozarjam tiste člane, ki dolgujejo asesment že | več mesecev, da poravnajo najkasneje do 25. junija. Po sklepu seje meseča decembra se bo pobiral' zdaj tudi asesment za društveno blagajno, in sicer od enakopravnih članov in članic po $1.00, od neenakopravnih pa po 50 centov. To naj vpošteva j o tudi tisti člani, ki se nahajajo na potnih listih, da jih ne bo treba posebej opominjati. Društvena naklada je potrebna, ker drugih dohodkov nimamo, stroški so pa vedno. V zadnjih dveh mesecih smo j imeli kar dva smrtna slučaja pri truštvu. Preminil je F. Brozin, rodom Hrvat; sledil mu je so-orat Anton Prisland, ki je bil ustanovitelj tega društva, večkratni predsednik in nadzornik in sploh dober član elruštva in lednote. Naj jima bo ohranjen alag spomin! končno še opozarjam vse ti- J jte člane in članice., ki se pred sejo javijo zdravim, da se mora-jo prihodnje seje udeležiti. Na svidenje 21. junija! J. Mervar, tajnik. Cleveland, O. Kakor je razvidno iz dnevnikov in glasil raznih podpornih organizacij, je preteklo in sedanje leto kot nalašč za vsakovrstne prireditve, kajti ljudje imajo časa več kot preveč za ves ta šunder. Pozimi je bilo zabavnih večerov, koncertov, igrokazov, banketov in čajank kot gob po dežju, sedaj pa piknikov na vsakem j križpotju in še vmes po par. Kdo naj ve za vse, če nima primerne “mape?” Vse te farmč so skrite v temnih gozdih, saj tako oglašajo odbori društev, a v resnici, če hočeš biti v senci, moraš imeti “marelo” s seboj. Pa nič zato, pikniki se vedno vršijo v “prosti naravi,” kjer se človek naužije svežega zraka in zvrhano mero prahu, če le ne rosi izpod neba. Tam na Goriškovih farmah, pravijo, da je res gozd, da člo-,vek posedi v senci pod drevesom, mnogi drugi prostori za piknike pa so podobni opuščenim vojnim taboriščem. Dne 21. junija bo imelo društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ piknik na prej omenjenih prostorih. Izgovor, da kdo ni imel časa, mislim, da ne bo di-žal, kajti zastran zaposlenosti ga lahko imamo katerikoli dan v tednu. Pivskih listkov se ne bo ponujalo naprodaj, ker v sedanjem času prosperitete ,ie to “tuji” greh. Postreglo se bo z njimi samo na zahtevo. Člani se lahko udeležijo vsi, ker je brez (»bveznosti in brez vsake vstopnine, ker v gozdu saj veste—da je vse prosto. • Truck sobrata Anton’ Baiaga bo vozil izpred Slovenskega Doma na Holmes Ave., ter od Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd., na prostor brezplačno, tja in nazaj. Ravno tako se ga vsak lahko posluži tam, PREŠEREN (Nadaljevanje iz druge strani); Krajn in je tam z vinom preganjal skrbi oblake. Vendar je napravil še eno “nesakonsko mater” zakar ga Slovenci se zdej občudujejo. Obdeloval je tudi turjaško rozamundo ki je šla v klošter in judofsko dekle. S Kastelcem je prodajal kranjske čebele, smolo je imel s smoletom čop pa je utonil v Savi ker je znal vse jezike evrope. Ker je bil bogoluben je dajal otrokom fige ki jih je dobil od dihurja v Ljubljani. Prešern je zelo lubil slovensko domovine* posebno gostilne in dekleta. Zato je znamenit slovenec. Na-konci živlenja je umrl. Zato so mu hvaležni Slovenci postavili v Mariboru prešerno klet v Lubljani pa kavarno. Znamenit je prešernof spomenik v Lubljani ker kaže Prešern se-danji muzi hrbet. Zato je pre-šern zares velik pesnik ki je lubil pravo poezijo. Zato mu tudi mi kličemo: živijo Prešern ! (“Življenje in Svet.”) -o------------- ENA ŠTUDENTOVSKA Visokošolci vseučilišča v Strassburgu. so si nedavno dovolili prav pristno študentovsko šalo. V Strassburgu se namreč že dolgo pripravljajo na svečano proslavo stoletnice francoske romantike. Pri tej priložnosti so nameravali tudi odkriti spomenik francoskemu p e s n i k u Viktorju IIugo-u in pa pesniku Lamartine-u. Oba spomenika sta že zdavnaj postavljena, slavnost odkritja pa so iz raznih vzrokov doslej vedno odlagali. Te dni pa se je nenadoma zbraflo pred obema spomenikej-ma nad 300 visokošolcev “v polni paradi.” Fantje so se posta-jvili ob spomenik v polkrogu in i so se delali, kakor da čakajo na ' “ministre” in druge “visoke gla-j ve.” Ti so res tudi prišli in dijaki so jih spošljivo pozdravili, čeprav so dobro vedeli, da so “gospodje ministri samo preoblečeni dijaki. Po pozdravu pa je stopil dijak v cilindru in s francosko trobojnico'čez prsa pred spomenik in je govoril slavnostni govor. Policija pa je z veliko vnemo skrbela za javni red in mir in z vso silo odrivala radovedno množico, da ni prišla preblizu “ministrov in visokih glav.” Policija je spoznala šele ob koncu slavnosti, kako je bila potegnjena. Ko so namreč zavese že spustili in oba spomenika “odkrili,” se je približala spo-;menikom neka deputacija v i dolgih nočnih srajcah in s to “deputacijo” v sredini je vsa študentovska družba odkorakala s silnim smehom v mesto. Policija je seveda takoj začela preiskavo, kar pa fantov ne moti mnogo—spomenik so odkrili in s tem so dosegli svoj na-nem. (“Jugoslovan.”) o------------ i Zdravljenje umobolnih ___________________ I Iz Dunaja se poroča, da je j sloveči profesor in Nobelov na-igrajenec Julij Wagner-Jauregg izumil zdravljenje duševnih bolezni s cepljenjem. Duševne bolezni dostikrat izhajajo od posledic kužnih bolezni, kot so tuberkuloza, sifilida, kapavica, difterija, legar itd. Ker je za vsako teh bolezni poznan posebni serum, je treba samo tega vcepiti bolniku in duševna bolezen navadno s svojim vzrev kom vred izgine. Poroča se, da je s svojim novim načinom zdravljenja dosegel presenetljivo dobre uspehe. -------O—...... *' Ji DRAGA VODA ■| Mesto New York je pričelo z i|gradnjo novega vodnega rezer-i vcarja, ki bo veljal 272 milijo-- nov dolarjev. Pri zgradbi bo za-jposlenih 10,000 mož 12 let. it Rado Murnik: JARI JUNAKI APIS Oče stotnije, hudogledi, naduti narednik Apis, je letal že tretji dan ves razburjen okoli; bližal se je nevarni pomladanski .ogled. Po vsej novi vojaščnici v Metelkovih ulicah so čedili, umivali, pometali, krpali in šivali ves božji dan na vse kriplje in pretege, zlasti pa pri Apisovi stotniji. Vse popoldne pred ogledom so se fantje brili, si strigli lase, letali od stotnije v skladišče in narobe iz skladišča k stotniji in si pomerjali paradno obleko. Računski ‘podčastnik, izkrokani, mozoljasti Hudournik, je ni dajal nič kaj rad iz rok; saj nova uniforma ni, da bi jo nosili vojaki, ampak da leži lepo zganjena in spravljena v podstrešnem skladišču. Apisu je bilo ime Kreulitsch, pravzaprav Kraljič. Nekoč je neokusno popačeni gospod Kreulitsch razlagal moštvu glorijo svojega nedosežnega dostojanstva in hotel fantom povedati, da je on, gospod narednik, višje bitje. Pa se mu je grdo zaletelo: bleknil je, da je višja živina. Poredni enoletni, prostovo-ljec-medicinec Ravan ga je obto skrivaj in brez odredbine imenoval Apisa po svetem biku, ki so ga prismojeni Egipčani častili po božje. Velemoder pregovor pravi, da ne izgubiš nič tako težko kakor dober priimek; narednika se je držal kakor siten klop. Apis je bil navdušen nemškutar. Strašno je sovražil materin jezik in ga nalašč lomil prav barbarsko. Pri vojakih vobče niso nič kaj priliznjeni, toda Apis se je odlikoval s posebno zarobljenostjo. Nad vse je ljubil primere in podobe iz vseh delov živalstva; človek bi bil včasih utegnil misliti, da ta modrijan v prostih urah nalašč preučuje zanimivosti raznotere zverinjadi. Malone vsako svojih znamenitih izjav je znal zabeliti z vojaško kosmatimi ocvirki. - Po njegovem vojaki niso imeli las, ampak ščetine; niso imeli nosov, ampak rilce; niso imeli rok, ampak kremplje; niso imeli nog, ampak parklje; podobni so bili še najbolj opicam, nekoliko pa tudi hudiču: narednik Kreulitsch je našel dolgo pogrešano vez med človekom in živaljo. Napočil je dan, ki,se ga boji malone ves polk. Nekateri vojaki so vstali že ob treh in ob medlih petrolejkah snažili orožje in monturo in jo krtačili in jo zopet ščetali in snažili, da se je vse kadilo. Ko je zatrobil trobar budnico in molitev, je bila Apisova stot nija že vsa pokonci. V zadnjem kotu prvega voda je na postelji sedel enoletni prostovoljec-medicinec Miljutin Ravan, ki je užival med tovariši precej ugleda, odkar je bil sprožil krilate besede: Enoletni prostovoljec je mladenič, ki eno leto nima proste volje. Brez skrbno, Židane volje je mahal z rokama in kričal: “To ti je zabava! Živio If0 ti je gaudium! Juhu!” Tačas je priropotal narednik Apis, odprl velikanska usta na stežaj in zavpil: “Enoletnik! Nikar se ne veselite tako raz- uzdano,! Pri vojakih se sploh ne sme veseliti nihče! In kaj vidim? še zdaj nimate prostovoljskih trakov na rokavih ko-misne paradne suknje. Glejte, da jih dobite takoj! — Tiho! Vi ste najpredrznejši prostovoljec vsega sedemnajstega! Prostovoljci so na svetu vobče samo nam v jezp in pokoro. Prav nič vojaškega duha nimate v sebi in ga ne boste nikoli imeli. Ne delajte mi tako duhovitega obraza, kakor bi bili pravkar spisali veseloigro za gledališče dresiranih bolha!” Ravan je bil skočil takoj pokonci in se hotel opravičevati, toda Apis je godrnjaje odhitel v pisarnico. Okarani prostovoljec se je nasmehnil in molče oddal suknjo in dolg črno-žolt trak bledoličnemu krojaču Čiču, ki je reva že komaj migal vsled včerajšnjega napora. V sobi je bilo še vse narobe. Vsak čas je zadonelo skozi živahni vrišč in šunder zdaj jezno, zdaj obupno: “Inšpekcija! Dnevni šarž!” častilakomni razvodnik Okoren, danes prva hišna pri kompaniji, je opravljal svojo nadzorstveno službo strašno natanko in stremljivo, da bi kaj prej dosegel kaprolsko čast in da ne bi ostal večen frajtar, ki mu nihče ne mara salutirati. Letal je iz sobe v sobo in kričal in se krvavo in nekrvavo pridušal na vso sapo. V polumraku in nenavadnem dirindaju ni nihče opazil, da je Ravan vzel s postelje ob vratih par&dne hlače prostaka Hrusta, največjega moža vse stotnije, in jih nesel čez hodnik v nasprotno sobo četrtega voda, koder so vedno najmanjši fantje. Ondi je obesil dolge hlače na prvi polični klin, namesto njih pa vzel prav kratke z okna in jih zopet tihotapsko dejal na Hrustov kavalet. Potem je šel v kantino kavo pit. , ' , . I Komaj je izginil, že so jeli tudi najpočasnejši oblačiti paradno obleko. Ko se je vrnil, se je v prvem vodu vse smejalo neokretnemu Hrustu. Dobrodušni velikan je na svojih širokih, smetišnici podobnih nogah nerodno stal pred razjarjenim polubo-gom Apisom. Oblečene, napete petelinčkove hlače so mu segale komaj dopod kolen. Apis je kihal od jeze. “Ali sem vam dal te hlače, kaj? Tepec, butec, govedina!” je tulil nad Hrustom in se trkal po nizkem čelu. Prostak je odprl usta in jih naglo zopet zaprl. Na prijaznem, širokem obrazu se je pokazala smešna zadrega. “Ali vam ni bilo včeraj vse prav? Kje imate svoje hlače? Bik,! Osel! Mulec!” Tedaj je prignal častihlepni razvodnik Okoren majhnega vojaka, ki so mu hlače silile zgoraj pod pazduho, spodaj pa jim ni bilo videti ne konca ne kraja. Moštvo se je grohotalo na glas; najveselejši med vsemi pa je bil enoletnik-medicinec Ra van. “Tiho!” je zagrmel Apis. “Jaz vam že pokažem, le smejajte se,le!” Mahoma je ponehal glasni smeh, le tuintam so se skrivaj namuzavali vojaki. “Hrust!” je zarjul Apis, da je orjak skoraj omahnil pred njim. “če bi bil tako dolg, kakor si neumen, gorila, bi si lahko sede prižigal viržinko na solncu! In ti tam zadaj, pritlikavec, ti si šimpanz! Ali veš, kakšen je šimpanz? če tega ne veš, pa oglej sam sebe v ogledalu! — Kaj se režiš, Hrust! Ne veš, kdo sem jaz?” Ozmerjana vojaka sta se molče preoblekla. '■“Za'kaf pa nist£" odgovorili gospodu••■^Idveblitrr^a-vas-'je-vprašal, kdo je?” je dejal Ravan Hrustu na tihem, ko je odšel Apis. “Naš gospod feldvebelj je višja živina. Saj veste, da se je imenoval sam sebe tako.” “Vem, vem,” je kimal Hrust. _ “Gospod narednik vas fante imenuje zmeraj osle, bike in tako dalje,” mu je šepetal Ravan. “To je sama živina. On je pa vaš zapovednik. Potemtakem je res višja živina, ne? To ga pihne,! Zapomnite si: višja živina je!” Dva prostaka, ki uživata dvomljivo dostojanstvo sobnih ordo-nanc, sta na lesenem koritu prinesla kadečo se črno kavo v kovinastih menažnih skodelah. Vojaki so naglo odzajtrkovali. tiho, kakor o pretečem viharju. “Oh, to je nekaj strašnega!” je vzdihnil Hrust sam zase in žvečil kos trdega suhorja. “Preden zapoje kantinerjev petelin dvakrat, smo vsi ozmerjani že trikrat! O srečni ljudje, ki imajo ploščate podplate ali zabrekle žile ali pa krof! Koliko mora človek trpeti za vsakdanji komis!” Po sobi je bilo še vse razvlečeno in razmetano kakor pri starinarju. Tuintam je mož šival kos platna na hlačno podlako ali lepil papirnat listek na notranji del čakinega pokrova; na vsakem takem kosu je moralo biti zapisano vojakovo ime in število stotnije pa polka. Podčastniki so dobili novih porte-pejev in belih rokavic. Vojaki so po dva in dva zvijali plašče. (Dalje prihodnjič) (Povest ‘APIS” je ponatisnjena iz knjige “JARI JUNAKI” katero je spisal slovenski pisatelj-humorist Rado Murnik, ki se zdaj bolehen in postaran nahaja v hiralnici v Ljubljani. Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelandu zbira zanj pomožni fond. Tozadevne prispevke sprejema tudi uredništvo Nove Dobe.) H. C. Andersen: METULJ Metulj je sklenil, da se zaroči. Seveda si je hotel izbrati malo, ljubko rožico. Šel je na oglede, vse so sedele tako tiho in resno na svojih steblih, kakor se pač spodobi za dekle, ki še ni zaročeno; a bilo jih je mnogo, izbira bogata, odločitev težavna. Bil je v zadregi; zato je zletel h marjetici. Ljudje pravijo, da zna prerokovati, in to res stori, kadar ji zaljubljenci trgajo listek za listkom in pri tem vprašujejo: “Ali me ljubi? Ne ljubi? Ljubi? Ne ljubi?” ali tako nekako. Vsakdo vprašuje v svojem jeziku. Tudi metulj je prišel povprašat: ni ji trgal listkov, ne, na vsakega posameznega jo je poljubil, ker je menil, da se z dobroto največ doseže. “Draga Marjetica!” je dejal. “Najpametnejša gospa ste med vsemi rožami! Prerokovati znate! Povejte mi, katero dobfrn! Ko bi to vedel, bi takoj poletel k njej in bi jo poprosil za roko!” A Marjetica ni Odgovorila; jezilo jo je, da ji je bil rekel “gospa,” kajti bila je še gospodična in gospodična ni gospa. Vprašal je v drugo, v tretje, a ko ni zinila niti besedice, se je naveli čal in odletel dalje na oglede. Bila je zgodnja pomlad; cvetelo je mnogo zvončkov in žefrana. “Zelo srčkane so,” je dejal* metulj, “ljubeznive male gospodične! Samo da še preveč otročje!” On je, kakor vsi fantje, raje gledal za zrelejšimi dekleti. Nato je odletel k anemonam, pa so mu bile preveč tl-pke; vijolice so mu bile preveč sanjave, tulipe prerazkošne; narcise preveč malomeščanske; cvetke lipe so mu bile predrobne in so imele preveliko sorodstvo; jabolčne cvetke so bile res podobne vrtnicam, a danes se odpro, jutri že odcve-to, kakor hitro zaveje lahna sapa—to bi bil preveč kratkotrajen zakon. Grahova cvetka mu je bila še najbolj po godu, bila je rdeča in bela in nežna. Spadala je h onim dekletom, ki so lepe in znajo tudi kuhati; že jo je hotel zasnubiti, a tedaj je zagledal tik zraven nje strok, katerega se je držal ob koncu še vel, zgrbljen cvet. “Kdo pa je to?” je vprašal. — “To je moja starejša sestra,” je odgovorila grahova cvetka. “Torej takšni boste pozneje tudi vi!” Tega se je metulj prestrašil in odletel. Čez plot so se vzpenjali kozji parkeljci. Mnogo je bilo teh gospodičen, z dolgimi obrazi in rumeno poltjo; ta sorta mu ni bila všeč—katera mu je bila vobče všeč ? Minula je pomlad, minulo je poletje* bila je jesen. Z metuljem je bilo vse po starem. In vzcvetele so rože v naj lepših oblekah, a''to mu ni nič pomagalo, manjkalo je svežega, dehtečega, mladostnega duha. Prav tega si želi srce v starosti, pri georgi-nah in cinijah pa tega manjka. Zaradi tega se je metulj ponižal do mete. ■“Sicer nfma cvetja, a je vsa kakor en sam cvet, diši od pete do glave: To si vzamem!” In jo j p zasnubil. A meta je ostala hladna in je rekla: “Prijateljstvo, drugega nič! Jaz sem stara, vi ste stari. Lahko živiva drug za drugega, da bi se vzela —ne! Da bi se nama na starost vse smejalo!” Tako ni metulj dobil nobene. Preveč je bil izbiral in to ni dobro! Metulj je ostal star samec, kakor temu pravijo. Bilo je pozno v jeseni, dež in mraz. Veter je ledeno bril po hrbtu starih vrb, da je v njih kar ječalo. Ni bilo vreme, da bi se sprehajal v letni obleki, lahko bi si kaj nakopal, kakor pravijo. Mstfclj. tudi ni letal zunaj, slučajno je bil prišel pod streho, kjer je v peči plapolal ogenj in je bilo toplo kakor poleti. Mogel je živeti dalje. A “živeti, to ni vse'!” je dejal. “Treba je imeti solnce, svobodo in majhno cvetko!” In zaletel sej je v steklo, opazili so ga, občudovali, ga nataknili na iglo in: shranili pod steklo; več niso tffOgli storiti zanj. “Zdaj sedim na steblu, kakor cvet!” je dejal metulj. “Seveda ni posebno udobno! Tako je, kakor če si poročen. Za večno si pribit!” In s tem se je potolažil. “Slaba tolažba,” so dejale rastline v.lončku, ki so stale v sobi. “Sobnim rastlinam ni zaupati,” je dejal metulj. “Preveč (Jbčujejo z ljudmi!” (“Jutro.”) miiiiiiiiimimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimi RAD BI IZVEDEL kje se nahaja BLAŽ NOVAK, član društva št. 13 J. S. K. J. Lani se je nahajal na Crucible (Green County), Pa. Imam mu za poročati važno zadevo, tikajočo se društva. Rojake, ki bi morda vedeli za njegov sedanji naslov, vljudno prosim, da mi Ra sporoče. Ako pa sam čita ta oglas, naj se mi nemudoma javi na naslov: “Louis Keše, Box 1G4, Pleasant Unitey, Pa.” iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii 1SK0VINE T od najmanjše do največje,za * DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO % GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša Izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale ln prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1,00 ln pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite n«: GLAS NARODA 216 W. 18th St., New York. N. Y. J* ali j 819 East 185th St. i; CLEVELAND, 0. SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN, PA. nudi rojakom po zmernih cenah VENCE in CVETLICE sa najrazličnejše prilika — Istotam al lahko izposodite slovenske knjige. MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, P«. (Tel. 6211-B) ~ lan id )rij la Zf i{> 1 slovljencev in žigom, zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljatelj j dokaz pravilnega izplačila. r1’. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesrEj;j delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tu | S sodniji v stari domovini. SAKSER STATE BANK f 82 Cortlandt Street New York, ------------------- Telephone BArclay 7—0380 ali 0381 ------- ISJEGLEDE KJE ŽIVITE v Kanadi ali Združenih Državah M- ' ** ' ’' e končala z mrtvoudom, ter ga spravila v prerani grob. Pokojni11' ki je bil dober soprog in dober oče svojim otrokom, je bil doma iS Sodražice v Jugoslaviji. V Ameriki je bival približno 33 let in v ttm času je bil dvakrat na obisku v starem kraju. Leta 1908 ic bil izgubil desno nogo, kar mu je zagrenilo vse poznejše življenje' Dolžnost nas veže, da se na tem mestu iskreno zahval1111®'* vsem, ki so' nam bili v tolažbo in ponioč v žalostnih urah. Pr»f lepa hvala Tonetu Nosanu in Radu Mediču, ki sta ga spremila v' bolnico. Dalje lepa hvala Rev. Shiffrerju, župniku na Chisholm11, za lepa pogrebne obrede. Prav prisrčna hvala tudi vsetn daroval' cem vencev in cvetlic, katerih imena tukaj slede: John Ar*0' brat, z družino; Mr. in Mrs. Frank Gouže, Mrs. in Mrs. Fra!1* Levstek, Aurora; Mr. in Mrs. Anton Fritz, Mr. in Mrs. LoUlS Obeistar, Mr. in Mrs. Frank Šega, Mr. in Mrs. John Gornik 1,1 družina; Mr. in Mrs. Frank Centa, Mr. John Petrusich, Mr. Jol1" Oberstar, Mr. in Mr.-,. Frank Pucelj, Balkan; Mr. in Mrs. Louis Kočevar, Mr. John Kočevar Sr., Mr. Mike Mihelich, Chisholi”’ Mr. in Mrs. Poznanovich, Eveleth; Mr. in Mrs. Rudolph Kova^ in družina; Mi-, in Mrs. J. Krže, Mr. in Mrs. Anton Nosa'1, Chisholm Bottling Works; Louis Ambrozich in družina; BU^f Cash Meat and Grocery; Jugoslovanska Zveza, Buhls klub, št. Mr. Ignac Hegler, Mr. in Mrs. Jacob Gersin, Mr. Lovrenc Kova®’ Chisholm; Mr. J. Waidee, Mr. in Mrs. John Kočevar, Mr. in MrS' George Krug, Milwaukee; Spolar družina, Mr. in Mrs. G. Vosanic'1, Za maše zadušnice so prispevali: Mr. in Mrs. Frank Anibi'0' zich (2), Mr. in Mrs. Joseph Silič, Mr. in Mrs. Frank Gouže, ^r' in Mrs. John Skul, Mrs. Montgomery, Mrs. Sessard, Mr. in Mr* Joseph La'ushin. Hvala vsem! Hvala vsem, Jci so nam izrazili svoje simpatije in sožalj pismenim, telefonskim ali telegraflčnim potom. Hvala Mr. Anton" Mahnetu za tako lepo urejen pogreb. Hvala članstvu društva Jožefa, št. 30 JSKJ, katerega član je bil pokojni dolgo let, za le" venec in za številno udeležbo pri pogrebu. Posebej še hva^ društvenemu tajniku J. Lamuthu za ves trud in skrb pri priliki. Hvala vsem, ki so pokojnika obiskali na mrtvaškem odi'" in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče J Chisholmu. Posebej še hvala sobratom, ki so nosili krsto. Prfl prisrčna hvala vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobi'^ brezplačno na razpolago. Da je bil pokojnik priljubljen, poka#1 je sprevod, v katerem je bilo nad 150 avtomobilov. Prav prisrč1*® hvala še enkrat vsem skupaj, ki so nam v težkih urah izkazali ll(! kateri koli način svoje simpatije in pomoč. Ni mogoče naves*1 imena vseh. Ti pa, nepozabni soprog, oče in brat, počivaj v miru in lahK» naj Ti bo ameriška gruda. Dolgost življenja našega je kratk9, odprta noč in dan so groba vrata, kaj znancev že zasula ,1e lopat®’ al’ dneva ne pove nobena prat’ka! Tvoj spomin ostane lep svetal v naših srcih, dokler ne pridemo za Teboj tja, kjer ni trpljenja in ločitve! Žalujoči ostali: Mary Arko, soproga; Frank, Edward Frederick, sinovi; Frances (omožena Kočevar), Mayme iomože11 Krug), in Evelyn, hčere. John Arko, brat, v Chisholmu, Minn. Buhi, Minn., 11. junija 1931. n 'Sl llf.v r&n Ivo l la Nul *0(11 IN •y, n °* lev i 1 N K. NAZNANILO IN ZAHVALA --- Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancerfl' je dne 22. maja preminila ljubljena soproga, mati, sestra, tašča stara mati MARY KOCHEVAR re# Podlegla je posledicam operacije, kateri se je morala pod''1' v bolnici v Duluthu, Minn., stara 60 let. Dolžnost nas veže, da ^ na tem mestu zahvalimo društvom: Danica, št. 150 JSKJ, sv. št. 156 KSKJ in Royal Neighbors, ki so se tako lepo pobrigal1* lrr», i/-. InAnl« ___ XI.........J • i__a_ n____i..,« 10J. pokojnico, ko je ležala na mrtvaškem odru in katerih članstvo J° v tako lepem številu spremilo na njeni zadnji poti. Lepa J1'.^. dalje vsem, ki so darovali vence in cvetlice in za maše zaduš11 ,, Hvala Rev. J. Schiffrerju za lepe pogrebne obrede. Hvala tudi vs®j| ki so čuli pri njenem odru ali se prišli poslovit od nje, kakor vsem onim, ki so jo spremili na poti k večnemu počitku. ^ Ti pa, nepozabljena nam pokojnica, počivaj v miru in lahka 11 Ti bo ameriška gruda! Žalujoči ostali: Matt Kochevar, soprog; Anna, Julia (orno^v Papich) hčerki; Mike Mihelich, brat; John Papich, zet; D°r°H£lš Papich, vnukinja. — V starem kraju hčerka Marija, omožena Yal Chisholm, Minn., 6. junija 1931. C sna: k &vrl Je , RV] s živ, Ki s u8 joti J'un tior r>ii< pol, ket