Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 27. OKT. 1960 Leto XII. — Štev. 43 Cena 10 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
ZASKRBLJUJOČE ŠTEVILKE
      Zaradi pomanjkanja in neurejenosti varnostnih naprav še vedno veliko število nesreč pri delu — V treh letih za 86 mi-liJonov dinarjev manj narodnega dohodka — Higiensko tehnična zaščita prepogosto le pod točko »razno«.
     Lani 28.020 delovnih dni, zamujenih zaradi nesreč pri delu — je med drugim ugotovljeno v poročilu okrajne inšpekcije za delo. To lahko pomeni — za ilustracijo — 100-članski delovni kolektiv, ki hi med letom ustvaril 36 milijonov 555 tisoč dinarjev, v treh letih: 1957-59 pa celo 86 milijonov 545 tisoč dinarjev narodnega dohodka.
     Ce računamo, da se poveča od leta 1957 število zaposlenih vsako leto povprečno za 1000, primanjkljaj v narodnem dohodku pa za .približno 8 milijonov dinarjev, je potrebno ukreniti za tehnično zaščito mnogo več kot doslej. Kolikšnega pomena pa je poleg tega tudi higienska zaščita pri delu, lahko ugotovimo ob tem. da znašajo izostanki zaradi bolezni — razen TBC — enoletno delo 500-članskega delovnega kolektiva. Brez kakršnih koli drugih primerov pove že ta dovolj. Razumljivo, da s enskimi ukrepi ni moč teh izostankov odpraviti, lahko pa hi jih močno omejili.
     Vse od leta 1957 je vedno več nesreč pri delu zaradi pomanjkanja in neurejenosti var-nostnih naprav. Število nesreč se je večalo tudi zaradi pomanjkanja osebnih zaščitnih sredstev, neurejenega ročnega orodja, predvsem pa zaradi
nepravilne organizacije dela — od 60 primerov v letu 1957 na 281 -primerov lani! Zmanjšalo se je le število nesreč v primerih kršitve delovne discipline in utrujenosti pri delu.
   Nasprotno pa je moč ugotoviti, da iz leta v leto, dajejo delovni kolektivi več sredstev za higiensko-tehnično zaščito. Leta 1957 so znašala ta sredstva 26, lani 45, skupaj v treh letih pa 111,5 milijona dinarjev. Poleg Proizvodnje nafte je dala za zaščito pri delil največ živilska industrija. Vendar se je prav v živilski industriji povečalo število primerov nesreč pri delu v zadnjih treh letih
lektivu delovno varnost navadno le pod točko »razno«, brez osebne zavzetosti za analitično oceno delovne varnosti v proizvodnji ali pa le v vsakoletnem Tednu varnosti, kar izzveni preveč kampanjsko. Navedeni podatki, o katerih je razpravljal v soboto tudi Zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora, te trditve potrjujejo.
POMURJE 0B OBLETNICI OZN
Člani mednarodnega študentskega kluba med soboško in ljutomersko mladino
  V dneh 22. in 23. oktobra so na povabilo Okrajnega centra mladinskih klubov OZN Murska Sobota obiskali Pomurje člani mednarodnega študentskega kluba iz Ljubljane: ]ohnny SUDRADSAT DAI iz Indonezije, KAMAL NAŠAU-ATI iz Jordanije, SAID iz Palestine in JAYANT B. GO-SALIA iz Indije. V razgovorih z mladino na soboški gimnaziji in učiteljišču ter v Ljutomeru so gosti govorili o svojih deželah, o gospodarstvu, politiki,
kulturi, šolstvu in o prizadevanjih za ohranitev miru v svetu v okviru OZN. Poslušalci so postavljali gostom nekatera vprašanja. Razgovorov se je udeležilo okrog 500 mladincev m mladink iz M. Sobote in Ljutomera.
   V okviru proslave 15-letnice Organizacije združenih narodov so predvidene v Pomurju številne proslave. Danes zvečer bo v dvorani kina »Park< osrednja proslava, na kateri bodo sodelovali med drugimi tudi gojenci glasbene šole in srednješolci. Na učiteljišču, kakor tudi v mestu, sta organiziran i posebni razstaoi o razvoju in delu mednarodne organizacije. V teh dneh so ustanovili po Pomurju več kluboo OZN. Podoben klub bodo ustanovili tudi na ESŠ, na srednji medicinski šoli ter na oseh oečjih osemletkah kot n. pr. o Ljutomeru, Lendavi itd.
   Letošnje proslave o okviru petnajstletnice OZN so bile posvečene vsestranski dejavnosti organizacije, predvsem pa boju za ohranitev miru v svetu.
   Na sliki zgoraj: člani mednarodnega študentskega kluba o razgovorili z ljutomersko mladino — o klubu DPD iSoobo-da« v Ljutomeru.
   Gostje so izrazili zadovoljstvo ob srečanju s pomursko mladino, a tudi mladi poslušalci so zapuščali klub, polni ugodnih vtisov.
                   PRI NOVEM OBRATU „POMURKE
ZAKASNITEV GRADBENIH DEL
    Kot je bilo prvotno predvideno, bi morala biti letos do konca leta končana vsa gradbena in obrtna dela pri gradnji nove klavnice in hladilnice Tovarne mesnih izdelkov »Pomurka« v M. Soboti. Kaže pa, da omenjena dela ne bodo končana do konca tega leta, temveč v prvih mesecih prihodnjega leta. Glede na to bodo pričeli novi obrati proizvajati namesto aprila prihodnje leto šele sredi leta. Med vzroke za zakasnitev gradbenih del sodi po mnenju investitorja tudi pomanjkanje določenega materiala.
   Vrednost vseh gradenj in opreme računajo na 533 milijonov dinarjev, kapaciteta tovarne pa se bo povečala za okrog 90 odstotkov.
OTROŠKO IGRIŠČE V LJUTOMERU
   Stanovalci Ormoške ceste v Ljutomeru so na pobudo DPM uredili letos prijetno otroško igrišče, ki so ga že dalj časa narekovale potrebe. V tem delu Ljutomera živi namreč čez 60 otrok. Akcijo te podprla tudi osnovna organizacija ZK, ki je imenovala posebno komisijo, katera je zbrala pri podjetjih in stanovalcih za ureditev igrišča potreben denar in skoral vso opremo. Stanovalci so opravili pri urejanju igrišča okrog 120 ur prostovoljnega dela. Igrišče so predali namenu v Tednu otroka. Takrat so v ljutomerskem otroškem vrtcu odprli tudi poseben oddelek za šolske otroke nižjih razredov osemletke.
   Na sliki: otroci, dobra volja, smeh in zadnje jesensko sonce na otroškem igrišču na Ormoški cesti.
od 53 na 147 primerov, kar bi bilo še nekako opravičljivo, če bi se število zaposlenih v tej panogi potrojilo.
   Vsi navedeni podalki kažejo, da smo kljub večjim sredstvom, ki smo jih dali za varnost pri delu, dosegli nezadovoljive rezultate. To delno tudi zato, ker obravnavajo v ko-
PRED ZAKLJUČKOM AKCIJE MLADIH ZADRUŽNIKOV
     Te dni bo tudi v našem okraju končana enoletna akcija mladih zadružnikov, ki jo je organizirala zveza društev prijateljev mladine. Akcija je bila izvedena v obliki tekmovanja, ki se ga je udeležilo 63 pionirskih odredov, 50 šolskih zadrug 21 podmladkov RK, 17 aktivov zadružnikov in 57 aktivov LMS.
   Že po množičnosti udeležencev lahko sklepamo, da je akcija uspela. Žal pa nekatere kmetijske zadruge za akcijo niso pokazale dovolj razume-
vanja in tekmovalcem niso nudile dovolj pomoči.
   Parcele, na katerih so pridelali tekmovalci različne poljščine, so pospravljene in pri-
pravljene za novo setev. V okrajnem merilu bo akcija končana 26. novembra, ko bodo na svečani seji predstavnikov vseh tekmovalnih enot razglasili dokončne rezultate tekmovanja in podelili najboljšim ekipam nagrade.
   Kot kaže, je nagrad precej. Za najboljše tekmovalce sta pripravljeni 2 zvezni, 2 republiški nagradi in nagrada Glavnega odbora RK Slovenije. Poleg tega so pripravile nekaj manjših nagrad tudi gospodarske organizacije, občinski ljudski odbori in okrajna zadružna zveza. Nagrade so večinoma praktične in bodo pred-stavljale materialno osnovo za nadaljnje delo. Okrajni odbor akcije je že imenoval posebno komisijo, ki bo podrobno proučila rezultate in delovne pogoje posameznih tekmovalcev.
TRI NOVE SREDNJE ŠOLE V LENDAVI
   V začetku oktobra sta v Lendavi začeli s poukom dve novi srednji šoli in sicer ekonomska in administrativna. Šoli je ustanovila Ljudska univerza in sta letos namenjeni izobraževanju odraslih. Ekonomska šola deluje kot poseben oddelek za izobraževanje odraslih Srednje ekonomske šole v Murski Soboti in je po programu triletna. Vendar pa predvidevajo, da bi se naj z novim šolskim letom ob njej razvila redna srednja ekonomska šola. Zanimanje za šolo je veliko in jo sedaj obiskuje 24 slušateljev.
   Podobno je tudi z administrativno šolo, ki bo s prihodnjim šolskim letom postala redna dvoletna. Sedaj jo obiskuje 27 slušateljev, vendar pa je zanimanje tako, da opravičuje ustanovitev redne šole. Šola se postopoma po programu prilaguje srednji admini-
strativni šoli v Mariboru in bo v bodoče popolnoma prevzela njen program.
   »Ustanovitev in razvoj obeh šol upravičuje izredno pomanjkanje strokovnega, še posebej pa administrativnega kadra v upravnih organih in tudi gospodarskih organizacijah naše občine.« pravi ravnatelj obeh šol prof. Ivan Razleg. »Poleg tega pa je naši mladini potrebno omogočiti, da si pridobi srednjo strokovno izobrazbo. S tem šolskim letom bo na naših osnovnih šolah zaključilo osnovno šolanje 7 razredov. Zato je upravičena ustanovitev obeh rednih srednjih šol. Za šoli imamo dovolj primernega predavateljskega kadra in tudi materialne možnosti. Slušatelji pa so pri dosedanjem pouku pokazali veliko prizadevnosti. Za njihovo strokovno izpopolnitev pa smo poskrbeli tudi s tem, da bodo med počitnicami po prvem polletju opravljali tri tedne obvezno prakso v gospodarskih organizacijah.«
   Minulo nedeljo pa je bil odprt še strojni oddelek srednje tehnične šole. V prvem letniku je vpisanih 36 slušateljev. Šola
bo delovala v novozgrajenem poslopju vajenske šole. S pomočjo delovnega kolektiva Proizvodnje nafte je šola v glavnem tudi opremljena in pripravljena za nemoten tehnični pouk.                  S. B.
OB BOB TURISTIČNE SEZONE
  Nedavno posvetovanje o nadaljnjem razvoju Radenec, središča pomurskega turizma, je dalo med drugim tudi pobudo za ustanovitev Turistične zveze Pomurja.
  Znana so nekatera prizadevanja za poživitev turizma vri nas. predvsem od strani nekaterih turističnih in olepševalnih društev. Toda zaradi pomanjkanja osrednjega organa, ki bi načrtno usmerjal to dejavnost, so bili uspehi skromni. Preko gostinske zbornice, ki je nekako vzporedno z ostalimi dejavnostmi skrbela tudi za tu-rizem, so bdi dani n zadnjih letih nekateri namigi o tem, kaj vse bi lahko izkoristili pri nas v turistične namene. Se več je bilo predlogov posameznikov, ki na prav tako niso ro-dili uspeha. Ni čudno, če so vse razprave o turizmu vzbu-iaJe vtis. da je turizem panoga. ki se bo razvila sama od sebe,
brez kakršnih koli organiziranih priprav. Vemo pa, da ni tako in da sodi tudi v turistično dejavnost v prvi vrsti — poleg smisla za turizem — tudi proučevanje pogojev in primerna organizacija.
  Radensko posvetovanje je skoraj tako mimogrede — tudi opozorilo na jesenski turizem v Pomurju. Nekako tako bi lahko rekli poleti morje, pozimi Gorenjska, v jeseni pa med drugim tudi Pomurje. Morda je bila za marsikoga turistična prireditev v okviru trgatve, ki so jo pred nekaj tedni priredili na Gomili v Slovenskih goricah, le atrakcija. Vendar lahko prav to prireditev vzamemo kot dokaz, da ima pomurska jesen vse polno lepot, ki bi jih lahko us nesno uporabili v turistične namene.
  Sedaj, ko smo že nekako izven sezone, ne bi bilo napačno.
če bi z organizacijo Turistične zveze Pomurja pohiteli in položili našemu turizmu temeljni kamen, kajti sezona bo kaj hitro pred vrati.          -jm
   Zakaj oklevanje
pri uvajanju nagrajevanja po učinku dela
     KAKO RAZLOŽITI. DA NEKATERI DELOVNI KOLEKTIVI V LENDAVSKI OBČINI NE DOSEGAJO TAKIH GOSPODARSKIH USPEHOV KOT DRUGI?
   To je bilo eno izmed osnovnih vprašanj, o katerem so prejšnji teden razpravljali predstavniki organov delavskega samoupravljanja in sindikalnih podružnic. Vendar pa to ni bilo prvo posvetovanje, na katerem se je pojavilo tako vprašanje. O tem so že razpravljali na skupnem posvetovanju, ki je bilo 20. junija letos predsedniki delavskih svetov, sindikalnih podružnic in direktorji gospodarskih organizacij. Na tem posvetovanju je bilo ugotovljeno, da je osnovni vzrok sorazmerno počasnemu razvoju nekaterih gospo-
darskih organizacij sistem delitve osebnih dohodkov in da ta sistem delavce ne vzpodbuja k večji delovni prizadevnosti ter ima mnogo takih pomanjkljivosti, ki odvračajo skrb delavcev za gospodarjenje v celotnem podjetju. Zato je bilo na tem posvetovanju sklenjeno, da je potrebno ta sistem odpraviti in uvesti nagrajevanje po učinku dela. Direktorji gospodarskih organizacij so tudi ugotavljali, da je mnogo takih enot, kjer bi lahko takoj začeli uvajati stimulativni način določanja osebnih dohodkov.
   Toda kljub vsem tem ugotovitvam in sklepom se dosedanji sistem določanja , osebnih dohodkov ni bistveno spremenil in da v nekaterih gospodarskih organizacijah tudi ni opaziti prizadevanja, da bi ga temeljiteje spremenili. Sklepe tega posvetovanja so dojela le nekatera obrtna podjetja (Klavnica, Kolarstvo in kovaštvo) in trgovska podjetja, delno izboljšanje pa je opaziti tu-(Nadaljevanje na 2. strani)
    VREMENSKA NAPOVED od 27. okt. do 6. novembra Približno do 28. novembra deževje z ohladitvijo in sneg včasih do nižin, nato tri- do štiridnevno izboljšanje vremena. Po 1. novembru zopet deževje.
Od četrtka
OBČNI ZBOR ZROP V RADENCIH
   Na nedavnem občnem zboru članov krajevne organizacije ZROP v Radencih so kritično pregledali delo preteklega obdobja. V krajevni organizaciji ZROP je vključenih okrog 60 članov, ki so se skoraj vsi aktivno vključevali v razne akcije, ki jih je organiziral občinski odbor ZROP v Gornji Radgoni oziroma pododbor v Radencih. Poleg drugega so imeli v preteklem obdobju 11 predavanj, na katerih so predavali aktivni oficirji JLA. Izvedli pa so tudi vajo z malokalibrsko puško. Na občnem zboru so posebno pohvalili delo dosedanjega pododbora, ki je bil v občini med najboljšimi, vendar pa so kr ti-zirali nekatere člane, ki so se neredno vključevali v delo ZROP, posebno pa neredno prihajali na razna predavanja.                                     -rj-
BOGATA RAZSTAVA V MARTJANCIH
   Zadružnice v Martjancih so minulo nedeljo priredile, ob zaključku tečaja za vkuhavanje, bogato razstavo. Poleg najrazličnejših sokov, marmelade in zelenjave — teh so imele 133 vzorcev — so razstavile tudi letošnje pridelke. Znano je, da so se martjanske zadružnice uveljavile tudi pri pridelovanju povrtnin, semenja in ostalih pridelkov v pogodbenem sodelovanju z zadrugo. Tako so tovrstne pridelke prodale letos v vrednosti 3 in pol
milijona dinarjev. Zadružnice vse pogostoje izražajo željo po gospodinjskem tečaju ter ureditvi vaške skupnosti.
   Tečajnice so doslej pripravile nad 180 litrov sokov in 60 litrov marmelade za šolsko kuhinjo. Pri tem delu jim nudi poleg zadruge največ pomoči Zavod za napredek gospodinjstva iz Murske Sobote.
   Nedeljsko razstavo, ki je bila ena največjih v okraju, si je z zanimanjem ogledalo nad 1400 ljudi.   -ko
DANES SEJA SVETA ZA ŠOLSTVO
   Svet za šolstvo pri OLO v Murski Soboti danes razpravlja o uvedbi madžarskega jezika na učiteljišču. Ta bo obvezen za vse dijake, ki živijo na manjšinskem območju. Svet bo razpravljal tudi o ustanovitvi oddelka za odrasle pri tehnični srednji šoli v Lendavi ter o petletnem perspektivnem planu na področju šolstva.
RAZPRAVE O CESTNEM PROMETU V M. SOBOTI
   Jutri bo svet za urbanizem in komunalne zadeve pri OLO razpravljal o razvoju cestnega omrežja ter o povezavi z ostalimi predeli Slovenije. Govorili bodo tudi o perspektivah v prihodnjih petih letih ter o reorganizaciji cestne službe. Tako naj bi v kratkem namesto raznih direkcij in tehničnih sekcij ustanovili nekakšna podjetja za vzdrževanje in gradnje cest.
PLENUM OK LMS V MURSKI SOBOTI
   Jutri. 28. oktobra bo 7. plenum Okrajnega komiteia LMS v Murski Soboti. Plenum bo razpravljal o nalogah mladine pred letnimi sestanki in o idejno-vzgojnem delu z mladino v sezoni 1960/61. Poleg članov OKLMS se bodo plenuma udeležili tudi člani sekretariatov občinskih komitejev LMS in predsedniki ter sekretarji organizacij LMS na srednjih šolah.                       -ič
skupščina okrajnega zavoda za
SOCIALNO ZAVAROVANJE
   Prejšnji petek je bila v Murski Soboti skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, na kateri so obravnavali vprašanje higiensko-tehnične varnosti gospodarskih organizacij, o sistematizaciji delovnih mest Zavoda za socialno zavarovanje in o razdelitvi preventivnega sklada. Mimo tega so na skupščini razpravljali še o finančnem poslovanju Zavoda za socialno zavarovanje v letošnjem letu in o predračunu za leto 1961.
OBČNI ZBOR SINDIKATA GOZDNIH DELAVCEV GPZ
   V ponedeljek so se v Murski Soboti zbrali gozdni delavci Gozdarske poslovne zveze na svojem polletnem občnem zboru. Govorili so o vrsti aktualnih problemov, kakor o vprašanju reorganizacije GPZ in o njenem finančnem poslovanju letos. Poleg tega so na omenjenem občnem zboru govorili tudi o nagrajevanju po enoti proizvoda in predlagali, naj bi se tudi v tej gospodarski organizaciji osnovalo delavsko samoupravljanje, ki je bilo dosedaj le v okviru KZ.
SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO PRI OLO M. SOBOTA
   Včeraj je bila v Murski Soboti seja okrajnega Sveta za kmetijstvo, na katerem so člani sveta razpravljali o reorganizaciji Gozdarske poslovne zveze v Murski Soboti in v tej zvezi o ustvanovitvi novega podjetja, ki bi naj začelo z delom z začetkom prihodnjega leta.
 Slika preteklega tedna: Alžirec MAKDAD ŠALAH je predaval soboški mladini
do četrtka
ZAČETEK MELIORACIJE ŠČAVNIŠKE DOLINE
  PO TRILETNIH PRIPRAVAH JE VODNA SKUPNOST V LJUTOMERU ZAČELA PRED TEDNI NA RAZKRIŽJU Z REGULACIJO ŠČAVNIŠKE DOLINE. DELA BODO POTEKALA VEČ LET.
   Priprave za regulacijo in melioracijo Ščavniške doline potekajo že desetletja, vedno pa je ostalo le pri meritvah. Tudi novoustanovljena Vodna skupnost v Ljutomeru se je takoj v začetku morala v prvi vrsti lotiti dokončnih meritev ter izdelave projektov. Vse to pa je pri kmetovalcih na poplavnih področjih vzbujalo dokaj malo upanja, češ. saj bo zopet ostalo vse v predalih, milijoni pa gredo v nič.
   In vendar! Marsikdo ni mogel verjeti, da je res, ko je videl stroj, ki je začel rta Raz-križju širiti preutesnjeno In vijugasto strugo Ščavnice. Kakih petnajst delavcev se je resno zagrizlo v delo. Potrebno je bi-lo posekati grmovje, razširiti in vzravnavati strugo ter urediti obrambne nasipe. In tako gre meter za metrom. Delavci s ponosom pogledajo nazaj, kjer voda nadaljuje pot po sproščeni in izglajeni strugi. Toda važnejši so pogledi naprej, pred njimi je še 36 kilometrov ...
   Vodna skupnost regulira Ščavnico s svojo mehanizacijo, ko pa bo lahko začela koristiti odobrene kredite, bo to prepustila enemu izmed gradbenih podjetij, svoje stroje pa zaposlila pni regulaciji odvodnikov, ki jih je po celotnem področju blizu 90 kilometrov.
   Regulacije in melioracije bo-
do izvajali etapno. V prvi etapi je predviden spodnji del Ščavniške doline od Razkrižja do Berkovec. Pred kratkim pa
so naročili projekt tudi za zgornji del, ki sega skoraj do Cmuroka. Se pravi, da bodo melio-nlrali in regulirali območje v dolžini 36 kilometrov. V projektu pa je predviden za nekatera področja tudi namakalni sistem. V okviru tega proiekta gradijo na Blagušu večje akumulacijsko jezero, pozneje pa jih bodo zgradili še več. V teh
jezerih se bo ob nalivih nabrala voda za namakanje v sušnih obdobjih Vsa ta dela bodo trajala več let.
   Kakšnega pomena je regulacija Ščavnice in melioracija celotne doline, se kmetovalci na zamočvirjenih in poplavnih področjih dobro zavedajo. To pa najbolj prepričljivo kaže tudii ekonomski del projekta, v katerem je omenjeno, da bodo s predvidenimi deli rešili blizu
12.000 hektarov obdelovalnih površin zamočvirjenosti ter odpravili poplave. S tem pa jih bodo izboljšali za 80 do 100 od-
stotkov. Rodnost zemljišč se bo povečala od sedanjih 57 na 75 odstotkov družbeni bruto-pro. izvod pa bo porastel kar zs 127 odstotkov, se pravi, da se bo povečala vrednost proizvodnje kar na 30.000 dinarjev na hektar letno, ali na 12.000 hektarih površin za 360 milijo-nov dinarjev letno. Področje ščavniške doline bo potem postalo tudi vse bolj primerno za živinorejo.
    Regulacija Ščavnice in melioracije torej predstavljajo v kmetijstvu dokaj pomembno potezo. Potrebno pa bo ta dela kar najbolj pospešiti.
J. Stolnik
Zakaj oklevanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
di pri Gradbenem podjetju »Gradbeniki in v Opekami Lendava. Vendar pa je način delitve osebnega dohodka v obeh podjetjih še izredno pomanjkljiv in omogoča grobe napake. Predvsem je značdno, da premijski pravilnik omogoča povečanje osebnega dohodka le manjšemu številu zaposlenih. kar vzbuja upravičeno negodovanje večine delovnega kolektiva. Tako so v opekarnah avgusta začeli kompleksno nagrajevanje po učinku, obdržali pa še stari premijski pravilnik, ki omogoča povečanje osebnega dohodka majhnemu številu zaposlenih. Pri «Grad-beniku« pa delavcem ni bilo obračunano niti delo, ki so ga opravili, čeprav so bili njihovi osebni dohodki nižji od oseb-nih dohodkov delavcev ostalih gospodarskih organizacij v občini. V zadnjem času se v nekaterih enotah delavcem določa osebni dohodek po učinku, toda v nekaterih drugih enotah, kjer še ni mogoče uvesti nagrajevanja po učinku, delavci ne morejo uveljaviti pravice do prejemkov, ki jim pripadajo za nadurno delo. Slični problemi se pojavljajo tudi na Kmetijskem gospodarstvu, kjer imajo izdelan cenik del kot osnovo za stimuliranje delavcev, toda niso ga še uveljavili. Letos so v glavnem določali osebni dohodek po normi, toda značilno je, da enako kot pri »Gradbeniku« delavcem ni bilo obračunano opravljeno delo. nagrajevanje pa urejeno po osebnih odnosih, tako da osebni dohodki niso bili v skladu z opravlienim delom in delovnim učinkom.
    Ob vsem tem ni čudna ugotovitev, da tako v nekaterih sindikalnih podružnicah in organih delavskega samoupravljanja ni opaziti potrebne prizadevnosti pri urejevanju raznih problemov gospodarske organizacije, kar pa tudi vpliva na sam gospodarski razvoj, predvsem pa na delovno storilnost, tega pa se očitno upravna vodstva nekaterih gospodarskih organizacij ne zavedajo ali nočejo spoznati.
S.B.
Prvi metri regulirane Ščavnice pri Razkrižju
KRATEK OBISK V RADGONI ONSTRAN MURE
   Na podlagi čl. 3 Dodatnega sporazuma med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republi-ko Avstrijo k Sporazumu o u. e-ditvi obmejnega prometa od 19. marca 1953, teče že nekaj časa med obema državama mali obmejni promet. Kakor znano, smejo jugoslovanski in avstrijski državljani, ki stalno bivajo v eni izmed obmejnih con, po določilih tega sporazuma potovati štirikrat mesečno in se vsakokrat zadržati v sosednji obmejni coni do 60 ur.
   Kratek sprehod po Radgoni onstran Mure nas je prepričal, da meja ni več visoka pregra-ija, ampak širok most za splošno zbližanje ljudi z obeh strani mejne črte. Formalnosti na obeh straneh obmejnega mostu v Radgoni tečejo hitro in brez zapletljajev. Brž se tudi prepričaš, da je Radgona urejeno in čisto mesto. To velja zlasti za ceste in ulice, a tudi ruševin iz časov vojne ni več nikjer. Kmalu po prehodu čez most se ustavi gostu korak na poti v mesto pred spomenikom padlim vojakom Rdeče armade, ki so pred petnajstimi leti pregnali iz Radgone hitlerjevske horde. Napis na spomeniku v ruščini je dobro ohranjen in viden, tudi tisti del. ki pravi: »Proletarci vseh dežel, združite sel«. Pred spomenikom uspeva na urejeni gredici tudi nekaj cvetic.
    Blizu spomenika je tudi mestni kino. Pogled na njegov repertoar pove gostu, da prikazujejo predvsem nemške in avstrijske filme. Kaže, da so
pristojni, ki odločajo o tem, ali je film primeren za mladino ali ne, dokaj strogi, a tudi to, da ni moč govorili o poplavi ameriškega filma. Pri kinu si pa tudi že blizu hotela »Avstrija« in v samem mestu, oziroma njegovi najdaljši in najbolj prometni cesti. Ta cesta in pa Glavni trg z magi-
stratom tvorita tudi središče mesta. Nekatere zgradbe z oblastvenimi in drugimi ustanovami lahko opazi gost malce vstran.
  Že nekaj minut sprehoda po mestu zadostuje, da se gost prepriča o tem, da gostiln z in brez prenočišč v mestu ne primanjkuje. Povsod opazi pred vhodom tudi reklamne napise za »Coca colo«, nam znana piva in nekatere brezalkoholne pijače. Gostišča, ki imajo televizijske sprejemnike, imajo na vidnem mestu objavljene tudi televizijske programe za dolo-
čen čas naprej. Nekaj gostišč je urejenih tudi na moderen način z ekspress aparati za kavo in glasbenimi avtomati, foteljčki, klubskimi mizicami ter podobnim. Kaže, da je največ gostov v gostilnah in drugih gostinskih lokalih ob sobotah in nedeljah, ko pridejo v mesto izletniki iz ostalih predelov Avstrije. Za nas je zanimivo med drugim morda tudi to, da najdemo na ploščah v glasbenih avtomatih tudi Ime našega znanega pevca zabavne glasbe in »svetovnega potnika« Iva Robiča, ki se piše na ploščah pač Ivo Robič. Gosta postrežejo povsod hitro in solidno.
   V Radgoni je. tudi mnogo trgovin, ki so dobro založene. Tudi tukaj je postrežba solidna in hitra. Prodajalke so v glavnem mlade in tudi s kupcem, ki ne kupi mnogo, ljubeznive. Prehrambeni artikli, cigarete in vino so za naše pojme dokaj dragi. Kaže pa. da bodo naši ljudje v radgonskih in drugih trgovinah v obmejnem pasu segali po tehničnih predmetih. Tu gre za drobne gospodinjske pripomočke, vžigalnike. kamenčke, kozmetične izdelke, pa za nadomestne dele za radijske sprejemnike, ure in prav gotovo še kar. Kaže, da zgube tamkajšnji trgovci z našimi kupci ne bodo imeli. Kakor znano, je jugoslovanska vlada zvišala znesek, ki ga lahko Jugoslovani v malem obmejnem prometu vzamejo s seboj v Avstrijo, od 500 na 3500 dinarjev mesečno. Ta znesek predstavlja po avstrijskem običajnem menjalnem tečaju okrog 150 šilingov, po menjalnem tečaju 1:15 v Jugoslaviji pa vsekakor dvomi znesek. Tisti, ki so že bili čez mejo, so zračunali, da se po tečaju, ki je višji od 21 dinarjev, ne splača kupovati šilingov.
   Res je kakor je že zapisal neki naš časnik, da so vsa ugibanja in tipanja okrog blagovne zamen jave v malem obmejnem prometu preuranjena. Tudi kratek obisk onstran meje še ne more nuditi popolne slike tega in onega. Podoba na je, da bo po uspešnih začetkih iskreno izvajanje sporazuma tudi v nadaljnje koristno za obe državi. Nedvomno je, da se bodo novim znanstvom, družabnim in kulturnim stikom v okviru splošnega zbliževanja pridružili tudi trdnejši gospodarski stiki.
    Z uvedbo maloobmejnega p ometa s sosednjo Avstrijo je na obmejnih blokih iz meseca v mesec živahnejši promet. Največ prehodov čez mejo so doslej zabeležili na mednarodnem bloku v G. Radgoni, precejšen promet pa je tudi v Gederovcih na Cankovi in v Rogaševcih. V mesecu septembru so zabeležili okrog 1000 prehodov, dočim se je število prehodov v oktobru močno povečalo. Naši organi so izdali doslej okrog 2000, avstrijske oblasti pa 1000 dovolilnic na podlagi sporazuma o maloobmejnem prometu. Poleg tega je precej živahen promet dvolastnikov in delovne sile.
    Slika kaže del območja na jugoslovanski in avstrijski strani, ki je zajeto v maloobmejni promet.
VRSTA PREDAVANJ V TEDNU VARNOSTI
   Komisija za varnost pri delu. ki je bila ustanovljena pri OSS, je v Tednu varnosti organizirala vrsto predavanj in prikazala več filmov o varnosti pri delu. Predavanja so bila v vseh večjih pomurskih
centrih. Z njimi pa nadaljujejo še v tem tednu.
   Na področju varnosti pri delu opažamo, da vse premalo o tem razpravljajo komisije za varnost pri delu v podjetjih. Na tem področju so delale le inšpekcije za delo in komisija
za varnost pri delu Zavoda za socilano zavarovanje v Murski Soboti. Komisije za varnost pri delu v podjetjih naj bi v bodoče sestavljale analize o zaščiti pri delu in le analize pr d. 'lagale v obravnavo delavskim svetom.
2
POMURSKI VESTNIK. 27. OKT.
IZJAVA PREDSEDNIKA TITA
OB DNEVU ZRUŽENIH NARODOV
     Predsednik republike Josip Broz Tito je dal ob Dnevu Združenih narodov daljšo izjavo, v kateri poudarja, da bo človeštvo samo preko te organizacije ohranilo mir in konstruktivno mednarodno sodelovanje. Tega se dandanes tudi zaveda. Spričo resnega mednarodnega položaja je treba ne le oceniti vlogo OZN, temveč tudi okrepiti njen ugled, pomen in vlogo v mednarodnih odnosih. Ob sami proslavi naj bi se svet tudi spomnil njenih tvorcev ter uspešno prehojenih poti.
  > Poslabšan je v mednarodnih odnosih, do katerega je prišlo po neuspelem sestanku na urhu v Parizu letos spomladi, je
vplivalo tudi na delo te svetovne organizacije, zlasti na 15. zasedanju OZN,< je dejal predsednik Tito. >Takšen razvoj mednarodnega položaja je potisnil v ospredje potrebo, da vse miroljubne in napredne sile na svetu nastopijo proti negativnim težnjam, ki vodijo k nadaljnji zaostritvi mednarodnih odnošajev, in da razvi-jejo maksimalno dejavnost. da bi preprečili nadaljnjo poslabšanje mednarodnih odnosov in da bi se docela uveljavila na-čela, na katerih sloni organizacija Združenih narodov.«
  Predsednik FLRJ se je zatem lotaknil napetega ozračja, ki o fr a povzročali govori neka-terih državnikov na 15. zasedanju Generalne skupščine, resolucije petih predsednikov in znane resolucije o sodelovanju vseh dežel, za katero je dala pobudo Jugoslavija. Glasovanje o prvi resoluciji in pa so-
glasen sprejem druge kažeta, da bodo Združeni narodi našli o sebi dovolj moči, da nastopijo proti vsem činiteljem, ki vlečejo razvoj nazaj, in da najdejo ustrezno pot k uresničenju miru in družbenega napredka.
      > Mi v Jugoslaviji smo prepričani, da bodo v tem pogledu ena glavnih sil nove neodvisne države, ki so nastale ali ki nastajajo na razvalinah preživelega kolonialnega sistemaa, « je dejal predsednik Tito. Opozoril je tudi na velike težave. ki jih lahko svet premaga le s skupnimi prizadevanji in do-bro poljjo posebno razorožitev. Države ki se zavzemajo za miroljubno sožitje. se zavedajo odgovorne naloge, ki jo i-majo pri tem. Eden izredno pomembnih ukrepov za ohranitev miru in varnosti je ustrezna gospodarska pomoč nerazvitim.
PETNAJSTLETNICA OZN
         V ponedeljek je ves miroljubni svet proslavljal Dan Združenih narodov. Na ta dan pred petnajstimi leti je večina držav-članic te svetovne mednarodne organizacije, zrasle med odločnim bojem proti silam Osi, potrdila Ustanovno listino, to je njen statut. V 11 členih, razdeljenih na 19 poglavij, so nanizani osnovni smotri in načela, ki naj vodijo novi svet, obenem pa tudi pravice in dolžnosti držav-članic.
   Od tega dne dalije je svet doživljal vesele in žalostne čase. Ni se še prav polegla vojna vihra, ko je blokovsko razdeljeni svet obsedla znana »hladna vojna.«, ki je pospešila oboroževalno dirko, medsebojne odnose nekdanjih protinacističnih zaveznikov pa tako zaostrila, da je zares grozila nova vojna nevarnost. Spomnimo se samo korejske krize, zapetlja-jev v Indokini in sueške avanture! In prav Združeni narodi, ki jih upravičeno imenujejo vest človeštva«, so bili tisti, kvcr si navzlic blokovski nestrpnosti vendarle slišal odločne besede, ki so opozarjale in svarile pred novo katastrofo.
Veliko pomirjevalno vlogo OZN, ki jo igra v današnjem svetu, nihče več ne zanika. Postaja vse bolj zares univerzalna organizacija, katere članstvo se vse bolj širi in bo nekega dne obsegalo zares vse dežele sveta. Pomislimo samo, da je ob ustanovitvi štela 50 dežel, danes pa jih šteje 99, skoraj dvakrat več. In prav zaradi tega prihajajo vse bolj do izraza tudi želje tistih, ki so bili doslej v neenakovrednem položaju. Kaže. da bodo prav Združeni narodi po svojih, predvsem pa s svojim delovanjem, naredili, konec onemu pojavu v svetovni zgodovi-
ni, ki obsega pojem kolonializma.
    »Združeni narodi so edina svetovna organizacija, ki je razglasila v zgodovini človeš-tva enakopravnost velikih in malih,« je dejal na svečani a-kademiji ob obletnici Dneva OZN podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Co-lakovič. »Tako je vnesla v medrodne odnose novo vsebino. Prav zaradi tega sodi Ustanovna listina skupno z univerzalno Deklaracijo o pravicah človeka med najpomembnejše zgodovinske dokumente človekoljubnih, naprednih teženj človeštva. Zato Jugoslovani sprejemno Listino kot del svojih pridobitev, skovanih v osvobodilnem boju pred največjemu sovražniku človeštva — nacizmu.«
    Povojna leta kažejo, da so propadli vsi tisti pozkusi, s katerimi bi hotele reakcionarne sile razbiti Zadružne narode kot edini, razmeroma zelo učinkoviti mednarodni organ, da bi tako prikrili svoja, po večni sebična, ozko nacionalna ali nacionalistična hotenja. Tu naj omenimo, da so se Združenih nairodov oklenile predvsem majhne in srednjevelike dežele, ki predstavljajo velik del sveta. Določeni politični, družbeni in gospodarski interesi sicer grupirajo mnoge dežele v več'e skupine, ki si pogosto. ma nasprotujejo—in ta ločitev prihajajo do izrazi tudi v OZN —, toda osnovnih idej organizasije ne upa javno napasti nihče več. To je dokaz več, da ie ta organizacija v nasprotju s prvim predvojnim poskusom — ustanovijo Društva narodov — globoko pognala korenine. Veliko število onih
dežel, ki so se nedavno rešile kolonialnega jarma in postale neodvisne, pa vidijo v njej edini organ, h kateremu se lahko zatečejo v svojih težavah. To so dandanes večji del dežele, ki se ne žele blokovsko opredelili, temveč postavljajo v o-spredie znana načela miroljubnega sožitja, ki v bistvu predstavljajo tudi podlago U-stanovne I s l i ne.
  In v tem sta tudi moč Združenih narodov in podlaga za zaupanje.
   KRIZA avstrijske vlade
   DUNAJ — Predsednik avstrijske vlade Julius Raab je v petek odstopil, ker je prišlo med obema koalicijskima strankama do trenj. Predstavniki ljudske stranke in socialiistov se namreč niso mogli dogovoriti o tem, od kod naj dobe
denar za pokojnine. Ljudska stranka je predložila, naj bi si denar zagotovili z novimi cenami in dajatvami, socialisti pa tega niso mogli sprejeti, ker bi z novimi dajatvami prizadeli le državljane z nizkimi prejemki.
    Predsednik republike Scharf odstavke ni hotel sprejeti.
KANADA NE BO SLEDILA ZDA
   NEW YORK — Kanadski premier Diefenbaker je sklenil, da Kanada ne bo sledila ZDA in torej ne bo uvedla zapore za izvoz svojega blaga na Kubo. Ameriška vlada je sedaj zahtevala od svoje severne sosede, da vsaj ne izvaja na Kubo blaga, ki ga je kupila poprej od ZDA. Kaže. da gre za prvi odločnejši kanadski korak, kajti kanadsko gospodarstvo je spričo vse večjega vpliva ameriškega kapitala v izrazito podrejenem položaju.
       PROCES V CARIGRADU
    CARIGRAD — Na procesu proti nekdanjemu predsedniku turske republike Bajaruu, premieru Mende-resu in ostalim obtožencem so te dni razsvetlili znane protigrške demonstracije dne 6. in 7. septembra leta 1955, ki so se pozne e spre-levile v ropanje trgovin in stanovanj grških trgovcev v Carigradu in Ismiru. Kakor vse kaže, je dala povod za demonstracije vlada skupno z desničarsko nacionalistič-no organizacijo »Ciper je turški«.
    Priče bremene vlado in demokratsko stranko, kateri so pripadali vsi ministri.
    Na sliki: obtoženci na razpravi. Prvi od desne je predsednik Bayar.
KRIZA, KRIZA ...
   V Kongu traja kriza naprej. Medtem ko so prejšnji teden poročali o trenjih med Lu-mumbovimi pristaši, govore poročila le dni o demonsl-aci-jah proti >svetu komisarjev-., ki jih je postavil namesto vlade polkovnik Mobutu. Še več! Sam polkovnik se je naskrivaj napotil k katanškemu premieru Čombi, da bi si zagotovil »gospodarsko, finančno in politično pomoč«. Oseba, ki je še pred dnevi govorila, da ima položaj o rokah, se je torej od-praoila po pomoč znanemu separatistu, ki odklanja njegov predlog o konferenci okrogle mize..
   Zato ni čudno, če prikazujejo politični krogi v Leopoldo’1-lu to dejanje kot dokaz Mobutujene slabosti. Prizadevanja, da bi zaprl premiera Lumum-ba. so propadla potem, ko je predstavništvo Združenih narodov sporočilo, da tega ne bo dovolilo. Njegove »komisarje« pretepajo na ulicah, tako da si ne upajo več ven brez spremstva. Tudi o armadi vlada nezadovoljstvo zaradi lesa. ker vojaki ne prejemajo redne plače.
   Ali naj pomeni srečanje Mobutu-Combe prevrat o kungoški krizi? Medlem ko prvi govori o sporazumu s katanšklm predsednikom, prihajajo iz
Elizabetvilla novice, da namerava premier vztrajati pri svojem in torej odklanja vse stike z »nosilci oblasti o Leo-poldvillu. Najbrž se boji, da bi bili ti stiki spričo sedanjega negotovega položaja kratkotrajni in brez koristi.
   Zanimivo je, da je polkovnik Mobutu pred dnevi opustil blokado rezidence premiera Lumumba s svojimi četami. Ob neki priložnosti je novinarjem izjavil, da ne namerava » izgubljati vojakov, pri čemer misli na morebitne spopade s četami OZN, ki varujejo rezidenco. Želja Mobutuha njegovih » komisarjev« in tudi Kasavuba. da bi zaprli od skupščine izvoljenega premiera, je torej propadla.
   V Katanci skušajo Čombone žadamarijske enote s silo zadušiti odpor domačinov proti nasilju. To pomeni, da tudi separatistična vlada ve uživa podpore, kakršne si želi in s kakršno bi rada nastopila pred svetovno javnostjo. In še nekaj je zanimivo, kar precej očitno okvira karte. s katerimi igra Mobutu. Pred dnevi je prispela v Bruselj njegova žena z dvema otrokoma. Polkov-nik potemtakem ni prepričan v svoj   uspeh in tudi v svojo varnost. Obrnil se je na svoje zaščitnike.
Čete OZN d Kongu
ZA KULISAMI „PRISRČNE ZVEZE”
       ODNOSI FRANCIJA - ZAHODNA NEMČIJA V NAJNOVEJŠI LUCI V ADENAUERJEVA TEZA: EVROPA — PODRUŽNICA ZDA Z MOČNO NEMČIJO V DE GAULLOVI NAČRTI: FRANCIJA VELESILA ŠT. 1 V TEM DELU SVETA V SPREMEMBE V LONDONU IN AVASIIINGTONU: OD ČAMP DAVIDA NA STARE POZICIJE
    Evropa do odnosov Francija-Nemčija ni imela nikoli samo načelnega stališča predvsem iz dveh razlogov: najprej zaradi tega, ker obe deželi zavzemata izjemno mesto v evropski politiki, gospodarstvu, znanosti in kulturi, pa tudi zaradi tega, ker je dejavnost Evrope na mednarodnem področju v veliki meri odvisna od francosko-nem-ških odnosov.
   V tezi, ki jo postavljajo nekateri — Francija in Nemčija kot zaveznika — en problem, Francija in Nemčija kot sovražnika — nešteto problemov — najdemo zares mnogo resnice. Pri tem je seveda najpomembnejše, kako se sodelovanje ali nesoglasje med obema državama odraža v splošnem položaju in v vlogi sodobne Evrope na mednarodne odnose.
   S tem, da Francija in Nem-čija pripadata zahodnemu blokovskemu sistemu, v katerem prevladujejo ZDA kot glavna politična, gospodarska in vojaška sila, so politično vlogo Evrope potisnili na raven drugorazrednega činitelja v mednarodnih odnosih. Prav spričo sedanje razporeditve sill v Evropi v njenih geografskih me-iah si ni mogoče zamisliti kakršnega koli večjega vstajenja njene politične vloge. Le temlejita blokovska sprememba lehko vpliva v tej smeri
   Določene razlike v politični u-smeritvi evropskih dežel, posebno Francije in Nemčije, imajo lahko samo dvojni u'inek:
   —    najprej v tem smislu, da v konkretnem položaju ni vseeno, kakšne narave je evropska politična vloga, četudi v bistvu drugorazredna po obsegu in vplivu, in
   —    potem v tem, da postopne pozitivne spremembe v politiki evropskih dežel utegnejo utreti pot ponovni utrditvi politi nega ugleda Evrope v mednarodnih odnosih.
     Politična dejavnost sodobne Nemčije ne predstavlja nobene uganke. Je jasna in nedvoumna. Za Nemčijo, ki iz ob ektvnih razlogov ne more voditi evropskih zadev, predstavlja dandanes nekakšen ideal taka Evropa, ki bi bila navadna podružnica ZDA, kjer hi bila prav Nemčija glavna sila. Niti sedanja, niti bodoča nemška go-
spodarska in vojaška moč v primerjavi z ZDA in SZ ne zadošča za smaostojno politično igro, je pa skorajda dovolj velika za novo neško gospodarstvo v Evropi v interesu zahodnega sveta«.
   Politično delovanje Francije pa do neke mere predstavlja zagonetko, sicer manj g ede sredstev smotrov kot glede sredstev. Če znano težnjo generala de Gaulla., da bi Francijo uvedel v krog onih sil, ki odlo'ajo v mednarodnih zadevah, izenačimo z daljnjesenim programom, tedaj vsekakor lahko pričakujemo določene spremembe v njegovi evropski politiki. Moč Francije ni več v nJenem koloni-alnem sistemu. Tudi ne more biti v toliko razvpiti vodikovi bombi, ki je v primerjavi z ameriško in sovjetsko vojaško močjo prava malenkost. Njegova odskočna
      slednjič tudi ne more biti francoska ekonomika, ki so jo močno prizadele vojne od l. 1940 do danes. Zato lahko politični preporod Francije pričakujemo edino le v uresničevanju take evropske politike, ki bo temeljila na postopnem oddaljevanju od blokovske opredeljenosti in ki bo črpala moralno in politično silo v svojem samostojnem odločanju.
   Nekako razpet med smotri, ki jih želi uresničiti, se general de Caulle, kadar gre za Nemčijo, vedno zavzema za podporo Adenauer-jevih nazorov. V času Camp Davida in njegovega novega »kursa«, ko se je ameriška in britanska po-
litika precej oddaljfa od nekdanjih Dullesovih nazorov, se je Francija pogostoma prikazala kot pohodnik produllesovskih pozicij bonnskega kanclerja, To seveda ne pomeni, da bi bila kanclerjeva politika blićnja de Gaullovi. Razlike v odnosu do stlaišča velikih zaveznikov nja bi po mnenju de Gaulla razumel in dojeli kot formuliranje lastne politike (zaradi ugleda in pritiska). Vendar ka e, da je Francija prav kar zadeva ugled, mnogo več izgubila.
           Medtem pa je politika velikih zaveznikov doživela spet ne ati-ven preobrat. Naslonila se je na staro shemo, s čimer se je položaj Adenauerja do neke mere okrepil. V istem času je prišlo .do razpada »prisrčne zveze- Pariz-Bonn in do zaostrovanja nasprotij med dvema velikima evropskima sosedoma in zaveznikoma. V novem položaju bi to znova utegnilo hiti vztrajanje de Cau'la na razlikah v politiki Francije na eni in ZDA ter Anglije na drugi strani. Eisen-hower (s svojo poslanico Adenauerju v času. ko je premier Debrč prispel v Bonn) in Macmillan (s svojim govorom v Generalni skupščini) se približujeta Adenauerje-vim nazorom, de Caulle pa se s tem, ko vsiljujejo točke nesporazuma oddaljuje.
           Taktika te vrste kaže na prvi poglej obeležje politike osebnih impulzov, v resnici pa pomeni ne-učinkovitost in nemoč da bi kako drugače ustvarili daljnjesežneje
politične smotre. Prisrčno pakti- nasprotja med Francijo in Nemči-ranje z Adenauerjem je pomeni'o jo niso takšna, da bi jih lahko od-— in mora pomeniti — prehodno stranili kar čez noč. obdobje. Zgodovinska in sedanja Nemčija je gospodarsko močna
in se je pomirila z vodilno vlogo ZDA in Anglije, Francija pa si prizadeva, da bi si v okviru političnih organov v Evropi zaiamči-la prvo vlogo v Zahodni Evropi. Zato se zavzema za znani »tnum-virat« znotraj Atlantskega pakta. nemčija se zavzema za integracijo vojaških sil pakta, ker bo edino tako lahko postala tudi sama mo'-na vojaška sila. Francija pa želi nacionalni karakter armad NATO. Pri re'evanju nemškega vprašanja je Adenauer bolj naklonjen poetiki si’e: združitev Nemčije postavlja kot »zgodovinsko nalogo-, ki jo je treba nujno uresničili. Za Fran-cijo predstavlja že polovična Nem-'ija močnega tekmeca. združena Nemčija pa bi pomenila - nevarnost na kvadrat. (Zato je Pariz tudi priznal Poljski me e na Odri in Nisi, od tod tudi njegove opazke k nemškemu problemu!).
   To pomeni, da je zveza Bonn-Pariz. brez objektivne podlage. Zato tudi ne more biti podlaga nekakšno novo evropsko politiko,
' i bi ustrezala evropskim intere-som. Se celo več! Preraščanje nemškega »gospodarskega čudeža« ne terja samo od Francije ( če iz-hajamo iz njenih de anskih nacionalnih interesov), da se od takih motrov oddalji, temveč da se mu upre. Ne bi mogli trditi, da se v de Gaullovih načrtih. naj bi Fran-cija znova postala velesila, ne skri-”a strah pred novo nemško nevarnostjo.
   De Gaullova vizija Evrope od Atlantika do Urala se v praksi tedaj nanaša le na Malo Evropo; anje o neodvisni francoski politiki na določene težnje nje po omejeva-nju nazorov NATO; nasprotovanje nemški nevarnosti - prehod od prisrčnega zavezništva« do nepri-srčnega zavezni'tva. Bilo seveda nerealno, če bi pričakovali drama-ti-mh sprememb v francoski politiki, vendar je očitno, da samostojne francoske politike ni mogo-e uresničiti brez velikih sprememb. Vse dotlej pa francoska Dolitika ne bo v resnici evrooska, temveč samo ena varianta atlantske politike, kar brez dvoma ni brez pomena, vendar se v njej tudi v glavnem izčrpava njena narava.
        (Po Mednarodni politiki)
HLADEN SPREJEM — Tako so pred nedavnim sprejeli v Bonnu francoskega premiera Dekreja (desno) in zunanjega ministra Couva de Muirvilla. » prijateljske zveze« se očitno krha jo ...
POMURSKI VESTNIK, 27. OKT.
3
Med starimi in novimi oblikami
   >Vse delo sloni le na nekaterih, zlasti starejših in zelo malo je mladih ljudi, ki hi se ogreli za kulturnoprosvetno življenje,« mi je dejal predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Regor-šek. Zaradi tega so utihnili že nekateri dobri pevski zbori v manjših krajih, na isti poti je moški pevski zbor ljutomerske Svobode, ker nima novega pevovodje, podobni usodi je pre-
dan veržejski zbor in drugi. Videti je, kakor da bi jih načela neka skrita bolezen, ki ji je težko najti zdravnika in zdravilo. Boleča so taka razmišljanja za vsakogar, ki mu je kulturno-prosvetno delo pri srcu.
     Toda ali mar ni tako le pri pevskih zborih? Ali je pa to razpadanje zajelo tudi druge kulturne skupine? Težko bi bilo reči kaj določnega in še teže nekatere pojave posploševati. Ne bi pa bilo prav, če bi tudi z zaskrbljenost spremljali kulturno dejavnost na naših vaseh. Ob tem, ko se razhajajo pevski zbori, pa si ljudje na Stari cesti želijo imeti televizijski sprejemnik, medtem ko so radijskega že dobili. Podobno tudi v drugih krajih. V
poročilu izobraževalne sekcije ljutomerskega DPD »Svoboda«, v katere dejavnost spada tudi klub, pa med drugim beremo: »Povprečno do 30 ljudi na dan — predvsem pa mladina — išče v klubu vsakodnevne zadostitve za svoje stremljenje po kulturnem izživljanju oziroma, da bi vsaj na kulturnejši način kot prej preživeli svoj prosti čas.«- Torej ob tem, ko nekatere oblike kulturnega življenja izumirajo in niso več privlačne, pa se porajajo nove in pestrejše ter neposredno povezane s hotenji in razpoloženjem tudi mladine, ki pa je ni mogoče pritegniti k ostali dejavnosti.
   O vsem tem razpravljajo v teh dneh na svojih občinah zborih prosvetna društva in si tudi na osnovi teh ugotovitev sestavljajo svoje programe. Kljub temu, da ugotavljajo težave pri nekaterih sekcijah, ki se ne morejo razživeti, pa je mogoče za preteklo leto zapisati, da je bilo kulturno in prosvetno življenje v ljutomerski občini izredno živahno. Društva so uprizorila 18 dramskih del. s katerimi so na domačih odrih nastopila 45-krat, priredila 23 medsebojnih dramskih gostovanj, poleg tega pa so 19 gostovanj priredile kulturne skupine od drugod, torej skupno 87 dramskih prireditev. Že to je veliko, če pa upoštevamo, da je dejavnost kulturno-prosvet-n:h društev povezana s splošno izobraževalnim delom, ki ga opravlja Ljudska univerza in je zajelo blizu 7.000 ljudi, potem ni težko brez posebnih primer-jav zapisati, da je kulturno in prosvetno delo zajelo toliko ljudi, kot še nikoli doslej.
   Po programu, ki ga je spremi občni zbor ljutomerskega DPD »Svoboda«, pa je videti, da se bo to delo še bolj razvilo in tako bo Ljutomer tudi letos imel najbolj razvito gledališko življenje. Tako predvideva društvo gostovanja mariborskega in     varažd'inskega
gledališča, gostovanje pevskih zborov, poleg tega pa še štiri domače uprizoritve, med njimi tudi dramskoprireditev za mladino. Obogatilo pa se bo tudi življenje v klubu in to po oblikah kakor tudi s pestrejšo vsebino. Življenje v klubu bo pa še toliko zanimivejše, če bodo
tudi sekcije društva prirejale klubske večere, kot jih predvideva društveni program. Ob tem pa društvo predvideva tudi skrb za kulturno življenje v manjših kulturnih središčih, kjer bi naj gostovale razne skupine društva, predvsem dramske sekcije.
   Podobno kot z nekaterimi pevskimi zbori je tudi s knjižnicami v manjših krajih. Te knjižnice sicer niso tako majhne. kot podobne v ostalih občinah, toda kljub temu so se »preživele« in bi jih bilo na starih obnovah težko, pa tudi nesmiselno obnavljati. Letos so se -sicer obogatile za 552 novih knjig, toda polovica tega je ostala v občinski knjižnici. Čeprav so nakupile več novih knjig, pa kljub temu ne morejo zadostiti potrebam in že-ljam bralcev in ljudi, predvsem ker je njihovo knjižno bogastvo že zastarelo. Zato pa popravljajo v Ljutomeru ureditev »potujoče« knjižnice. Tako bo občinska knjižnica kupovala po več primerkov vsakega dela in 'potem kolekcije posojala krajevnim knjižnicam. S tem bo vsaka knjiga še bolj izkoriščena, ob danih možnostih pa bodo bralci imeli širši izbor del.
 Ali je potrebno raziskovalno delo?
       Letos je bil na pobudo pomurskih študentov ustanovljen Sklad Stefana Kovača. Sklad bi naj vzpodbudil znanstveno raziskovanje in študijsko proučevanje najrazličnejših ih področij tako zgodovinskega, kulturnega, gospodarskega in družbenega. Brez dvoma je odveč govoriti o pomenu sklada in pobude, saj nenehno ugotavljamo ob sestavljanju družbenih planov, zlasti pa še letos zaradi petletnega perspektivnega družbenega plana velike težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja potrebnih elementov za sestavo takega načrta. Ugotavljamo tudi, da bi bilo mnogo la e usmerjati gospodarsko in tudi družbeno življenje v naših občinah, če bi bili gospodarski problemi analitično obdelani. Toda kljub temu, da je takih ugotovitev polno, pa jim je potrebno pridružiti še eno (ugotovitev namreč) in sicer, da v nekaterih občinah ni resnega prizadevanja in tudi ne razumevanja za tako delo. Odbor sklada je namreč zaprosil vse občinske ljudske odbore za predloge o temah, ki bi jih potem razpisal in s tem omogočil studijsko proučevanje tistih problemov, katerih reševanje zahteva poglobljeno raziskovanje. Toda razen Obč. ljudskega odbora M. Sobota ni bilo nobenih predlogov. Ob tem se nam vsiljuje vprašanje, ali se res zavedamo, komu Je potrebna taka inštitucija, če njenega dela ne prilagajamo in usmerjamo z našimi potrebami?
                                    S. B.
»RADENSKI VESTNIK«
    V radenskem zdravilišču so že dalj časa razpravljali o potrebi primernega biltena, ki bi ga izdajali v podjetju. Prav te dni - 18. oktobra so to zamisel uresničili in izdali prvo številko »Radenskega vestnika«. Računajo, da bodo list sčasoma tiskali v tiskarni. Prvo številko so izdali v 200 izvodih, sestavke pa so poleg drugih napisali direktor zdravilišča Bogo Ver-dev, sekretar podjetja Alojz Ju-reš, predsednik DS in drugi. Bilten ima tudi prilogo za razvedrilo s prav posrečenim naslovom: »Radenski komari pikajo«. List bo izhajal mesečno.
JESEN NA MURI (Foto Kološa)
Koncert varaždinskih simfonikov
     V četrtek, 15. oktobra se nam je predstavil simfonični gledališki orkester iz Varaždina, pomnožen s člani godbe JLA pod taktirko dirigenta Davorina Hauptfelda.
   Simfonični orkester predstavlja enovit korpus, ki nam je zaigral povsem nov program. V prvem delu svojega koncertnega programa so nam zaigrali sedem dalmatinskih plesov, ki jih je za malo simfonijsko zasedbo v obliki suite napisal Fran Lhotka. Njegove plese nam je orkester zaigral z igrivo lahkotnostjo, kar je dalo izvedbi svojevrsten pečat.
   Povsem novo delo pa je bil Johanna Joaliima Quantza koncert za flavto im godalni orkester. Solist Emerik Gregor se nam je predstavil v tern delu kot izvrsten flavtist z odlično tehniko in doživeto muzikalnostjo. Godalni orkester, ki ga je spremljal, se je pokazal kot korpus, ki se odlikuje po čisti intonaciji in ki se zna pod taktirko odličnega dirigenta povsem podrediti solističnemu partu.
   V drugem delu koncerta pa smo imeli priliko poslušali eno od osmih Schubertovih simfonij — VI. simfonijo v c-duru, kol zaključno delo koncerta ,pa Jakova Gotovca Simfonij-sko kolo. Gotovac, ki se je uveljavil zlasti z opero Ero z omega sveta po raznih srednjeevropskih odrih, je v svojem
najmočnejšem simfonijskem delu — Simfonijskem kolu — pokazal vso svojo ustvarjalno moč. Njegova simfonija, ki sloni na izraziti ljudski melodiki in ritmiki, izredno mogočno deluje na vsakega poslušalca.
   Kot dirigent se nam je predstavil Davorin Haupfeld, ki je pokazal temeljito obvladanje celotnega koncertnega programa, kar je dokazal s tem, da je velik del programa dirigiral brez tekstov. Suvereno obvlada celoten korpus in sugestivno vpliva na izvajanje; s tem
je celoten program dobil močan osebni poudarek. Prav gotovo je njegova zasluga, da so izvajana dela zvenela resnično plastično in sočno, kar se je pokazalo zlasti pri izvedbi ritmično zahtevnega Gotovčevega Simfonijskega kola.
   Koncert, ki smo ga poslušali, je bil resnično zrel umetniški doživljaj zn vse glasbo ljubeče soboško občinstvo. Takih koncertov si soboško občinstvo še želi.
   Stroške za koncert, ki je bil brezplačen, je kril ZTS, s čimer je naša ljudska oblast ponovno pokazala razumevanje za širjenje kulturnih vrednot tudi v podeželskih mestih.
M. V.
   ALBUM
AMATERSKE
FOTOGRAFIJE
    Predvidoma do konca leta bo izšel v Murski Soboti pod naslovom »Pomurje na novih poteh album amaterske fotografije. V petdesetih slikah, ki jih je prispevalo okrog 15 fotoamaterjev, bodo prikazani dosežki petnajstih let v Pomurju. Slike bodo opremljene » krajšim komentarjem v slovenskem in angleškem jeziku. Preko Izseljeniške matice nameravajo album posredovati tudi našim izseljencem.
    Album bo tiskan na umetniškem papirju in bo to prva tovrstna publikacija dokumentarnih slik v Pomurju. Album pripravlja in ga bo izdala Ljudska tehnika.
»MOJ SVETOVALEC«
    Že nekaj časa je v kioskih ln tudi knjigarnah videti skromno brošurico s še bolj skromnim, a vabljivim naslovom »Moj svetovalec«. Knjićico je izdala podružnica Društva pravnikov LRS in jo je uredil Vanek Šiftar, napisali Vida Kosl, Ludvik Banoma, Jože podle-sek, Koloman Balažič, Danica Hiršl, Štefan Vlaj in Milan Rcgvat, Izdajo pa omogočili delovni kolektivi In ljudski odbori.
    »Člani tuka>šn>e podružnice Društva pravnikov LRS že dalj časa opažamo pri svojem delu v Pomurju. da so naši delovni ljudje mnogokrat prizadeti, ker ne poznajo dovoli ovojih pravic ali pa se ne zavedajo svojih dolžnosti. Spričo takih ugotovitev smo sklenili, da jim pomoremo z obdelavo vprašanj, na katere iščejo naši državljani najpogosteje odgovore. Ta vprašanja smo obdelali na razumiljiv in dostopen način tako, da svetujemo, vsled česar se glasi tudi naslov naše brošure: »Moj svetovalec«. Težko bi bilo jasneje povedati o namenu knjižice, ki je tudi veren izraz teh namenov. Čeprav je na prvi pogled vse skromno tako od uvodne besede, do preprosto pisanih sestavkov pa do obsega, ki je lak, da mu niti ni potreben pregled vsebine, je ta skromnost le navidezna. Potreba
po pravni poučenosti o tistih zakonskih predpisih, ki so v njabolj neposredni povezanosti z našim življenjem, je za uveljavljanje pravic našim državljanom nujno potrebna, vendar pa ne samo pravic, ampak tudi dolžnosti, kar je nujno zaradi razvitega družbenega življenja in uveljavljanja najrazličnejših oblik samouprave. Potrebna ie tudi poučenost o tem kje In pri katerih organih lahko uveljavi svoje upravičene zahteve. Zato knjižica kljub napovedani skromnosti ni tako neskromna in je bila pred pisci velika odgovornost, ki so jo pa uspešno opravili.
       Podružnica namerava z izdaja-nlem takih brošur nadaljevati. Vendar na v bodoče skromni obseg ne bi smel škodovati izčrpnosti sestavkov, kar se je verjetno zgodbo pri prvem zvezku In je opaziti pri članku »Kakšne pravire ima delavec iz delovnega rat-merja' V članku namreč pogrešamo obrazložitev določil o rednem delovnem času in so nekoliko obširneje opisane pravice delavcev do počitka, kar pa povzroča velike pomanjkljivosti. V članku beremo, da traja lahko dnevni počitek za dobo dveh mesecev v gospodarskih organizacijah tudi 10 ur, toda zakon pa ob, tem tudi določa, da ne sme redni delovni
čas biti daljši od 10 ur, kar je izredno važno za določanje osebnega dohodka, toda kljub povečanemu delovnemu času ta po številu ur v letu ne sme presegati povprečno 8 ur na dan. Zaradi številnih primerov nezakonitega odpuščanja bi bilo potrebno pojasniti, kdaj in v kakšnih primerih prekine delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, ne pa le postopek. Brez dvoma bodo prihodnji zvezki te pomanjkljivosti odpravili in bralce seznanili tudi z ostalimi določili Zakona o delovnih razmerjih. Z ozirom na to, ker državljani često ne vedo, kje in pri katerih organih lahko uveljavijo svoje pravice, bi bilo potrebno, da bi sestavki v tistem delu, ko govorijo o kršitvah zakona in pritožbah, vsebovati tudi take napotke. V prvem zvezku to pogrešamo v sestavku, Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. V knjižici je zaslediti tudi nekaj tiskovnih napak, ki spreminjajo smisel besed in stavkov.
    Te nekatere pomanjkljivosti pa ne zmanjšujejo vrednosti in pomena brošure, katere izid je potrebno pozdraviti z željo, da bi kmalu izšel tudi drugi zvezek.
                   Stefan Balažič
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
    Obiskovalcem kina v Ljutomeru se obetata prihodnje dni dva kakovostna filma. Najprej kinoskopski film ameriške proizvodnje »ČLOVEK S 1000 OBRAZI« o igralcu, za katerega skorajda ni dvoma, da je bil eden najznamenitejših in najza-nimivejših osebnosti Hollywooda. Gre za Lhona Chaneya, ki so ga res poznali milijoni kot moža s tisoč obrazi. Film zajema obdobje od leta 1900 do 1980, ko je Chaney podlegel raku na grlu, pokazal pa bo mlajši generaciji odrski svet in čase, ki so jih poznali njihovi starši. Lhona Chaneya igra priljubljeni James Cagney.
    Sredi prihodnjega tedna bo v Ljutomeru na sporedu japonski film režiserja Mizoguchija, ki je umrl pred štirimi leti, ko je bil film tudi izdelan. Film ima naslov »ULICA SRAMU«. V filmu je očitna težnja režiserja, da bi razi tkal poseben ambient človeške bede -prostitucijo v znani Yoshiwari. Kritika ugodno ocenjuje zlasti interpretacijo ženskih vlog, verjetno eno najizrazitejših v sodobnem japonskem filmu.
    V M. Soboti bo ob koncu tega tedna najprej na sporedu egiptovski barvni kinemaskopski film »DEŽELA SANJ«. Čeprav ne poznamo niti tega filma, niti egiptovske kinematografije, lahka pričakujemo, da nas bo privabil k obisku. V začetku prihodnjega tedna bo sledil ameriški kinemaskopski film »OBTOŽUJEM« (I. Ac-euac). Nekateri kritiki sodijo, da že dolgo ni bilo na sporedu tako dobrega filma, kakor je ta filmana drama. Kakor znano, je »Obtožujem« tragična posledica Dreytisove afere, ki je v devetdesetih letih pretresla svet; to je načrtno uničenje nedolžnega človeka, ki je bil napoti takratnim korupiranim vidnim krogom in višji družbi. Film je vsekakor pomembno delo zaradi poudarka v borbenosti za resnico in v prikazu gnilobe odmirajočega starega sveta. Dreyfusa igra v filmu Josč Ferrcr.
    Sredi prihodnjega tedna bodo Sobočani lahko videli še angleški barvni film »SMRT NA CESTI« z znanim Anthony Steelcm. Film je napet in zanimiv že zaradi svojega dogajanja.
   Med ostalimi filmi, ki bodo prihodnje dni na sporedu pomurskih kinematografov, velja omeniti predvsem še italijanski film režiserja Fellinija (prav ta je pred častni razburil vladajoče kroge v Italiji s filmom ' Sladko življenje *) - »CABIRIJINE NOČi«. Tisti, ki so videli Fellinijev film »Cesta«, bo-do ugotovili, da je »Cesta sicer umetniško močnejše delo, vendar prisilijo »Cabirijine noči« gledalca v mnogo večji meri k razmišljanju. Nekatere scene (na primer tista, ko Cabirija hipnotizirana pobira v varcieteju cvetje) so najbolj poetične, kar smo jih videli doslej v katerem koli filmu.
   Videmčani bodo lahko videli to soboto in nedeljo francoski film »SALEMSKE ČAROVNICE«. Človek ob tem filmu ne ve, komu naj Ca več priznanja: ali Sartru zaradi njegove zelo uspele ekranizaci-je Millerjeve drame z istim naslovom, ali režiserju (Raymonrl Roe-leou) zaradi subtilnega občutka za homogenost igralskih ustvaritev oziroma igre ali snemalcu Claude Renoiru zaradi finih študij črnobe-lega ritma. Najbolj ugajata kreaciji Simone Signoret (Elizabeta) in Yvesa Montanda (Proctor).
    V ostalih pomurskih kinematografih bodo prihodnje dni no sporedu dobri westerni in kavbojke (Križevci pri Ljutomeru, Velika Polana in Cepinci), drugod pa so se odločili sestavljalci repertoarja za zabavno zvrst filmov (Sl. Radenci, G. Radgona), v katerih pa najdemo tudi marsikatero pou.no ali drugo ost.
                                   -bjš-
Ali SEM IZPOLNIL DOLŽNOST?
   Ob štirinajstih in petnajst sem bil na avtobusnem postajališču. Z dijaki sem se prerival k vsakemu avtobusu, ki je prispel na postajališče, misleč, da je »ta pravis odnosno tisti, ki vozi v Lendavo. Tako smo manevrirali nekaj časa in potem je zares prišel naš avtobus. Kot neločljiv roj čebel smo se pognali k njemu. Potem pa juriš na sedeže. Toda! Pred mojo osebo se je postavila uradna oseba z usnjeno torbo ob kolku, z uradno kapo na glavi in z malimi brki pod no-
som ter prijazno rekla: »Tovariš, le za dijake!« Dostavila je še: »Zelo mi je žal . . .« »Toda jaz imam ob treh sestanek v Lendavi,« sem začel jecljati. Tako sem le s postaje lahko opazoval, kako je krenil avtobus, poln dijaškega prešernega smeha, na pot.
   Ob treh sestanek v Lendavi. Kaj sedaj? Ob treh komaj odhaja drugi avtobus za Lendavo in pride tja ob šestnajst in petnajst. To pomeni, da bi imel uro in četrt zamude. Tolažilo me je le to, da sva za sestanek v Lendavi zadolžena dva: jaz in član upravnega odbora, ki je bil v Lendavi že od jutra. Nisem hotel biti malomaren. Sem bil pač zadolžen za sestanek. »Fant, v Lendavo moraš, pa čeprav peš!« sem pojavljal v sebi. Odšel sem k prvemu avtotaksiju. »Pravkar odhajam na Štajersko!« me je potolažil. Nisem obupal. Telefoniral sem drugemu in ta mi je ljubeznivo rekel: »Kaj pa če bi šla jutri, ker peljem danes zdravstveno komisijo na teren.« »Hvala!« sem odgovoril in tretjič zavrtel telefon. »Oprostite, našega ni doma,« sem slišal prijazen ženski glas. Tudi četrtega ni bilo doma, a peti se mi ni niti oglasil. Tako sem se spet znašel na avtobusni postaji. Zlezel sem v avtobus, ki odhaja ob treh v Lendavo. Mogoče še pridem pred koncem sestanka!
    V avtobusu je bila pisana družba, ki je prav tako pisano žvrgo-lela. Avtobus je zaropotal, zatro-
bil in krenil. Neki vajenec je nato prav prisrčno zažvižgal. In to iz polnih pljuč, kar je motilo neko 100-kilsko osebo pred njim in ta mu je ljubeznivo rekla: »Ali ne boš prenehal? Ti, ti, svinja svinjska!« Seveda se je neolikani vajenec odzval vzgojni urgenci starejšega človeka in prenehal žvižgati. Tako je imel še pravico le šofer pritiskati na sireno in gas. Potem je 100-kilski človek, da pokale mladini, kako se je treba obnašati v avtobusu, podpiral neko mlajšo tovarišico z roko okrog pasu, da ne bi padla. Pri Bogojini je izgubil to neprijetno službo, ker je deklica izstopila. Med potjo Jo je vljudno vprašal, ali bi imela kaj časa za njega, če pa ga sedaj nima, naj se oglasi pri njem, ko pride v Lendavo. Vajenec je bil zelo hvaležen za te vzgojne prijeme 100-kilskega tovariša in ga je požiral s pogledi. Potem se je 100-kilska stvar vsedla na sedež sprevodnika in dajala iz svojega lepega besednega zaklada razne nasvete navzočim. Zaradi pomanjkanja prostora in pristojnosti ne bom ponavljal teh besed. Mogoče jih ponavlja vajenec med svojimi tovariši. Menim, da je s tem namen dosežen. V Turnišču je vajenec izstopil, a 100-kilski človek je vstopil v gostilno, da izpopolni zaloge goriva za nadaljevanje moralnega pouka v avtobusu. Da je to bilo
potrebno, sem opazil, takoj ko Je ponovno vstopil v avtobus in začel pogovor z neko starejšo žensko, kateri e dokazoval, da bi bilo bolje, če bi ostala doma na zapečku, kot da se prevaža v avtobusu. Pred Gederovci je nekaj v motorju zažvenketalo in šofer je ustavil. Dvignil je pokrivalo motorja. Iz gumene cevi je curjala voda. Bil sem vesel, ker je bilo že tričetrt na pet. ko smo krenili proti Lendavi. Tako sem imel vsaj upanje, da še presedem na zagrebški avtobus in se popeljem nazaj v Soboto.
    V Lendavo smo prišli ob sedemnajstih in devet minut. Zame je nastal problem, kako nazaj v Soboto, ker ob sedemnajstih vozi avtobus iz Zagreba v Soboto. Sreča moja. da te to vprašanje rešil zagrebški velesejem, ker je zaradi njega imel avtobus petnajst minut zamude. Zbežal sem proti poslopju občinskega ljudskega odbora. kjer naj bi bila seja. Naletel sem na člana upravnega odbora in pri srcu mi je odleglo. »Bal sem se. da tudi tebe ni tukaj,« sem ga pozdravil. »Jaz sem pa mislil, da si na sestanku ti.« me je potolažil član upravnega odbora.
    Udobno sem se kasneje zvalil v sedež zagrebškega avtobusa in se vrnil v Mursko Soboto. Mimogrede sem opazoval zoreče proso, občudoval sem gozdove, ki so se začeli barvati z jesenskimi barvami, ter sveže preorano kadečo se zemljo, pripravljeno za jesensko setev.
Iz ameriškega filma >Obtožujem<
POMURSKI VESTNIK. 27. OKT.
4
O DELI NAŠIH VAJENCEV
VEČ DRUŽBENE KONTROLE
   O problemu vajencev razpravljamo že vrsto let. Ugotavljamo pa, da kljub temu stvari okrog vajencev in njihovih mojstrov še niso temeljito raziskane in urejene. Morda je vprašanje vajencev še najboljše urejeno v lendavski in ljutomerski občini, medtem ko je v ostalih štirih pomurskih občinah položaj vajencev skoraj nemogoč. V teh občinah ni inšpektorjev za delo, ki bi načrtno proučevali in odstranjevali stare zakoreninjene metode učenja vajencev pri raznih obrtnikih. Vendar pa je dokaj čudno tudi to, da tudi družbene organizacije ne posvečajo vajencem dovolj pozornosti. Tudi organizacije LMS na vajeniških šolah bi morale v večji meri razpravljati o teh vprašanjih.
   Vrsto nepravilnosti v odnosih mojstrov do vajencev prinaša tudi devetmesečna statistika inšpektorja za delo okraja Murska Sobota. Le-ta kaže, da je bilo v zadnjih devetih mesecih v našem okraju 20 primerov fizičnega obračunavanja obrtnikov z vajenci Seveda je to število znatno večje, kajti statistika prinaša le take primere. ki jih je bilo moč kaj hitro odkriti.
   Nadurno delo je za marsikaterega vajenca vzrok za njegov neenakomeren telesni razvoj. Dogaja se namreč, da vajenci delajo 12 do 14 ur dnevno, kar je za mladega človeka vsekakor prenaporno. Takih primerov je nešteto. Obrtnike, pri katerih vajenci delajo le 8 ur, bi v vsem okraju lahko prešteli na prste. Zakaj pri takih primerih družbene organizacije ne povedo odločne besede? Enkrat za vselej je potrebno prenehati z barantanjem delovne sile in izkoriščanjem ter z uporabo vzgojnih metod cehovske
dobe. Pri vseh nepravilnostih pa so soodgovorni v veliki ve-čini tudi starši vajencev. Ugotovljeno je namreč, da starši dajejo mojstrom samo za to, da bi sprejel njihovega sina ali hčerko v uk, živila, namesto mojstra pa plačujejo za svoje otroke celo prispevek za socialno zavarovanje.
   Po Zakonu o vajencih je do-
ločena minimalna nagrada za delo v času učenja obrti takole: za prvi letnik 2.500 dinarjev, za drugi letnik 5.000 dinarjev in za tretji letnik 3.500 d:nar-jev. Kaj se dogaja pri privatnih obrtnikih? Skoraj vsi plačujejo vajence po 1000 dinarjev mesečno ali pa celo manj, kar je seveda po Zakonu o minimalni nagradah za vajence za 1500 dinarjev manj. To je nezakonito delo in nespoštovanje zakonskih predpisov.
   V gospodarskih organizacijah je slika drugačna. Naj povemo nekaj primerov. V soboški Panoniji zaslužijo valenci drugega letnika učne dobe, če pokažeš odličen uspeh, celo do 4.200 dinarjev, tretji letniki pa celo do 5 000 dinarjev. Tak sistem nagrajevani vajencev po njihovem uspehu imajo tudi v drugih podjetjih n. pr. v Mizarstvu in Mehaniki v Lendava in še v nekaterih ljutomerskih. radgonskih in soboških podjetjih.
   Pereč problem so tudi dopusti vajencev. Dogaja se, da poleg privatnih obrtnikov tudi državna podjetja in podjet-
ja socialističnega sektorja kaj nerada dajejo vajencem dopustov, čeprav jim le-to po zakonu pripada (50 dni v letnih šolskih počitnicah in 7 dni v semestralnih počitnicah). So pa primeri, ko vajenci dobivajo dopuste v času šolanja, ne pa v času šolskih počitnic.
Pri nagrajevanju po učinku dela v gospodarskih organiza-
cijah, zasledimo nov način izkoriščanja vajencev. Vajenec namreč pomaga ipri delu mojstru, ki je za svoje delo plačan po učinku. Zato se dogaja, da mojster dobiva plačo tudi za delo vajenca, ki pa, kakor vemo, je lahko enakovredno delu pomočnika. Do lakih primerov izkoriščanja vajencev od strani mojstrov smo naleteli pred meseci v soboški Panoni-
ji. V tem podjetju imajo sicer nagrajevanje po akordu, toda bistvo izkoriščanja vajencev o-stane nespremenjeno. V zadnjem času so sicer uvedli poseben način dela z vajenci — učijo se 'v oddelkih, ki jih vodi za to poseben mojster. Stanje se bo izboljšalo šele takrat, ko bodo zgradili novo halo za oddelek za vajence.
     Se vedno pa se dogaja, da mojstri vajenca uporabljajo za vsa druga dela, ki niso v nobeni zvezi z njegovim učenjem. Pogostokrat izglodajo vajenci kot kurirji mojstrov in njihovih družin, saj poleg drugih gospodinjkih del, morajo v trgovine, po mleko itd.
     Vsi ti, kratko nanizani problemi, s katerim« se vsak dan srečujemo med vajeniško mladino, zahtevajo širokih razprav vseh družbenih organizacij.                                 R. J.
     Poslopje obrata Mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru dobiva iz dneva v dan popolnejšo obliko. Čeprav ovira dela nestanovitno vreme, računajo, da bodo obrat v glavnem dogradili že v začetku prihodnjega meseca. Kakor znano, mora že z 29. novembrom steči proizvodnja na 120 statvah. Če omenimo. da so obrat začeli graditi šele pred tremi meseci, lahko rečemo, da so dosedanja dela opravili v rekordnem času. Za to pa imajo poleg gradbenega podjetja in vnetega dela gradbenega odbora precej zaslug tudi množične organizacije, ki so opravile pri gradnji več tisoč prostovoljnih delovnih ur.
SOBOTA
IN
  ŠPORTNI PARK
   Tudi v Pomurju so se pričele razprave o bodočem petletnem perspektivnem načrtu in prav bo, da že sedaj raz-mišljamo o tistih športnih objektih, ki naj bi imeli prednost v nabili bodočih gradbenih ori-zadevanjih ob upoštevanju množičnosti posameznih športov, zanimanja občinstva, potreb našega mladega rodu in delovnih kolektivov na področju športnega delovanja.
  Tokrat se omejimo zgolj na Mursko Soboto. Nedvomno bo mestu kot središču pokrajine že o bližnji bodočnosti potreben (širjenje že obstoječih in ustanavljanje novih industrijskih objektov, s tem pa tudi občutno naraščanje prebivalstva) večji športni park, o katerem bodo našle svoje zatočišče vse zainteresirane športne in telesno-ozgojne organizacije. Saj vemo, da je že seda j dokaj kritično zastran nogometnih igrišč. Trenutno imamo samo eno sposobno igrišče, ki pa že zdaleč več ne zadostuje potrebam posameznih klubov v mestu in okolici. In vendar zanimanje za nogometno igro še vedno naraščal Tudi izrazito delavski šport — kegljanje — še nima d Soboti prave domovinske pravice n objektu, ki bi ustrezal sodobnim pogojem treningov in tekmovanj, čeprav imamo sicer na stotine kegljačev. ki bi se radi polnokrvno posvetih' temu športu, v naših podjetjih. Za želje po zgraditvi sodobno urejenega kegljišča smo zvedeli od predstavnikov soboških delovnih kolektivov tudi na slovesnosti ob zaključku letošnjih delavskih športnih iger. Podobne potrebe pa so pran gotovo tudi o drugih športih.
  Ustrezni športni park v Soboti zasluži torej že sedaj ustrezno mesto d razpravah o petletnem perspektivnem načrtu — tako s stališča ustrezne lokacije, pri čemer bo treba dati besedo tudi projektantom in drugim činiteljem pran tako pa tudi sredstev, ki jih bo potrebno zagotoviti v ta namen: prispevkov komune in o-kraja. športne loterije in iz drugih virov, med katerimi prav gotovo ne bodo na zadnjem mestu prispevki delovnih kolektivov in ostalega prebivalstva, če bomo seveda znali prijeti na pravem mestu. Začeti pa je treba ...
Izbira, postrežba in čistoča v soboških gostilnah  in  trgovinah
  TRI URE Z INŠPEKTORJI
 »V TRGOVINAH ZAHTEVAJ PO 50 DKG SLADKORJA IN MAKA TER ZAVOJČEK MILA, V GOSTILNAH PA 2 DCL SORTNEGA VINA.« TAKO SMO NAROČILI NAŠEMU »POTROŠ-NIKU« JOŽETU. KO SMO ONDAN NAPRAVILI V SODELOVANJU S TRŽNIM IN SANITARNIM INŠPEKTORJEM PO KOROŠKIH TRGOVINAH IN GOSTILNAH MAJHNO PRE-IZKUŠNJO IZBIRE, POSTREŽBE IN ČISTOČE.
   Ura je bila devet. V gostišču pri tovarni »Pomurka« so številni gosti močno zaposlili natakarico. Med našim »gostom« in natakarico je nastal majhen nesporazum zaradi razlike 7 dinarjev pri 2 dcl. Ugo-
tovili smo še, da sta bili natakarici brez predpisanih trakov čez lase. V kuhinji so imeli pripravljeno precej bogato izbiro toplih jedil.
   V    gostišču hotela Zvezda na Lendavski cesti poslovodje nismo našli doma, kuharica pa nam ni mogla postreči s fakturo za vino, ki so ga točili. Z inšpektorji smo nekoliko pobrskali še po shrambi in kleti. Prazne steklenice od kompotov, žlice v marmeladi, kruh in steklenica z bencinom ter stari arhiv, vse to je polnilo tesno shrambo. »Danes smo nameravali pospraviti, pa ste nas prehiteli,« se je opravičevala kuharica. Nekolikšen nered smo našli tudi v kleti. Kuharica in natakarica sta plačali po 500 dinarjev kazni.
   V    gostišču »Grozd« je bil lože sicer takoj postrežen, vendar mu je natakarica brez opravičila postregla z laškim rizlingom po 300 dinarjev, čeprav je zahteval belo vino po 200 dinarjev. Ko pa je zahteval blok s ceno, mu je natakarica pojasnila, da teh ne dajejo... Zaman pa smo gledali po stenah za cenikom. Cene so imeli le v jedilnem listu. Vino je še precej ustrezalo. V kuhinji pa je sanitarni sprožil pravcato nevihto, ko je izbrskal na pol umite kavne skodelice in nože.
v pomivalnici pa kup smeti in odpadkov. Kuharica se je skušala za to znesti nad pomivalko. Nekje izza štedilnika so se pripodile mačke. Za ugotovljene nepravilnosti pa je poslovodja plačal 2000 dinarjev kazni. V gostišču »pri Štajercu« smo jih presenetili prav pri serviranju kosila. V shrambi in kuhinji smo odkrili red in čistočo, nekaj nevšečnosti jim je povzročal le pokvarjen hladilnik. Tudi naš gost je bil v redni in še kar hitro postrežen.
NERED V TRGOVSKIH
   SKLADIŠČIH
   Moramo reči, da so v vseh trgovinah, ki smo jih obiskali, razen v eni, našemu potrošni-ku« dokaj točno odtehtali na-ročno blago. Pa tudi pri zavijanju nismo odkrili nepravilnosti. Povsod so se trudili, da bi stranke kar najhitreje postregli. Povsod se je čutila prizadevnost prodajalcev.
   To pa se je nekoliko premalo čutilo v neurejenih skladiščih. Zlasti pomanjkljivo je razporejanje posameznih artiklov. ki bi morali biti med seboj ločeni. Pa tudi čistoča je precei pomanjkljiva. Seveda le v skladiščih, kamor ne sega pogled potrošnika.
                        -ko
Inšpektorja ugotavljata odstotek alkohola
ZGLEDNA SKRB ZA NAJMLAJŠE V RADENCIH
      Na pobudo zaposlenih mater na zboru volivcev, so v letošnjem šolskem letu uvedli v vrtcu Slatina Radenci nov delovni čas od 7. do pol 15. ure. Pred tem so otroci dobivali v ustanovi le malico, sedaj pa dobivajo tudi kosilo. Po kosilu še malo počivajo, za kar imajo posebne ležalnike. Ko sc vrnejo domov, jih že čakajo starši, ki so med tem prišli iz službe.
   Z uvedbo kosila je uprava vrtca posebno zadovoljila zaposlene starše, predvsem tislužbence in delavce zdravilišča. Starši prispevajo zn te otroke 1300. za ostale, ki ne
dobijo kosila, pa 300 dinarjev mesečno. Potrebno kuhinjsko opremo si je ustanova nabavila izven proračunskih sredstev. To ji je uspelo z dobrim gospodarjenjem, s prispevki staršev in od ostanka denarja novoletne jelke. Za nabavo kuhinjske posode ter za jedilno posodo in jedilni pribor za otroke pa je prispevalo zdravilišče, ki kaže veliko zanima-nje za urejevanje vrtca, 80.000 dinarjev. Vrtec ima tudi potrebno ozimino za svojo kuhinjo. Upravni odbor vrtca je
skozi leto poskrbel tudi za ureditev notranjih in zunanjih prostorov. Na lepo urejenem igrišču imajo otroci na razpolago tekočo vodo, v sadovnjaku so posadili 22 pritličnih jablan.
kamor so prej navozili 22 pro-storninskih metrov zemlje. Okrog igrišča so postavili 23 betonskih stebrov, ki, so med seboj povezani z žico, po kateri se vije vinska trta. Vse to so s prostovoljnim delom napravili skupno z upravnim odborom starši zaposlenci otrok.
   To pa še ni vse! Prihodnje loto bodo postavili lopo za spravljanje večjih igrač in rekvizitov, zgradili bodo bazen, namestili tobogan, pa še to in ono imajo v načrtu. Ta-
ko se otroški vrtec v Radencih, s katerim so starši zaposlenih otrok zelo zadovoljni, uvršča med najbolje urejene otroške ustanove v občini.
                            tka
Letos si je beltinska mladina uredila igrišče
     Fanta sem poznal že nekaj časa. Pred kratkim sva se srečala v Ljutomeru. Prišel je iz vajeniške šole. Vprašal sem ga, kje in kakšne obrti se uči.
     ►►Mizarstva se učim«, mi Je dejal.
     ►►Lep poklic«, sem mu pritrdil. »Vendar pa, ali ni zate malce pretežak, ker si v primeru z drugimi tvojimi vrstniki slabo razvit«.
     Že, že. Toda to delo me veseli. Saj ni tako težko. Vendar pa . . .. če bi . . .«.
     ►►Kaj pa je narobe? Ali se z mojstrom ne razumeta«, sem ga naravnost vprašal.
     ►►Razumeva in ne razumeva. Moral bi se učiti za šolo, vendar pa še danes, ko smo Imeli pouk, moram nazaj v delavnico.« Ura je bila namreč že okrog pol štirih popoldne.
     »Koliko časa pa delaš takrat, ko nimate pouka?«
     »V delavnico moram priti ob štirih zjutraj in delam ves dan. Domov se vračam šele ob šestih, pogostokrat pa tudi ob osmih zvečer«.
     Se sva govorila. Nagrado Ima majhno. Komaj tisočaka na mesec. Tudi dopusta še ni imel, čeprav se uči že toliko časa, da bi ga moral dobiti.
V KRATKEM PO POMURJE
   PETROVCI — Občinski komite ZKS in obč. odbor SZDL v Petrovcih sla organizirala v minulem trdim za ožji politični aktiv predavanje o mednarodnem položaju v svetu in o 15. zasedanju Generalne skupščine OZN. V tem tednu pa bodo priredili podobna predavanja še po nekaterih večjih krajih.
   ŠALOVCI — Kmetijska zadruga v Šalovcih je začela v teh dneh graditi sodoben hlev za 200 glav goveje živine. Novi hlev gradijo v središču porajajoče se zadružne ekonomije.
   MARKIŠAVCI — Trud ni bil zaman. Tako pravijo mladi zadružniki iz Markišavec, ki te dni pospravljajo pridelek. Hibridna koruza je leno obrodila. Na razmeroma majhni parceli so pridelali več kot 30 metrskih stotov na hektar. Pridelek bodo prodali kmetijski zadrugi. Začeli pa so tudi s pripravami za setev italijanske pšenice.
   PETROVCI — Inciativni odbor SZDL je na zadnji seji razpravljal o pripravah na konferenco, ki ho v prvi polovici novembra. Na seji so tudi skleni-
li, da bodo v kratkem včlanili v SZDL vsaj 50 odst. volivcev.
   PUCONCI — V ponedeljek je kmetijska zadruga v Puconcih organizirala za žene-zadruž-nice enodnevni tečaj za vkuha-vanje in vlaganje. Udeležba je bila precej številna. Zadružnice bodo pozneje vkuhavale na domu.
MALA POLANA — Pred nekaj dnevi je bil v Mali Polani sestanek vodstva organizacije SZDL, na katerem so se pomenili predvsem o letni skupščini, ki ho te dni. Razpravljali so tudi o ustanovitvi mladinskega aktiva.
   ČRENSOVCI — Upravni odbor kmetijske zadruge v Čren-sovcih je na zadnji seji razpravljal o pospešitvi sklepanja pogodb za jesensko setev, o osnutku poslovnika, nakupu osnovnih sredstev ter o gradnji zadružnih objektov. Ugotovili so. da se ho setev zapoznela zlasti na območju Bistric, porabili pa bodo večino gnojil, ki jih imajo na zalogi. Razpravljali so tudi o novem poslovniku ter o sestavi novega tarifnega pravilnika. ki bo temeljil na nagrajevanju po učinku. Ta sistem
bodo najprej uvedli na področju živinoreje.
   V kratkem bo zadružni svet obširneje razpravljal o smernicah petletnega perspektivnega plana. Kakor omenjajo v zadruga bodo v prihodnjem planskem obdobju dali največji poudarek lastni proizvodnji.
   RADMOŽANCI — V minulem tednu so imeli v Radmo-žaneih množični sestanek SZDL. na katerem so razpravljali o odlokih o agrotehničnem minimumu ter o konferenci SZDL in o nalogah organizacij v prihodnjem obdobju. Sestanku je prisostvovalo blizu 100 vaščanov.
   ČREŠOVCI — Na nedavni seji krajevnega odbora organizacije SZDL v Črensovcih so se pogovorili o pripravi na konferenco. ki bo 13. novembra. Ustanovni so 4 sekcije, med njimi sekcijo za gospodarstvo, prosveto in šolstvo.
   GRAD — Prosvetno društvo pri Gradil je na nedeljskem letnem občnem zboru med drugim razpravljalo tudi o ukinitvi kino predstav, ki zaradi premajhnega obiska niso rentabilne. Sklenili so. da bo kino zaprt vse do takrat, ko bodo uredili vprašanje glede finansiranja.
   Ko so razpravljali o dosedanjem delu društva, so sklenili, da bodo okrepili zlasti dejavnost dramske skupine, ki je v minuli sezoni uprizorila le Desetega brata, s katerim je gostovala tudi v okolici.
VLAK POVOZIL KRAVO
   Na železniškem prelazu pri Me-leh je te dni povozil vlak telico, last Stefana Snajderja. Nesrečo je zakrivil Snajder, ker ni dovolj pazil na žival, ki je zašla na železniško progo.
V LENDAVSKEM MIZARSTVU NOVE INVESTICIJE
     Julija letos je lendavsko Mizarstvo začelo z gradnjo obratovalnih prostorov v skupni površini 1400 kvadratnih metrov. Ker podjetju ni uspelo na natečaju za investicij ko posojilo, so z gradnjo kljub temu začeli. Sredstva zdaj črpajo iz občinskega investicijskega sklada in Iz lastnih skladov. Za gradnjo bodo porabili okrog 3G milijonov dinariev. Računajo, da bodo novi prostori zgrajeni do sredine prihodnjega leta. Po končani izgradnji obratovalnih in poslovnih prostorov bo podjetje še investiralo 25 milijonov dinarjev za stroje, 20 milijonov dinarjev pa so predvideli za dvig družbenega standarda.
   Podjetju je bilo nujno graditi nove prostore zaradi tega, ker so dosedanji prostori že taki, v katerih je normalno delo skoraj nemogoče. Težave sa tudi v tem, ker so vsi trije obrati (mizarstvo, pleskarstvo in tapetništvo) vsak na svojem koncu Lendave, kar je seveda za podjetje zelo nerentabilno
zaradi prevozov pohištva v več obratov. Po končani rekonstrukciji bo podjetje še obdr-
žalo mizarska, tapetniška in pleskarska dela, vendar tako, da se bodo predvsem speciali-
zirali na izdelovanju serijskih proizvodov za gradbeno industrijo in le del obrata bodo namenili za usluge potrošnikom. Pripravljajo tudi načrte za predelavo jelševine v vezane plošče. Predvidevajo pa, da se bo v novih prostorih lahko zaposlilo poleg dosedanjih 50 delavcev še kakih 60 ljudi.
POMURSKI VESTNIK. 27 OKT
5

                              L. Norčič strelja enajstmetrovko... Vratar Kladivarja je bil nemočen... 3:0 za Soboto!
                                       Celjski uspeh, ki vliva upanje...
BRAVO, NAŠI FANTJE!
        Moštvo Sobote je tudi po nedeljski tekmi s Kladivarjem na sicer vročih celjskih tleh ostalo neporaženo ... To je uspeh, ki, kot vse kaže, ni slučajen, marveč je rezultat iz tekme v tekmo boljše igre, ki jo prikazujejo plavi na domačem igrišču in na gostovanjih povsod po Sloveniji. Doslejsnja bilanca je nadvse pozitivna: štiri zmage in en neodločen rezultat, kar ne le dokazuje, da je moštvo Sobote krepko pretrgalo s preteklostjo, ko je ponavadi izgubljalo na tujih igriščih, marveč tudi, da že njegov doslejšnji izkupiček potrjuje mnenja optimistov, ki napovedujejo Soboti ugodne izglede za zasedbo najvišjega nogometnega prestola v Sloveniji.
        In še nekaj je vredno zapisati v uvodu: menda še doslej ni bilo med ljubitelji tega športa v Pomurju, zlasti še o Murski Soboti, tolikšnega zanimanja za izid tekme, kot je bilo prav preteklo nedeljo za derby srečanje v okviru SCL v Celju. Že ob petih popoldne so se zbrali pred poslopjem pošte številni navijači, katerih nepopisna radost je bila. ko so izvedeli za zmago svojih ljubljencev. V ponedeljek so ljudje dobesedno razgrabili naklade Poleta. Dela. Večera... Enaj-stortca Sobote je za svoj nedeljski podvig prejela številne čestitke. med drugimi tudi od Nogometnega kluba Kovinar iz Maribora. >Bravo. tovariši.. .< pišejo v svoji brzojavki mariborski nogometaši in njihovim čestitkam se pridružujemo tudi mi.
        Sicer pa pomeni zmaga Sobote nad celljskim Kladivarjem 4:2 (3:0) največ je presenečenje za slovensko športno javnost v nedeljskem nogometnem plesu slovenske conske lige. Ostali rezultati so bili več ali mani pričakovani: Slovan ; Olimp 6:1 (2:1), Nafta : Ljubljana 0:4 (0:2) — vse kaže. da našemu drugemu predstavniku v SCL ne gre in ne gre pa četudi na domačem igrišču, zato je še moral naprej ostati na dnu lestvice brez točke — Ilirija : Nova Gorica 4:0 (1:0), Triglav : Krim 2:3 (2:2).
Potočnik je po Maučecu streljano žogo prestregel z glavo in jo prisebno poslal v mrežo: 4:1 za Soboto! Usoda Kladivarja je bila sedaj takorekoč zapečatena. V 80. minuti so domači izvajali deveti kot. Veliko gnečo pred vrati je izkoristil Vodeb in z nekaj metrov zmanjšal rezultat na 2:4. Potem snet o-fenzlva domačinov. Slabi streli Vodeba in Marinčka pa so ostali brez zadetka.
    Sobota je zasluzeno zmagala. Tn ne samo to: zaslugo za to pomembno zmago je pripisati celotnemu moštvu in težko je posebej imenovati posameznike, ki so morda izstopali, če nočemo delati krivice moštvu, ki je v Celju briljiralo predvsem kot uigran kolektiv.
    V predtekmi pa sta se pomerili za prvenstvo mladinski moštvi istoimenskih klubov. Zmagali so domačini z rezultatom 4:3.
                       Četrto kolo Pomurske nogometne lige
NA ČELU RADGONA
    Rezultati IV. kola PNL. so v znamenju neodločenih rezultatov — ostrih borb za zmago. Od štirih tekem so se kar tri končale z remijem. Najbolj vsekakor presenečata rezultata tekem Sobota B : Tišina in Ljutomer : Radgona. Že zadnjič smo ugotovili, da mladi Tišinčani igrajo lep nogomet in to so v nedeljo znova potrdili. Ob malo večji sreči bi tudi njihova zmaga bila zaslužena. Imeli so par ugodnih priložnosti za gob vendar pa jih v glavnem zaradi pomanjkanja rutine pri streljanju niso izkoristili. Vse kaže, da bo moštvo Tišine še imelo vidno vlogo v tem tekmovanju za prvenstvo. Ze sedaj pa lahko ugotovimo, da je v tem moštvu par nadarjenih igralcev, ki bodo lahko z vztrajno vadbo napredovali in se razvili v dobre graditelje igre. Prav tako preseneča tudi to, da je doslej še nepremagano moštvo
Radgone izgubilo eno točko v Ljutomeru. Pa bo le tako, da Ljutomerčanom tudi visok poraz v Dobrovniku ni vzel dobre volje in so spričo tega v nedeljo zabeležili res lep u-speh. Samo tako naprej! Edino zmago v tem kolu je doseglo moštvo Dobrovnika proti mladim nogometašem »z Kupšinec in tako pospravilo obe točki. Igralcu Kupšinec ne morejo in ne morejo do prvega uspeha, pa se jih, kot kaže, lotevata malodušnost in nediscipliniranost, kar pa ne smejo dovoliti, saj jim morajo biti začetno neuspehi le resnejše opozorilo za temeljitejše priprave.
   Vse tekme so se končale v najlepšem redu, brez incidentov, kar je hvale vredno za vsa sodelujoča moštva. Po poročilih ‘iz Dobrovnika, so tam še posebej dobro organizirali red na igrišču.
                                                                                                                                                                                                 REZULTATI IV. KOLA PNL:
   V Murski Soboti: Sobota B : Tišina 3:3 (3:2); v Beltincih: Beltinci : Pušča 2:2 (2:1); v Ljutomeru: Ljutomer : Radgona 2:2 (1:2); v Dobrovniku: Dobrovnik : Kupšinci 4:0 (4:0). — Tekma Planika : Nafta B je bila že odigrana. Zmagala je Planika z rezultatom 2:0.
                                                                                                                                                                                                                              H. H.
   LESTVICA PO IV. KOLU PNL Radgona          5 4 1  0  29:6 9
Planika          4 4 0 021:1    8
Pušča                4211 23:14  5
Sobota B         4 2 11   16:13 3
Nafta B          4 2 1 1    9:8 S
Tl lna           4 112    19:17 3
Beltinci         4 112      6:3 3
Ljutomer         4 0 2 2   7:15 2
Dobrovnik        4 1 0 3   5:20 2
Kupšinci         5 0 0 5   3:40 o
  ČESTITKA
   K pomembni in zasluženi zmagi v Celju nad Kladivarjem iskreno čestitamo enajstorici in vodstvu NK Sobota.
  S športnim: Zdravo!
                                                                                                                               NK Grafičar
RUŠE-RAZOČARANJE
POHORJE : GRAFIČAR 3:2 (2:1)
     Soboškega Grafičarja je v nedeljo na terenu Pohorja v Rušah zastopalo okrnjeno moštvo in kljub temu smo s precejšnjo mero optimizma pričakovali zmago črno-belih, ki pa žal ni prišla. Grafičar je mo-
ral tokrat spet položiti orožje pred nasprotnikom, ki je igral požrtvovalneje in je zato tudi zasluženo pobral obe točki.
   Že v prvih minutah igre so domači ostro napadali. Igralo se je večinoma na polju Goa-fičarja. V 15. minuti se jim je posrečilo. Flakus je prvi zadel Grafičarjevo mrežo. Gostje so v 40. minuli igre izenačili. Radulovič se je znašel sam pred vratarjem in je gol takorekoč že visel v zraku, ko je pritekel obrambni igralec domačih Vu-tolin, hotel odvrniti nevarnost, toda namesto tega je žogo sam poslal v mrežo (avtogol). Tik pred koncem polčasa so domači dosegli drugi gol. Mernik je streljal ostro s kakih 25 metrov mimo vratarja Čaka, ki ga je pri branjenju precej motilo nasproti sijajoče sonce, v vrata. V tem polčasu so domači igrali bolj borbeno kot gostje, katerim se le poznalo, da psihično niso bili dorasli svoji nalogi.
   V 15. minuti drugega polčasa je bil spet uspešen Mernik. V 20. minuti je sodnik izključil iz igre L. Flisarja. Kazen je bila preostra, saj je ta igralec samo ostreje startal na žogo. Takoj za tem je izstopil iz igre tudi Pavlič zaradi poškodbe. Potlej pa so gostje, kljub devetim igralcem na polju. prevzeli pobudo povsem v svoje roke. Kmalu je imel Ri-tuoer idealno priložnost za gol, vendar je zaradi oklevanja pri streljanju ni izkoristil. Po več cm številu naglih napadov je gostom naposled le uspelo zmanjšati rezultat na 3:2. Po lepem predložkn Kološe iz same kornerske črte je Radulovič dosegel drugi gol za črno-bele dve minuti pred koncem tekme. Igralci Grafičarja so bili še naprej v očitni premoči, toda bilo je premalo časa, da bi lahko dosegli izenačenje ali morda še kaj več.
KLADIVAR : SOBOTA 2:4 (0:3)
    V začetku tekme Je bilo na obeh straneh precej nervoze. Gostujoči igralci so kmalu uvideli, da Kla-dlvar v obrambi precej šepa in zato so s hitrimi prodori začeli spravljati v zadrego domače branilce. Po zaslugi zelo slabega vratarja Lebana je Sobota prišla v vodstvo že v 18. minuti. Spodrsljaj
Marinčka v obrambi je spretno izkoristil Maučec in zatresel nasprotnikovo mrežo. Ta gol je očitno ohrabril goste in podvojil njihovo borbenost. Tako je bila pobuda kmalu povsem v njihovih rokah. Vedno lepše so preigravali Kladi-
varjeve igralce. V 38. minuti je Miloševič iz položaja, ki je bil nevaren za Lebanovo svetišče, povijal rezultat na 2 0. Tudi pri tem golu je botroval« Kladivarjev vratar. Komaj pa je žoga zapustila sredino igrišča, že so igralci Sobote bliskovito napadli. Njihovo akcijo Je Marinček v sili nepravilno zaustavil v kazenskem prostoru. Najstrožjo kazen — enajstmetrovko - je L. Norčič zaneslji-vo uresničil in tako dosegel tretji gol za barve Sobote. V tem času je če vse kazalo, da bo Kladivar doživel tokrat pravo katastrofo na svojem igrišču. Vsi njegovi igralci so igrali zbegano in delali začetniške napake.
       V drugem polčasu so gostje okrepili obrambno vrsto in kljub temu nevarno napadali, zamenja položaj; sedaj Je srednji napadales. V 56. minuti Je Perc z najlepšim polom dneva znižal re-zultat na 3:1. Kladivarjevi so začeli silno napadati. Ta njihov polet pa Je trajal samo kakih 28 minut in v tem kritičnem času je imel polno posla odlični vratar Sobote Vrdjuka. pa tudi ostali braneči so brezhibno opravili svoj posel, tako da domačim ni uspelo zadeti v črno. Da Kladivar ni dosegel zaželenega gola, se ima zahvaliti netočni igri svojih napadalcev. V 78. minuti so gostje dobili« prosti strel kakih 40 metrov od Kladivarjevih vrat.
Nekaj podatkov o tekmi:
    Sodniku Janžekoviču sta se obe enajstorici predstavili v tej-le postavi:
   SOBOTA: Vrdjuka, Drvarič, Sarotar. Skalar, Dozet, J. Norčič, Sečko. L. Norčič, Potočnik, Maučec, Miloševič.
   KLADIVAR: Leban (Breznik). Vodeb, Coklič, Skedenj, Marinček, Kokotec, Godunc. Hočevar Štor), Sega, Hribernik, Perc.
    Strelci golov: Maučec v 18., Potočnik v 78. minuti, Miloševič v 38. in L. Norčič v 40. minuti (enajstmetrovka) za Soboto,   _________e
barve pa Perc v 56. in Vodeb v 60. minuti igre.
Rokometni mozaik
      Širom po Pomurju je bilo preteklo nedeljo živahno tudi na rokometnih igriščih. V M. Soboti je na igrišču Partizana žensko moštvo domačega Gra-fičarja premagalo ustrezno e-kipo Učiteljišča 3:2. Ta zmaga 'e za mlado moštvo Grafičarja vsekakor uspeh, če upoštevamo, da nastopajo v moštvu izključno delavke iz proizvodnje. Potem le člansko moštvo Grafičarja odpravilo ŠAG z rezultatom 36:18. Prvi polčas je pripadal Grafičarju, saj je nasprotnik igrati samo s 5 igralci, ,v drugem polčasu na bile sile izenačene. Moštvo Učiteljišča je podleglo ESŠ 16:23, medtem ko je v ženski konkurenci Gimnazija odpra-viloa Krog z rezultatom 8:6. V Krogu je bilo srečanje med domačim moštvom in gosti iz Relije. Zmagali so Beltinčani 33:19 Igralke ESŠ so se od-pravile kar peš (res amaterska požrtvovalnost v Beltince, kjer so kljub temu premagale domače moštvo s 16:3 In še dva rezultata                     pionirskih sre-
        LESTVICA SCL PO V. KOLU SOBOTA                        5            4 10 11:5        9
Ilirija                       5            3 11 P:3         7
Ljubljana«                    5     2    2   1     13:5     6
-Maribor«                     5     3    0   2     17:9      
Rudar                         5     2    2   1      7:8     6
Krim                          5     3    0   2      7:7     S
Kladivar                      5           2 1 2  18:10      5
Olimp                         5            2 12 9*t5        5
Slovan                        5     1    2   2     11*8     4
             Gorica              5     2    0   3    10:16     4
Triglav                       5            10 4 13:17       2
NAFTA                         5     0    0   5     2:25     0
čanj: Bakovci : Mladost 8:11, Cankova : Polet 3:13.
   V nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo v jesenskem delu tekmovanja — v ženski in pionirski konkurenci. Pri ženskah je jesenski prvak ekipa ESŠ z 8 točkami in boljšo gol razliko, slede Učiteljišče 8, Graftičair 6, Beltinci 5, Gimnazija 2, Krog 1 točka. Pri pio-nirih pa so na čelu mladi rokometaši Beltinec z 8 točkami, nim pa sledijo: Polet 6. Mladost 4. Bakovci in Cankova po 1 točka.
   Moški so igrali predzadnjo kolo. Sedanji vrstni red: Beltinci 8. Grafičar in ESŠ po 6 točk itd. Jesenski prvak v tej konkurenci bo znan že v nedelj ko bodo igrali zadnje kolo.
    V nedeljo, 30. oktobra 1960
    V    Murski Soboti: Pušča : Dobrovnik, ob 9.00, služ. delegat Ska-rabot; Kupšinci : Ljutomer, ob 10.45, služ. delegat Katona.
    V    Turnišču: Planika : Sobota B ob 14.30, služ. delegat — sodnik:
    Na Tišini: Tišina : Beltinci, ob 14.30, služ. delegat Kreslin.
    V    G. Radgoni: Radgona : Nafta B, ob 10.00, služ. delegat Prkič.
    Naprošamo vse klube, da se tega razporeda tekem točno držijo, posebno še v M. Soboti. V primeru nerednega prihoda na igrišče tekem ne bo.
FUJ, PLAVI!
        Rad obiskujem nogometne tekme in nič ne de, če vem, da te tekme ne bodo na vLku, saj za to tuni niso dani pogoji za vse kraje nagega Pomurja. Tudi to nedeljo sem si ogledal tekmo Ljutomer -» G. Radgona. Začetka nisem videl in sem tekmo nekaj časa zamudil. Ker so igrali nogometaši tekmo na travniku zunaj Ljutomera, sem že od daleč slišal piščalko za tekmo določenega sodnika in čudne klice in kričanje gledalcev. Besed sprva nisem razumel; toda kmalu sem slišal razločno: »Fuj, plavi, fuj, plavi!« Začudeno sem se ustavil, saj so bili Ljutomeržani do sedaj kar v redu navijalci in so z dostojnimi klici bodrili svoje nogometne ljubljence. Prišel sem bliže in zagledal nekako v sredini skupino moških kričačev, ki je divje mahala z rokami in se venomer drla: "Fuj plavi!« Ti -plavi« so bili namreč Radgončani. Pogledal sem po Igrišču; ničesar takega niso delali ti nesrečni plavi«, da bi bili upravičeni sprejemati take ljubeznive klice. Začudeno sem vprašal najbližje gledalce, zakaj Ljutomerčani tako nekulturno sprejemajo svoje goste iz Radgone, pa so mi dejali: Saj niso iz Ljutomera, iz Turnišča so! No«, sem si dejal, ta je pa dobra! Kaj pa Je prijelo te ljube Turniščane, da spuščalo iz sebe tako nevsakdanje glasove in čemu so prišli kričat v Ljutomer?« Pa mi Je brž rekla' tovarišica iz Ljutomera: -Ja. tovariš, ko bi slišali te tovariše še mnogo drugih v Turnišču Ko boste šli igrat s Planiko. Je naj-boljše, če vzamete s seboj milico, drugače vam bo slaba predla« Zamislil sem se. Na igrišču pa se je zopet začulo: Pek, žemlje! Pek, žemlje:« To Je letelo na sodnika, ki je menda po poklicu pek. ln če je, je morda to kakšen sramoten poklic! Morda za nekatere turniške navijače. Vse te žaljivke, ki so bile čisto osebnega značaja, so sodnika zmedle in je moral zaradi tega in, ker so ti vrli Tur-niščanje tudi tu pa tam prekoračili belo črto na igrišču, tekmo prekiniti. Ko sem na koncu tekme skušal s temi nadebudnimi kulturniki malce pokramljati o vlogi navijača, so mi na koncu povedali, da naj pridemo iz Radgone na tekmo bodrit svoje fante le, če bomo imeli kondicijo. No, lepo vabilo! Če mislijo nekateri, da so nogometne tekme v našem Pomurju zato, da bomo na njih uganjali surovosti, netili nelepe strasti, Je boljše, da s takim nogometom prenehamo. Turnišče pa sl s svojo delegacijo navijačev v Ljutomeru ni pridobilo posebnih simpatij in ugleda. Torej navijači izven Turnišča, pozor; če hočete biti v Turnišču uspešni, ne pozabite prinesti s seboj kondicije!
                                                      Manko Golar
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
RADIJSKI PROGRAM
od 30. okt. do 5. nov.
                                                                                                                            NEDELJA
   8.00  Mladinska radijska igra —
Friedrich Feid: Jezdec na oblaku; 8.47 Iz albuma otroških pesmi Pavla Sivica; 9.02 Melodije za dobro voljo; 10.00 Se pomnite, tovariš . . . - Anton Ikovic: Napad v Kačjeku; 10.45 Radi jih poslušate! (Spored zabavne glasbe); 11.30 Nedeljska re-porta a - Z. Stefančič: 15-letna bilanca; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo-I; 13.30 Za našo vas; 14.15 Na M poslušalci čestitajo in pozdravljajo-II; 15.30 Iz solistične glasbe Swopina ln Ger--shwina; 16.00 Humoreska tega tedna - France Magajna: Poročna darila: 16.20 Za nede’jsko popoldne (Spored zabavne glasbe); 17.10 -Peli so jih mati moja . . .«; 17.30 Radijska igra — Jan Solov!': Čez pet minut bo polnoč; 18 30 Operetne uverture; 18 45 Trlo Slavka Avsenika; 19.30 Radijski dnevnik ln Športna poročila; 20.05 Izberite melodijo tedna’; 21.00 O Verdiju in njegovem delu — II. oddaja; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Nočni koncert:     24. 00 Zadnja
poročila in zaključek oddaje.
                                                                                                                         PONEDELJEK
   8.00    Poročila; 8.05 V deželi Mi-gue a Cervantesa; 8.42 Zabavni zvoki z ansamblom Majmirja Sepeta; 9.20 Prizori iz komičnih oper; 10.15 Od polke do calypsa; 10.40 Poje ljubljanski komorni zbor p. v. Mladena Pozajića 11.30 Za otroke; 12.00 Veseli hribovci; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. Marjan Pavšič Naloge veterinarjev v j-vinoreji 12. 25 Majhni nabavni ansambli; 13.30 Igra Mariborski godal-
ni ansambel, dirigira Jakov Cipci; 13.50 Popevke na tekočem traku; 14.15 Jugoslovanske radijske postale pozdravljajo slovenske poslušalce - IV. oddaja Radio Skopje; 15.40 Nasi popotniki na tujem
-  Milenko Šober: V Durbanu sem doživljal afriško kulturo; 16.00 O-perne melodije; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik; 18.15 Slavni umetniki našega časa - TV.; 13.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni va-rietč; 20.45 Kulturna tribuna; 21.00 Prisluhnimo kvintetu Jožeta Kam-piča!; 23.05 Za ljubitelje modernih popevk; 23.35 Plesni orkester RTV Ljubljana.
                                                                                                                             TOREK
    8.00    Mladinska radijska igra — Maurice Maeterlinck: Sinja ptica; 8.55 Dve jesenski pesmi v izvedbi otroškega zbora; 10.00 Da bi drugi živeli; 11.00 Simfonični koncert;
12.00 Opoldanski glasbeni spored;
12.30 Zbori in ansambli iz oper;
13.30  Slovenske narodne pesmi;
14.00 Melodije za godala; 16.00 Re-
portaža z žalnih svečanosti; 17.00 Radijska igra — Oskar Davičo; Zrenjanin: 17.34 Tam na Pugled pori . . . (Pesmi naših partizanov); 17.56 Dolina miru; 18.15 Tragične ljubezni; 19.05 Igrajo veliki zabavni orkestri; 20.00 Jugoslovanske zborovske skladbe; 20.30 Glasovi ki so utihnili:   21.30 Lahka glasba;
22 50 Narodne žalostne (literarna oddaja); 23.05 Od melodije do melodije.
                                                                                                                             SREDA
    8.00 Poročila; 8.05 Mladina poje
—   Predstavljamo vam mladinske
pevske zbore iz Zagorja, Laškega in Apač; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 10.15 Iz oper Bellinija, Donizettija in Rossinija; 11.00 Od plesišča do plesišča; 11.30 Za cicibane; 12.00 Logarski fantje; 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Milan Rovan:   Obvezno zatiranje
bolezni in škodljivcev; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Franc Puntar:   Podganje mesto;
14.35 -Jes pa no hišico mam« -Koroške narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 17.15 Sestanek v sredo; 17.50 Plesni orkester Erwin Lehn; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od Gallusa do Hindemitha — TV. oddaja; 18 45 Pozdrav z gora; 20.00 L. van Beethoven: FIdelio — Opera v 2 dejanjih; 22.15 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom;
22.30 Ameriške popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23 05 Iz modelnega glasbenega sveta — IV. oddaja.
                                                                                                        ČETRTEK
   8.00 Poročila; 8.05 Glasbena polica št. 13 (Spored zabavne glasbe); 8.35 Zbor Madrigalistov iz Celovca; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Ernest Petrin:   Imeli
smo ljudi; 9.25 Skladbe Matija Bravničarja in Pavla Sivica; 10.15 Popevke se vrstijo; 10.40 Pet minut za novo pesmico; 11.00 Melodije iz Španije; 12.00 Trio orglic Andreja Blumauerja; 12.15 Kmetijska nasveti - Jože Kregar: Vrt v novembru; 12.25 Arije iz romatičnih oper;
13.30 Komorni zbor RTV LJubljana p. v. Milka Škoberneta; 13.45 Veli-
ki zabavni orkestri; 14.05 Felix Mendelssohn:    Sen kresne noči,
scenska glasba; 15.40 Iz svetovne književnosti — Max Aub: Splovitev ladje; 16.00 Pevka Olivera Markovič; 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 G. Puccini: Tretje dejanje opere Tosca; 18.30 Helmut Zacharias s svojim orkestrom; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Lojze Krakar Nove pesmi (literarna oddaja); 22.15 Po svetu jazza; 23.05 Mladim plesalcem.
                                                                                                            PETEK
                                                                                                                                                                                                  8.00 Poročila; 8.05 Emil Adamič
— Krun Cipci: Koroška suita; 8.30 Od Beograda do Moskve (Spored zabavnih zvokov in popevk); 9.00 Naš podlistek — J. G. Crowter: Sest velikih zdravnikov — IV. — J. P. Pavlov; 9.20 Narodne za glas in klavir; 9.40 Kotiček za mlade ljubitleje glasbe; 10.15 Skladbe za harfo igra harfistka Jelica Pertot
-  Portograndi; 11.00 Odlomki iz Mozartovih oper; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 11.40 S popevkami čez kontinente; 12.00 Pesmi iz Vojvodine; 12.15 Radijska kme'ka univerza - Nena Luzar: Šoloobvezni otrok; 12.25 Ritmi Latinske Amerike; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13-50 Zenski zbor "Svoboda« Laško p v. Julija Goriča; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Viktor Konjar: Mama. čakamo te: 14 35 Poje sopranistka Victoria de Los Angeles; 15 45 Radijska univerza — ing.
vle Vrbič:  Rudarstvo Slovenije;
16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.25 Vrtimo ploščo za ploščo; 18.00 Iz naših kolektivov; 10.15 Napevi z Dunaja; 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi - II.; 20.00 Lepe melodije; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Z violino skozi čas - II .; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Zapletate z nami!; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni komorni koncert.
                                                                                                                                                                      SOBOTA
     0.00 Poročila; 8.05 Zabavni orkester RTV Beograd; 8 30 Majhen koncert kitarista Bruna Tonazzija; (ponovitev) — Viktor Komar: Mama. čakamo te’; 9.25 Ali vam upa-ja'; 10 15 Zvočni mozaik; 11.00 Od popevke do popevke; 11.30 Pionir-ski tednik; 11 50 Slovenski umetniki igrajo mladim poslušalcem -
Rok Klopčič; 12.00 Dobri znanci godejo in pojo; 12.15 Kmetijski nasveti — Redni in izredni študij na Agronomski fakultet.; 13.30 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzu-lje; 13.50 Dvospevi iz Puccinijevih oper; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Zvočni kaleidoskop; 16.25 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona« - IV. oddaja; 16.40 Pevski zbor France Pre eren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Četrt ure s pevcem Markom Novoselom; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Narodne in ponarodele v priredbi Vlada Goloba; 18.30 Plesni zvoki; 18.45 Okno v svet; 20.00 Oj, more duboko . . .« (Vese^ in zamišljene iz naše Istre in Dalmacije); 20.20 Kakor v kinu — Napad na poštno kočijo; 21.00 Me-lodije za prijeten konec tedna; 22.»R Oddaja za naše izsejence; 23.05 Plesna glasba.
Radio Murska Sobota
                                                                                                                                       NEDELJA
    12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila. obvestila in reklame; 12.30 peli vam bodo domači zbori; 12 40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte.
                                                                                                                                         TOREK
    17 00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku,
                                                                                                        ČETRTEK
   17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame: 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte.
                                                                                                         SOBOTA
   17 00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte.
POMURSKI VESTNIK, 27. OKT.
6
                                               Zadružniki II. osemletke v M. Soboti so zborovali
     Nedavno so se pionirji-za-družniki soboške II. osemletke zbrali na letnem občnem zboru. Učilnica, v kateri je bilo zborovanje, je bila skoraj pretesna, saj šteje zadruga nad 80 članov. Vsi so z zanimanjem sledili poročilu predsednika.
   V preteklem letu je zadruga gojila krompir, črni ribez in solato. Bogat pridelek priča, da so pionirji dobro obdelali zemljo in dobro preračunali donosnost zemljišča, ki so ga dobili. Lepi dohodki so jih navdušili. Prav gotovo bodo v
prihodnjem letu z bogatejšimi izkušnjami imeli še večje uspehe. Zadružniki so navezali tudi stike s pionirsko zadrugo v Gančanih, ki dosega vidne uspehe.
   Pionirji-zadružniki so tudi v šolskih počitnicah pridno delali na zemljišča. Zato je upravni odbor sklenil, da bodo za najmarljivejše organizirali ekskurzijo. Obiskali bodo tudi nekatera gospodarska podjetja, zlasti pa se bodo povezovali s pionirskimi zadrugami sosednjih krajev.
Na svetu živi danes 2,9 milijarde ljudi
   Na svetu živi danes okrog 2,9 milijarde ljudi, letni prirastek znaša okrog 48 milijonov. Po demografskem letopisu Združenih narodov, objavljenim pred kratkim, je stopnja natalitete največja v jugovzhodni Aziji in tropski in južni Afriki, kjer znaša 46 pro-mil, najmanjša pa v Evropi — vsega 19 promil (na Švedskem je najmanjša in znaša 14,2 promile).
   Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v štirih državah — na Kitajskem (669 milijonov), v Indiji (403 milijone), Sovjetski zvezi (209 milijonov) in Združenih državah Amerike (178 milijonov). Velika Britanija je na desetem mestu po številu prebivalstva, za Japonsko, Pakistanom, Indonezijo, Brazilijo in Zahodno Nemčijo. Te države imajo vsaka preko 50 milijonov prebivalcev.
   Najdalje žive Norvežani, Švedi in Nizozemci — povprečno 71 do 74 let, medtem (ko živijo Indijci povprečno okrog 32 let. Vendar je Indija ena izmed redkih držav, kjer žive moški dalje od žensk.
   V letopisu je tudi ta ugotovitev, da se poročijo ljudje v industrijsko razvitih državah proj kot v drugih državah. Povprečje znaša 24 let pri ženskah, 27 let pa pri moških.
MURSKA SOBOTA - od 28.-30. okt. egiptovski barvni kinemaskopski film: »Dežela sanj«; od 31. okt. do 1. nov. ameriški ki-nemaskopski film: »Obtožujem«; od 2.-3. nov. angleški barvni film: »Smrt na cesti«.
SLATINA RADENCI - od 29.-30. okt. ameriški barvni kinemaskopski film: »Sedem nevest za sedem bratov«; samo 3. nov. angleški film: »Madlena«.
GORNJA RADGONA - od 29.-30. okt. ameriški kinemaskopski film: »Interpol«; od 2.-3. nov. ameriški barvni film: »Afriški lev«.
LJUTOMER - od 29.-30. okt. ameriški kinemaskopski film: »Mož s tisoč obrazi«; od 2.-3. nov. japonski film: »Ulica sramu«.
BELTINCI - od 29.-30. okt. italijanski film: »Cablrijine noči«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - od 29.-30. okt. francoski film:      »Salem-
   ske čarovnice«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od
   29.-30. okt. ameriški barvni film: »Poslednji Apač«; od 1.-2. nov. francosko-italijanski film: »Afera Mauricius«.
VELIKA POLANA - Samo 30. okt. ameriSki barvni film: »Overland Pacifik«.
ČEPINCI - Samo 30. okt. ameriSki film: »Prišel je iz Laramije«.
    Motorist se ponesrečil
  Pred nekaj dnevi se je zgodila na železniškem prelazu na cesti Ljutomer — Krapje hujša prometna nesreča, pri kateri se je huje poškodoval uslužbenec VG Ljutomer Franc Štumpf. Imenovani se Je z motorjem zaletel v spuščene železniško zapornice. Sunek mu je prizadejal hude poškodbe, tako da je padel v nezavest. Se hujšo nesrečo so preprečili ljudje, ki so nezavestnega voznika potegnili z železniške proge, po kateri je prihajal vlak.
                                                                             PREKLIC
  Podpisana Komana Katona iz Murske Sobote izjavljam, da mi ni ničesar znanega o tem, da ,bi Štefan in Julijana Kološa iz Gorice slabo ravnala z delavci v Baranji, in preklicujem neresnične besede, izrečene v Gorica v letošnjem lotu,
                   R. K.
                                                                                                                                                     Murska Sobota
Petek, 28. okt. — Simon Sobota, 29.okt — Ida Nedela. 30. okt. — Sonja Ponedeljek. 31. okt. — Gorazd Torek, 1. nov. — Dan mrtvih Sreda, 2. nov. — Dušanka Četrtek, 3. nov. - Silva
       DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA od 17. do 22. oktobra 1960 Dr. Vladimir Udovč, dr. Kurt Soncnsciaeui, Lizika Volf — drugič, Ana Kar — drugič, Marta Hercan — drugič, Ljudmila Cvetko, Terezija Pavel, Dragica Lan, Jožica Tratnjek, Margit Peterka, Marjeta Drvarič, Regina Habjanič, Marija Lanjoček, Stela Čarni, Anica Tkalec, Matija Vincetič, Zlata Makari, vsi iz bolnišnice Murska Sobota. Milan Šušteršič, Koloman Flisar, oba iz Narodne banke Murska Sobota, Marija Smodiš — enajstič iz Petanjec, Terezija Obal - šestič iz Renkovec, Franc Senčar — sedmič iz Stare vasi.
   V imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
HIŠO z gospodarskim poslopjem v Otovcih, ugodno prodam za 300.000 din. Interesenti naj se javijo v Stanjevcih št. 6, p. Gornji Petrovci.          M-1141
FOTOGRAFSKO VAJENKO sprejmem. Vsa oskrba v hiši. FOTOGRAF, Stična, p. Ivanjčna Gorica,                M-1142
HIŠO (gostilno) z gospodarskim poslopjem in vsem gostinskim inventarjem. ugodno prodam. Naslov v upravi lista.   M-1145
KLAVIRSKO HARMONIKO 80-bas-no HOHNER VERDI II. prodam. Matica Salika, Gaberje 139, p. Lendava.               M-1147
KUPIM POGONSKI MOTOR 10 do 15 KS. Jože Bernad, Vogričevci. p. Ljutomer.           M-1148
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno, pošteno, sprejmem takoj. Murska Sobota, Alija Kar-doxa št. l.         M-i’49
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno, pošteno k dvema otrokoma sprejmem takoj. Naslov v upravi lista.       M-1151
KUPIM ZOBČENIK za vžiganje motorja DKW 250 ccm tip 1953, prodam na kuhinjsko omaro. Mikloš Kuzmiča št. 3. M. Sobota.
                                                                                                                                                                                   M-1152
Oglas
v Pomurskem vestniku -
                                                                                                                                                                    siguren uspeh
                                                                  Obvestilo
                                                                                                              Obveščamo cenjene odjemalce, da bomo 2. novembra
pričeli s sodobno in higienično
          prodajo mleka v steklenicah
v novem lokalu na Štefana Kovača ulici št. 8.
   Z uvedbo tega načina prodaje prenehamo prodajati mleko v posodah. Na razpolago bodo količine v litrskih in pollitrskih steklenicah. Naprošamo stranke, da si prvi dan, t. j. 2. novembra nabavijo potrebno količino steklenic v naši prodajalni. Cena steklenicam je: litrska 50 din, pollitrska pa 36 din za komad.
   Cena vstekleničenemu mleku je 36 din za liter.
   Da bi čimbolj ugodili strankam, bomo prodajali tudi kruh vseh vrst, pecivo, drobtine in prepečenec, proizvod parne pekarne.
   Istesa dne odpiramo tudi
          zajtrkovalnico
kjer boste lahko postreženi z mlekom, kavo, kakaom in jogurtom. Pripravljeni smo razširiti asortiment po želji potrošnikov.
                         Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota
  KMETIJSKO GOSPODARSTVO BELTINCI prodaja:
       2 poltežka delovna konja v starosti od 6—8 let v dobri kondiciji, celotno opremo za 2 konja in en težki voz
    Pravico do nakupa ima prvenstveno socialistični sektor. Vse ostale informacije se dobijo na upravi posestva.
    ZDRAVSTVENI DOM Murska Sobota prodaja naslednji gradbeni material:
       stresno opeko biber, tesani les ostrešja in stropov, deske, letve, peči in drugo
    Interesenti naj vprašajo na upravi Zdravstvenega doma Murska Sobota.
       Za 31. oktober -
       MEDNARODNI DAN VARČEVANJA
              čestitajo svojim vlagateljem in vsem delovnim ljudem Pomurja
Zadružna hranilnica in posojilnica z n. j. Murska Sobota
          in hranilnice in posojilnice kmetijskih zadrug v Pomurju
Pred 36 leti so se v Milanu na mednarodni konferenci Zvez hranilnic zbrali zastopniki vseli držav z namenom, da bi se ustvarila močna meddržavna povezava hranilništva in okrepila ideja varčevanja. Na tem kongresu je bilo tudi sklenjeno, da bo vsako leto 31. oktobra svetovni dan varčevanja.
Varčevanje je eden izmed sestavnih delov ekonomičnega gospodarjenja. In prav zaradi tega je potrebno posvetiti veliko pozornosti zavesti varčevanja pri posameznikih. Ljudje, ki imajo smisel za varčevanje, pomagajo družbi, ker če varčujejo s svojimi dohodki, bodo tudi z družbeno lastnino.
Občutek za varčevanje pa mora človeku ustvarili in razvijati družba. Družba mora vzgajati predvsem mladino in pri tem nenehno imeti pred očmi moralno-vzgojni značaj varčevanja. Mladega človeka je treba navadili k varčevanju in to pri najmanjših zneskih, kajti ravno pri tem se oblikuje zavest varčevanja. Kdor hrani pri dinarjih, bo znal tudi pri tisočakih. Takega človeka je treba vzgojiti.
Ob svetovnem dnevu varčevanja bi bilo dobro, če bi se vsak državljan spomnil koristnosti varčevanja, tako za družbo, kakor tudi za sebe.
Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!
Varčujte in vlagajte svoje prihranke pri zadružnih hranilnicah!
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za Inozemstvo letna 1000 din - Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605-70
                                                                                                                                                                         1—365
NAJVEČJI MOTORNI ČOLN — Motorni čoln »Meteor« je največji čoln te vrste na svetu. Tako vsaj trdijo njegovi sovjetski konstruktorji. Čoln ima 15 sedežev, za pot od mesta Gorki do Moskve (900 km) pa je porabil 12 ur in 40 minut. Navzlic vsej brzini pa vozniku na tej poti le pripada cela dnevnica,v kolikor je zanjo 12 ur dovolj ...
      NEMCI IN OROŽJE
                              Bundeswehr ima 250.000 vojakov, 1.000 letal, 2.000 tankov in atomske projektile
   Stevan Sindjelič, podpolkovnik JLA odgovarja v beograjski »Ilustrirani Politiki« na vprašanje, koliko ima Zahodna Nemčija vojakov in kakšna je njihova oborožitev, da je imela Zahodna Nemčija sredi letošnjega leta okrog 250.000 vojakov. Od tega 150.000 v kopenski vojski, 61.000 v letalstvu. 22.500 v mornarici in 14.500 v teritorialni obrambi, kar predstavlja dve tretjini kontingenta, ki je planiran šele za 1. 1963.
   Kopenska vojska naj bi imela 12 divizij. Od tega je doslej formiranih 7 (6 pešadijskih in 1 planinska), štiri sedaj formirajo, medtem ko predvidevajo formiranje zadnje prihodnje leto. Formirajo tudi že raketne enote.
   Vojno letalstvo naj bi imelo do 1. 1963 28 formacij (ena for-
macija ima 45 do 75 aparatov) z okrog 1700 borbenih letal. Do srede letošnjega leta je imela Nemčija vsega štiri formacije lovcev bombarderjev in eno transportno, šest pa jih formirajo. Ta velika zakasnitev v organizaciji letalskih enot je nastala v zvezi z orientacijo nemškega' vojaškega vodstva na dirigirane projektile, ki prej niso bili predvideni.
   Za vojno mornarico je predvidenih 22 pomorskih in dve po-morskoletalski formaciji rušilcev, podmornic in motornih torpedovk.
   Po ocenitvah, ki jih objavlja zahodnonemški tisk. ima sedaj Nemčija okrog 1000 borbenih letal in okrog 2000 tankov. Njene grenadirske in »pancer-divizije« so sodobno oborožene, popolnoma motorizirane, imajo
pa tudi raketno artilerijo (orožja s po 24 in 30 cevi na tankovskih šasijah). Divizije imajo v svojem sestavu vse rodove, stroke in službe in predstavljajo miniaturne in zelo gibčne armade. Čeprav je njihovo število znatno manjše od divizij iz vojne, je moč njihovega ognja dokaj večja. Organizacijsko so tako urejene in tako opremljene s tehniko, da se lahko borijo v pogojih klasične in atomske vojne.
   Najnovejša zahteva nemških vojaških voditeljev, da se jun dovoli atomska oborožitev in strateški projektili tipa »Polaris« (domet 1500 do 2500 kilometrov, lahko pa ga izstrelijo s podmornice ali podvodnega oporišča), a tudi izjava ministra vojske Straussa, da je za Nemčijo sprejemljiv samo »oborožen mir«, oživljajo v spominu ne tako davne dogodke iz obdobja pred Drugo svetovno vojno. Vojaški proračun Zahodne Nemčije se je povečal od 6 milijard in 195 mi!i-jonov mark v 1. 1953 na 11 in pol milijarde v lanskem letu.
Parada zaliodnonemške vojske
DROBNE ZANIMIVOSTI
                                                                                  AVTO ŠKODUJE SRCU
   Zahodnonemški učenjak dr. Luff Je ugotovil s pomočjo specialnih proučevanj, da povzroča upravljanje motornih vozil, ki razvijajo veliko brzino, obremenitev srca. Spreminjanje brzlne med vožnjo, povečanje brzlne in zaviranje pospešujejo delo srca voznika predvsem preko psihične sfere. Nevarnost, ki se je v določenem trenutku voznik zaveda, dviga tonus simpatičnega živčnega sistema. Tukaj igrajo veliko vlogo tudi drugi činitelji, kot so stalne spremembe v napetosti, pozornosti ali nenehna budnost. Zelo hitra vožnja na cesti ali dolga vožnja skozi mesto naglo obremenjujeta in izčrpavata sistem srčnih žil. Poseben napor prestavlja vožnja, če mora voznik upoštevati posamezna navodila med vožnjo, ali v primeru, če so njegove akcije omejene, kot m primer med vožnjo v kolonah ali paradah.
   Ob vsem tem opozarja dr. Luff na nevarnost nevroz srca in srčnih žil, ki dovedejo spočetka do funkcionalnih, nato pa do organskih sprememb.
                                                                                        STUDENEC.
                                                                                     KI NAPOVEDUJE DEŽ
   Studenec Nikole Regvarta, v Paulovcu, ob železniški progi Pod-varski Kloštar - Bjelovar, ima nevsakdanjo lastnost. Ta trideset metrov globoki studenec, ki je sicer na kolo, kakor tudi vsi drugi vaški studenci, -»napoveduje- vreme. Dan, preden začne padati dež, ali nastopi neurje, vzvalovi v njem voda in se zapeni.
                                                                                  MOČNO OROŽJE PROTI RAKU
   Bolnišnica ameriške Komisije za atomsko energijo v Argonu za zdravljenje nekaterih vrst raka je dobila pred nedavnim v uporabo aparat, ki ga smatrajo kot najmočnejše orožje, izdelano doslej v borbi proti tej bolezni. Aparat, ki je dobil ime lineak, je težak 25 ton,
sestoji pa se iz naprave, ki pospešuje gibanje atomskih drobcev do ogromne brzlne in iz -topaza izžarevanje, ki -izstreljuje-atomske drobce globoko v tkivo raka. Lineak je v stanju, da dozira globoko in intenzivno izžarevanj, tako da dospejo atomski drobci do tkiva raka, ne da bi poškodovali pri tem bližnje tkivo in sosednje, za življenje važne organe. Noben doslejnji aparat za borbo proti raku ni dosegel tolikšne kontrole.
    Ta aparat bodo, po besedah dr. Leona Jacobsona, direktorja bolnišnico v Argonu, zelo koristno uporabili tudi v druge namene: služil bo tudi kot instrument za znanstveno raziskovalno delo.
    20 LET ČAKA NA VLAK
    Čudno strast ima šestdesetlet-rl upokojenec iz Vladičinega Hana Mika Mihajlovič Polnih dvajset let vsak dan pa železniški 
postaji vse potniške in brzovlake, ki imajo postanek v Hanu, hkrati
pa tudi počaka, da odpeljejo pa-
prej. Domačinom se zdi nemogoče, da bi prispel na postajo vlak, ki ga Mika ne bi pričakal.
    Na vprašanje prijateljev, zakaj to počenja, Mika odgovarja: *-V Hannu nimamo nobenega posebnega razvedrila. Tako vsaj gledam pl-seno množico ljudi, ki prihajajo
in odhajajo iz našega kraja.
                                                                                                                     NEMCI JEDO MESO KENGURUJEV
    V Zahodni Nemčiji vedno bolj narašča prodaja mesa kengurujev. Lani so ga prodali zahodnonem-škim potrošnikom okrog 5 ton, letos pa že doslej 6.003 ton.
                                                                                                                         PAPIR IZ RIŽA
    Egiptovski učenjaki so uspeli izdelati iz riževe slame in še nekaterih sestavin papir. Glede na to, da so pokazali poskusi odlične rezultate, bodo kmalu začeli zidati veliko tovarno v Kairu ki bo izdelovala papir specialno iz riževe slame.
  CEPIVO PROTI TRAHOMU
   Specialisti za očesne bolezni s Harvardske univerze v ZDA so uspeli v sodelovanju z virosologi proizvesti femlent, ki se je pri miših izkazal kot zelo učinkovito sredstvo proti trahomu, to pa je pred kratkim uspelo tudi našim učenjakom. Spričo tega, da Je u-čenlak-m uspelo vzgojiti ta virus v svojih laboratorijih, omenjajo u-panle, da bodo, izpačil učinkovito cepivo proti povzročitelju te bolezni.
   Glede na to, da ameriški učenjaki smatrajo, da povzročata tra-hnm dva virusa, se ukvarjajo sedaj znanstveniki harvardske univerze z izdelovanjem dveh različnih cepiv.
                                                                                              NOVA VRSTA UMETNEGA SLADKORJA
   Institut za prehrambene proizvode v Švici je izdelal novo vsto umetnega sladkorja, ki je 50-krat slajši od običajnega. Nova vrsta sladkoria, imenovana “Asugrin«, ne vsebuje saharina in je povsem nenevarna. -Asugrin« izdelujejo samo v prahu.
                                                                                                  KOLO IZ STEKLA
   Kolo, čigar mnogi deli so Izdelani iz neke vrste sintetičnega stekla, se Je pojavilo pred kratkim v Chicagu. Prednosti so številne: njegovi deli so odporni proti koroziji in lažji za okrog 20 %, vendar za zdaj še vedno predragi - stanejo okrog 90 dolarjev.
                                                                                                  ČEVLJI Z VONJEM
   Singapurski trgovec Saj Tu sl Je izbral nov poklic, ki mu Je že prinesel lepo imetje. Iz raznih trav osebno -izdeluje- vonj, s katerim -namaže-* strankam čevlje po čiščenju v svojem salonu. Z dobro reklamo mu je uspelo privabiti toliko strank, da je moč priti pri njem na vrsto šele po vnaprej dogovorjenem sestanku.
                                                                                                ANAHRONIZEM BREZ PRIMERE
   Neki veleposlanik, ki je bil imenovan pred 20 leti od vlade, ki ne obstaja že 16 let, še vedno opravlja svoje funkcije. To je Ferenc Marossi, Horthvjev veleposlanik pri panski vladi v Madridu, ki še sedaj uraduje v zgradbi madžarskega veleposlaništva in izdaja potne liste. Komu in za kam?
SKRIVNOST TRIGLAVSKEGA LEDENIKA
    Skrivnost triglavskega ledenika ni odkrita. Se več: vse kaže, da je vedno bolj zapletena. Čeprav tečejo od osvoboditve dalje sistematična raziskovanja, je priroda -belega očaka- v glavnem ostala neznana. Nič se ne ve o njegovi preteklosti, velikosti in strukturi.
    Izročilo pravi, da so ljudje pred stoletji s sanmi odhajali na Triglav. Takrat je bil naj-vi ji vrh v naši državi zvezan z vznožjem z ledenikom, ki se je spuščal po strminah vrha, preko Triglavskih vrat do Radovljice. Vendar ni o tem nobenega pisanega dokumenta. Najstarejši pisani dokument je star 72 let. Napisal ga je neki Rihter, ki je ugotovil, da je triglavski ledenik velik 45,9 hektarov. Poleg tega dokumenta je ce nekaj -arheoloških- predmetov, ki dokazujejo, da so se naši predniki zanimali za skrivnosti ledenika. Drugih dokazov ni.
    KJE JE MEJA »VEČNEGA SNEGA«?
   Sele po osvoboditvi se je začelo sistematično raziskovanje ledenika in njegovih elementov. Vsako leto so merili površino, ki se je gibala od 13 do 17 hektarov. V tem času so ugotovili, da je deset let ledenik kopnel in samo dve leti je ponovno naraščal. To dejstvo dokazuje, da vpliva na življenje tega -velikana- več faktorjev. Eden izmed najvarnejših je karakter letnih mesecev. Strokovnjaki meteorološke postaje na Kredarici so izmerili povprečno temperaturo ledenika od maia do oktobra, ki znaša minus dve in pol stopinji Celzija. Povprečna temperatura v juliju in avgustu je večja za šest do osem stopinj, v teh mesecih pa se ledenik tudi v naj-večil meri topi.
   Ko so stalno spremljali gibanje ledenika, so ugotovili, do kod se v naših Alpah razprostira meja -večnega snega«. Ta se začenja na nadmorski višini 2.700 m. Po njeni zaslugi, a tudi spričo položaja ledenika ne bo naš -beli očak« nikoli obsojen na smrt. Njegova -večnost- je zagotovljena po zaslugi Malega in Velikega Triglava, ki ga ob -pravem času- zaščitita s hladom, a tudi po zaslugi dejstva, da -padajo« sončni žarki na njegovo površino pod malim kotom in se od nje odbijajo.
    EROZIVNA MOČ LEDENIŠKE VODE
   Toda tudi poleg vseh teh pozitivnih okolnosti sl triglavski ledenik ne bi mogel zagotoviti
• večnosti«, če se njegovo ogromno telo ne bi hranilo in pomlajevalo. Zato se pred strokovnjake postavlja vprašanje, odkod -hrana- triglavskemu ledeniku? Največ snega dobiva ledenik s strmih površin Malega in Velikega Triglava, s katerim se osipa sneg v -beli silos« ledenika. Precej snega pade na površino ledenika v obliki nanosnih, v obliki atmosferskih padavin pa vsako leto po 8 do 10 metrov snega. Tako računajo, da -poje« ta nenasitni -sladokusec« vsako leto na en kvadratni meter površine od 20 do 30 m snega, od česar proizvede dva do tri metre ledu.
   Upoštevajoč vse to, se strokovnjaki danes sprašujejo, kolikšna je debelina ledenika in kolikšno količino ledu skriva v sebi? Na to vprašanje ne more nihče odgovoriti. Z doslejš-njimi merjenji so ugotovili debelino ledu samo na spodnji strani ledenika, na nadmorski višini 2550 m, kjer je znašala okrog 9 metrov, in to v obdobju topljenja. Predpostavljajo, da Je debelina ledenika mnogo večja pod samimi verti-kalnimi stenami Triglava, kjer dosega na nekaterih mestih tudi 50 m. Prav tako predpostavljajo, da vsebuje ledenik okrog tri in pol milijonov kubičnih metrov ledu.
   KJE DOBIVA LEDENIK »HRANO«?
   Razumljivo je, da ledenik svoje površine redno -umiva- in da se ustvarja ob tej priložnosti velika količina vode, ki mora sebi najti pot, da bi odtekala. Znano je tudi to, da ima ta voda veliko moč in da ji nič ne more preprečiti poti. Na spodnjem robu ledenika so štiri jame, pod ledenikom pa je najbrž polno takšnih jam, ki služijo za odliv ledeniške vode.
   Ko je znanost tudi to odkrila, je storila korak naprej. Strokovnjaki so pričeli raziskovati, kam se ta voda izgublja. Z večletnimi proučevanji so ugotovili, da ima reka Soča več vode, kot ji jo daje kapaciteta njenih gravitacijskih površin. S tem odkritjem je povezana tudi njena ažurno modra barva, ki dopušča modnost, da se Soča preskrbuje z vodo tudi z druge strani. Ta podatek je najbolj razveselil spele doge, ki so takoj zaključili, da dobiva Soča vodo iz ledenika. Da bi svojo ugotovitev podkrepili, so se poslulill karakteristik ledeniške vode, ki ima nizko količino apnenca, a velik odstotek ogljikovega dioksida, ki najbolj raztaplja apnence in barva vodo.
ODDAJE Z ODDALJENOSTI 35 MILIJONOV KILOMETROV
   Ameriški satelit »Pionir V« je prenehal iz vesolja pošiljati radijska sporočila, rezultate z znanstvenih instrumentov v satelitu. V trenutku, ko je bila poslana zadnja emisija s satelita, je bil slednji oddaljen 55 milijonov kilometrov od Zemlje, kar je največja razdalja, s katere je bilo doslej poslano radijsko sporočilo. Vsa poročila s tega satelita je od samega začetka kroženja okrog Zemlje sprejemal neki veliki observatorij v Angliji.
   Satelit je imel dva radijska oddajnika, od katerih je manjši oddajal podatke o prilikah v vsemirju do daljave 8 milijonov kilometrov. Drugi oddajnik v satelitu, ki je dobival energijo za svoje delo preko sončnih baterij, pa je nato na-
daljeval delo. Zadnje sporočilo, oddano iz daljave 35 milijonov kilometrov, je bilo zelo jasno in je sporočalo znanstvenikom podatke o radiaciji v tem delu vsemirja.
   Po mišljenju strokovnjakov bi satelit še dalje pošiljal radijska sporočila, vendar je
verjetno prišlo do napake v napravah zaradi trčenja s kakšnim manjšim meteoritom. Vendar uspeh satelita »Pionir V« potrjuje, da bodo radijske zveze astronavtov z Zemljo mogoče tudi pri uporabi razmeroma slabili oddajnih naprav.
ŽENSKE IN DUHOVI
    Pripadnice specialnih ženskih sil v sestavu britanske armade, nameščene v neki kasarni, so se pritoževale, da opažajo ponoči neke fantastične sence na dvorišču njihovega taborišča.
    To taborišče je namreč na prostoru, kjer so se leta 1642 spopadli v neki krvavi bitki pristaši takratnega angleškega
kralja in Kromvela. Neka legenda pravi, da prihajajo od tega časa na vsako obletnico bitke (23. oktobra) duhovi 1000 padlih vojakov obeh strank ponoči na bojno polje, obnavljajoč staro sovraštvo.
   Parohialni duhovnik omenjenega kraja se je zato odločil, da bo. kot bi pri nas rekli stari ljudje, udaril letos >glo-gov količek« tem nemirnim dušam in da jih bo vsaj nagnal iz svoje župnije na neko drugo mesto. Med drugim je najel tudi fotografe in filmske snemalce, da bi registrirali oziroma posneli scene in šume, ki bi jih bilo moč videti in slišali. Akciji so se pridružile tudi vojaške oblasti, zavzete za ohranitev reda in miru pri podrejenih.
   Mobilizirana tehnična sredstva naj bi bila potrebna zato, ker navzlic upornosti starih legend doslei še nihče ni videl in slišal duhov. Doslei pa še tudi ni nobenih poročil, kako je akcija uspela v moralnem pogledu glede na prestrašene ženske pripadnike britanskih oboroženih sil.
INJEKCIJA IZ PIŠTOLE
   Mladi bengalski tiger iz živalskega vrta v Kopenhagenu je začet pred nedavnim naglo hujšati. Spričo tega, da je bengalski tiger danes dragocena in redka zver, so sklicali veterinarski posvet. Veterinarji so ugotovili, da je treba tigru nujno vbrizgati injekcije vitamina.
   Tiger pa je divje narave in vsi poskusi čuvajev, da bi ga ukrotili, da bi mu veterinar vbrizgal injekcijo, so bili zaman.
   Tedaj se je veterinar domislil rešilne ideje. Naročil je posebno pištolo, ki je »izstrelila« v telo tigra namesto krogle posebne igle, predhodno napolnjene z vitamini. Tiger sploh ni reagiral na nedolžne igline vbode. Poseben sistem je zagotavljal, da je tekočina prodrla v telo živali, nakar je igla sama izpadla iz tkiva, v katerega se je zarila.
   Injekcije vitamina so odlično koristile tigru, ki je kmalu okreval.
                                                                                                               GOBA, NA KATERI BI BILO MOČ SEDETI
   Blizu “Šport hotela- na Pokljuki so našli pred dnevi velikansko gobo, ki je bila težka štiri kilograme in 800 gramov. Premer “glave te gobe, na kateri bi bilo moč spričo njene velikosti udobno sedeti, je znašal več kot .6« centimetrov.
Rešitev v zadnjem trenutku
   Po glavni ulici nekega Industrijskega središča v pokrajini York v Angliji so se valile popoldne reke delavcev, ki so se iz tovarn vračale domov. Neki ogromni kamion-clsterna je glasno trobil In se z veliko brzino spuščal no strmi ulici. Gume so zaškripale, vozilo Je nepričakovano zavrlo in se nagni-
  lo na eno stran. Kamion Je udaril v steber na robu ceste. Slišati je bilo vpitje množice in ljudje so začeli bežati.
     Prednje kolo kamiona, težko preko 200 kilogramov, se je odtrgalo od karoserije in se je z ogromno brzino kotalilo po strmini proti pločniku. Vsi so zbežali z njegove smrtonosne poti razen nekega slepega starčka, ki je v eni roki držal belo palico, v drugi pa majhno dekletce. Kolo je udarilo v rob pločnika, poskočilo in se odbilo naravnost proti starčku z otrokom. Podoba je bila, da je katastrofa neizbežna.
   Neki mladi osemnajstletni delavec, ki je bil oddaljen od ogroženega starčka in otroka nekaj metrov, je v hipu doumel, da ju lahko samo on reši. Mladenič ni pomišljal niti trenutek. Stekel je nekaj korakov in se iztegnil kot dolg in širok pred kolesom. Slišati je bilo top udarec, mladenič je zastokal od bolečine in kolo ga je z vso silo vrglo na tla. Žrtev ni bila zaman, ker je kolo spremenilo smer in ni zadelo starčka in dekletca.
   Onesveščenega mladeniča so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč. Zdravniki so ugotovili prelom desne roke in osmih reber. Če-prav bo nekaj mesecev nesposoben za delo, se mladenič, po imenu John, ne kesa, ker se je žrtvoval, da bi rešil življenje nemočnemu starčku in dekletcu. Starček in njegova vnukinja ga vsak dan obiščeta v bolnišnici, mladi delavec pa ima sedaj dovolj časa. da prebere vse tiste knjige, ki jih zaradi napornega dela v tovarni doslej še ni mogel prebrali.
SODOBNI BIGAMIST
   Italijan Guiglielmo Volpi je bil »vzorni bigamst«. To so odkrili šele, ko je dobil zaradi nesrečnega slučaja pretres možganov in je tudi umrl. Tedaj so oblasti ugotovile, da je živel vrsto let do podrobnosti urejeno zakonsko življenje z dvema ženama.
   Že polnih deset let je živel ta petdesetletni državni uslužbenec šest dni v tednu s prvo soprogo, medtem ko je z drugo preživljal nedelje, vse praznike v letu in letni oddih. Obe »soprogi« nista do dneva smrti svojega moža imeli pojma o obstoji druge in spoznali sta se šele nad njegovim mrtvaškim odrom.
   Obe vdovi, tekmici v preteklosti, vendar združeni v »žalosti«, sta odložili sleherno medsebojno pojasnjevanje na čas po pogrebu pokojnika.
                                                                                     SPOMENIK NAŠEMU PRVEMU PILOTU
  Naš prvi pilot Edvard Rusjan Je poletel 25. novembra 1909 in se je smrtno ponesrečil. Ta datum smatramo kot začetek našega letalstva, ki je do danes toliko napredovalo, da sodi v vrste razvitih letalstev. Prihodnji mesec bo poteklo natanko 50 let od nesrečne smrti pokojnega Edvarda Rusjana, naša slika pa prikazuje spomenik, ki so mu ga pred kratkim odkrili v Novi Gorici. Edvard Rusjan je bil tudi naš prvi letalski konstruktor.
POMURSKI VESTNIK, 27. OKT.
8