Št. 92 (14.488) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD -Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190_____ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SOBOTA, 3. APRILA 1993 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nova agencija "Mitnica - Barriera" Ul. Carducci 41 - Kono Saba I Trst- Telefon0401636311 RIM / SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI JE IZZVENELA TUDI V POZIV VSEM DELOVNIM LJUDEM, NAJ OBVARUJEJO DEMOKRACIJO Delavci vse Evrope nastopili v obrambo delovnih mest Ognjeni teden lire RIM, MILAN - Lira čez psihološko mejo 1000 za nrnrko, prvi mož Bance dltalia pa pri predsedniku republike na Kvirinalu. Po vročem začetku se je torej teden za italijansko devizo končal pri vrelišču. V prvih treh mesecih letos se je »olajšala« že za 6 odstotkov, vCeraj pa je, kot reCeno, prebila simbolično mejo 1000 lir za marko, ki se je je bila v ponedeljek komaj dotaknila. Med 11. in 13. uro je marka dosegla vrhunec s 1005 lirami, sredi popoldneva pa se je vrnila na 988 lir, predvsem po zaslugi posega osrednjega emisijskega zavoda, ki je s - sicer nepotrjeno - prodajo mark priskočil liri na pomoč. Drastičen zastoj že sicer medlega italijanskega ekonomskega gibanja je bil tudi ena od osrednjih tem na včerajšnjem zasedanju ministrskega sveta, ki je odobril sploSno poročilo o lanskem gospodarskem položaju v državi. Kosmati notranji proizvod je lani zrasel za komaj 0, 9% (leto prej 1, 3), inflacijska stopnja je zanašala 5, 4%, zaposlenost pa se je skrčila za 0,9%. Drago Gašperlin RIM - Petinštirideset sindikalnih organizacij v dvaindvajsetih evropskih državah je oklicalo včeraj splošno stavko v obrambo delovnih mest, saj znaša povprečna stopnja brezposelnosti na celini dobrih 10 odstotkov. V Italiji je šti-riurna stavka na pobudo CGIL, CISL in UIL izzvenela specifičneje - pod geslom »Delo in demokracija«, pač v skladu z družbeno-politično krizo, kakršne po vojni še ni bilo. V vseh večjih mestih, od Milana, Turina, Bologne in Brescie do Neaplja in Palerma (na Siciliji je 500.000 nezaposlenih) ter seveda tudi v Trstu, v Tržiču in drugih krajih Furlanije-Julijske krajine so sindikalisti zahtevali od •n® 'RA EUROpj TSfflia. Milanska protestna manifestacija se je odvijala pred stolnico (Telefoto AP) Amatove vlade takojšnje ukrepe za zapolnitev vrzeli na delovnem trgu, kajti od oktobra lani do januarja letos je bilo ob službo nadaljnjih 123.000 oseb. Ministrskega predsednika so pozvali, naj ne spremlja pasivno spora med sindikati in Confindustrio, ampak naj tvorno poseže. »Cimprej je treba skleniti tisti del pogajanj, ki zadevajo industrijsko in dohodninsko politiko, kajti o pogajalskih mehanizmih in predstavniških organizmih bi se lahko menili tudi v primeru, da bi vlada padla, in sicer neposredno z industrije!,« je naglasil Morese (CISL) v Turinu, kjer je zborovanje motila skupina provokantov z metanjem matic in ranila enega sindikalista (vse druge manifestacije so se odvijale mirno). Sindikat je seveda obnovil zahteve po pravičnejši davčni politiki, po odpravi pretiranih denarnih bremen na zdravstvenem področju, ponovni navezavi pokojnin na gibanje življenjskih stroškov, ovrednotenju družinskih doklad in ustreznejši pomoči revnejšim slojem, pocenitvi javnih storitev, ker zdajšnje tarife pospešujejo inflacijo, po svežih javnih in zasebnih investicijah itd. V isti sapi so sindikalisti podprli sodni pregon skorumpiranih politikov in podjetnikov ter se predstavili kot močan subjekt v boju za ohranitev demokracije. Tržaški demonstrantje so v sprevodu obšli glavne mestne ulice (foto Ferrari) RIM / AKCIJO PRESTREZANJA SRBSKIH LETAL BODO KOORDINIRALI Z OPORIŠČA PRI NEAPLJU Letala pakta NATO na nebu Bosne Italijanska, grška in turška letala ne bodo sodelovala pri operativnih poletih - Podrobnosti še niso poznane ^Poriše a, s katerih bodo najverjetneje vzletala zavezniška letala v akcije nad Bosno RIM - Dokler se v Bruslju ne bodo dokončno odločili in dokler ne bo jasno, s kakšnimi sredstvi in silami bodo pri tem sodelovale posamezne države, ni mogoče reči nič natančnejšega o načrtih Nata za nadzor poletov nad Bosno in Hercegovino. »Delo moramo zasnovati na dokončnih odločitvah, hipoteze prepuščamo časopisom,« pravi šef tiskovnega urada Assaud v Neaplju Vel-tri, h kateremu so nas napotili z italijanskga obrambnega ministrstva, ko smo se zanimali za posege zahodnih zaveznikov. In iz tega urada potrditve ni, hkrati pa tudi ni uradnih demantijev na hipoteze, s katerih letališč bi lahko startala ameriška, britanska in francoska letala (te države naj bi dale na voljo vojaško silo in sredstva, Italija pa logistiko) za letalsko nadzorstvo nad bosansko-herce-govskim zračnim prostorom. Najbolj verjetna oporišča (ker so najbližja drugi strani Jadrana) so zato Aviano blizu Pordenona, kjer imajo ZDA že desetletja svoje letalsko oporišče, Rimini v Emilii-Romagni in Gioia Del Colle v Apuliji. Poleg teh pa je seveda možen vzlet še z ameriške letalonosilke Kennedy, ki trenutno pluje po Jadranu. Kar zadeva letala, pa naj bi slo za lovce prestreznike (ameriški F-14 in F-16, britanski tornado in har-rier ter francoski mirage), ki bi jim pomagala letala-cisterne in leteči radarji awacs. Ti bi poleteli z nemških oporišč. Nemška vlada je sklenila, da bodo na teh letalih lahko tydi nemški oficirji. To je prvi vojaški poseg nemške vojske zunaj državnih meja po drugi svetovni vojni. Radarska letala naj bi bila v oporo lovcem prestreznikom, poleg tega pa naj bi s svojimi aparaturami motila srbsko-čmogorsko radarsko mrežo. Po novicah iz Bruslja bo celotno akcijo koordinirala peta taktična za- vezniška letalska sila (Ataf v žargonu Nata) s sedežem v Vicenzi (Vene-to), ki ji trenutno poveljuje italijanski general Giuseppe Degli Innocen-zi. V pogovoru z novinarji je general sicer poudarjal, da bo dejansko poveljeval admiral Boorda, ki je vrhovni komandant južnoevropskih zavezniških sil Nata in ima sedež v Bagnoliju pri Nea-plju. V pogovoru z novinarji general Degli Innocenzi ni skrival, da je z vojaškega vidika poseg zahteven, saj je med drugim bosan-sko-hercegovski zračni prostor omejen in bi se srbska letala lahko dvignila in spusitla, preden bi letala Nata vzpostavila »operativni kontakt«. Poleg tega pa je treba definirati nadzorstvo, varnostne ukrepe in pravila »poseganja in morebitnega streljanja«. Toda general Degli Innocenzi je prepričan, da imajo sklepi Nata bolj »politično funkcijo kot dokaz vse večje odločnosti v odnosu na- rodnosti, ki se vojskujejo«. Sinoči so se v vodstvu Nata v Bruslju odločili, da bodo njihova letala sodelovala v omenjeni operaciji nad Bosno, o čemer je generalni sekretar vojaške zveze že obvestil generalnega sekretarja ZN Butrosa Galija. Kot je dejal Manfred VVoerner, so evropskemu poveljstvu pakta v zvezi s tem že izdali ukaze za začetek priprav. Italijanska, grška in turška letala v akciji ne bodo sodelovala, je odločilo vodstvo vojaške zveze, češ da so te države preveč blizu spopadom v Bosni. Nemško sodelovanje v prestrezanju »neposlušnih« srbskih letal nad Bosno pa je povzročilo resne probleme kanclerju Kohlu, ki je prekinil krajši dopust, da bi se udeležil izredne seje, na kateri so obravnavali to vprašanje. Nemški kancler se zavzema za sodelovanje, liberalci pa bodo o tem zahtevali razsodbo ustavnega sodišča, češ da je odločitev protiustavna. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Vrh v Vancouvru AP/Bob Bianchini V Vancouvru se bo drevi pričelo srečanje med ameriškim predsednikom Clintonom in ruskim predsednikom Jelcinom. ....................stran 8.. Aretirali pordenonskega župana Cardina (KD) Agenti Finančne straže so včeraj v njegovem uradu na županstvu aretirali pordenonskega župana, demokristjana Alvara Cardina. Car-din, ki vodi pordenonsko občino od leta 1983 in je že odstopil od županskega mesta, je menda obtožen korupcije. ....................stran 2.. Predmeti za maturo Ministrstvo za šolstvo je včeraj objavilo seznam predmetov za letošnje zrelostne izpite. »Maturo« bo letos v Italiji opravljalo več kot pol milijona dijakov, izpit pa se bo žačel 23. junija. Gambassini (LpT) prijavil dolinskega župana Pečenika Listar Gambassini ne odneha: po njegovi oceni je odgovor Marina Pečenika na kritike, da namerno zavlačuje z izdajo dovoljenja o odprtju dolinske pošte, negativen in žaljiv. Zato je Pečenika ”brez nadaljnjega odlašanja" prijavil sodišču. .....................stran 4.. Tokrat v ospredju razstavna dejavnost in nova revija Limes Stran Kulturnih dogodkov daje tokrat nekaj več prostora likovnosti, in sicer grafični razstavi Mihe Maleša v tržaški TKG in prikazu lesorezov Franca Vecchieta v Benetkah. Obsežneje pa je predstavljena tudi nova geopolitična revija Limes, ki je prvo številko posvetila balkanski tragediji. .....................stran 6.. Valprapor Imsa danes v Pordenonu Odbojkarji Valprapora Imsa bodo danes v prvenstvu C-l lige gostovali v Pordenonu, kjer jih čaka nelahka naloga, srečanje z ekipo Copat. Pordenonsko moštvo, ki je veljalo za enega od kandidatov za napredovanje, je doslej bridko razočaralo. Standreški odbojkarji pa se borijo za vstop v B-2 ligo. ....................stran 20.. Caniggia jemal kokain Zdaj je že g'btovo, da je Argentinec Caniggia Usti igralec Rome, ki je osumljen uživanja kokaina. Sledi mamila so odkrili na protido-ping kontroli po tekmi med Napolijem in Romo 21, marca letos. V torek bodo opravili še dodatno analizo in če bo tudi ta potrdila prisotnost kokaina, ga čaka precej dolga diskvalifikacija. ..stran 21.. ITALIJA, FU R L A NIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Sobota, 3. aprila 1993 RIM / KAKŠNA VLADA NAJ NADOMESTI AMATOVO? Rimski politični klopčič se čedalje bolj zapleta Mrzlična posvetovanja predsednika republike EKONOMSKI POLOŽAJ / POROČILO MINISTRA ANDREATTE Gospodarsko leto 92 v skrajno temnih tonih Kosmati notranji proizvod lani porasel za komaj 0,9% RIM - Italijanski politični klopeic se zapleta v težko razvozljiv vozel in vprašanje je, ali bo predsedniku republike Osca-rju Luigiju Scalfaru uspelo, da ga razplete ali pa, po vzoru Aleksandra Velikega, preseka. Potem ko so se stališča strank nekaj Časa zbliževala, sta si bili v Četrtek in tudi včeraj glavni stranki italijanskega političnega loka, DSL in KD, spet močno narazen, tako da je marsikdo v njunih vzajemnih ostrih kritikah ujel tudi prizvok možnih predčasnih volitev. Tajnik DSL Occhetto - in njegovo stališče je sprejela tudi politična koordinacija - je bil jasen: pripravljen je podpreti institucionalno vlado, vendar pod pogojem, da jo vodi povsem nova osebnost, da pripravi nova volilna pravila in da zna odgovoriti na potrebe delavstva ob istočasni strogi gospodarski politiki. Osebnost, ki jo je, čeprav ne povsem izrecno, kandidiral za vodenje take vlade, je predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano. To je naj večji korak naprej, ki si ga je Occhetto lahko dovolil, saj ga je včeraj li-der demokratičnih komunistov Pietro Ingrao spet javno napadel in ga obtožil popuščanja, saj ”smo najprej zahtevali vlado preokreta, nato vlado prehoda, sedaj pristajamo Vojmir Tavčar na institucionalno vlado”. Dodal je tudi, da taki rešitvi odločno nasprotuje. Proti institucionalni vladi, še zlasti pa proti taki, ki bi ji predsedoval bivši komunist Napolitano, se je izrekel tajnik KD Mino Martinazzoli. Njegova bojazen je, da bi taka vlada lahko bila usodni udarec za njegovo stranko, ki se znajde v vrtincu podkupninske afere in obtožb palermskih in neapeljskih sodnikov. Zato je Martinazzoli zavrnil možnost institucionalne vlade in zahteval politično vlado, poudaril, da KD ne bo dovolila procesa proti sebi na ulicah in trgih, včeraj pa sta načelnika parlamentarnih skupin Gerar-do Bianco in Giuseppe De Rosa (prevzel je mesto Antonia Gave na Čelu senatorjev KD) vložila rimskemu javnemu tožilstvu, prijavo z zahtevo, naj preveri, ali se za "izjavami skesancev, njihovih nav-dihovalcev in usmerjevalcev skriva komplot”. Prijava izhaja iz trditve, da lanskoletni in letošnji uspehi v boju proti organiziranemu kriminalu "temeljijo na ukrepih, ki jih je sprejela Andreottije-va vlada v prejšnjem mandatu”. KD skuša strniti vrste in preiti v protiofenzivo, pri tem pa ji je v oporo cerkev. Vatikan- ski L’Osservatore Romano je krepko pohvalil "pogumno in ponosno reakcijo KD”. Povsem nasprotnega mnenja pa so glede tega republikanci, ki vidijo v prijavi "samo poskus, da bi preprečili preiskave o povojnem vodstvu te stranke”. Republikanci kritizirajo tako KD kot DSL, "ker njune vzajemne polemike odtegujejo pozornost javnega mnenja od temeljne izbire, h kateri je poklicano 18. aprila”. Zato vršilec dolžnosti tajnika PRI Giorgio Bogi apelira na KD, naj "razume, da se morajo vse stranke, in najprej KD odpovedati pogojevanju vlade prehoda, kakršna je potrebna državi”. DSL pa Bogi poziva, naj ne "razmišlja po starih shemah, saj je to cena, ki jo morajo vsi plačati, Ce hočejo prispevati k Široki večini, potrebni za volilno reformo”. Zato se Bogi zavzema tudi za prispevek Severne lige. Bossi bi, kot kaže, pristal na podporo vladi, ki bi pa "morala imeti kratko življenje, saj bi morala pripraviti nova volilna pravila in razpisati nove volitve”. Kazalo je, da ne nasprotuje institucionalni vladi, v pogovorih z Martinazzolijem pa naj bi se izkazal bolj naklonje- nega politični vladi. Za oblikovanje nove vlade je po oceni novega socialističnega tajnika Giorgia Benvenuta nujna prisotnost PRI in DSL, poleg tega pa meni, da ni mogoče Čakati na 18. april, pač pa je treba ukrepati prej. In del socialističnega vodstva podpira ali celo zaostruje tajnikovo usmeritev, kot na primer Mario Raffaelli, ki je včeraj pribil, da ”ali bo mogoCe oblikovati vlado skupno z DSL, ali pa se nakazujejo predčasne volitve”. Toda tudi v PSI niso vsi tega mnenja in marsikdo razmišlja o možnosti nove vlade, ki naj bi jo spet vodil Giuliano Ama-to in naj bi lahko računala na prispevek republikancev, zelenih in radikalcev. Claudio Signorile pa je s Člankom za Avanti predlagal takoimenovano "vlado predsednika republike” se pravi vlado, ki nima že vnaprej določene večine in ob kateri predsednik republike avtonomno izbere premiera, mu zaupa sestavo vlade in ga nato posije pred parlament za zaupnico. Ali je taka rešitev možna? O njej razmišlja ma-sikdo, jasno pa je, da Ce taka vlada ne dobi zaupnice, je predčasen razpust parlamenta neizbežen. To so raztresene kocke. Kdo jih bo sestavil v v skladen mozaik? RIM - Ministrski svet je včeraj med drugimi ukrepi odobril splošno poročilo o italijanskih ekonomskih gibanjih v lanskem letu, ki ga je podal proračunski minister An-dreatta. Po njegovih podatkih se je kosamti notranji proizvod lani povečal za komaj 0, 9 odstotka (medtem ko je leto prej porasel za 1,3%), inflacijska stopnja se je v povprečju ustavila pri 5,4 odstotka (leto prej 6,4%), potrebe državnega sektorja so dosegle 163.160 milijard lir (leto prej 152.184 milijard), medtem ko se je skupna zaposlenost znižala za 0,9 odstotka. Manj kot 1-odstotni porast kosmatega notranjega proizvoda - ugotAvlja poročilo - je zadala hud udarec »sistemu Italija« in za kar 3,4 odstotka oklestila zaposlenost v industrijskem sektorju, ki je bil prisiljen odsloviti 178 tisoC delavcev. Ce je obstajal še kak dvom o tem, kako je Italija izšla iz dramatičnega leta 1992, je poročilo o ekonomskem položaju prepričalo Se zadnje nejevemeže. Koncert negativnih podatkov, ki so ga včeraj poslušali elani vlade, pa je kljub vsemu rezerviral tudi nekaj manj sivih not: julijski sporazum o ceni dela je na primer upočasnil naraščanje cene delovne sile (5,1%, medtem ko je leto prej narasla za 9,2%), na tej osnovi pa se je bistveno ohladila tudi inflacija. Nekaj upanja daje tudi podatek o večji kompetitivnosti italijanskega izvoza, ki je prispeval k izboljšanju položaja na področju trgovinskega primanjkljaja za okrog 3.300 milijard lir v primerjavi z letom 1991. Glavna zasluga za to kompetitivnost pa žal ne gre proizvajalcem, temveč septembrskemu razvrednotenju lire in nadaljnjemu postopnemu in kot kaže naravnost nezadržnemu padanju njene vrednosti. Dokument, ki ga je odobril ministrski svet, je kosmati notranji proizvod ocenil na 1.507 milijard lir, medtem ko se je na sektorski lestvici najslabše odrezala industrija, ki je z ozirom na leto 1991 proizvedla za 0,5 odstotka manj. Kmetijstvo je zabeležilo 1,3-od-stotni porast, medtem ko se je v terciarnem sektorju najbolje odrezalo področje prodajnih storitev z 2,7-odstotnim porastom. Andreattovo poročilo podaja tudi podobo dinamike plač na področju odvisnega dela, ki so se povečale za 5,1, medtem ko so leto prej poskočile za 9,2 odstotka. Zasluga gre predvsem odpravi premične lestvice in zamrznitvi notranjih dopolnilnih pogodb, kar je prispevalo tudi k upočasnitvi notranjega povpraševanja (+1%, leto prej +1,9%). Predvidevanja za letošnje leto pa je minister Andreatta ob koncu vladnega zasedanja odpravil s pripombo, da so zasebni raziskovalni centri preveč Črnogledi in da je pripravljen staviti predvsem na njihova (neutemeljena) predvidevanja o gibanju inflacije. Pater Sorge za korenito obnovo političnih strank Pater Sorge (f. Ferrari) TRST - Italijo reSuje sodstvo, je dejal znani jezuitski politolog, pater Bartolomeo Sorge, ko je sinoči v nabiti dvorani škofijskega semenišča predaval na temo »Na mejah nove Evrope«. Zdajšnje razmere na Apeninskem polotoku je pripisal med drugim dejstvu, da se dosedanji politični vladajoči razred ni znal pravočasno umakniti: ko je enkrat opravil svojo nalogo - oblikoval demokracijo, jo obranil pred nevarnostmi od zunaj in utrdil - bi bil moral prepustiti krmilo drugim, tako pa se je pokvaril in zapuSCa sceno na nečasten način. Kdaj je bila Italija zrela za zasuk po vzoru drugih zahodnih evropskih držav? Pater Sorge nima dvomov: že za Časa Ber-linguerja, ko je postalo očitno, da ne predstavlja komunizem nobene nevarnosti vec, a tega stranke na vladi niso marale javno priznati. Nova Italija bo morala imeti take stranke, ki bodo resnično v službi državljanov - kajti brez strank ni predstavniške demokracije - brez strank bi bil narod ob svobodo. Pordenon Aretiran župan Alvaro Caitiin PORDENON -Agenti Finančne straže so včeraj zjutraj aretirali porde-nonskega župana, demokristjana Alvara Cardina, 57 let, po nalogu sodnice za preliminarne preiskave Monice Boni. Cardina so aretirali v njegovem uradu na pordenonskem županstvu, ki so ga kasneje tudi preiskali. Kot kaže, je porde-nonski župan obtožen korupcije. Cardina, ki vodi pordenonsko občinsko upravo že od leta 1983, so po aretaciji odpeljali v vojašnico Finančne straže, kjer so ga ob prisotnosti odvetnika Alberta Cassinija zaslišali. Podžupan Renzo Vazzoler (PSI) je v tiskovni noti sporočil, da je Cardin že odstopil tako z županskega mesta kot z mesta občinskega svetovalca. Popoldne se je sestal tudi por-denonski občinski odbor, da bi analiziral položaj po aretaciji Zupana. Po nepotrjenih vesteh so v okviru preiskave aretirali se druge tri osebe, dve v FJK in eno v Emiliji -Romagni, katerih imena niso znana. NOVICE RIM / PO FAŠISTIČNIH IZGREDIH PRED PALAČO MONTECITORIO PROSTI ČAS, KONJI, VINO ITD^ Čez dva meseca 11 milijonov Italijanov na upravne volitve RIM - Upravnih volitev 6. junija ne bodo preložili. Črtanje referenduma o občinah namreč omogoča notranjemu ministrstvu sklicanje volilnih shodov 55 dni pred volitvami, kot to določa zakon. Tozadevni termin zapade 11. aprila in ga bo torej mogoCe spoštovati. Ce bi referendum o občinah obveljal, bi lahko volilne shode sklicali Sele po 18. aprilu, zaradi Cesar bi morah po vsej verjetnosti volitve odložiti. Junijske upravne volitve bodo zadevale nad 11 milijonov volilnih upravičenčev, ki bodo med drugim izvolili dva deželna sveta (Furlanije-Julijske krajine in Doline Aosta), šest pokrajinskih svetov (Gorica, Trst, Mantova, Pavia, Ravenna in Viterbo) ter nad tisoč občinskih svetov, med katerimi tudi tiste v Milanu, Turinu, Novari, Bellunu in Pordenonu. Razpuščena dva občinska sveta zaradi komore RIM - Ministrski svet je včeraj razpustil občinska sveta v Noceri Inferiore (Salerno) in Quindicije (Avellino), ker naj bi ju pogojevala kamora. Vlada zvišala število nalepk (+8) RIM - Ministrski svet je včeraj odobril dekret, s katerim je med drugim zvišal število nalepk za leamiške usluge. Upravičenci bodo tako prejeli še dodatnih osem nalepk (ob dosedanjih šestnajstih). Sklep je bilo pričakovati, potem ko je novi minister za zdravstvo Costa večkrat izjavil, da je bilo dosedanje število nalepk za najbolj prizadete sloje prebivalstva očitno premajhno glede na njihove realne potrebe. Bivši upravitelj IVECO se je javil sodnikom MIT,AN - Bivši upravitelj IVECO, Fiatove podružnice za izdelavo avtobusov, Riccardo Ruggeri, se je včeraj sam predstavil milanskim sodnikom, ki so proti njemu še 24. marca izdali zaporni nalog pod obtožbo korupcije. Ruggeri, ki trenutno dela v Londonu kot pooblaščeni upravitelj Fiatove družbe New Holland Geotech, naj bi v Času, ko je vodil Fiatovo podružnico IVECO, plaCal nekaterim upraviteljem milanskega prevoznega podjetja ATM mastno podkupnino milijarde in 300 milijonov lir za dobavo avtobusov. Fiatovega funkcionarja je takoj zaslišal sodnik Antonio Di Pietro. Po zaslišanju je državno pravdništvo privolilo v hišni pripor, iz Cesar bi se dalo sklepati, da je Ruggeri sodeloval s sodniki. V Vidmu shod istrskih beguncev VIDEM - Osimski sporazumi bodo po vsej verjetnosti središčna točka občnega zbora istrskih beguncev, ki se združujejo v »Associazione Venezia Giulia e Dalma-zia«, ki jo vodi tržaški odvetnik Paolo Sardos Albertini. Skupščina bo danes, v soboto, ob 16. uri v konferenčni dvorani hotela Astoria v Vidmu. Na njej naj bi istrski optanti ocenili zdajšnje stanje organizacije tudi spričo dogovorov med Slovenijo in Italijo in ponudili svoj recept pri reševanju vprašanj ob meji. (R.P.) »Zvonjenje po toči« na trgu pred poslansko zbornico RIM - Zvonenje po toči: to je vtis, ki ga daje Trg Montecitorio dan po misovskih izgredih pred parlamentom. Na trgu je nekaj desetin policajev s čeladami in pendreki, pred palačo pa policijski funkcionarji v civi-lu, razpoznavni po antenah prenosnih radijskih sprejemnikov in oddajnikov, ki jim štrlijo iz žepov. Rimska kvestura je medtem prijavila sodstvu enajst misovskih poslancev in dvajset mladih pripadnikov misovske mladinske organizacije Fronte della gioventu, ki so sodelovali v manifestaciji. Sef javnega tožilstva Vittorio Mele pa je napovedal, da bo zade- vo zaupal enemu od svojih namestnikov, ki so se v prejšnjih letih ukvarjali s terorizmom. Včeraj zjutraj se je varnostna komisija poslanske zbornice srečala s šefom italijanske policije Parisijem in rimskim kvestorjem Masonejem. Srečanju je predsedoval podpredsednik zbornice Alfredo Biondi. Na osnovi dogovorov bo nadzorstvo okoli trga Montecitorio in sploh okoli sedežev parlamenta okrepljeno, omejen bo promet in pravica do manifestiranja bo na tem prostoru urejena drugače. O teh vprašanjih bodo razpravljali načelniki skupin, Biondi pa je vsekakor poudaril, da so "poslanci dolžni dati dober zgled. Ce se razpostavljajo napisi ali vrvi v dvorani je jasno, da se spodbujajo tudi manifestacije, podobne četrtkovi, pred poslansko zbornico”. Ob tehničnih ukrepih pa so Četrtkovi izgredi misovcev spodbudili tudi razmišljanje o tem, kaj pomenijo. Misovski tajnik Gianfranco Fini je iz Genove skušal minimizirati pomen manifestacije. Povabil je notranjega ministra Nico-lo Mancina k odstopu, Ceš ”ta poklic ni zanj, Ce se boji 60 fantov”, predvsem pa je vse ostale stranke obtožil, da se poslužujejo antifašizma, ”kot priložno- sti, da bi oprali svojo vest, saj nas obsoja sistem, katerega bivši premier je osumljen sodelovanja z mafijo, bivši notranji minister sodelovanja s kamoro, bivši pravosodni minister pa bankrota”. S svojim izvajanjem Fini najbrž ne bo prepričal nikogar razen svojih. Predsednik zbornice Giorgio Napolitano je ocenil kot pomembno dejstvo, da so včeraj vse skupine z izjemo MSI obsodile škvadristiCni izpad in poudarile nujnost svobode parlamenta kot institucije, saj je to temelj demokracije. Predsednik senata Gio-vanni Spadolini pa je opozoril na nevarnost "nestrpnosti do parla- menta, ki preveva številne politične sile” in dodal, da se parlament brani z doslednim uresničevanjem pravil demokratičnega življenja. In medtem ko se množijo obsodbe mi-sovskega izpada, de-mokršCanski senator Flaminio Piccoli opozarja na nevarnost. MSI zavrača referendum, ker bi mu bil lahko usoden, je dejal Piccoli, zato so bili Četrtkovi izpadi "samo prva pokušnja”. Priletni tridentinski senator morda nekoliko pretirava, nobenega dvoma pa ni, da Fini namerava "jezditi tigra” splošnega nezadovoljstva in ga usmeriti proti parlamentu sebi v prid. (VT) V teh dneh pomembni sejmi v FJK in Venetu VIDEM - V teh dneh je v Furlaniji - Julijski krajini in v sosednjem Venetu nekaj pomembnih sejemskih prireditev, ki bodo brez dvoma pritegnile tudi pozornost slovenskih ljudi z obeh strani državne meje. V Vidmu bo Se jutri, 4. aprila odprt sejem prostega časa, hobbyjev in turizma. Na ogled je vse, kar zadeva zabavo in počitnice. Sejma se udeležujejo tudi nekatera gostinsko- turistična podjetja iz Slovenije, ki že več let prihajajo med Furlane, saj imajo med njimi veliko gostov. V Pordenonu so vCeraj oprli sejem konjev, naslovljen Primaveracaval-li. Da bi pritegnili zanimanje za ta sejem, kjer so lani imeli nad 1.300 obi- skovalcev, so skupine konjenikov v prejšnjih dneh obredle kar nekaj furlanskih krajev. Ljubitelji morja jn morskih plovil bodo pri5' li na svoje v Cavallinu pri Jesolu, kjer bo od danes do 11. aprila seje® rabljenih plovil. Ta se je z leti tako razrasel, da je postal najpomembnejši na Jadranu. Zanj vlada veliko zanimanje, zato si je plovila, ki so na pr® daj, mogoče ogledati tudi med tednom, ko ne bo toliko gneCe kot v nedelj® Pisali smo že o vinskem sejmu Vinitaly, D se je včeraj začel v Veroni in bo trajal do srede,' ■ aprila. Na njem razstavljajo tudi slovenski kmetje iz goriških Brd m s tržaškega Krasa. (M. W.) MILAN / POSEG FINANČNE STRA2E 2E KRHKI ODNOSI SO SE PO IZBRUHU VOJNE NA BALKANU ŠE BOLJ ZAOSTRIU- Aretirali skupino 18 oseb ki je goljufala z davkom Iva MILAN - Finančna straža je včeraj v Milanu aretirala 18 oseb, ki delujejo na področju soje in ki jih je obdolžila združevanja v zločinske namene s ciljem davčne goljufije. Gre za prvo tovrstno ob-dolžitev, ki so jo pripadniki davčne policije zasnovali na dolgi preiskavi, iz katere je izšlo, da so obdolženci organizirali pravi sistem za dosego povračila davka IVA v znesku več milijard lir. Med 18 aretiranci jih je večina, kar 14, podjetnikov, ki delujejo na področju žit, povrhu pa tudi sekretar avtonomnega sin- dikata finančnih delavcev Salii, Vicenzo Vigano Glede na to, da gre za kolektivni prekršek združevanja v kriminalne namene, so preiskovalci lahko zaplenili vec bančnih računov, ki so njihove ugotovitve samo še potrdili. Domnevnemu Sefu organizacije, ki je zaCela delovati septembra lani, bergamskemu podjetniku Giampietru Tosiju, pa so finančni stražniki povrhu zaplenili nepremičnine v vrednosti okrog 4 milijarde lir in štiri luksuzne avtomobile: 2 ferrarija, mercedes 500 in golf »16 val-vole«. Zbližanje med katoliško in pravoslavno cerkvijo? Govori se celo o možnosti »zgodovinskega« srečanja med Janezom Pavlom II. in patriarhom Pavlom RIM - Vojna, ki ju je oddaljila, bi lahko sedaj prispevala k zbližanju. Srbska pravoslavna in rimska katoliška cerkev skušata po dolgih mesecih hladnih odnosov spet vzpostaviti trdnejše vezi. Včeraj sta namreč prispela v Vatikan na pogovore s papežem Janezom Pavlom H. odposlanca srbsko-pra-voslavnega patriarha Pavleta, Črnogorski metropolit Anfiloh in pravoslavni škof Backe Irenej. »Pogovori,« kot je pojasnil Vatikanski glasnik msgr. Joacquin Navarro, »so potekali v vzdušju bratske milosti in vzajemnega ra- zumevanja,« v ospredju pa je bilo vprašanje »vloge kristjanov v kompleksni krizi bivše Jugoslavije in na Balkanu, kjer je nujen proces sprave med raznimi narodi«. Odposlanca srbskega patriarha sta prispela v Vatikan po dolgem obdobju napetih odnosov med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Se zlasti je pravoslavna cerkev očitala Sveti stolici »ekspanzionizem« in »privabljanje novih vernikov« v vzhodnih državah, kjer je tradicionalno prisotna pravoslavna cerkev. Izbruh vojne v bivši Jugosla- viji, odločno stališče Vatikana v podporo »katoliškima« Sloveniji in Hrvaški proti »pravoslavni« in agresorski Srbiji pa je odnose še zaostrila. Zato je srbski patriarh - kot vsi ostali pravoslavni patriarhi - zavrnil vabilo, naj bi se udeležil sinode v Evropi, ki jo je Karol Woy-tila priredil konec leta 1991 v Vatikanu, januarja letos pa ni poslal nikogar na »dan posta in molitve za mir v bivši Jugoslaviji in na Balkan«, ki ga je Sveta stolica priredila v Assisiju. Ob tisti priložnosti patriarh Pavle sicer ni sprejel papeževega vabila, naslovil pa mu je pismo, s katerim je napovedal, da bo poslal svoje predstavnike v Vatikan, da bi preučili odnose in se pogovorili tudi o morebitnem srečanju med Woyti-lo in Pavletom. Krvava balkanska vojna, ki je poglobila razkol, je tako prispevala k možnosti zbližanja. »Dušni pastirji,« je poudaril Navarro, »imajo veliko odgovornost do vernikov pa tudi do vsega naroda. Se zlasti v sedanji situaciji, ki jo pogojuje žalostna zgodovina, sta obe strani soglašali, da je treba pospešiti na vseh ravneh si- 3ti in oblik® pričevanja i hotel ome-jovor o mož u med pa' in še bo ov. Ce bi nedvomno i srečanj® i in ;e cerkvi v razšln ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 3. aprila 1993 3 _ GLASBENA VZGOJA / UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE ŠOLSTVO / ZAČETEK 23. JUNIJA Skupni napori za slovenski konservatorij GM o odnosih s centrom Emil Komel v Gorici TRST - Upravni odbor Glasbene matice je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o odnosih med Glasbeno matico in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Soočil se je z vsebino pisem, izjav in spisov, ki so bili na to temo objavljeni v Katoliškem glasu ih v Primorskem dnevniku ter izrečeni na posvetu o kulturi v Devinu. Upravni odbor Glasbene matice meni, da je zaradi resnice in predvsem v interesu sloven-skega glasbenega šolstva v Italiji, treba še enkrat ponoviti sicer že znane stvari. 2e na predzadnjem rednem občnem zboru GM 1. 1991 sta se krovni organizaciji Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij dogovorili za skupen nastop za podržavljanje slovenskega 8msbenega šolstva v Italiji- S tem namenom je ml na občnem zboru GM ■ 1991 tudi izvoljen upravni odbor GM, v ka-terega so vstopili predstavniki obeh krovnih organizacij, ki so se tak-rat strinjali s skupnim naCrtom o združitvi slovenskega glasbenega šo-i anla y Italiji, saj je tudi 1 T®suiisel, da imamo v i s .em mestu dve ločeni i° b s končnim ciljem, -is podržavljanjem šole GM (kot izrecno govori Maccanicov zakonski predlog) oz. slovenskega glasbenega šolstva z ustanovitvijo slovenskega konservatorija breme vzdrževanja prevzela država in bi slovenski profesorji glasbe končno začeli prejemati zanesljive in dostojne plače od države, otroci pa bi imeli brezplačen glasbeni pouk v slovenščini. Takrat smo se torej vsi strinjali, zdaj pa ustvarja kdo tendenciozno, neutemeljeno zmedo. Pismo Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel je nesmilselno, ker ustvarja problem, ki ga v resnici ni in izkrivlja dejansko stanje Ce bi do podržavljanja slovenskega glasbenega šolstva v Italiji in ustanovitvijo slovenskega konservatorija prišlo, potem se to ne bi več tikalo ne Glasbene matice in ne SCGV E. Komel. Konservatorij ne bi bil ne »naš« ne »njihov«, kot velja to za katerokoli državno šolo s slovenskim učnim jezikom. Ostala pa bi glasbena društva Glasbena matica v Trstu, Gorici, Spetru in Zabnicah (ločeni ali skupno) in SCGV E. Komel v Gorici, vsako s svojim imenom, sedežem, vodstvom, sodelavci in imovino za pripravljanje samostojnih ali, še boljše, skupnih glasbenih pobud, ki ne bodo imele nič skupnega z državnim glasbenim šolstvom s slovenskim učnim jezikom. V tej perspektivi, bližnji ali daljnji, in z edinim namenom, da bi lažje dosegli zaželjeni cilj, je torej s soglasjem obeh krovnih organizacij prišlo do razširitve upravnega odbora Glasbene matice s predstavniki slovenskih organizacij in SCGV E. Komel z istočasnim in tudi logičnim dogovorom, naj v uprav- ni odbor SCGV E. Komel vstopijo tudi predstavniki SKGZ in GM. Prvi sklep je bil izpolnjen že pred dvema letoma, izpolnitev drugega dogovora pa se še vedno zavlačuje. Se več: vrsta polemičnih izjav, člankov in nastopov s podtikanji in izkrivljanjem dejstev, potiska vso zadevo nazaj od že doseženih soglasij in pozitivno zastavljenih korakov. Upravni odbor Glasbene matice je pre-senešen zaradi omenjenih izjav n spisov z oživljanjem od nekdaj škodljivih lokalizmov (Tržačani-Goričani), sprenevedanjem o plura-listiCnosti in monopolizmu te ali one glasbene ustanove in z nevzdržnimi pogojevanji za združitev obstoječih slovenskih glasbenih šol v Gorici. Upravni odbor Glasbene matice obžaluje, da je zdaj prišlo do za-pletenja pozitivno zastavljenih prizadevanj za podržavljenje slovenskega glasbenega šolanja v Italiji, ki v sedanjih težkih finančnih razmerah pa ne samo zaradi njih, edino lahko zagotovi njegov obstoj in razvoj. Upravni odbor Glasbene matice bo zato še naprej vlagal vse svoje moči, da gremo strpno in konstruktivno naprej po zastavljeni poti. V Beneški galeriji v Špetru razstava slikarke Sandre Pian SPETER - V Beneški galeriji v Spetru so odprli razstavo slikarke Sandre Pian iz Pozzuola, ki jo je za to priložnost predstaidl videmski umetnik Giovan-ni Cocetta. Razstava, ki so jo pripravili ob sodelovanju kulturnega krožka »Nuova Immagine« iz Vidma, nosi naslov »Misteriose immagini della memoria«. Mlada slikarka, kot je naglasil na otvoritveni slovesnosti sam Cocetta, sodi med najbolj obetavne umetnice v deželi in je bila deležna številnih laskavih priznanj. (R.P.) Ministrstvo objavilo seznam predmetov za zrelostne izpite RIM - »Zgodovinska« milanska zasebna radijska postaja Radio Popo-lare je v Četrtek ob 14.45 objavila seznam predmetov, ki jih je ministrstvo za šolstvo izbralo za letošnje zrelostne izpite. Med temi je bil tudi pismeni izpit v grščini na klasičnem liceju! Strah in preplah! V četrt ure je prejel radio ničkoliko telefonskih pozivov zgroženih dijakov, ki so spraševali, kako je bila sploh mogoča izbira pismenega izpita iz grščine. Ob tolikšnem gnevu radiu ni preostalo drugega, kot da jih je pomiril, Ceš da je šlo za tipično prvoaprilsko potegavščino. Po prvem pride drugi april. Včeraj je ministrstvo za šolstvo objavilo pravi seznam maturitetnih predmetov, in - glej naključje - »klasikom« ga je res pošteno zagodlo, seveda s pismeno nalogo v grščini. Ob objavi predmetov za letošnje zrelostne izpite je minister za šolstvo Rosa Russo Jervolino poudarila, da je želelo ministrstvo letos pritakniti tja, kamor se je le dalo, izpit iz zgodovine, in sicer zato, da bi mladi s tem nekako zaključili svoje razmišljanje o zgodovinskih aspektih italijanske države in o vrednotah ustavne listine, kar je v svojem poz- dravnem nagovoru ob začetku šolskega leta podčrtal tudi sam predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Zrelostni izpiti se bodo začeli 23. junija, kandidatov bo kakih 500 ti-soC, članov ocenjevalnih komisij bo 37 tisoč, komisij pa 7 tisoč. Kandidati bodo najprej pisali dve nalogi (za slovenske šole bo prva v slovenščini), zatem pa bodo od štirih predlaganih predmetov za ustni izpit izbrali enega, drugega pa jim bo določila ocenjevalna komisija (pri ustnih predmetih bo po ustaljeni praksi slovenščina zamenjala italijanščino). Seznam maturitetnih predmetov: Klasični zrelostni izpit: pismeno: slovenščina, grščina; ustno: slovenski jezik in slovstvo, latinščina, zgodovina, matematika. Znanstveni zrelostni izpit: pismeno: slovenščina, matematika; ustno: slovenski jezik in slovstvo, italijanski jezik in slovstvo, zgodovina, prirodopis. Zrelostni izpit učiteljišča: pismeno: slovenščina, latinščina; ustno: slovenski jezik in slovstvo, matematika, pedagogika in filozofija, zgodovina. Tehnični zrelostni izpit za trgovinsko usmeri- tev: pismeno: slovenščina, trgovinstvo: ustno: slovenski jezik in slovstvo, knjigovodstvo, bla-goznanstvo, tuj jezik. Tehnični zrelostni izpit za zunanjetrgovinsko usmeritev: pismeno: slovenščina, trgovinstvo; ustno: slovenski jezik in slovstvo, tuj jezik, knjigovodstvo, gospodarski zemljepis. Tehnični zrelostni izpit za geometre: pismeno: slovenščina, cenitve; ustno: slovenski jezik in slovstvo, gradnje, topografija, pravo. Zrelostni izpit za upravne tajnike: pismeno: slovenščina, tuj jezik; ustno: slovenski jezik in slovstvo, italijanski jezik in slovstvo, matematika, elementi upravne znanosti - organizacija dela v uradu -uradna tehnika in praksa. Zrelostni izpit za tehnike električnih in elektronskih industrij: pismeno: slovenščina, fizika; ustno: slovenski jezik in slovstvo, italijanski jezik inslovstvo, matematika, elektrotehnika in elektronika. Zrelostni izpit za tehnike mehanskih industrij: pismeno: slovenščina, tehnika proizvodnje in risanje; ustno: slovenski jezik in slovstvo, italijanski jezik in slovstvo, matematika, elektrotehnika in elektronika. REFERENDUMI / TAJNIK KMEČKE ZVEZE EDI BUKAVEC O PREDLOGU UKINITVE MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO Ministrstvo za kmetijstvo nikakor ne ustreza več potrebam kmetovalcev Med referendumi, o katerih se bodo državljani izrekli 18. aprila, se deve-h po vrsti nanaša na ministrstvo za kmetijsko (vijoličasta glasovnica) z uvodnim vprašanjem: »Hočete, da se ukinja el. 1 kraljevega dekreta z dne l2- septembra 1929 št. 1661« in sledečimi vprašanji, ki se nanašajo ua ukinitev dosedanjega ministrstva za kmetijstvo m razdelitev njegovih sedanjih pristojnosti. Ediju Bukavcu, predstavniku Kmečke zveze v Trstu kot avtonomne sindikalne organizacije, povezane na vsedržavni javni z Zvezo kmetov Ita-ije (bivšo Confcoltivato-m) smo zastavili nekaj vprašanj o stališču kmečke zveze do tega referenduma. »2e sama narava mečke zveze, ki se kot avtonomna sindikalna organizacija zavzema za neodvisnost od političnih ?, in se 'ne sklicuje na ideologije, ji narekuje, da prepušča vsakemu svoje-luu .čkmu, da se pri vseh P° itičnih in družbenih vprašanjih opredeljuje po lastnih ocenah in prepričanju. Glede referenduma samega pa je Kmečka zveza mnenja, a ministrstvo za kmetijstvo tako kot je urejeno anes, ne ustreza potre-am sodobnega časa. Mi-is stvo še vedno urejajo akoni iz davnega leta Tr? ^ naslednji, od tak-atdo danes pa se je krnelo v Miji, v Evropi ® v svetu bistveno spre-diando Politika v kmetij-tim se danes ne dela vec Kirnu marveč v Bruslju Za'. v Evropski skupnosti. ato menimo, da je refor- Tajnik Kmečke zveze Edi Bukovec (KROMA) ma ministrstva za kmetijstvo neobhodno potrebna.« Ste torej za reformo in ne za ukinitev sedanjega ministrstva za kmetijstvo vlade v Rimu? »Iz širše razprave v kmetijskih krogih je, in to je seveda novost, izšel predlog, da se dosedanje ministrstvo spremeni oz. preoblikuje v ministrstvo za koordinacijo politike v kmetijstvu, prehrano in gozdove, kar je danes močno občuteno. Danes je situacija namreč ta, da ministrstvo v Rimu se samo, da ne sme več voditi avtonomne politike, ampak tudi ne opravlja zadev zaradi neustreznega strukturiranja in tudi ne opravlja prepotrebne tranzmisije med politiko Bruslja in politiko, ki jo morajo pri nas izvajati deželne uprave, prav tako pa tega ni sposobno opravljati v obratni smeri oziroma v posredovanju potreb posameznih dežel v državi v Bruselj.« Pogoj za takšno preoblikovanje sedanjega ministrstva za kmetijstvo pa je vendarle njegova ukinitev v sedanji obliki in torej referendumski »DA«? »V bistvu je tako, mislimo pa, da se bo celotni kmetijski sektor'istočasno zavzemal za ustanovitev takega ministrstva oz. za takšno njegovo organiziranost, da bo imelo pristojnosti za usmerjanje in koordinacijo in seveda za nadzorstvo nad izvajanji posameznih ukrepov Evropske skupnopsti, kajti temu se glede na članstvo Italije v tej skupnosti ni mogoCe izogniti.« In kako bi se ukinitev sedanjega ministrstva in njegova preureditev v smislu koordinatorja kmetijskih dejavnosti odražala v tem primeru na deželni ravni? »Kar zadeva lokalno oziroma deželno raven, bodo sedanje dežele s posebnim statutom, kakršna je naša, kar zadeva kmetijstvo dejansko izenačene z vsemi ostalimi deželami, saj bodo dežele neposredno izvajale kmetijsko politiko, ministrstvo v Rimu pa bo v tem oziru le koordinator. Spričo tega po mojem niti ni tako bistveno, Ce bo na skorajšnjem referendumu zmagal glas za “DA“ ali za “NE“, kajti v vsakem primeru bo potreben nov oziroma bistveno preurejen osrednji organ za homogeno usmerjanje, koordinacijo in nadzorstvo nad spoštovanjem zakonov ali norm evropske kmetijske politike, kateri smo podrejeni vsi, če tako hoCemo ali ne.« Zapisal j.k. Ukinitev ministrstva za turizem Zgoraj Edi Kraus, spodaj Miroslav Košuta (KROMA) Na ljudskem referendumu 18. aprila se bomo izrekali tudi o usodi ministrstva za turizem in predstave. Predlog za ukinitev tega resorja je prišel iz dežele Veneto, kateremu se je kmalu pridružilo še dvanajst deželnih svetov, ki so prepričani, da je to ministrstvo popolnoma nepotrebno in da je treba vse njegove pristojnosti predati posameznim deželnim upravam. To pa se je v resnici delno že zgodilo. Ministrstvo za turizem ima danes le 550 uslužbencev in skrajno omejene finančne razpoložljivosti (180 milijard lir, ki jih letno razdeljuje gledališčem in sorodnim ustanovam). Posamezne deželne uprave, kot rečeno, danes že v glavnem podpirajo turistične dejavnosti. Skoraj gotova zmaga DA na referendumu na tem področju ne bi ustvarila velikih težav, ostalo pa bi odprto vprašanje, kdo naj pravzaprav koordinira turistično politiko (ponudbo) na državni ravni. Italija je velika turistična država in mora za to imeti tudi posebno politično telo. V primeru zelo verjetne ukinitve ministrstva bo moral parlament povsem na novo preurediti ta sektor. Stališče za ukinitev ministrstva za turizem uživa široko podporo med strankami, medtem ko so se za NE doslej izrekli le misovci. Zmaga DA ne bo torej povzročila veliko pretresov in preglavic turističnim delavcem. To nam je potrdil tudi Edi Kraus iz agencije Aurore, ki nam je povedal, da ima dežela Furlanija-Julijska krajina že svojo, kolikor toliko popolno zakonodajo na turističnem področju. Po njegovem bo morala Dežela še vsebinsko raztegniti to zakonodajo in jo prilagoditi zemljepisnim značilnostim naše stvarnosti, ki mora stremeti po tesnejšem (tudi turističnem) sodelovanju z vzhodnimi sosedi. Odpiranje torej, nam je dejal Kraus, ki ga ne smejo ovirati tržaške težnje po zapiranju, saj je prav odpiranje v svet in do sosedov bistvena značilnost turizma. Ukinitev ministrstva za turizem in predstave pa ima veliko neznanko, ki jo predstavlja finansiranj e-vzdrževanj e gledališč, opernih hiš itd. Dežele, ki bi Cez noC dobile te pristojnosti, imajo na tem področju še zelo nepopolne in pomanjkljive zakone, kar bi ust- varilo nemalo težav gledališkim ustanovam, posebno državnim, ki bi se naenkrat znašla brez sogovornika in brez do-deljevalca sredstev. Zaskrbljen ne toliko nad usodo tega referen-dumna, ampak nad številnimi nerešenimi vprašanji, ki zadevajo ta sektor, je ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta. Vsak pameten človek si želi korenito reformo ministrstva - je mnenja Košuta - po kateri bi Rim skrbel le za usmerjevanje npr. prestižnega in mednarodnega gledališkega ustvarjanja, ostalo pa bi decentralizirali na deželno oziroma na krajevno raven. »Za SSG pa bi to odpiralo vrsto neznank in morda tudi celo vrsto novih težav, saj doslej v Rimu, kot znano, nismo imeli večjih težav, težave pa so skoraj vedno nastajale na lokalni ravni«. Naša gledališka ustanova je sedaj odvisna od različnih forumov (predvsem od države in dežele), kar ji je do danes jamčilo obstoj, po novem pa bomo najbrž odvisni le od enega samega telesa. Poznavajoč krajevne razmere to ne bo predstavljalo koraka naprej, morda prav nasprotno. (Sandor Tence) REFERENDUMI Referenduma o volilnem sistemu za občine ne bo RIM -18. aprila bomo na voliščih prejeli devet, ne pa deset glasovnic. Osrednji urad za referendum pri kasacijskem sodišču je namreč včeraj sklenil preklicati referendum, ki naj bi raztegnil večinski volilni sistem tudi na občine z več kot 5.000 prebivalcev. Kot je znano, je parlament prejšnji teden odobril zakon o neposredni izvolitvi županov, ki je med drugim raztegnil večinski sistem na občine z do 15 tisoC prebivalcev. Doslej je večinski volilni sistem veljal samo v občinah z do 5.000 prebivalcev. Sen. Cossutta v Trstu za NE na volilnem referendumu TRST - Predsednik Stranke komunistične prenove sen. Armando Cossutta je včeraj v Trstu odprl referendumsko kampanjo s shodom na Trgu Goldoni, na katerem sta spregovorila tudi Fausto Monfalcon in Sergij Lipovec v Slovenščini. Cossutta je govoril predvsem o volilnem referendumu, glede katerega se njegova stranka zavzema za NE, se pravi za ohranitev sedanjega proporčnega sistema, ponovil pa je tudi zahtevo po takojšnjem razpustu parlamenta in novih volitvah. Lipovec pa je med drugim poudaril, da bi večinski sistem prizadel slovensko manjšino, ker bi ji preprečil izvolitev svojih zastopnikov v predstavniških telesih. Na sliki (foto KROMA) shod SKP na Trgu Goldoni v Trstu. Referendumski lider Segni jutri v Vidmu za DA VIDEM - Na Videmskem vlada veliko pričakovanje za dvodnevni obisk Maria Segnija, liderja gibanja »Popolari per la riforma«, ki se je pred dnevi odločil, da zapusti Krščansko demokracijo. Tudi na Videmskem se za Segnija opredeljuje vse več, predvsem mlajših demokristjanov, ki napovedujejo celo možnost, da se bodo predstavili na deželnih volitvah. Sin bivšega predsednika italijanske republike bo v soboto zvečer prisoten v videmski restavraciji skupaj z vsemi, ki se v deželi prepoznajo z njegovim gibanjem. Jutri bo Segni najprej obiskal Ažlo v Občini Spe-ter, kjer bo položil venec pred spomenik padlih vojakov iz sardinjske brigade Sassari. Ob 10.15 bo v dvorani Ajace v Vidmu prisostvoval predstavitvi knjige Micheleja Melonija o Tizianu Tessitoriju, furlanskemu poslancu stranke »Partito popolare«. O pomenu bližnje referendumske preizkušnje bo Mario Segni govoril na javnem shodu, ki je napovedan za 11. uro na Trgu 20. septembra v Vidmu. (R.P.) V sredo v Čedadu okrogla miza o referendumih ČEDAD - Referendumska preizkušnja 18. aprila in deželne volitve 6. junija so taCas v središču pozornosti. Tudi znotraj naše skupnosti se o tem veliko govori in piše, saj gre za pomembne etape na poti družbenih in političnih sprememb. O referendumih, volilnem zakonu in Slovencih bo tekla beseda na okrogli mizi, ki jo kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada priredi v sredo, 7. aprila ob 18.30 v dvorani delavskega združenja (Societa operaia) v Čedadu v Ul. Foro Giulio Cesare 15. Na to temo bodo spregovorili Miloš Budin, predsednik slovenske komisije DSL, Ivo Jev-nikar, deželni tajnik SSk, Stojan Spetič, predsednik slovenske komisije SKP, in Rudi Pavšič, predsednik slovenske komisje PSI. Okroglo mizo bo vodil Marino Vertovec, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko. Primmld dnevnik Lastnik: ZTT d.d, Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481 -532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG TRST Sobota, 3. aprila 1993 STAVKA / NA VČERAJŠNJEM PROTESTNEM ZBOROVANJU V TRSTU SE JE ZBRALO BLIZU 7.000 LJUDI Trstu sta potrebni solidarnost in enotnost vseh družbenih sil Občinski svet bo danes posvetil razpravo vprašanju Tržaškega Lloyda Del sprevoda stavkajočih po tržaških ulicah (foto S, Ferrari/KROMA) Kriza podjetij z državno udeležbo in sistematično zapiranje tovarn vodita naravnost v propad industrije na Tržaškem, ki bo potegnil za sabo pristaniške dejavnosti, gradbeništvo, storitve in trgovino, to pa bo pomenilo razsulo gospodarskega aparata v pokrajini. Seveda, ekonomski ustroj je bil tod že od nekdaj šibak, vendar to ne sme biti alibi za hude napake v večde-setletni industrijski poli- tiki. Prva znamenja de-industrializacije so se pokazala že pred dobrim letom, medtem pa so i-meli sindikati nebroj sestankov s podtajnikom v predsedstvu rimske vlade, z deželnimi upravitelji in občinskimi možmi v Trstu, toda vse zaman. Ce hočemo rešiti, kar se rešiti da, in z druge strani omogočiti ponoven vsestranski razmah mesta in okolice, tedaj so potrebni novi, sveži, daljnovidni in učinkoviti, na sodobni tehnologiji sloneči načrti, potrebna sta solidarnost in enotnost med delavstvom in podjetništvom, potreben je skupen napor vseh, torej tudi javnih upraviteljev, drugače bomo ostali pri ozki, malenkostni strategiji, ki je zgolj odraz predvolilnih, političnih interesov. Tako je spregovoril tajnik CISL Luciano Kakovich med včerajšnjim shodom na Borznem trgu, kjer se je zbralo ob priliki vsedržavne štiriurne splošne stavke blizu 7.000 delovnih ljudi, upokojencev in študentov. Toda govornik je opozoril tudi na nujo po izmenjavi izkustev in sprožitvi tesnega sodelovanja s sosednimi državami tako na gospodarskem kot tudi na kulturnem področju, sicer bodo ostali ti kraji resnično odrezani od sveta. Kakovich je nanizal dolgo vrsto nerešenih problemov, ki so vsedržavnega zadiha, posebej pa seveda opozoril na tukajšnje krizne primere, začenši pri skedenj ski železarni, kjer je na prepihu 1.700 delavcev,in Tržaškem Lloydu, kjer se bori za ohranitev službe 500 oseb. Na to se je navezal v sklepnem posegu tudi tajnik CGIL Antongiulio Bua. Od javnih upraviteljev je zahteval jasen odgovor na vprašanje, kako nameravajo nastopiti v bran Trsta, podjetnike je pozval, naj si ne kopičijo rent, ampak naj jih usmerijo v razvojne, tudi rizične investicije, župana Staffierija in podtajnika v ministrstvu za trgovinsko mornarico Camberja pa je ošvrknil, naj se ne gresta »avtonomna sindikalista« in naj rajši odločneje posežeta pri zavodu IRI in Finmareju, da ne pokopljeta Tržaškega Lloyda. O tem bo danes razpravljal občinski svet, še prej pa se bo župan v spremstvu načelnikov svetovalskih skupin se- šel s sindikalisti CGIL, CISL, UIL, CISAL in CI-SNAL. Tržaški protest, o katerem je Kakovich pojasnil, da ni proti, ampak v zaslombo vlade, ki naj izkoristi pomoč sindikata za pravičnejšo socialno politiko, se je zaCel ob devetih na Trgu U-nita, od koder so stavkajoči v sprevodu prehodili Korzo, Goldonijev trg ter ulici Carducci in Valdirivo do nabrežja oziroma Borznega trga. Na Čelu so korakali s transparenti in prapori uslužbenci Tržaškega Lloyda ter delavci ške-denjske železarne, ki so jih spremljali Lloydovi kontejnerski vlačilci in orjaška operativna vozila, za njimi pa med drugimi predstavniki tovarniških svetov Tržaškega arzenala sv. Marka, Elet-tre, Tobačne tovarne, Sa-docha, Tovarne velikih motorjev in ACT, železničarji CGIL, pristanišC-niki, gradbinci, univerzitetni delavci in raziskovalci, javni uslužbenci, upokojenci, ženske CGIL, zastopniki manjšinske struje v tem sindikatu (Essere sindacato), mladi z zastavami SKP, zastopstvo Mitteleurope in študentje. Očitno pa to ni bila zadnja stavka, kakor je naglasila včeraj tajnica sindikalne organizacije UIL Adele Pino. Na shodu ni bilo slovenske besede Na včerajšnjem sindikalnem shodu nismo Culi nase besede - niti kratkega pozdrava. To se dogaja že vec let. NekoC je bil nastop slovenskega govornika ali govornice že v tradiciji, kot je bilo običajno sodelovanje med delavci obeh narodnosti: skupaj so delali, skupaj se borili za odpravljanje krivic, skupaj demonstrirali po ulicah in trgih in se skupaj veselili pridobitev, ki so jih izbojevali s pomočjo naprednih političnih in družbenih sil. In to je upravičeno prihajalo do izraza v javnosti, s slovensko besedo z govorniškega odra. Zdaj tega ni več. Ali ni več slovenskih delavcev in upokojencev? Brez skrbi, so in tudi veliko jih je, le da je sindikat, tudi tisti njegov najbolj napreden del, nanje »pozabil«. Vprašanje je, zakaj? Ali morda zaradi tega, ker bi slovenščina pokopala sindikalno enotnost? Ali pa, ker si je protislovensko vzdušje utrlo pot tudi v sindikat? Se sreča, da smo v sprevodu videli dva dvojezična transparenta, ki so ju nosili pristanišču iki in skupina mladih! REPENTABOR / OBČINSKA SEJA Dolga vrsta pobud repentabrske uprave Prva seja pod vodstvom novega župana Aleksija Križmana, ki je poročal o delu uprave Boris Simoneta Prvič po decembrskem ustoličenju spremenjene sestave občinske uprave se je v Četrtek pod vodstvom župana Aleksija Križmana sestal repenta-brski občinski svet, na katerem so posvetili pretežni del seje pregledu opravljenega dela na posameznih področjih. Sprejeli so tudi nekatere sklepe kot je bila odobritev osnutka ustanovnega akta pripravljalnega odbora kmetijskih dnevov, odobritev občinskega pravilnika za pogodbe in nakup to-ponomasticnih tabel, s katerimi bodo nadomestili dotrajane cestne oznake. Zupan je poročal o sprejemu pri italijanskem predsedniku Scalfaru ob obisku v Trstu, o razgovoru s slovenskim predsednikom Kučanom in o srečanju na občini v Sežani, kjer so izročili solidarnostna sredstva za begunce, ki so jih zbrali v repentabrski občini. Križman je omenil tudi stike s pobratenim Logatcem, zelo uspešno predstavitev publikacije Svet na meji - Repentabor in občni zbor Kulturnega društva Kraški dom. Odbornik Ivan Škabar je orisal pobude na področju javnih del. Olepšali so kapelico na Poklonu, dokončali so nadaljnji dve avtobusni Čakalnici, očistili pa bodo tudi oskrunjeni spomenik padlim v naro-doosvobodilnem boju v Repnu, kjer bodo 25. aprila proslavili dan odporništva. Popravili in očistili bodo tudi karakteristični vodnjak v središču Repna, ki bo tako za Kraško ohcet krasil in ovrednotil vaško arhitekturno podobo. V pripravi je načrt za izpopolnitev razsvetljave na Tabru, posodobili bodo električno napeljavo na nogometnem igrišCu, popravili bodo stari del pokopališča, v načrtu pa imajo skorajšnje asfaltiranje ceste proti FernetiCem. Odbornica Bruna Škabar pa je poročala o pobudi, ki jo bodo v prihodnjem šolskem letu uresničili v sodelovanju s šolskim skrbništvom. Tako slovenski kot italijanski šolarji si bodo ob ustrezni vodeni razlagi ogledali kraško hišo, kamnolome in mlekarno, kar bo ned- vomno prispevalo k boljšemu poznavanju okolja in utrjevanju sožitja. Repentabrska in zgoniška občina sta se dogovorili, da za dobo enega leta poskusno združita prevoz šolske mladine in pa smetarsko službo, kar bo prispevalo k veCji racionalizaciji. Redno se tudi odvija socialna služba in oskrba na domu. Namenu so predali tudi ambulanto, ki jo je prevzela v oskrbo Krajevna zdravstvena enota. Na srečanju s starejšimi občani pa se bodo dogovorili o poletnem letovanju. Med razpravo so predstavniki Slovenske skupnosti iznesli nekaj pripomb oziroma predlogov v zvezi s poslovanjem ambulante, predlagali so znižanje davka ICI in postavitev dvojezičnih napisov na pokrajinski cesti, možnost revizije katastrskih vrednosti kmečkih poslopij pa bo proučila posebna komisija. Govor je bil tudi o jav-noprevozni službi in delovanju KZE, ki jo bo odslej upravljal kolegij županov. NOVICE DOLINA / AFERA V ZVEZI S POŠTO VZHODNI KRAS / NEZADOVOLJSTVO DOMAČINOV Pri Fernetičih električni tok oplazil mladeniča: pridržana prognoza Močan električni tok je včeraj popoldne skoraj do smrti oplazil mladega delavca. Pripetilo se je na Fernetičih malo po 16. uri. 24-letni Mauro Madot-to iz Rezije je delal na viaduktu čez železniško progo, ki ga tamkaj pravkar gradijo. Nadvoz naj bi povezoval hitro cesto s Fernetiči in tamkajšnjim tovornim terminalom. Po izsledkih openskih karabinjerjev naj bi se nesrečni Madotto z železnim drogom dotaknil električnega voda nad železniško progo, pri čemer naj bi se nanj sprožil električni tok 380-voltne napetosti. Delavca je težko ranjenega vrglo na tla. Njegovi delovni kolegi so takoj poklicali na pomoč rešilec, s katerim so ga prepeljali v glavno bolnišnico. Tu so ga sprejeti na oddelku za oživljanje, zdravniki pa so si pridržati prognozo. Odstopil občinski odbornik za šport Roberto De Gioia Tržaški občinski odbornik za šport in prosti Cas, socialist Roberto De Gioia, je vCeraj Zupanu Staffie-riju pisno sporočil, da odstopa s funkcije, ki mu jo je bil zaupal, pa Čeprav ne odobrava možnosti, da bi Trst ostal brez uprave vse do novih volitev pozno jeseni. Glavni razlog De Gioieve poteze je nemoč občinske uprave in njega samega, da bi izpolnili obljube, ki so jih bili sprejeti že pred Časom: o dokončanju stadiona Rocco, o izgradnji nogometnega igrišča na Poncani in telovadnice za šentjakobsko telovadno združenje »Amici di San Giacomo« in še zlasti o novi športni palači, ki so si jo - piše De Gioia - košarkarsko društvo, ekipa in navijači Stefanela prav gotovo vec kot zaslužili. Odbornik zato zaključuje, da je bil funkcijo svojcas sprejel v prepričanju, da bo lahko mesna uprava obljube - ki so med drugim zapisane v programu upravne večine - izpolnila, ker pa to kot kaže ne bo mogoče, mu pac ne preostaja drugega, kot odstop. Danes posvet o električni energiji Strokovna zbornica električnih inštalaterjev Furla-nije-Julijske krajine prireja s pomočjo občinskega podjetja za elektriko, vodo in plin ACEGA posvet z naslovom »Dobava električne energije: odnosi med distributorji, odjemalci in inštalaterji«. Srečanje bo danes ob 9.30 v kongresni dvorani Pomorske pa-laCe (Ul. Maestri del Lavoro 1) in predvideva štiri specifične referate, ki jih bodo podali tehniki družbe ENEL in podjetja ACEGA. Namen posveta je vsekakor ponuditi informacije in sugestije, ki naj prispevajo k pravilnem reševanju problemov v različnih fazah dobave električne energije, nanj pa so še posebej vabljeni porabniki, upravniki poslopij in inštalaterji. Zadnji dve kategoriji še toliko bolj, ker ju neposredno zadeva zakon št.46/90 o prilagoditvi električnih inštalacij in naprav normam EGS. Listat Gambassini prijavil Pečenika Obtožuje ga zlorabe položaja in izsiljevanja Bazovica: križ s prometom, javno razsvetljavo, greznico Greznično omrežje se je »ustavilo« 100 metrov pred vasjo Listar Gambassini očitno nikakor noče tvegati, da bi ga kdo prekosil v grobih prizadevanjih zanikanja pravic slovenskih prebivalcev. Tokratna pretveza za njegov nastop je afera v zvezi z dolinsko pošto. In da ne bi kdo mislil, da Gianfranco Gambassini, deželni svetovalec Liste za Trst, v svojih grožnjah ostaja samo pri besedah, je vCeraj vložil sodno prijavo proti dolinskemu županu Marinu PeCe-niku. Pri tem se je obrnil na svojega kolego v deželnem svetu, tržaškega misovskega prvaka Sergia Giacomellija, ki je kot njegov odvetnik vložil prijavo na sodišče. V prijavi Gambassini poziva sodnike, naj preverijo, Ce je Marino PeCenik zlorabljal svoj položaj in Ce se ga lahko obtoži izsiljevanja, ker je pogojeval izdajo potrebnega dovoljenja za odprtje dolinske pošte s postavitvijo dvojezičnih napisov in oznak. Postavitev dvojezičnih napisov pa je po zvišenem mnenju listarja na osnovi obstoječih italijanskih zakonskih predpisov povsem nesprejemljivo. Gambassini torej goni svojo naprej: v prvi fazi je bil med najbolj gorečimi verbalnimi obtoževale! dolinskega župana Pečenika, katerega je krivil namernega zavlačevanja odprtja poštnih uradov v Dolini. Marino PeCenik je na natolcevanja v zvezi z izdajo dovoljenj obsežno odgovoril, s tem da je navedel vse razloge za zamude in opozoril, na koga se je treba za vsak specifični problem obrniti. Vendar pa je PeCenikov odgovor, ki so mu v četrtek, 1. sprila dala primerno mesto vsa krajevna občila, po oceni Gambassinija "negativen in žaljiv". Zato naj bi "ovrgel vse zadržke" in takoj prijavil PeCenika sodnim oblastem, s Čimer je potrdil, da je zanj in za krog njegovih somišljenikov vztrajanje pri uveljavljanju pravic Slovencev hud zločin. Prometni kaos v Bazovici (foto Križmančič/KROMA) KMEČKA ZVEZA / PRVA SEJA NOVEGA GLAVNEGA SVETA Alojz Debeliš potrjen za predsednika KZ Soglasno potrjena tudi podpredsednika Robi Ota in Silvano Feriuga ter tajnik Edi Bukavec OKOLJE Danes akcija »Čisti Kras« Danes bo stekla akcija »Cisti Kras«, ki jo je sprožila tržaška občinska odbornica za okolje Rossana Poletti v sodelovanju z jamarsko skupino San Giu-sto. Vsi, ki se ji želijo pridružiti in s tem prispevati k boljšemu videzu vsak dan bolj onesnaženega kraškega okolja, se lahko zglasijo po 8.30 pri Pikelcu na Opčinah, kjer bo zbirališče. Akcija CišCenja Krasa, ki se je bo ob 11. uri seveda udeležila tudi sama odbornica, se bo nadaljevala jutri, prav tako od 8.30 dalje. V četrtek se je na sedežu v Ul. Cicerone sestal novoizvoljeni glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu je imel izvolitev predsednika in dveh podpredsednikov, imenovanje izvršnega odbora in področnih komisij, organizacijska vprašanja in razno. Seji je predsed-noval starejši odbornik Miro Žigon, bivši dolgoletni predsednik Alfonz Guštin pa je predlagal, naj se v celoti potrdi dosedanje vodstvo naše stanovske kmečke sindikalne organizacije s predsednikom, Alojzem Debelisom in podpredsednikoma Robijem Oto in Silvanom Ferlugo na Čelu. Glavni svet je predlog soglasno sprejel in tudi za tajnika potrdil Edija Bukavca. Predsednik Debeliš se je takoj po izvolitvi zahvalil za potrjeno zaupanje, izrekel priznanje obema podpredsednikoma in tajniku za učinkovito sodelovanje in obžaloval, da mu kot aktivnemu kmetu in vrtnarju poklicne delovne obveznosti ne dovoljujejo, da bi se lahko še v večji meri posvečal stanovski organizaciji slovenskih kmetov na Tržaškem. V razpravi po izvolitvi vodstvenih organov so elani glavnega sveta najprej pozitivno ocenili potek in izid nedavnega občnega zbora na Opčinah in izrekli zahvalo vsem, ki so prispevali k njegovi izvedbi, predvsem ženskam za pripravo okusnih slaščic. V vednost so vzeli sporočilo, da se je pozitivno zaključilo sestavljanje in vlaganje prošenj na Kraško gorsko skupnost za dodelitev prispevkov v okviru zakona za razvoj Krasa. Vseh prošenj je bilo za vec kot 5 milijard lir, kar seveda močno presega razpoložljiva sredstva. Živahno je glavni svet razpravljal o kritičnem stanju, v katerem se nahaja Zadružna kraška mlekarna, o Konzorciju za zaščiteno poreklo kraških vin in o poročilu o obenem zboru gostinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Na koncu je glavni svet Čestital svojemu odborniku Ediju Kante-tu in ženi Heleni ob rojstvu prvorojencka Tomaža. (jk) Marjan Kemperle »Raje pojdem ne vem kam, kot pa da bi šel taCas iz Bazovice na Opčine!« Stavek Bazov-ca Mirijana Žagarja na najlepši naCin slika sedanje težave Bazovcev. Da ne bo nepotrebnih nesporazumov: Žagar sploh ni nastrojen proti Opčinam ali Opencem. Huduje se le, ker je pot iz Bazovice do OpCin zadnjih nekaj mesecev takorekoC »nemogoča«. Zaradi kopanja jarka na pokrajinski cesti Bazovi-ca-Padrice, se morajo Ba-zovci, ki želijo na Opčine, spustiti proti mestu, obrniti pri starem »da-ciju« desno na Hudo leto ter po ozki vijugasti poti pripeljati do Padric, odtod pa naprej do Opčin. Resnici na ljubo je mogoč tudi drugačen obvoz: od Bazovice po Bazoviški cesti navzdol do križišča s Trbiško cesto in odtod navzgor do OpCin. A ta druga varianta je prav zaradi križišča in zaradi gostega prometa na Trbiški cesti mnogo bolj nevarna od prve. Bazovico tarejo skratka podobne težave kot Padrice. Dela za postavljanje metanovoda in novega vodovoda so ohromila tisti del vasi, ki »gleda« proti pokopa-, liscu. Pokrajinska cesta je bila od lanskega novembra zaprta in Sele sedaj, ko so zakrili široki in globoki jarek, bo mogoče promet spet stekel po pokrajinski cesti. Do kod ostaja vprašanje, saj bi morali po dokončanju del na prvem odseku (bazovsko pokopališče -padriška cerkvica) nadaljevati kopanje v središču Padric. Ob zaprtju ceste so se domačini mnogo hudovali, ker so istočasno zaprli zasebnemu prometu tudi takoimenovano »Gropajsko cesto«, da bi jo rezervirali za avtobusni promet. Tako je ostal tisti del vasi skorajda odrezan od jedra, ljudje pa so živeli v negotovosti, saj jih ni nihče seznanil, kako in kaj bo z deli- Mirijan Žagar je opozoril še na druga dva »bazovska problema«, & se vlečeta že od parnti-veka. O prvem - P°' manjkljivi javni razsvetljavi - smo nekaj zabeležili že včeraj, ko smo poročali o sestanku med občinskim odbornikom za javne in industrijske službe Perellijem id predsednikom podjetja ACEGA Covijem. Občina nima denarja za prenovitev razsvetljave, zato so Bazovci (in ne le oni) v po- ■ pro- b je bila to sinhro- DOM JO / SKD FRAN VENTURINI Otroški pevski zbor že 10 let pridno poje Maja bodo v KD v Boljuncu proslavljali 10-letnico Nekaj zaporednih posnetkov otroškega zbora Venturini med Prešernovo proslavo v Križu (f. Ferrari/KROMA) Otroški pevski zbor KD Fran Venturini od Domja bo 8. maja slavil desetletnico svojega delovanja. Proslava s koncertom, na katerem bo sodeloval tudi dekliški oktet, bo v obnovljenem Kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu. »Veseli bi bili, Ce bi lahko to obletnico proslavili v našem domu A. Ukmarja. Na žalost pa so Prostori še vedno v popravilu. Odkar je podružnica TKB, ki deluje v tej stavbi, razširila svoje Prostore, so se začela dela za ureditev novega vhoda v naše društvo ter dvorane in drugih prostorov«, nam je povedala ^Uzana Žerjal, pevo- vodkinja zbora, ki bo slavila tudi desetletnico vodenja zbora. »Pridno vadimo z otroškim zborom, ki šteje 40 otrok; sedaj pred proslavo kar dvakrat tedensko, saj želimo pripraviti in predstaviti okrog 20 otroških pesmi. Otroci prihajajo kar pridno na vaje, Ce jih seveda ne zadrži bolezen in tudi radi pojejo. Na žalost pa delamo vso zimo v težkih pogojih, v nezakurjeni in neurejeni dvorani.« Ko smo jih obiskali v sredo, je bilo otrok bolj malo, ker jih je veliko prehlajenih in torej brez glasu. Ostali so pridno vadili nove pesmi in ponavljali že poznane. Ve- sna Cupin jih je spremljala na klavirju, kar pomeni zelo veliko pri uCenju pesmi, ki niso niti glasovno niti po tekstu lahke. »Izbrala sem pesmi različnih skladateljev, ker ne bi hotela, da se naš zbor predstavi z že bolj ali manj znanim programom. Seveda zahteva taksna izbira se vec vaj in napora s strani vseh. Pa sem vendarle zadovoljna, ker me pevci ubogajo, ker se pridno učijo tekstov in hodijo, kolikor paC morejo, tudi redno na vaje.« Seveda ne bodo ob desetletnici nastopili tisti otroci, ki so bili takrat Člani zbora. Otroci paC GLASBA / JUTRI V PROSVETNEM DOMU Godalni kvartet GM na Openskih srečanjih Skladbe MerkujaMandelssohna in Tesakova :_ Luisa Antoni Ciklus Openskih glasbenih srečanj v organizaciji SKD Tabor se bo jutri ob 10.30 nadaljeval s-koncertom Godalnega kvarteta Glasbene mati-pe- Ta komorna skupina Je nastala 1. 1989 in je e9ina stalna tovrstna skupina v tržaškem glasbenem življenju. Se-lavljajo jo violinista Žarko Hrvatič in Stefan ,b, violist Marko Bitež-*uk in čelist Peter Fi-bpcič. Razen Hrvatiča, ki Poučuje na tržaškem konservatoriju »Tartini«, so vsi ostali pedagogi na Soli GM. Kvartet je že ve-bko nastopal po Italiji, Sloveniji, Avstriji ter po ivsi Sovjetski zvezi in °b tem tudi večkrat sne- mal za različne televizijske in radijske postaje. L. 1991 je sprejel povabilo na Mozartov Festival v Minsku. Program koncerta je sicer sličen programu večera za sezono Glasbene matice. Kot prvo točko bomo poslušali Tretji kvartet zamejskega skladatelja Pavleta Merkuja, ki ga je avtor dokončal in izdal L 1987. Sledil bo Prvi kvartet op. 44 Felixa Mandelssohna-Bartholdyja (1809-1947). Kvartet op. 44 je Mendelssohn napisal v letih 1837-1839 in je bil Prvi, v kronološkem zaporedju, zaključen kot zadnji. V tej trojici Kvartetov je skladatelj dosegel višek svojih ekspresivnih možnosti. Zadnja točka programa je Kvartet št. 4 beloruskega skladatelja Kima Tesakova (r. 1939). Le-ta je, po zaključenem študiju na novosibirskem Konservatoriju, dosegel prvo nagrado na natečaju Beloruskih republik. Njegov opus je zelo bogat, lahko omenimo dve operi, štiri simfonije, tri oratorije, itd. Tesakov goji posebno pozornost za folklorne elemente in obenem uporablja tudi sodobne glasbene tehnike. Njegov Četrti kvartet so izvajale znane komorne skupine, kot npr. Kvartet Šostakovič, Državni Litvanski Kvartet, Kvartet Lisenko. GLEDALIŠČE / GENIJ V KRATKIH HLAČAH Mladinska gledališka skupina z Opčin gostuje s svojim musicalom na Proseku Na povabil odra Ja froseka - Kot Jutri popold vala v Kultu T!u na Pros dlnska sku] venskega kr urustva Tabo z mladinsko ma mladinsf calom Geniji hlačah. Jgro, ki je , m v kateri rinajst mlad ,e °pensk naštudirale 25-letnice bor. Premiera, ki je bila 19. marca na Opčinah, je doživela zelo lep uspeh, za kar seveda gre velika zasluga vsem nastopajočim, v prvi vrsti pa režiserki Editi Frančeškin, ki je zelo posrečeno razporedila vloge nastopajočim in ki- je poskrbela tudi za songe in koreografijo. Igra je namreč povezana tudi z glasbo, petjem in plesom (naj povemo, da je originalno glasbo napisal Nevio Miklavčič, medtem ko je sceno pripravila Magda Ta- včar) in je zelo živahna, zato smo prepričani, da bodo mladi openski igralci prav gotovo tudi na Proseku pritegnili pozornost občinstva in ga prevzeli s svojo svežino. (B.R.) RESTAVRACIJA LANARO VOLN1K Repen 151, tel. št.327349- vabi vse prijatelje in kliente na Otvoritev prenovljenih prostorov, ki bo danes, 3. aprila, ob 18. uri rastejo. Mnogi so potem nastopali še v mladinskem zboru in ko je ta prenehal z delom, se je osem bivših pevk odločilo, da sestavijo svoj oktet, ki ga tudi vodi Suzana in ki bo nastopil na majski proslavi. Otroški zbor je v letošnji sezoni imel že več nastopov. Zadnji je bil 21. marca v gledališču Miela, kjer se je odvijala revija otroških in mladinskih zborov pod naslovom »Pesem mladih«. Se prej je zbor nastopil v Križu, in sicer 14. februarja na Prešernovi proslavi, nato 19. decembra v Mačkoljah ob božičnici in 31. oktobra na svečanosti ob 40-letnici postavitve spomenika padlim pri Domju. Sedanji otroški zbor deluje od sezone 89-90. Seveda je nekaj mladih pevcev že odšlo, prišli so pa novi. Tako imajo najmlajšo pevko, ki ji je komaj nekaj čez dve leti, najstarejši ima 12 let. »Rada bi posvetila obema zboroma še več časa. Na žalost imam službo, poučujem v društvu še klavirsko harmoniko in imam tudi družinske obveznosti. Vendar delam vse z veseljem in sem zadovoljna s svojimi mladimi pevci in pevkami.« Neva Lukeš VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 3. aprila. 1993 RIHARD Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.35 - Dolžina dneva 12.54 - Luna vzide ob 15.43 in zatone ob 4.29. Jutri, NEDELJA, 4. aprila 1993 CVETNA NEDELJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1011,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Jana Guštin, lan Valencie, Eddy Cante, Francesca Voce. UMRLI SO: 74-letni Pie- tro Zugan, 74-letna hrm nia Dragolovich, 79-letn Paola Orbic, 72-letni Gic vanni Zima, 68-letni M a: cello Sussi, 57-letna Ver diana D’Ambrosi, 96-letn Francesca besednjak, 61 letni Ferruccio Cuschit 77-letni Emilio Meniš, 6f letna Antonia Turilli, 81 letna Ida Candotti, 83-letn Maria Micheli, 79-letni Li ciano Pipan, 80-letna Am< lia Pecchiari, 80-letna Stf fania Coretti. OKLICI: uradnik Fulvi Colavito in odvetniška pr pravnica Tiziana Zupp tehnik Mauro Semenič i vzgojiteljica Natascia De grassi, uradnik Robert Conte in farmacevtka Mar na Casaretto, uradnik Ste fano Sciortino in gospe dinja Annamaria Apollc nio, delavec Francesc 'Društvo Slovencev Miljske Občine - priredi danes, 3. t. .m, ob 20. uri na sedežu društva Predavanje novinarja VValerja Skerka o svojih doživetjih v Bosni Prikazal bo posnetke agencije Videoest 4 GLASBENA MATICA TRST - Koncertna sezona 92/94. - V torek, 6. t. m., ob 20.30 v gledališču MielaTrg Duca D'degli Abruzzi 3 Solisti Beloruske filharmonije JURIJ LIKIN - oboa, SERGEJ GRMOV - viola, ILIA 2UKOVSKI, violončelo, JURIJ GILDJUK - klavir (Rahmaninov, Gorelova, Fatik, Mendelssohn) Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom v gledališču Miela 10. OBLETNICA RADIA OPČINE 90,6 90,8 100,5 100,6 Mhz Športno-kulturni center ZGONIK Jutri, 4. aprila 1993, ob 18. uri Nastopajo AGROPOP, BIG-BEN, PRIZMA (samo za to priložnost), HAPPY DAV, VERČ IN KOBAL, MEF, MATEJA SVET, JURE KOŠIR, SAMO K0K0R0VEC, predsednik slovenskega olimpijskega komiteja JANEZ KOCJANCIC, SASO HRIBAR, MARKO BAN, ARIANNA BOGATEČ, MATJAŽ ŠERCER Podelitev priznanj radijskim sodelavcem. Finale najboljših vicarjev »POVEJ TA ZADNJO« DRUŽABNOST.. . ZABAVA . .. VSTOP PROST! Vecchio in prodajalka Si-grid Vatta, delavec Massi-miliano Lach in delavka Cristina Pelosi, električar Franz Žiberna in študentka Valentina Andri, taksist Andrea Križman in univ. študentka Agnese Niccoli, finančni stražnik Sandro Bevilacqua in v pričakovanju zaposlitve Cristina Vittori, radijski tehnik Igor Crismani in knjigodovja Mateja Grm, uradnik Stefa-no Faidiga in prodajalka Susanna Ussai, v pričakovanju zaposlitve Gianfran-co Zocco in v pričakovanju zaposlitve Elisabetta Lant-schner, upokojenec Bruno Gallo in gospodinja Sabina Galante, uradnik Massimo Gallinucci in delavka Patri-zia Gangale, delavec Ciro Laezza in gospodinja Paola Sanzin, tehnik Federico Donzello in gospodinja Clelia Troisi, obrtnik Milan Goiza in prodajalka An-dreina Cuzzardi, barist En-rico Toffoli in trgovka Elisabetta Sorči, prevoznik Edoardo Šema in študentka Milena Rizzi, univerzitetni raziskovalec Maurizio Manzin in Solnica Laura Bombarda, podčastnik finančne straže Paolo Stra-nera in zdravstvena asistentka Rita Taccia, zidar Claudio Cragnolin in uradnica Michaela Hedvvig Mueller, šolnik Berthold Alt in prevajalka Laura Co-sulich, finančni stražnik Domenico Ferrentino in v pričakovanju zaposlitve Giorgia Cerovaz, univerzitetni raziskovalec Andrea Segre in univerzitetna raziskovalka Daniela Setti, zapriseženi častnik Alessan-dro Vatovec in delavka Tamara Cetin, delavec Vini-cio Grando in Čistilka Barbara Dovier. L ' LEKARNE Od ponedeljka, 29. marca, do nedelje, 4. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored - Barkovlje (tel. 410928). BOLjuNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL-tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraz- nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 2Q. ure. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Som-mersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Foster in Richard Ge- ENCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »La moglie del soldato« r. Neil Jordan, i. Stephen Rea. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 19.30, 22.00 »Časa Howard», r. James Ivory, i. Emma Thompson, Anthony Hopkins, Vanessa Redgrave. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma«, r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fuga dal mondo dei sogni«, i. Kim Basinger. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Arriva la bufera«, r. Daniele Lu-chetti, i. Diego Abatantuo- GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Eroe p er čašo«, i. Dustin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La notte e la citta», i. Robert De Niro in Jessica Lange.. EDEN - 15.30, 22.10 »Analmente tua, Jacqueli-ne», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »Guardia del corpo», Kevin Kostner in Whitney Houston. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II grande cocomero«, r. Francesca Archibugi. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvin-ton. RADIO - 15.30, 21.30 »Diavolerie di femmine fo-cose», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. H PRIREDITVE SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in ROD MODREGA VALA vabita na ogled razstave SKAVTI IN GOZDONIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu. Razstava je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji. Sole se lahko dogovorijo za voden obisk z organizatorji (tel. st. 215086 za SZSO in 632663 za RMV). SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi danes , 3. aprila, ob 20.30 v gostilni Al Carso v Mavhinjah KULTURNI VEČER ob gostovanju dramske skupine KD Repentabor z dramskim delom Stane Milic-Lazar KDO JE KRIV. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB - ul. Donizetti 3 v Trstu vabi danes , 3. aprila , ob 18.30 na večer z naslo- SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12. prireja danes, 3. t. m., Koncet Nastopili bodo: Raphael Kiefer - violina, Annalisa Clemente - viola, Luisa Scattarregia - cenbalo Na Programu: Mazas, Viotti, Quantz, Handel. Začetek ob 20. uri. vom VPOGLED V SVET JUDOVSKE KULTURE. Po uvodni predstavitvi prof. Mirjam Bratina - Pahor si bomo ogledali film The chosen (Izvoljeni). SKD PRIMOREC Trebče vabi na CELOVEČERNI KONCERT MPZ SKALA -GABRJE danes , 3. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu. SKD BARKOVLJE vabi na PREDSTAVITEV ZBIRKE MAS UBALDA VRABCA. Pevci zbora M. Pertot, pod vodstvom Aleksandre Pertot, bodo izvajali mašo v Es-duru. Organist Stefan Bembi, predstavitev prof. Zorko Harej - Marija Ferletic. Jutri, 4. aprila, ob 19. uri v barkovljanski cerkvi. ANPI-VZPI, ANPPIA IN ANED vabijo na KOMEMORACIJO 71 talcev jutri , 4. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah. Na slovesnosti bosta govorila Federico Vincenti, predsednik ANPI F-JK in Milan Pahor, ravnatelj Narodne in Studijske knjižnice. Sodeloval bo openski MPZ Tabor. AMATERSKI ODER J. STOKA vabi na ogled igre GENIJI V KRATKIH HLAČAH - režija E. Frančeškin. Izvaja mladinska skupina SKD Tabor jutri, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja. Jutri , 4. aprila, ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE. Žarko Hrvatic in Stefan lob - violini, Marko Bitežnik - viola in Peter Filipčič - violončelo. Na sporedu: Mendelssohn, Merku, in Tekasakov. V DRUŠTVU SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo v ponedeljek, 5. aprila, ob 20.30 Ivan Florjane odgovarjal na TRI VPRAŠANJA ZA VELIKI TEDEN. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja PREDVAJANJE FILMOV Alojše Žerjala v sredo, 7. aprila, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20. Predvajani filmi bodo: Štiri zlata dekleta s Krasa, Tibet in tibetanske steze in Avi-gnone - evropski teater. Vljudno vabljeni! OB 25 - LETNICI SKD TABOR razstavlja Mario Sosič - kipar. Odprtje razstave v sredo, 7. t. m., ob 20.30. Predstavitev Damjana Ota. Na večeru sodelujejo MePZ Primorsko-Mackolje, MoPZ in ZPZ Tabor. Vabljeni! [3 obvestila SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje v Ptuju in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje v Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (tel. 573141). Bi IZLETI SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Sappado jutri , 4. aprila, ob 5.45 z Opčin. SKD Cerovlje Mavhinje priredi v nedeljo. 25. aprila pomladni orientacijski pohod po označeni poti po Mavhinjah in okolici. Odhod od 8.30 do 10.30 iz Mavhinj. Vabljeni posamezniki in skupine. KRUT obvešča, da je se nekaj mest na razpolago za 10- dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci od 2 do 12. 5.1993 in v zdravilišču Terme Čatež od 16. do 26.5.1993. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, ul. Cicero-ne 8, tel. št. 360324. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi izlet v Idrijo, Divje jezero, Klauže in Vojsko v sredo, 14. aprila. Vpisovanje bo v sredo, 7. aprila od 9. ure dalje na sedežu društva, Ul. Cicerone 8. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL - občine Dolina organizira v soboto, 17. aprila izlet v Kobarid. Ogledali si bomo rojstno hišo S. Gregorčiča na Vršnem in obnovljeni muzej prve svetovne vojne v Kobaridu. Vpisovanje na tel. š. 228597, 228387 in 228909. 51 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene profesorje višjih in nižjih srednjih Sol, da 30. aprila zapade rok za vložitev prošenj (za vstop v pokrajinske lestvice, ki so izčrpane), za poučevanje v prihodnjem šolskem letu. Morebitna navodila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. 370301, v torek 11.30- 13.00, sreda 17.00-18.30, Četrtek 9.30-11.00 in petek 15.30-16.30. NA SEDEŽU ZAVODA J. STEFAN bo v ponedeljek, 5. aprila roditeljski sesanek s sledečim urnikom: ob 17. uri vsi 1. in 2. razredi ter ob 18.30 vsi 3., 4. in 5. razredi. H ČESTITKE Na tržaški univerzi je diplomirala iz političnih ved BARBARA REPINC. Novopečeni doktorici Čestitata Nada in Marina. Dragi nono MARIO, za tvoj današnji rojstni dan vse naj, naj. Monika in Manuel. Čestitkam se pridružujemo in slavljencu želimo, da bi skupaj praznovali se dosti rojstnih dnevov vsi domači. MALI OGLASI OSMICO je odprl Maks v Samatorci. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ul. St. 25 odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Sergio Ferfolja. OSMICO ima odprto Diko v Borštu . OSMICO je odprl Ivan Budin v Zgoniku št. 50. OSMICO je odprl Alojz Milic v Repnu st. 49. Toči belo in teran. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini St. 147. LADA NIVA 4x4, bele barve, letnik 1990 v odličnem stanju prodam. Draga 31 - tel. St. (040)228932. PRODAM alfa Giulietta 1.6 i.E. v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. st. 225742. Y10, rdeCe barve, prevoženih 33.000 km v odličnem stanju, prodam. Tel. St. (040) 226180 od 13.30 do 15. ure ter od 19. do 20. ure. PRODAM fiat 127, letnik 1986, v dobrem stanju, prevoženih 59.000 km. Tel. št. 226274. PRODAM lancia dedra T.I., januar ’92, z vsemi dodatki, možnost izdaje fakture. Izredna priložnost! Tel. ob večernih urah na št. (0481) 908920. UGODNO prodajamo iz družinskih razlogov dobro upeljano trgovino sadja in zelenjave na obrobju mesta. Tel. št. 828988. PRODAM 60 m pocinkane železne ograje. Tel. St. 226294. KOZLIČKE prodam. Franko Žerjal, Male loCe 16 - Podgrad. KOZLICE za zakol prodam. Tel. št. (003865) 26631. NA FERNETICAH prodam hišo z vrtom. Tel. St. 826084. ZARADI preselitve prodam moderno Crnobelo lakirano dnevno sobo: miza s štirimi stolicami, omaro z vitrino, z naslanjačem, dve mizici. Tel. St. 767724 ali 390558. NUDIM lekcije iz slovenščine, italijanščine, prava in matematike za nižje stopnje. Tel. St. 213837 ali 371019. SLOVENIJA - Bohinj nudimo apartma do osem oseb. Tel, St. (064) 723212. ISCEM zaposlitev v gostinstvu, trgovini ali gospodinjstvu. Tel. zvečer na št. (0481) 82165. PRISPEVKI V spomin na prijateljico in sosedo Genio Zidarič por. Šušteršič darujejo družine Peric, Forcic in Prašelj 60.000 lir za Vaško skupnost Praprot. Ob plaCanju Članarine darujejo Lina Ostrouska 5.000 lir in Albina Cappel 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 10. obletnici smrti nepozabne mame Rozalije Petrinja-Sancin se je z ljubeznijo spominjata družini Sancin-Starec in darujeta 50.000 lir za TFS Stu ledi. Ob obletnici smrti dragega oCeta daruje Ema Tul 20.000 lir za KD Primor-sko-Mackolje. Ob prvi obletnici smrti Karla Komarja daruje sestra Olga 50.000 lir za repenta-brsko cerkev. Ob prvi obletnici smrti Karla Komarja daruje hci z družino 50.000 lir za re-pentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Genie Šušteršič darujeta Danica in Sandro Smotlak 30.000 lir za VZPI-ANPI. V spomin na Borisa Zobca darujejo učiteljice o.š. Oton Zupančič 50.000 lir za sr.š. Sv. Ciril in Metod. V spomin na Justino Vatovec vd. Ivanovič daruje Nada Debenjak 20.000 lir za KD Primorec, 40.000 lir za napup opreme obnovljenega Ljudskega doma v Trebčah, 20.000 lir , za vaško cerkev v Trebčah in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na oCeta Joahina Debenjaka daruje hci Nada z družino 20.000 lir za KD Lipa, 20.000 lir za Pogrebno društvo v Bazovici, 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Bazovice, 20.000 lir za SD Zarja in 20.000 lir za SZ Sloga. V spomin na Genio Šušteršič daruje družina Angela Škrka 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot. V spomin na Genio darujeta Berto in Bogomila Doljak z družino 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot. Namesto cvetja na grob Nade Gruden por. Pertot darujeta Dušan in Milena 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Mire LavrenCiC-Stoka darujeta Tatjana in Antek 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob sestrične Mirke Lavrenčič daruje Neva in Paolo 100.000 lir za župnijsko cerkev na Katinari. V počastitev spomina gospe Marije Valencie darujeta Neva in Vanda Lavrenčič 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V počastitev spomin nepozabne Mirke darujejo soSolci in sošolke V.b razreda letnik 57/58 slov. Trgovske akademije v Trstu 600.000 lir za Sklad »Mitja Cuk». V spomin na Nadjo in Franja daruje družina Bole 50.000 lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob Borisa Zobca daruje družina Bole 50.000 lir za TFS Stu ledi. + Zapustila nas je naša draga Anica Trobec Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Konto vel. Žalostno vest sporočajo hčerka Marina z možem Žarkom, vnukinji Elena z možem Darjom in Tamara s Kristjanom, sestri Vanka in Stana ter brat Milan z družinami ter ostalo sorodstvo Kontovel, 3. 4. 1993 Ob izgubi drage none izreka iskreno sožalje Tamari Prašelj kolektiv Astrexa, Streia, Derme in Umbrexa Ob prerani izgubi Mire Lavrenčič-Štoka izrekam možu Dragu in hčerki Alenki iskreno sožalje zadruga Slovenski dom Slovenska prosveta se pridružije žalosti, ki je prizadela drozino ob izgubi drage Mirke Lavrenčič - Stoka in izreka svojcem iskreno sožalje Lesorezi tržaškega umetnika Franca Vecchieta tudi uvod v seminarje Mednarodne šole grafike Lesorezi - to je kratek, a zelo nazoren naslov razstave Franca Vecchieta v galeriji Segno grafico v Benetkah. Kot naslov izdaja, gre za prikaz lesorezov tržaškega umetnika, ki je pri nas poznan tudi kot vodja TKG. Sedanja razstava Vecchieta bo odprta do 7. aprila, in sicer od torka do sobote med 16.30 in 19.30. Z otvoritvijo razstave pa so se zaceli tudi posebni seminarji, ki jih Franco Vec-chiet vodi v okviru Mednarodne šole grafike v Benetkah. Na sliki Vecchie-tova kompozicija Barvni repertoar. Fara: letos 3. poletni seminarji V tretje gre rado: po uspešnih poskusih iz prejšnjih dveh let bodo tudi letos poleti v Fari na Goriškem glasbeni Meddeželni poletni se-minarj, ki imajo tokrat naslov Alpe-Jadran ’93. Kot doslej pa bodo v glavnem posvečeni godalnim kvartetom, bodisi v samostojni sestavi ali v kombinaciji z drugimi inštrumenti. Glavno organizacijsko breme si je tudi letos prevzelo glasbeno in kulturno društvo Farra DTsonzo s predsednikom Brunom Spes-sotom, z njim sodelujeta kmetijski podjetji Jermann Vinnaioli in Tenuta Villanova, pobudo pa so podprli tudi deželna uprava FJK, Goriška zbornica za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo, občinska uprava iz Fare in goriški bančni zavod Cassa di Rispar-mio. Umetniško vodstvo seminarjev je že od vsega začetka zaupano prof. Žarku Hrvatiču, z njim pa sodelujeta Gian Carlo Di Vacri in Edvard Majaron. Kot docenta za interpretacijo in violinsko tehniko v komorni glasbi oziroma za klavir v kvartetih in kvintetih z godali bosta letos sodelovala Helfried Fister in Sijavuš Gadžijev. Kot je poudaril Žarko Hrvatic, umetniški vodja teh poletnih teCajev, ki so namenjeni mladim glasbenikom iz dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran, je taka poletna šola zelo potrebna, ker konservatoriji in glasbene šole godalnim kvartetom v svojih študijskih programih posvečajo veliko premalo pozornosti. Tako specifična zvrst glasbene poustvarjalnosti pa nujno terja posebno pripravo. Očitno so bili istega mnenja tudi mladi glasbeniki iz FJK, Slovenije in Koroške, od koder je bil doslej pritok udeležencev najbolj številen. Med odlike poletne sole v Fari pa nedvomno sodi tudi njena "dvoličnost": v prvem delu so namreč predvidene prave šolske ure, v drugem pa nastopi. Letos so že predvideni koncerti udeležencev poletne šole v TržiCu, Gorici, Vidmu in zelo verjetno tudi v Benetkah. Tradicionalen pa je nastop v polni turistični sezoni v baziliki v Gradežu, kateremu se bo letos pridružil koncert v Palmanovi. Letošnji seminar bo od 12. do 25. julija, rok za vpis pa zapade 20. junija. LIKOVNOST / V GALERIJI SEGNO GRAFICO V BENETKAH Poklon grafiku Mihi Malešu No 132. razstavi galerije na ogled dela enega od utemeljiteljev slovenske grafike uveljavljeni glasbeniki iz Minska, in sicer oboist Jurij Likin, violinist Sergej Gromov, Čelist Ilia Zukovski in pianist-cembacist Jurij Gildjuk. Oboist, ki je najmlajši elan skupine, se je, po zaključeni studijski dobi na beloruskem konservatoriju, nadaljno izpopolnjeval v Franciji. Likin je večkrat koncertiral kot solist s simfoničnimi orkestri in manjšimi sestavi iz Minska in Leningrada. Violinist Sergej Gromov je začel študirati glasbo v petem letu starosti in še v študijski dobi je sodeloval z različnimi komornimi skupinami. Čelist Ilia Cukovski je elan Devetdesetletnica rojstva pokojnega slikarja, predvsem pa grafika, Mihe Maleša je bila priložnost, da je Galerija Tržaške knjigarne postavila stodvaintrideseto razstavo svojega plodnega delovanja. Trst ter njegova bližnja okolica sta motiva, ki sta dala ton ter peCat pričujoči razstavi (foto KrižmanCic). Poznan predvsem kot grafik, skupaj z Božidarjem Jakcem utemeljitelj slovenske grafike, se nam tu predstavlja s tistim, kar je grafiki- v klasičnem smislu - nasprotje: barvo. Maleš se je v svojem dolgoletnem udejstvovanju ukvarjal veliko z grafiko, kateri je ostal zvest do kraja in zato je njegov grafični opus tudi naj-obšimejši. Razstavljeni motivi iz naših krajev, do katerih je z Istro in Dalmacijo vred imel posebno nagnjenje, razkrivajo ujetost med dvema poloma: med mediteransko širino in malim prostorom alpske dežele. Pri obravnavi motivov kraških vasi, pri ujetih pogledih osrčja vaških ulicic pride do izraza umetnikova pretanjena graficno-risarska govorica, a ostane nekje vklenjena v strahospoštovanju pred širino tistega, kar je samo malo stran od teh pogledov. Morje je tu samo občuteno, ko se loti motiva, kjer se obala spaja s prostranostjo tistega skrivnostnega elementa, tako lepega pa tudi zahrbtno nevarnega, vdre v njegove slike mediteranska paleta barv, ki je ne bi pričakovali od slikarja, ki je zagledal svet med kamniškimi gorami in njegovimi zamolklimi barvami. Barve postanejo intenzivne, ploskovno nenešene, pri katerih se pozna vpliv obdobja, ko je v Parizu spoznal in se nekoliko navzel fauvizma, pa če- prav ga je sam le uporabil kot izziv k novim pogledom in lastnemu pre-snovnaju bolj prefinjenega francoskega modela. Ostal je princip dekorativnega nanosa barvnih ploskev, spogledujoč se z načinom ljuskega slikanja, pri kateri sta pripoved in dekorativnost enakovredni komponenti, istočasno pa je s tem dosegel tisti neposredno in iskreno ekspresivnost, ki nam ljudsko likovno govorico tako približuje. V teh delih ostaja pri primarni govorici risbe, znak in Črta sta mu glavna, barva pa samo dopolnjuje in razširja likovno govorico, z njo skuša poudariti drugačno vz- dušje primorskega sveta v kontrastu s svojim domačim ambientom. V motivih kraških vasi čutimo, da se ni mogel, kljub zanimanju za motiv in njegovi privlačnosti, dovolj sprostiti in vživeti v ta ostro trpki svet, da bi mu poteze lahkotno zdrsele preko lista. Ali pa je slednje doživel kasneje, ko se je trdemu kraškemu kamnu kot njegovim Kamniškim Alpam, nekako privadil in spoznal lepoto ostrih in Čistih linij, osnovi in poglavitni govorici risbe in grafike se ni mogel nikoli, pa Čeprav je slikarstvo zavzemalo velik del njegovega ustvarjanja, odpovedati. (-srce) GLASBA / SEZONA GM Svojstvena komorna skupina iz Minska Nastopila bo naslednji torek, 6. t.m. Luisa Antoni Glasbena matica bo na predzadnjem koncertu svoje glasbene sezone predstavila zanimivega gosta: gre za Alternativo Quintetto iz Minska. Kvintet z oznako »al piu trio«je posebna komorna tvorba, saj sproti prilagaja zasedbo najrazličnejšemu repertoarju. Ansambel je nastal L 1989, ko so se nekateri glasbeniki sreCali na Beloruski Državni Filharmonični Ustanovi. Kot skupina je Alternativo Quintetto 1. 1990 bila na glasbeni turneji po Nemčiji in se večkrat udeležila komornih glasbenih koncertov v Rusiji in v Baltskih državah. Na koncertu GM bodo nastopili štirje državnega komornega orkestra. Tudi Zukovski - kot Gromov - je veC let sodeloval z Državnim godalnim kvartetom. Jurij Gildjuk je, ob pedagoškem delu na beloruskem Državnem konservatoriju in ob umetniškem vodstvu beloruske Državne filharmonične Ustanove, pianist in čembalist Kvinteta Alternativo. Svojo koncertno kariero je zaCel v komorni glasbi. Pozneje je nastopal tudi kot solist v Mozartovih in Chopinovih koncertih. Koncert minskih poustvarjalcev bo v torek, 6. t.m. ob 20.30, kot običajno v gledališču Miela. Vznemirljiv monolog o umetnosti, smrti... Odlični U. Orsini v predelavi Bernhardovega dela Bojana Vatovec Limes - nova revija kot spodbuda za drugačen pristop do geopolitike Pri reviji, ki je nastala na pobudo Lucia Caracciola, sodeluje širok, predvsem pa pisan krog intelektualcev - Prva številka je posvečena balkanski tragediji Sandor Tence Zbirni center za begunce iz BiH v Postojni (Foto Križmančič/KROMA) Geopolitika je nauk, ki razlaga in utemeljuje politični razvoj z geografskimi razmerami, kar pomeni, da je treba pred kakršnokoli politično akcijo dobro oceniti določene zemljepisne okoliščine. Ta veda se je dolga desetletja istovetila z nacizmom in fašizmom, tako da so jo strokovnjaki zaradi tega potisnili nekoliko na rob, Cesar pa niso naredili državniki in politiki. V celotnem obdobju hladne vojne (a zgleden primer sta tudi Vietnam in Palestina) je bila geopolitika usmerjevalka vojn in krvavih dogajanj. Jugoslovanska tragedija je v marsičem tudi geopolitični pojav, v katerem se etnični in plemenski konflikti prepletajo z zemljepisnimi (Srbija, ki osvaja Bosno). A geopolitika nima samo negativnih predznakov. V njeno pozitivnost je prepričan mladi italijanski razumnik Lucio Ca-racciolo, eden izmed pobudnikov revije Micro-Mega, ki je s skupino sodelavcev ustanovil novo revijo Limes. Ze njen podnaslov (italijanska revija za geopolitiko) dokazuje, s Cim se bo ukvarjala ta nova publikacija, kako pa bo delala v uvodniku pojasnjuje sam Caracciolo. Revija, ki stane 20.000 lir in ki bo izhajala štirikrat letno, ne bo usmerjena ne na levo ne na desno, ampak bo odprta raznim usmeritvam in vedam, ki pravzaprav tvorijo geopolitiko. Limes (v latinščini meja, obrobje) je nastala s sodelovanjem znane francoske revije Herodote. V znanstvenem odboru najdemo ljudi različnih idejnih in političnih prepričanj. Od ideologa Severne lige Gianfranca Miglia do komunističnega filozofa Luciana Can-fore, od glavnega tajnika Famesine Bruna Bottaia vse do bivšega veleposlanika Sergia Romana do generala Carla Jeana, ki je bil svojcas vojaški ataše predsednika Cossi-ge. Revijo izdaja založba Caracciolo, ki ima pod svojo streho med drugim dnevnik La Repubblica in tednik Espresso. Prva številka revije je posvečena vojni v Evropi oziroma balkanski tragediji. Uvodnik, ki sta ga napisala Caracciolo in sodirektor, francoski zgodovinar Michel Ko-rinman, je posvečen odgovornostim Italije pri razpadu nekdanje Jugoslavije ter vlogi, ki jo lahko igra Rim na mednarodnem prizorišču. Italija se je doslej spretno skrivala pod»dež-nikom«pakta NATO in se ob vsaki težavi zatekala v varno naročje ZDA, padec berlinskega zida pa je razkril vse Šibkosti in nejasnosti italijanske zunanje politike. Caracciolo in sodelavci ne razmišljajo o kaki novi osvajalni politiki in o kakšnem novem italijanskem protagoniz-mu, so pa prepričani, da mora Italija, kljub sedanji krizi, imeti svoje zunanjepolitične interese in jih tudi primerno zaščititi. Kakšni naj bi bili ti interesi, uvodoma razpravljajo politologi Erne-sto Galli della Loggia, Angelo Panebianco in Gian Enrico Rusconi. Pr- vi del revije, ki nosi naslov Zemlja in kri, je posvečen večplastni analizi balkanske vojne. Tukaj zasledimo tudi prispevek novinarja Pic-cola Paola Rumiza z naslovom: Vojna, droga in mafija ali vojna kot gospodarski posel. Zanimivi so članki in eseji, ki jih je Caracciolo združil pod skupni naslov»Ita-lija odkriva svoje meje«. Veleposlanik Romano opozarja na nevarnost ozemeljskih zahtev do Slovenije in Hrvatske, Paolo Segatti piše o Trstu kot o črni luknji v italijanski narodni zavesti, Antonio Šema, Maria Paola Pagnini in Mario Galli pa iz različnih zornih kotov ocenjujejo istrski mozaik in strateški trikotnik Trst-Ko-per-Reka. Na koncu beremo Se nekatere zanimive dokumente, ki pripomorejo k razumevanju jugoslovanske tragedije. Zloglasno spomenico Srbske akademije znanosti, srbski projekt za razkosanje Kosova in islamsko deklaracijo predsednika BiH Alije Izetbegoviča. Da je hrvaški predsednik Franjo Tudjman tudi goreč antisemit, dokazuje njegov spis, v katerem pravi, da so Židje slabši od neonacistov. Revija Limes je skratka zanimiva in poglobljena revija, ki so jo italijanski geopolitiki - a ne samo oni - zelo pogrešali. Krstno predstavitev je doživela v Benetkah, d° bro pa bi bilo, da bi o njej Cimprej spregovorili tudi v Trstu in onkraj meje. Umberto Orsini je bil ta teden na kratkem tridnevnem gostovanju v gledališču Rossetti z vznemirljivim monologom VVittgensteinov neCak, ki ga je francoski režiser Patrick Guinand priredil po kratkem romanu pred štirimi leti umrlega avstrijskega pisatelja in dramatika Thomasa Bernharda. Delo bi lahko označili kot namišljeni žalni nagovor v spomin umrlega prijatelja barona Paula VVittgensteina, ki je v občasnih obdobjih prefinjene blaznosti zapravil nemajhno imetje in si tako prislužil zaničevanje svoje bogate rodbine, enako kot njegov stric Ludvvig, sloviti filozof, ki se je bogastvu odrekel in se raje posvetil učiteljevanju na osnovni šoli ter kasneje postal z delom Tractatus logico-philo-sophicus eden od utemeljiteljev sodobne filozofije. Čeprav so mu za njegove dosežke ponudili katedro na Cambridgeu, si ni nikoli pridobil naklonjenosti lastne družine. Ludvvig je javnosti razkril svojo filozofijo, Paul pa svojo blaznost, pravi avtor, ki se zaveda tudi lastne blaznosti, vendar trdi, da jo drži pod nadzorom. Paula je pisatelj spoznal v bolnišnici, ko se je sam zdravil v paviljonu za je- ticnike, prijatelj pa v sosednjem oddelku za duševne bolezni. Čeprav je naslovni junak Paul, avtor pravzaprav pripoveduje o samem sebi, o svojem strahu pred smrtjo, o doživljanju bolezni, o svojih umetniških izkušnjah, o svojem mestu in svoji domovini, o svojih Čustvih. Predstava popolnoma sloni na solidnih Orsini je vih profesionalnih ramenih, na njegovi občutljivi dovzetnosti, dodelani igralski tehniki, izkušenem glasu, izbranih in strogo odmerjenih, a zgovornih gibih, na moCnem Čaru njegove osebnosti, ki preplavlja oder in dvorano. Prigode, spomini in razmišljanja se nizajo v Orsinijivem pripovedovanju s spreminjajočim se ritmom, zdaj drvijo kot narasel hudournik po strmem pobočju preko skal in brzic, zdaj se umirjeno ustavijo kot reka v položni strugi, nato se zopet spustijo kot slap in zopet nenadoma ustavijo. Pozornost je popolnoma osredotočena na pripovedovalcu, ki se igra z lokom svoje violine, se preoblači, stalno odpira okno, ne meneč se za nevarni prepih. Vse drugo je postransko, tako nema in skrbna prisotnost žen- ske, ki mu z ljubeznijo pripravlja obleko, prinaša kavo, stalno zapira okno, kot elegantna bela scena in domišljena osvetlitev, ki ponazarja, kako se dan iz jutra spreminja v veCer. Poleg Umberta Orsi-nija se na odru pojavlja le Valentina Sperli kot nema negovalka. Pri postavitvi sta sodelovala Se scenografa Jean Bauer in Marie Helene Girard, kostumograf Pierre Albert in mojster luči Herve Gary. Glasbena vložka sta vzeta iz Ra-meaujeve Zal s (morda namig na Rameaujevega nečaka Denisa Diderota'?) in iz Schubertove renske sinfonije. NOVA ZALOŽNIŠKA POBUDA LIKOVNOST / DEJAVNOST TKG ZA MLADE GLASBENIKE GLEDALIŠČE / IZVEN ABONMAJSKA PONUDBA V ROSSETTIJU STAVKA / NA SHODU V TRŽIČU GOVORIL V. BRANCATI FILM VIDEO MONITOR / V KINU VITTORIA NOVICE Potrebujemo Evropo solidarnosti in dela V ospredju splošna gospodarska problematika Vlado Klemše Delavci na Goriškem so včeraj, tretjič v nekaj mesecih, prekrižali roke m se pridružili vsedržavni in evropski splošni stavki. Ni šlo za protestno stavko v klasičnem pomenu, ampak za pobudo s pozitivnim predznakom. Zavedajoč se težkega gospodarskega stanja, nemoči in zmedenosti vlade, sindikati ponujajo svojo vizijo izhoda, postavljajo točne in jasne predloge v zaščito najbolj izpostavljenih slojev prebivalstva. Pomen včerajšnje stavke je tudi v dejstvu, da je zarobila evropsko dimenzijo. Poleg italijanskih delavcev so namreč vCe-raj in prejšnje dni, stavkali delavci v skoraj vseh državah Evropske gospodarske skupnosti. Kriza se namreč poglablja povsod, z bolj ali manj vidnimi pokazatelji. Rezultat je okrog petnajst milijonov brezposelnih. Brez takojšnjih ukrepov na področju gospodarske in socialne politike, se bo to število Cez nekaj mesecev povzpelo na sedemnajst ali osemnajst milijonov. "Potrebujemo združeno in solidarno Evropo tudi na socialnem področju in ne samo Evropo bankirjev ”, je na sindikalnem zborovanju v Tržiču dejal, v imenu sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL Vittorio Brancati, ki je govoril kakim tisoč stavkajočim delavcem, ki so se zbrali na Trgu Republike. Brancati je v svojem govoru razčlenil predvsem splošno problematiko tako na gospodarskem, kakor na političnem področju, ostro kritiziral nesposobnost in preštevilne napake vlade, ter opozoril na tistih nekaj osnovnih vprašanj, ki jih sindikalne zv eze postavljajo kot prednostna, za izhod iz nelahkega položaja. Spričo vse slabšega političnega ozračja, ki se utegne po 18. aprilu še zaostriti, sindikati postavljajo na prvo mesto takojšnjo sklenitev sporazuma med sindikati, vlado in delodajalci. Zavračajo, kot v tem trenutku neizvedljivo, politiko dveh stopenj. Vlada mora hitro in uspešno razrešiti zmedo na področju zdravstva, narediti red na področju davkov, odmrzniti blokado zaposlovanja, zagotoviti ohranitev kupne moCi za sloje prebivalstva z nižjimi in najnižjimi osebnimi dohodki. Brancati je v drugem delu govora omenil težave s katerimi se spopadamo v krajevnem merilu (od Alenie do ladjedelnice in zadruge Site) in ki tudi terjajo hitrih in predvsem učinkovitih ukrepov. Današnja kriza gospodarstva na Goriškem se odraža bistveno drugače, kakor tista pred kakimi desetimi leti, predvsem pa prizadeva manjša podjetja. Ob koncu še ugotovitev, da na manifestaciji v Tržiču, ki je bila osrednja manifestacija na Goriškem, ni bilo opaziti veliko predstavnikov javnega in političnega življenja. Zaradi splošne stavke je bilo nekaj težav v javnem prometu, in na področju storitev. Delavci na včerajšnjem shodu na Trgu Republike v Tržiču - foto V. Klemše Ustvarjalnost živi tudi v času krize Pregled ponuja danes izbor oddaj in nato okroglo mizo o manjšinskih televizijah Občinstvo na otvoritvi 8. FVM (foto Studio Reportage) V kinu Vittoria je že v polnem teku dogajanje 8. Film video monitorja. Vsakoletni rpegled slovenskega filma, videa in televizije, ki ga v Gorici prireja Kinoatelje, so brez festivalskega blišča zato pa s priemrno pozornostjo vsebini odprli pred-sinoCi. Zbrane filmske ljubitelje, ustvarjalce, kritike je nagovoril predsednik Kinoateljeja sen. Darko Bratina. Dejal je, da se v sporedu FVM letos odraža kriza oz. negotovost, ki označuje obdobje epohalnih sprememb, ne da bi še lahko vedeli, kam nas bo to priepljalo. Prav v tem pa je zanimivost te manifestacije, ki združuje film- sko ustvarjalnost in televizijsko neposrednost in ponuja instrumente za razmišljanje in razumevanje dogajanja okrog nas. V tem prizadevanju, je napovedal Bratina, namerava Kinoatelje nadaljevati v pričakovanju desetletnice, ko bo najbrž mogoče narediti obračun teh dragocenih izkušenj. Na otvoritvenem večeru so odprli razstavo slovenskih filmskih publikacij, nato pa predvajali dva filma, ki sta že takoj pokazala, da je krizno obdobje lahko tudi spodbudno za ustvarjalnost. O celovečercu Francija Slaka Ko zaprem oCi in kratkem filmu M. Novljana Sabajev so bile Sen. Darko Bratina ocene dokaj ugodne. Včerajšnji dan je bil posvečen vojni na Balkanu in je občinstvu in raznim uglednim italijanskim kritikom - že rednim gostom Film video monitorja, ponudil možnost neposrednejšega vpogleda v dramatične razsežnosti in vzroke zapletenega dogajanja. Sinod so vrteli tudi prvega od filmov Petra Handkeja. Današnji spored ponuja prav tako intenzivno in zanimivo dogajanje. Popoldanski del bo namenjen sekciji Ljudje ob meji, s programi manjšinskih TV (od 15.30 dalje) in okroglo mizo (ob 18. uri). Poletna sezona v Gradežu se bo začela 13. aprila Poletna sezona v Gradežu se bo letos začela že 13. aprila. Ze v torek po veliki noti bodo odprli termalno središče, za katerega ima ustanova za promocijo turizma nove zanimive programe. Center so zaupali novemu zdravstvenemu direktorju Ar-mandu Zucchiju. V programu imajo tudi razširitev bazena in ureditev t.i. vodnega parka, v katerem naj bi realizirali nove naprave za kopeb in hidro-masažo z ogrevano vodo, tako da bi bile uporabne za daljše obdobje v teku leta. Nasploh pa naj bi termalni center razvil še nove dejavnosti tako na področju zdravljenja kot estetike in nege telesa. Ostre ocene gibanja La Rete Gibanje La Rete je v dolgi in vsebinsko ostri tiskovni izjavi komentiralo dogajanje v zadnjih dneh na Goriškem, pri čemer med drugim ugotavlja, da predstavlja inž. Graziato osnovo in obenem le vrh dosti večje ledene gore. Sodstvo naj timprej preveri odgovornosti vseh, ki so dolga leta s'svojimi posli bremenih mesto. Pri tem pa La Rete meni, da se v marsičem stara praksa nadaljuje in povzroča dodatno škodo. Očiten primer je absurdno vztrajanje pri gradnji dveh bolnišnic v Tržiču in Gorici, ki sta sad zasledovanja partikularnih, morda “podkupninskih” interesov. La Rete s tem v zvezi ostro napada vso politično nomenklaturo in še posebej tisti njen del, ki si danes skuša nadeti sprejemljivejšo masko. Napad je usmerjen zlasti na krajevne pristaše Segnijevega gibanja “Popolari per la rifor-ma”. Zborovski večer v Podturnu V cerkvi v Podturnu bo nocoj ob 20.30 pevska revija “Gori d’autore”. Prireja jo zbor Ars mušica iz Gorice. Nastopili bodo mladinski zbor glasbene šole iz Rude, zbor Podgora, polifonski zbor iz Rude in zbor Vox Julia iz Ronk. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili publikacijo o zborovskem petju. Praznik dreves v Medeji V Medeji bodo danes na pobudo občinske uprave priredili praznik dreves. Na prireditvi, ki se bo odvijala v bližini cerkvice sv. Antona na griču nad Medejo, bodo sodelovali otroci iz vrtca in osnovne šole, vzgojno varstvenega zavoda iz Medeje ter učenci osnovne šole iz pobratene Vrtojbe. Prireditev bo ob 10. uri. Ugriznila ga je kača Zgleda, da je pomladno sonce že privabilo kaCe iz lukenj. O tem priča dogodek, ki se je pripetil 65-letnemu Tržicanu Giordanu Pinzanu, včeraj popoldne pri Sablitih. Ustavil se je ob robu ceste, zaradi prometne nesreče, medtem pa ga je v nogo ugriznil modras. Pridržali so ga na zdravljenju v bolnišnici. DOBERDOB / OBČINSKI SVET PODKUPNINE / PO ZASLIŠEVANJU PREISKOVALCI MOLČIJO r RESOLUCIJA/ O MANJŠINAH Vprašanje bo izvajanje statuta Avtobusne zveze z Doberdobom bo odslej vzdrževalo podjetje APT Inž. Graziato že od predsinoči v hišnem priporu v svoji vili Nova sodna obvestila naj bi prišla tudi iz Pordenona Za izvajanje svoboščin Resolucijo predložili zeleni V sredo se je sestal občinski svet v Doberdobu. Zupan Lavrenčič je na samem začetku podcr-tal pomen najvažnejše Pridobitve za občino in sicer, da je občinski dvojezični statut konCno sprejet in da je slovenski jezik na Goriškem na isti ravni uporabe kot v slovenskih občinah v tržaški pokrajini. Vsekakor je tudi podčrtal, da bo težko uresničiti vse, kar s zagotavlja. Financ sredstev ni dovol nienda jih tudi ne dokler jih ne bo z tavljal globalni zako ^vensko manjšino \ liju Nato je poved konzorciju prevozov Uovih avtobusnih zve bi jih bo Doberdobu dilo podjetje APT. I je tudi da je težnja vi občin na Tržiškem, c se združile v APT. Kar zadeva točke d nega reda, so svetom soglasno odobrili predloge odbora. Tal oil odobren predlog riolnim organom, d občinska uprava prož razpolagala z denarje: manjše posege in Predlog o omejitvah sebnih območij za p reditev stavb. V ta c spada tudi Joseva hi bateri smo že pisali. . Sprejeli so tudi s !!! pogodbo vecnar n ga kulturnega cen Konkah> ki je moral i meniti določene člen mdi zakona 142. Cie T,°J'enski prisotno: JVK9 80 ostali nes menjeni. Beseda je 1 mdi o zamenjavi p stavnika doberdol občine v slovenski k S1ji pri JVKC. Govor j še o koncesiji glasbene sobe in občinske telovadnice godbi na pihala in SZ Mladost. Na koncu pa so sprejeli sklep, da se iz občinskega statuta pred tiskanjem v Uradnem listu dežele FJK Črta besedo Jugoslavija se nadomesti s Slovenija. V kratkem bo občina dala tiskati dvojezični občinski statut v približno tisočih izvodih in ga bodo poslali vsaki družini v Doberdobu. Zupan je tudi povedal, da je občinska uprava dala na dražbo zazidljivo zemljišče v Jamljah (35.000 lir/kv.m), vendar se ni še nihče oglasil za odkup. S tem denarjem bi občina krila primanjkljaj s konzorciji za socialno pomoC in rehabilitacijo. Kot je bilo pričakovati, inženirju Gelserinu Gra-ziatu ob povratku iz Lipice ni bilo treba okusiti grenkobe življenja v celici zapora, paC pa je še isti veCer šel na svoj razkošni dom prav na koncu drevoreda Virgilio, kjer mora seveda ostati v hišnem priporu. Priznanje hišnega pripora je bilo, kot je bilo pričakovati, dogovorjeno v zameno za inženirjev povratek in, domnevamo, tudi za sodelovanje s preiskovalci. Na dolgo zasliševanje se je sicer inženir lahko skrbno pripravil v varnem zavetišču v Lipici. Kaj je povedal, je zaenkrat še ovito v najstrožjo tajnost. Včeraj smo zaman skušali kaj izvedeti od namestnika državnega pravdnika dr. Trotte kot tudi od Graziatovih odvetnikov. V mestu je razširjeno prepričanje, da bodo Gra-ziatovemu zasliševanju sledila nova sodna obvestila Ce ne celo aretacije. Toda kdaj? Jutri bo dr. Trotta odpotoval na osemdnevno študijsko bivanje v ZDA. Ce doslej ni sprejel novih ukrepov, naj bi jih šele po veliki noti. Včeraj popoldne se je iz Pordenona razširila vest, ki je ni bilo mogoče preveriti, o štirih sodnih obvestilih odgovornim pri podjetjih, ki so včlanjena v konzorcij Atig. Poleg goriškega podjetja Tacchino so to šte tri podjetja iz Vidma, Pordenona in Siene, ki so že bila tako ali drugače vpletena v podkupninsko afero. V svoji vili je Graziato v udobnem priporu (foto SR) Goriški pokrajinski svet je na Četrtkovi seji zavzel odločno stališče proti vsakršnemu poskusu netenja in spodbujanja sovraštva med pripadniki razbcnih narodnosti ter se zavzel za popoln o izvajanje ustavnih pravic in svoboščin. Z veliko večino glasov (proti sta bila le misovec in republikanski predstavnik) je po daljši razpravi, v katero so posegli predstavniki vseh skupin, sprejel osnutek dokumenta, ki ga je 25. marca predložil predstavnik zelenih, Luciano De Gironcob. De Giron-colija so k takemu koraku spodbuditi nedavni dogodki v Krminu in predvsem napad na tamkajšnjo slovensko skupnost, ki ga je javno (preko Časopisa) izvedel podžupan Giuseppe Bia-gi. Slovence na Kaninskem je obtožil, da so s posredovanjem pri pristojnih oblasteh vplivati na odločitev, da je bil za mednarodni promet odprt prehod v Neblem in ne tisti na Plešivem. O vsebini dokumenta smo poročali že ob njegovi predstavitvi. V konCnem delu zavezuje goriški pokrajinski svet, da uresniči vsakršno pobudo zato, da se poudari ustavna pravica pripadnikov manj-šinskih skupnosti, do svobodnega izražanja svoje narodnostne, kulturne, jezikovne in družbene specifičnosti. ZBORNICA / UVAJANJE MOBILNOSTI KONTINGENTOV Manj masla in kave zato več goriva Spremembe tudi v kontingentih blaga namenjenega industrijski predelavi EKOLOGIJA / NA POKRAJINI Odobrili so statut družbe za uničevanje odpadkov Ob upoštevanju kriterija mobilnosti kontingentov bo Goriška trgovinska zbornica uspela zagotoviti vsem upravičencem enako količino goriva po znižani ceni, kakor lani. V dobrih dveh letih se je namreč število upravičenčev povečalo za kakih deset odstotkov. Ob nespremenjenih kriterijih, bi morali posamične kvote paC znižati. Kaj pravzaprav pomeni mobilnost kontingentov. To je nov mehanizem v poslovanju Goriške proste cone, omogoča pa, da se olajšave, oziroma ugodnosti s posameznih vrst blaga, prenesejo na druge. Tako so na zadnji seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice oblikovali predlog, po katerem bodo znižali kontingent masla in mineralnih olj (gre za dve vrsti blaga iz takoimenovane tabele A, namenjene široki potrošnji) in skoraj povsem odpravili kontingent kave. Protivrednost bodo prenesli na kontingent dizelskega goriva (plus 38.323 litrov) in bencina (plus 3.986.000 litrov). Razširjeni odbor trgovinske zbornice se je uk- varjal tudi s preureditvijo kontingentov takoimenovane tabele B (blago namenjeno industrijski predelavi). Tako bodo odprav ili kontingent kakaa in kakainega masla in zmanjšali kontingent glukozija. Protivrednost bodo uporabili za uvoz koncentriranega mleka, dekstroze in fruktoze. Znižali bodo tudi kontingente papirja, gorilnega olja, nekaterih tekstilnih polizdelkov. Predlogi o katerih je razpravljal razširjeni odbor Trgovinske zbornice, imajo že predhodno načelno soglasje medmi- nistrske komisije, ki je prejšnji teden zasedala v Rimu. Glede dokončnega sprejema, oziroma odobritve zato ne bi smelo biti težav. Preurejene, oziroma spremenjene tabele kontingentov bodo predvidoma začele veljati 1. julija. Do takrat naj bi se začeti postopek v celoti zaključil. V razširjenem odboru se je tudi začela razprava o predlogu - pogoju, ki ga je postavila EGS, o prilagoditvi olajšav Goriške trgovinske zbornice splošnim kriterijem. Goriški pokrajinski svet, ki se mu izteka mandat, je na Četrtkovi seji opravil Se neo od pomembnejših nalog, ki so bile tudi v osnovi sporazuma za razširitev večine. Odobril je namreč statut družbe, ki bo na Goriškem skrbela za pobiranje, predelavo in uničevanje odpadkov ter za številne druge dejavnosti, ki so tako ali drugače povezane s tem. Gre za delniško družbo, kjer bo večinski delež glavnice imela Pokrajina in občine. Manjši delež glavnice bodo imela zasebna podjetja, z manjšimi kvotami pa bodo sodelovala tudi Združenja industrijcev ter ustanova ČETA. Delovanje družbe je predvideno do leta 2050. Ustanovni kapital bo 300 milijonov lir. Statut družbe so po daljši razpravi sprejeli z večino glasov. Proti so volili le, z različnim i utemeljitvami, misovec Cosma, republikanec Gandin in zeleni Frego-nese. Odobritev statuta bo konCno omogočilo tudi dejanski začetek smotrnega razreševanja nelahkega vprašanja uničevanja odpadkov. KAM PO BENCIN Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske Črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Smihelova Utica AGIP - Ul. Trieste TR2IC MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGEP-Ul. Cosulich KRMIN AGEP - Drev. V. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia STARANCAN AGIP - Ul. Mainardis Danes praznuje svoj 80. rojstni dan Franc Pelicon Želijo mu sreče in zdravja vsi, ki ga imajo radi. IH RAZSTAVE V RAJONSKEM CENTRU V LOCNIKU (Trg San Giorgio 37) bodo danes odprli razstavo krajinskih slik Edoarda Pirusela. Na ogled bo do 13. aprila ob delavnikih 17.00- 19.30, ob praznikih 10.00- 12.30. ______________KINO GORICA VITTORIA 8. Film video monitor: 15.30 Ljudje ob meji; 18.00 srečanje o manjšinah in prisotnosti na TV; 20.30 hommage Peter Handke: Odsotnost (Die Abvvesenheit). CORSO 17.30-19.45-22.00 »Eroe per caso». VERDI 18.00-20.00-22.00 »Sommersby«. TR2IC COMUNALE 17.30-21.00»Malcolm X«. R. Špike Lee. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Trauma«. D. Ar-gento. CJ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes ob 8.30 Gino Di Monte iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 10. uri Giovanni Ballus iz splošne bolnišnice v LoCnik. SVET Sobota, 3. aprila 1993 Predsednika Jelcina in Clintona bo varovalo 2.000 policistov ter številni ameriški in ruski agenti (Telefoto: AP) VANCOUVER / AMER1SKO-RUSKO SREČANJE NA VRHU Gospodarske reforme so za Rusijo edina rešitev Svojo pomoč Jelcinovim reformam je ponudilo tudi Kanada MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin in ameriški predsednik Bill Clinton sta se v petek neposredno pred današnjim srečanjem na vrhu v Vancouvru po telefonu pogovarjala predvsem o dnevnem redu zasedanja, je sporočila tiskovna agencija Intefax. Osrednja tema srečanja bo gospodarsko in trgovinsko sodelovanje, govorila pa bosta tudi o najaktualnejših svetovnih vprašanjih. Ameriški predsednik Clinton bo predstavil naCrt ameriške pomoči Rusiji in predsedniku Jelcinu, ki mu še vedno nasprotuje konservativni parlament. Kot je povedal neimenovani predstavnik ameriške administracije, naj bi Rusija do septembra dobila veC kot 500 mihjonov dolarjev, za naslednje leto pa je predsednik Clinton že obljubil dodatnih 700 milijonov dolarjev, kar pa mora kongres še odobriti. Jelcina bodo na srečanju poleg številne delegacije spremljali tudi finančni minister Boris Fjodorov, namestnik premierja Aleksander So-kin in zunanji minister Andrej Kozirjev. Jelcin, ki se je za las izognil svojemu političnemu padcu po glasovanju parlamenta, ki mu ni izglasoval nezaupnice, potrebuje specifično in trdno mednarodno pomoC, s katero bi si pridobil Cas za uresničitev svojih gospodar- skih reform. »Edina rešitev za Rusijo ni pot nazaj, pac pa nadaljevanje z gospodarsko reformo in prehodom na tržno ekonomijo, ki temelji na zasebnem lastništvu,« je poudaril Jelcin nekaj ur pred odhodom v Kanado. Ob tem je poudaril, da verjame, da je ta pot edina prava pot. Clinton, ki je sicer nov na svetovnem pohticnem prizorišču, vendar pa je izkušen politik, je pomoC obljubil, dobil pa naj bi jo ne samo s potrditvijo kongresa, pac pa tudi od razli-Cnih svetovnih organizacij. Svojo pomoč je Rusiji ponudila tudi Kanada. Premier Brian Mulroney je dejal, da bo Kanada Rusiji poslala pšenico, ki je bila v to državo namenjena že prej, vendar Rusija pošiljk ni mogla plačati. Srečanja na vrhu med predsedniki obeh velesil so bila vedno zanimiva in pogosto tudi teatralična, odkar je sovjetski predsednik Niki ta HrušCov leta 1959 v ZDA obiskal takratnega ameriškega predsednika Dvvighta Eisen-hovverja. Sovjetski predsednik je kritiziral vulgarni ameriški materiahzem. Leto kasneje je v besu zaradi sestrelitve ameriškega vohunskega letala nad ozemljem SZ odpovedal napovedani Eisenhowerjev obisk v Moskvi. Preden se je naslednji predsednik ZDA John Kennedy sestal s HruSCo- vom, je slednji dejal, da si želi predvsem miru. »Ce pa si vi (ZDA) žebte vojno, je to vaš problem.« Ameriški predsednik pa je na to izjavil: »Imeli bomo hla- se je v osemdesetih letih dno zimo.« Richard Nixon zaCelo »topliti«, k Čemur je imel s Kremlinom boljše sta največ prispevala pred-odnose, obdobje hladne sednika Busb in Gorba-vojne med velesilama pa cov. (Agencije) Rakci v lahki špinačni omaki in borovničeva torta VANCOUVER - Srečanje na vrhu med Clintonom in Jelcinom v soboto in v nedeljo naj bi Vancouvru prineslo med 5, 8 in 8 mihjoni dolarjev. Ameriška in ruska deelgacija štejeta skupaj približno 900 elanov, dogodke bo spremljalo kakih 4000 novinarjev, fotografov in snemalcev, ki bodo medijsko spremljali dogodek na vrhu. S pomočjo statističnega modela je statistični urad v Vancouvru ocenil, da bodo novinarji v hotelih za spanje pustiti 1, 1 milijona dolarja, 560.000 v restavracijah, 186.000 za prevoze s taksiji in za druge prevoze ter 96.000 dolarjev za zabavo. Organizatorji srečanja na vrhu predvidevajo, da stroški srečanja Kanade ne bodo stali vec kot 1, 5 milijona dolarjev, zlasti še, ker je kar 70 družb že dalo svoje finančne prispevke. Edina negativna točka je spor med Jelcinom in ruskim parlamentom, ki prinaša veliko negotovost, da utegne ta skrb zbujajoči položaj škodovati prodaji majic z natisnjenima podobama ameriškega in ruskega predsednika. Po predvidevanjih naj bi Bill Clinton in Boris Jelcin večerjala v soboto v restavraciji Seasons in Park v parku kraljice Elizabete. Njun menu: raki po dungen-sko z lahko špinačno omako, slanik, solata, borovničeva torta in zmrzlina iz ja-vorjevega sirupa. Vina bo prispevala Bela hiša. »To je zelo preprost jedilnik za večerjo dveh predsednikov, a tako sta želela,« je pojasnil kuhar Pierre Delaco-te, ki mu bo priskočil na pomoč njegov kolega iz Bele hiše. Restavracijo so zaceli iskati že pred tremi tedni. Na sprejem Clintona in Jelcina se pripravljata tudi Bruce Milne in Jack Charles. Bruce Milne je pastor v baptistični cerkvi v Vancouvru, kjer se bo Clinton udeležil nedeljske jutranje maše. Jack Charles pa je kapitan luksuzne jahte, s katero bo Jelcin v soboto opravil na križarjenje po vancouvrskem pristanišču. »Hotel si je ogledati ruske vlačilce, ki prevažajo kanadsko žito v Rusijo.« Jahta z imenom Hotei (po orientalskem božanstvu smeha in sreče), je doslej med drugim že sprejela princa Charlesa in Diano. Prejšnji teden pa je bil na njenem krovu še en Rus: Mihail Gorbačov. Po strehah hotelov, ki obkrožajo Convention Center, so že razpostavljene televizijske kamere, trgovine pa sprejemajo pošiljke majic z natisnjenima podobama obeh junakov dneva. Vancouver, ki je tretje mesto po velikosti v Kanadi, drhti v vročičnem pričakovanju 24 ur pred prihodom Clintona in Jelcina. Nekaj manj kot 2.000 mož kanadske policije je že v pripravljenosti. Njim v pomoC bo kar zajetno število varnostnih agentov iz Rusije in Amerike. Hotelska okna bodo uradno zapečatena ob 7. uri v petek do nedelje zveCer. Policija vztraja pri »omejeni« rabi vseh varnostnih ukrepov. (AFP) NOVICE Kitajska in Rusija dali zagotovila MOSKVA - Kitajska in ruska vlada sta Mednarodni agenciji za jedrsko energijo zagotoviti, da že dalj Časa ne oskrbujeta Severne Koreje z jedrskimi surovinami in jedskimi strokovnjaki. Kot piše japonski dnevnik Mainichi Simbun, ameriška obveščevalna agencija CIA meni, da Demokratična ljudska republika Koreja razvija svoj jedrski program predvsem po zaslugi svojih nekdanjih sovjetskih in kitajskih zaveznikov. (Reuter) Mubarak obtožuje KAIRO - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki je na obisku v Veliki Britaniji, je izjavil, da egiptovska policija razpolaga s številnimi pomembnimi informacijami o delovanju islamskih skrajnežev v ZDA in Zahodni Evropi. Po njegovih besedah naj bi bila večina teh ljudi povezanih z Abdel Rahmanom, slepim muslimanskim pridigarjem iz New Yerseya, ki je odgovoren tudi za eksplozijo v VVorld Trade Centru (Manhattan). Mubarak je tudi povedal, da obstaja povezava med dejavnostjo islamskih skrajnežev v ZDA in zadnjimi napadi na tuje turiste v Egiptu, ki so jih izvedli pripadniki različnih fundamentatističnih skupin. (Reuter) Obračuni kašmirskih separatistov SRINAGAR - Pripadniki skrajne separatistične organizacije Hizbul Mudžahid so zanikali svojo vpletenost v umor Abdula Ahada Guruja, vrhunskega srčnega kirurga in voditelja Osvobodilne fronte Kašmirja in Jammuja (JKLF). Po njihovem mnenju naj bi Guruja ubiti pripadniki indijske tajne policije, Čeprav Guru ni nikdar javno priznal svoje separatistične dejavnosti. Hizbul Mudžahid in JKLF sta sicer pred Časom sklenila sporazum o skupnem boju proti indijski okupaciji, vendar se je po mnenju poznavalcev med obema organizacijama spet začel boj za prevlado. (Reuter) Omejitve za pridobitev azila BONN - Nemški notranji minister Rudolf Seiters je izjavil, da se je samo marca število prosilcev za azil v ZRN povečalo za štirinajst odstotkov. Zato notranji minister meni, da bi bilo nujno zaostriti sedanjo liberalno zakonodajo, ki ureja izdajanje azilov za tuje prosilce. Po Seitersovih besedah največ prosilcev za azil prihaja iz Vzhodne Evrope in Balkana, prednjačijo pa Romuni in državljani držav, nastalih na področju nekdanje Jugoslavije. (Reuter) _____________EVROPA / STAVKOVNI VAL_________ Stavke britanskih mdarjev in železničarjev ohromile življenje Italijanski delavci stavkali proti brezposelnosti in korupciji Alja Košak in agencije LONDON - Zaradi nacionalne stavke britanskih železničarjev včeraj v Britaniji 24 ur niso vozili vlaki, v Londonu je stala polovica avtobusov mestnega prometa, zaprtih pa je bilo tudi 16 postaj podzemske železnice. Poleg tega so stavkali še elani nacionalnega sindikata rudarjev, medtem ko so se elani demokratičnega sindikata rudarjev s tajnim glasovanjem odločali, ali bodo stavkati ati ne. In tako je bilo včeraj od 50 britanskih premogovnikov zaprtih 37. Pred včerajšnjo stavko so britanski železničarji zadnjic stavkati pred štirimi leti, ko so se potegovali za višje plače. Glavni vzrok vseh včerajšnjih stavk pa so bile grožnje odpustov in zmanjševanje delovnih mest, ko vlada železnico, avtobuse londonskega mestnega prometa in premogovno industrijo pripravlja za privatizacijo. Včerajšnje stavke tudi niso bile solidarnostne, ker takšne stavke zakon prepoveduje. Slo je za samostojne stavke posameznih sindikatov, ki so jih organizirali na skupen dan, da bi dosegli Cim večji učinek. Železničarji so res ustavili vlake in napovedujejo, da bodo stavko ponovili prihodnji Četrtek, od železniške uprave pa zahtevajo zagotovilo, da ne bo odpustila nikogar, ki tega ne bi želel. Seveda železniška uprava taksnega zagotovila ni pripravljena dati in opominja, da s stavkanjem železničarji ne bodo dosegli ničesar. Z včerajšnjo stavko so železnice izgubile dan zaslužka, kar naj bi zneslo pri-bližnOlO milijonov funtov. Zaenkrat se javnost in najbolj prizadeti potniki še niso obrniti proti železničarjem. Dokler imajo železničarji za seboj britansko javno mnenje, je njihova moC veliko večja. Vprašanje pa je, Ce se jim bo s ponavljajočimi se stavkami to zaupanje posrečilo obdržati. Manj učinkoviti so rudarji, kajti vladna politika premogovne industrije je v glavnem odločena. Toda včerajšnje stavke pomenijo za premiera Majorja do zdaj največji izziv industrijskih nemirov, ni pa še mogoče reči, ali gre za nov val oziroma novo obdobje stavkovnih gibanj v Britaniji. Tudi Nemčija se sooCa z naraščajočo brezposelnostjo in vse večjim nezadovoljstvom delavcev. Nemški kancler Helmut Kohl je v petek pozval delodajalce in sindikate vzhodnonemške železarske industrije, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. V televizijskem intervjuju, ki so ga pripravili drugi dan stavk v vzhodnem delu Nemčije, je Kohl izjavil, da bi morali delavci pristati na manjše plaCe. To naj bi med drugim pomagalo k ure- ditvi gospodarskih razmer in povečanju števila delovnih mest. Delodajalci zatrjujejo, da plač ne morejo zvišati za vec kot 9 odstotkov, saj bi večje povišanje plaC prispevalo k rasti inflacije v državi. Kohl je ob tem poudaril, da bi se lahko zgledovati po delavcih v kemični industriji, ki so pristali na manjše povišanje plač, kot so zahtevali. Stavkovni val preplavlja tudi Italijo. Včeraj je italijanska lira glede na nemško marko padla najniže doslej, saj je bilo potrebno v petek za eno nemško marko odšteti kar tisoč italijanskih lir. Ta strahovit padec vrednosti lire je posledica težke politične krize in podkupovalnih afer, ki že dalj Časa pretresajo Italijo.Ulice italijanskih mest pa so polne stavkajočih delavcev, ki stavkajo proti nezaposlenosti v državi, saj je brez dela že vec kot 9,5 odstotka za delo sposobnega prebivalstva. Stavkajo poštni, železniški, trajektni, letališki in avtobusni uslužbenci, tako da je promet skoraj popolnoma ohromljen. VeCina ukrajinskih rudarjev v premogovnem bazenu Donbas pa je zavrnila stavkovni poziv Neodvisnega sindikata premogovnikov. Po podatkih stavkovnega komiteja trenutno stavka samo osem premogovnikov. Podpredsednik ukrajinske vlade Jurij Joffe pa je ob tem izjavil, da je sporazum med vlado in rudarji mogoč samo s stabilizacijo gospodarstva. (Reuter) Železničar obeša plakat s pojasnili o stavki (Telefoto: AP) Teden pod povečevalom PETEK - Grki so se spet močno razburili. Tokrat so jim krvni tlak dvigniti Italijani, ki so se zaceli hvaliti, da bodo priznali Makedonijo, tudi Ce tega ne bodo naredile druge Članice ES oziroma Združeni narodi. Predstavnik grškega zunanjega ministrstva je povedal, da so Atene poklicale italijanskega veleposlanika v Atenah na pogovor, na katerem so mu predali uradni protest. V njem so italijansko vodstvo obsoditi, da spodkopava mednarodna prizadevanja dvanajsterice in solidarnost med njenimi Članicami. Italija je s podobnimi potezami »grozila« tudi ob razpravah o priznanju Slovenije in Hrvaške, nazadnje pa ti dve nekdanji jugoslovanski republiki poslušno priznala skupaj z drugimi članicami ES. ČETRTEK - Varnostni svet se je dogovoril o prvih resnejših ukrepih zoper Srbijo. Poslej bodo kršitelje prepovedi poletov nad BiH sestrelila ameriška, francoska ati britanska vojaška letala. Toda do uresničitve sklepa bo minilo še najmanj štirinajst dni. Koliko nedolžnih življenj bo moralo še ugasniti, preden bo tudi v Bosni zavladal mir? KaradžiC je odločitev VS seveda sprejel na nož in zagrozil z novim zaostrovanjem spopadov. Naporna mirovna pogajanja so utrudila še enega izkušenega pogajalca: Cy-rusa Vancea bo zamenjal enainšestdesetletni norveški zunanji minister Thorvald Stoltenberg. SREDA - Kljub premirju so dogodki v Bosni tudi ta dan napolnjevali stolpce prvih strani svetovnih in domačih časopisov. Sestradani, prezebli in preplašeni prebivalci Srebrenice, ki so jim predstavniki ZN ponuditi, da jih prepeljejo v Tuzlo, so v brezglavem prerivanju za mesto na tovornjaku do smrti pomendrali šest ljudi, od tega dva otroka. Grčija je še za nekaj Časa odložila neizbežen sprejem Makedonije v ZN, predsednik samozvane ZRJ Dobriča Cosič pa je evropske predstavnike v Bruslju še enkrat skušal potegniti za nos z znanimi zgodbami o trpinčenem srbskem narodu, ki pa jim Evropejci niso veC pripravljeni prisluhniti. A ta dan je bil tudi prvi april: v našem Časopisu smo objaviti zares neverjetno novico, da bo v Ljubljano na uradni obisk pripotoval - Slobodan Miloševič, ki naj bi se z najvišjimi slovenskimi predstavniki pogovarjal o vračanju slovenskega premoženja... TOREK - Slovenski premier Drnovšek in obrambni minister Janša sta se na sedežu Nata v Bruslju pogovarjala z generalnim sekretarjem omenjene vojaške zveze o morebitnem vojaškem sodelovanju, na sedežu ES pa je Janez Drnovšek dobil jasen namig, da bo kljub glasnim italijanskim zadržkom med ES in Slovenijo kmalu prišlo do podpisa pomembnih sporazumov o sodelovanju in o transportu ter do posebnega finančnega protokola. Sarajevsko vojno sodišče je zaradi posilstev in umorov obsodilo na smrt z ustrelitvijo dva bosanska Srba, dvaindvajsetletnega Borislava Heraka in enaintridesetletnega Sretka Damjanoviča. Poveljnik modrih čelad v Bosni, francoski general Morillon je ob tem izrazil pomislek, da bi smrtna obsodba utegnila ogroziti krhko premirje, ki je zaCelo veljati dva dni pred tem. PONEDELJEK - Ruski parlament tudi tokrat ni mogel odstaviti trmastega Borisa Jelcina, zato pa so se poslanci dogovoriti o besedilu in pogojih za referendum 25. aprila, ki Jelcinu ni najbolj pogodu. Vse večja panika, ki so jo povzročila prizadevanja ruskih konservativcev, da bi zavrti nujne gospodarske in politične reforme, je najrazvitejše države sveta prisilila k razmišljanjem o tem, kako bi z izdatnejšo gospodarsko pomočjo Jelcinu pomagati, da se obdrži na oblasti. Na Hrvaškem je po pričakovanjih odstopila Sariničeva vlada, Srbi pa se še vedno požvižgajo na vse glasnejše in odločnejše zahteve Zahoda po zaustavitvi nasilja v BiH. NEDELJA - Francozi so v drugem krogu volitev le še potrdili svoje nezadovoljstvo z levičarsko vladavino in glasove oddati zmerni desnici gotistov in liberalcev. Socialistični predsednik Mitterrand bo moral naslednji dve leti, kolikor mu je še ostalo do izteka predsedniškega mandata, spretno krmariti med strankarskimi in državnimi interesi. Kitajski komunisti so s kongresa svetu poslali sporočilo, da ostajajo pri znanem političnem sistemu in postopnem vpeljevanju tržnega gospodarstva. Za novega predsednika so izvolili Jiang Zemina, za podpredsednika pa nekomunista in celo kapitalista Ronga. Na RdeCem trgu v Moskvi se je zbrala večtisočglava množica zagovornikov Jelcinove reformske politike, da bi svojega podprla vodjo v boju s konservativnim parlamentom. SOBOTA - V Italiji se vrstijo procesi proti nekdanjim in sedanjim najvišjim poh-tikom, vpletenim v podkupovalne afere in osumljenim sodelovanja z mafijo. Sodni preiskovalci so tokrat udarili v sam vrh državne in politične hierarhije, ko so začeli preiskovati delovanje nekdanjega premiera in enega vplivnejših predstavnikov italijanske kršCansko-demokratske stranke Giulia Andreottija. Užaljeni politik je seveda takoj izjavil, da gre za mafijsko maščevanje (vendeto) in da je to navsezadnje še vedno bolje od strela v glavo ali podtaknjenega razstreliva v avtu. Srbi so v Malem Zvorniku prekršili še eno obljubo, ki so jo dan pred tem dali mednarodnim predstavnikom v Beogradu, ko so zaustavili konvoj s pomočjo za Srebrenico. Predstavnik visokega komisariata ZN za begunce je ob tem vidno razburjen izjavil, da se z generalom Mladičem ne bo več pogajal. Miloš Ekar HAAG / SOJENJE ZA POKOLE V BIH Srbija zanika vpletenost v vojno Predstavnik t. i. ZRJ trdi, da Beograd nima ozemeljskih zahtev do Bosne in Hercegovine _________BIH / MIROVNA KONFERENCA_ Norvežan Stoltenberg zamenjal Vancea Vanče izjavi da je to najtežja naloga, ki jo je opravljal Andrew Kelly / Reuter Alister Doyle / Reuter HAAG - V petek popoldne se je na mednarodnem sodišču v Haagu zaCela druga razprava. Sodniki so poslušali obtožbe na račun tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije, saj jo Bosna in Hercegovina obtožuje genocida in kršenja več mednaraodnih sporazumov, še zlasti štirih Ženevskih konvencij in Pariške konvencije iz leta 1948 o preprečevanju in kaznovanju genocida. Na včerajšnjem zasedanju sodišča je predstavnik ostanka Jugoslavije Ljubinko Zivkovič dejal, da v Bosni in Hercegovini poteka državljanska vojna, in ne spopad dveh držav, tako da so vse obtožbe na račun Srbije in Črne gore, ki sta obtoženi največjega nasilja nad civilnim prebivalstvom od druge svetovne vojne, brez vsakršne podlage. Ljubinko Zivkovič je se dodal, da vlada ZRJ nima nobenih ozemeljskih teženj do BiH. Srbi, ki se bojujejo v Bosni, ne prihajajo iz Srbije, pač pa so to bosanski Srbi. Ob tem je dejal, da je edini namen tožbe BiH proti ZRJ izkoristiti človeško tragedijo in doseči dolgoročne politične cilje. Predstavniki Bosne in Hercegovine so že v četrtek od mednarodnega sodišča zahtevali, naj sprejme ukrepe, ki naj bi po pravni poti zaustavili etnično čiščenje na tleh Bosne in Hercegovine. Prizadevajo pa si tudi, da bi dosegli priznanje pravice do obrambe in s tem do orožja, ljudi in finančnih sredstev iz tuji- OSLO - Norveški zunanji minister Thorvald Stoltenberg je v petek privolil, da bo prevzel mesto Cyrusa Vancea in tako postal sopredsednik mirovne konference Organizacije druženih narodov o nekdanji Jugoslaviji. To nalogo je Vanče označil kot eno najtežjih na svetu. Stoltenberg, 61-letni diplomat z dolgoletnimi izkušnjami v Združenih narodih, je ob tem izjavil, da bo nalogo verjetno prevzel konec tega meseca v Ženevi. Generalni sekretar Združenih narodov Bu-tros Gali je Stoltenbergu to funkcijo ponudil med srečanjem v sredo. Njegov predhodnik Vanče je star 76 let in je bil svoj-čas ameriški državni sekretar, zdaj pa meni, da je prav, če se umakne in se bolj posveti družini. Norveška ministrska predsednica Gro Harlem Brundtland je v kraljevski palači po seji kabineta v solzah napovedala Stoltenbergov odhod s položaja zunanjega ministra in ob tem povedala, da ga ni skušala prepričati, naj ostane na mestu zunanjega ministra. »Ko je bil Thorvald imenovan na za nas vse tako pomembno funkcijo, ni bilo ne zanj ne zame težko sprejeti te te- žke odločitve,« je izjavila. Prav tako je izjavila, da so norveški problemi nepomembni v primerjavi s tem, kar se dogaja v Bosni in Hercegovini. Konflikt na tleh nekdanje Jugoslavije je najhujši v Evropi po drugi svetovni vojni. Bruntlandova je tudi povedala, da bo mesto zunanjega ministra prevzel dosedanji obrambni minister Johan Joergen Holst, ki je star 55 let. Joergen Kosmo, po poklicu gradbeni delavec in zdaj predsednik parlamentarnega odbora za pravosodje, pa bo novi obrambni minister. Stoltenberg, ki je kot diplomat od leta 1961 pa do leta 1964 služboval v Be- ogradu in slabo govori srbohrvaško, ni želel odgovoriti na vprašanje, kako misli reševati zaplet v BiH. »Najprej se mislim o položaju posvetovati z lordom Ovvnom in Cyrusom Vanceom,« je izjavil. Vanče in Owen sta sopredsednika mednarodne mirovne konference o Jugoslaviji. Bosanski Srbi so edini od sprtih strani, ki so zavrnili podpis vseh mirovnih predlogov in načrtov, ki sta jih predlagala Owen in Vanče. Mirovni načrt so najprej podpisali bosansko-hercegovski Hrvatje, nato pa še Muslimani. Stoltenberg je diplomiral iz prava in političnih ved, deset mesecev je bil visoki komisar za begunce pri Visokem komisariatu za begunce, ki deluje v okviru OZN, leta 1990 pa ga je ministrska predsednica Bruntlandova imenovala v svojo vlado na mesto zunanjega ministra. Stoltenberg s tega položaja odhaja ravno v času, ko na Norveškem poteka žolčna polemika o tem, ali naj se Norveška pridruži Evropski skupnosti ali ne. Norveška vlada je za članstvo zaprosila lansko leto, pogajanja o vstopu pa se bodo začela v ponedeljek v Bruslju. (Reuter) ne. Ameriški predstavnik Boyd in veleposlanik BiH v ZN Sačirbej v Haagu (Telefoto: AR) Odposlanec ZN Thornvald Stoltenberg (Telefoto: AP) NOVICE Selitev Jovanke Broz BEOGRAD - Vdova po nekdanjem jugoslovanskem voditelju Josipu Brozu Titu se bo morala izseliti iz vojaške vile na Bulvarju miru in se preseliti v neko vilo v Užiški ulici, ki so jo zgradili zanjo. Selitev očitno ne bo potekala mirno, saj je Jovanka Broz že pred časom odločno zavrnila možnost, da bi se vselila v vilo. Zdaj v njej stanujejo člani delegacije Evropske skupnosti, ki se sicer z njeno vselitvijo strinjajo, vendar zahtevajo ustrezno nadomestno stavbo. Vse življenjske stroške Jovanki Broz plačuje država. (Reuter) Danas nima uspeha ZAGREB - Novi hrvaški tednik Danas očitno nima poslovnega uspeha, saj ne proda niti tretjino svoje naklade, ki naj bi po zadnjih podatkih znašala 35.000 tiskanih primerkov. Velike zamenjave so se dogodile tudi v uredništvu tednika, saj je dosedanji glavni in odgovorni urednik Zvonimir Lisinski postal svetovalec v hrvaški vladi, zamenjala pa ga je Hloverka Novak Srzič, sicer ugledna in znana članica vladajoče HDZ. Tednik Danas v novinarskem smislu ne pomeni ničesar in je predvsem glasilo vladajoče stranke na Hrvaškem. (Reuter) Razcep v nemški vladi zaradi nadzorovanja poletov nad BiH BONN - Tiskovni predstavnik nemške vlade je izjavil, da je pri glasovanju o udeležbi nemškega Bundesvvehra pri nadzoru prepovedi poletov nad BiH v petek prišlo do nesoglasja med člani kabineta, ki so člani CDU in ministri, pripadniki liberalne FDP. Nemška vlada je izglasovala sodelovanje nemških sil pri nadzoru poletov nad BiH kljub nasprotovanju ministrov iz vrst FDP. Po njihovem mnenju ta vladni sklep ne upošteva ustavnega določila, ki nemškim oboroženim silam prepoveduje delovanje zunaj nemškega ozemlja. (Reuter) PO SPREJEMU RESOLUCIJE VS ZN O PRISILNEM NADZORU NEBA NAD BIH »Dog fighting« nad Bosno Zahod je svojo vojaško tehnologijo preizkusil že v Zalivu Boris Knific / Revija Obramba Resolucija VS ZN, s katero so predvsem Američanom omogočili Učinkovitejši nadzor zračnega prostora nad ozemljem BiH, je zanimiva s posebnega vidika. Zahodu namreč dopušča severni nadzor nad bosansko-hercegov-skim nebom, torej tudi sestreljevanje nasprotnikovih, to je srbskih letal, vendar samo v zraku. Veliko učinkovitejše za takšen nadzor bi bilo seveda najprej uničiti vse kopenske radarske postaje in izstre-JiSča raket zemlja-zrak, kajti prav od tod in s takšnim orožjem bodo zahodna letala med morebitnim nadzorom naj-bolj ogrožena. Preostali s° jim torej le zračni dvoboji (v angleščini obstaja za neposredne zračne dvoboje izraz »-dog fighting«), v katerih pa naj bi imel Zahod prav tako močno prevlado, saj ima v svojih arzenalih najsodobnejšo elektroniko in orožje zelo velikega dosega (v primerjavi s srbskim). Na čem torej temelji zahodna (to je ameriška) prevlada v zraku. Ce primerjamo bojne zmogljivosti srbskega letalstva na eni in zahodnega na drugi strani, ne moremo mimo dejstva, da so Američani temeljito preizkusili vse svoje zmogljivosti (ob njih pa tudi Francozi in Britanci) nad Ku- vajtom in Irakom v zalivski vojni. Poleg tega ne gre zanemariti izkušenj Izraelcev iz številnih prask in spopadov z arabskimi državami, vse te podatke pa Američani zanesljivo imajo. Hkrati imata nasprotni strani na voljo domala identično orožje, kakršnega sta imela zahodna stran in Irak v zalivski vojni, Zahod torej svojo hipertehnologijo in Srbi podobne ali enake sisteme, kot jih je imel Irak (in druge arabske države). Tudi pri naših južnih sosedih vsa povojna leta tako opevani moralni faktor (ki je imel dejansko prednost pred so- dobno tehnologijo) v tem primeru ne bo odločilen dejavnik. Največja prednost Zahoda je v tem primeru visoko razvita tehnologija in velika izkušenost pri njeni uporabi. Zanimivo je, da v zahodnih vojskah to tehnologijo uporabljajo resnično šolani in izurjeni ljudje. Velika prednost je učinkovit sistem poveljevanja, nadzora, komunikacij in informiranja (tako imenovani sistem CI) na eni strani in velikih zmogljivosti za protielektronski boj, kar pomeni, da imajo kopico naprav za elektronsko motenje nasprotnikovih kopenskih in letalskih radarjev. Prav tako zahodne vojske s pridom uporabljajo podatke s satelitov in letečih radarskih postaj (iz letal AVVACS s kopenskih letalskih baz in E-2C hawkeye z letalonosilk), jih obdelujejo v izredno hitrih in zmogljivih računalniških sistemih ter posredujejo v boju sodelujočim enotam (v tem primeru letalskim eskadriljam) v tako imenovanem realnem času. Zahodne sile imajo svoje udarne enote, v tem primeru eskadrilje lovcev prestreznikov, zelo ugodno razporejene, Na eni strani gre za kopenske letalske baze v bližnji Italiji (na primer v letalski bazi pri Riminiju), na drugi pa za eskadrilje prestreznikov na letalonosilkah. Po naših sklepanjih sta trenutno v Sredozemlju dve ameriški bojni skupini: Teodor Roosvelt na čelu z letalonosilko z istim imenom in John F. Kennedy. V teh dveh skupinah so skupaj štiri eskadrilje (40 letal) F-14 tom-cat in štiri eskadrilje lovskih bombnikov F/A-18 hornet. Poleg teh je na palubah vsaj še 10 letal EA-6 provvler za protielektronski boj. V kopenskih letalskih bazah v Italiji imajo zahodne sile letala za zgodnje odkrivanje, opozarjanje in usmerjanje (Avvacs), ki z desetih kilometrov višine spremljajo vse, kar se dogaja v premeru 400 kilometrov, nekaj manjši premer pa palubna letala za zgodnje odkrivanje in usmerjanje palubnih lovcev E-2C hawkeye. S teh letališč pa vzletijo klasični lovci, kot sta F-15 eagle in F-16 fighting falcon. Najmočnejše orožje lovcev zahodnih letalstev so zmogljivi radarski sistemi dosega tudi nad 200 kilometrov in z njim povezane aktivne (same poiščejo cilj) rakete zrak-zrak dolgega dosega. Znameniti F-14 tomcat ima vgrajen Hughesov radar z možnostjo izsleditve nasprotnikovega letala na razdalji od 120 do zavidljivih 315 kilometrov, hkrati pa sledi 24 nasprotnikovih letal v zraku in jih napade šest hkrati na različnih razdaljah in višinah. Računalnik, povezan z radarjem, te cilje razvrsti po največji nevarnosti, ki grozi tomacatu in po F-15 eagle - lovec z več kot dvesto zmagami v zalivski vojni tem vrstnem redu tudi usmerja rakete zrak-zrak. Za primerjavo: domet radarja letala Mig-29 ima domet med 54 in 100 kilometri, torej na takšni razdalji lahko odkriva nasprotnikova letala (veliko hitreje bi jih odkrili kopenski radarji, vendar samo v primeru, da bi bila dovolj visoko, ne pa do 100 metrov nad zemljo, kot ponavadi vdirajo v nasprotnikov prostor). Doseg raket AIM-54, tomcat nosi štiri, je kar nad 160 kilometrov, nekateri tomcati pa so oboroženi s še zmogljivejšimi in natančnejšimi raketami AIM-120 AMRAAM. Mig-29 nosi do štiri rakete zrak-zrak srednjega dosega, torej do približno 50 kilometrov. Rakete dolgega dosega pa lahko nosijo tudi drugi ameriški lovci, predvsem F-15 eagle. Kakšen bi bil torej scenarij možnih zračnih Lovec bombnik F-18 (Vse foto: Boris Knific) dvobojev nad BiH? Američani bi zanesljivo nenehno opazovali nebo nad BiH z letečimi radarskimi postajami, ob zaznavanju letal pa bi verjetno nadaljevali z elektronskim motenjem srbskih opazovalnih radarjev in radarjev raketnih baterij z raketami zemlja-zrak srednjega dosega. Sledili bi vdori ameriških palubnih in klasičnih prestreznikov in odkrivanje srbskih letal v zraku, potem pa napadi z raketmi dolgega dosega na najbolj nevarna letala. Se največ možnosti v takšnih dvobojih bi imeli migi 29, ki so zelo okretni v manevru, zelo malo ali skoraj nobenih možnosti pa ne bi imeli lovci izpred tridesetih let Mig-21, ki jih zaradi omenjenih zmogljivosti uporabljajo predvsem kot lovske bombnike za napade na lje. E-2 hawkeye spremlja delovanje palubnih lovcev 10 Sobota, 3. aprila 1993 SLOVENIJA NOVICE Visoko državno priznanje za dr. Ljuba Bavcona LJUBLJANA - Predsednik Milan Kučan bo prihodnjo sredo predsedniku dosedanjega Sveta za varstvo Človekovih pravic in temeljnih svoboščin RS dr. Ljubu Bavconu za njegovo delo podelil visoko državno priznanje. V vabilu na pogovor s elani Sveta ter na podelitev odlikovanja je predsednik KuCan zapisal, da dejanskega spoštovanja človekovih pravic in svoboščin ter ugleda, ki ga Slovenija uživa na tem področju, ne bi dosegli brez doslednega dela te institucije. (STA) _____VOJNA V BIH / NOVINARSKI SEMINAR_ Programirana smrt v Bosni in Hercegovini Treba je spodbuditi javnost da bo konec morije MANDATNO - IMUNITETNA KOMISIJA _ Imuniteta ni pravica poslanca Vrsta strokovnjakov pojasnilo pomen imunitete - O Jelinčiču drugič Mariborska županja poslala pismo Butrosu Galiju MARIBOR - Ob obletnici začetka spopadov v BiH je mariborska županja Magdalena Tovornik v imenu evropskih županov poslala pismo Butrosu Galiju, v katerem ga poziva, naj stori vse za zaščito prebivalstva BiH. Izrazila je tudi razočaranje županov nad tem, da OZN ni zmožna prekiniti spopadov. Zupani evropskih mest v okviru združenja Eurocities so se večkrat sestali, da bi izrazili solidarnost z župani mest v BiH, v ponedeljek pa se je okoli 30 županov zbralo v Sarajevu, sporoča Magdalena Tovornik v pismu. Generalnega sekretarja OZN prosi, naj zaščiti prebivalce BiH ne glede na narodnost, »saj je kljub vsemu najveCje bogastvo na svetu še vedno Človek«. (STA) Predsednik vlade v Ženevi LJUBLJANA - Urad za informiranje vlade RS je v sporočilu za javnost sporočil, da je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek vCeraj odpotoval v Ženevo na dvodnevno srečanje Lausannskega kluba. Tega pomembnega srečanja, ki bo potekalo 3. in 4. aprila v Annecyju, se premier udeležuje na povabilo fon-dacije Crans Montana. SreCal in pogovarjal se bo z vrsto uglednih predstavnikov političnega in poslovnega življenja iz zahodne Evrope, predvsem iz Švice in Francije. (T. U.) Iz pisma Neodvisnosti - KNSS Emiliu Gabagliu LJUBLJANA- Neodvisnost-Konfederacija novih sindikatov Slovenije je v pismu generalnemu sekretarju Evropske konfederacije sindikatov izrazila prepričanje, da bodo evropski delavci lahko boljše živeli le, Ce se bodo borili za večje število delovnih mest in za socialne pravice. Neodvisnost v pismu zagovarja tudi stališče, da zaradi priliva kapitala in investicij ne bi smeli zmanjševati delavskih in socialnih pravic. OdloCno podpirajo tudi vse akcije, za katere je vCeraj vsem evropskim delavcem dal pobudo Emilio Gaba-glio. »Ker se tudi v Sloveniji vedno bolj soočamo z naraščajočo brezposelnostjo, padcem življenjskega standarda in kršenjem delavskih pravic, je tudi za nas pomembno, da se Slovenija Cimprej vključi v Evropo, v kateri si želimo lepše bodočnosti za nas in naše otroke«, se končuje pismo Neodvisnosti. (T. U.) Boštjan Lajovic LJUBLJANA - »Kakšne dokaze še potrebuje mednarodna javnost, da bo spremenila svoj odnos do vojne v Bosni in Hercegovini in zaCela ukrepati drugače,« se je v svojem govoru na mednarodnem novinarskem seminarju Vojna na Balkanu - kriza humanitarne pomoči spraševal Ejup Ganič, elan predsedstva BiH. Z uvodnim govorom sta poleg njega nastopila tudi minister za zunanje zadeve Lojze Peterle in minister za obrambo Janez Janša. Dvodnevni seminar, ki se je zaCel včeraj, organizira evropski urad mednarodne islamske humanitarne organizacije URO, na njem pa sodelujejo predv- sem novinarji iz Nemčije in arabskih držav ter predstavniki nekaterih drugih mednarodnih in slovenskih humanitarnih organizacij. Lojze Peterle je opozoril, da je bila mednarodna skupnost kljub pravočasnim opozorilom slabo pripravljena na vojno v nekdanji Jugoslaviji, zato so posledice toliko strašnejše. Peterle je povzel slovensko prizadevanje za samostojnost in napovedal, da bo kmalu pripravljen predlog naše države za bolj učinkovito uresničevanje mirovnega naCrta Vancea in Owna. Obrambni minister Janez Janša je dejal, da je vojna v BiH pokazala, da svet nima izdelanih mehanizmov kolektivne varnosti, prav tako pa ni enotnih meril za dodeljevanje humanitarne pomoti. Ko je obrambni minister analiziral vojaški položaj v BiH, je opozoril, da bodo odločilni naslednji tedni. Na novinarsko vprašanje o vojaškem sodelovanju Slovenije in BiH je Janša odgovoril, da Slovenija tudi Ce bi želela, ne more pomagati, saj velja tudi zanjo embargo na uvoz orožja. O potrebi po orožju je govoril tudi Ejup Ganič, ki je poudaril, da oblasti v BiH od mednarodne skupnosti pravzaprav ne potrebujejo drugega, saj so »Četniki šibka vojska«. Ganič je v precej sproščenem nastopu - poudaril je, da ne govori »diplomatsko« - povedal anekdoto iz dni tik pred začetkom spopadov v BiH. Takrat je Sarajevo obiskal Cyrus Vanče, ki so ga gostitelji opozorili na bližnjo vojno in prosili, naj jo OZN prepreči. Vanče je takrat menda dejal, da v BiH najprej potrebujejo veliko vojno, številne žrtve, nato prekinitev spopadov, šele potem bo nastopila OZN. Zal, je dejal Ganič, se je to v celoti uresničilo... Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - V zvezi s pripravami na temeljito razpravo državnega zbora o poslanski imuniteti so se včeraj ponovno sestali člani mandatno - imunitetne komisije zbora, k sodelovanju pa so povabili še vrhovnega sodnika Toneta Grgiča, profesorja ljubljanske pravne fakultete Lojzeta Udeta, svetovalca vladnega urada za zakonodajo Pavla Sveteta, svetovalca za ustavna vprašanja državnega zbora Mira Cerarja in predsednika komisije za poslovnik državnega zbora Mirana Potrča. Institut imunitete ima že dolgo zgodovino, njegovi snovalci pa so ga ustanovili zlasti zato, da bi preprečili morebitne poskuse vmešavanja drugih vej oblasti v delo parlamenta, so včeraj pojasnili strokovnjaki. Dejali so tudi, da so ta institut ustanovili v javnem interesu, ne pa v interesu poslancev kot posameznikov, in da se zato poslanci praviloma ne morejo sami dokončno odreci svoji imuniteti. Tudi to je v pristojnosti parlamenta. Navzoči strokovnjaki so včeraj odgovarjali tudi na vprašanja elanov komisije. Tako so med drugim pojasnili, da je sodišče dolžno zahtevah od zbora, da se izreče glede poslančeve imunitete, saj je pravosodje upravičeno opozarjati zbor, da je neki poslanec v postopku. Zbor pa se ne sme vtikati v vsebino po- a.njrtnvk- »Res je, da v ustavi piše, daje ropanje prepovedano. Kaj pa poslanska imuniteta?« (Karikatura: A. Novak) sameznih pravosodnih postopkov, sproženih zoper kakega poslanca, lahko pa razpravlja o političnih dimenzijah tega postopka. In tudi o tem, ali je s tem moteno delo zbora ali ne. Člani komisije so spregovorili tudi o določbah osnutka novega poslovnika zbora, ki se nanašajo na imuniteto. Zavzeli so se, naj se v poslovnik vključi Člen, ki bo prepovedoval vsako razpravo ali pojasnjevanje glasu pred glasovanjem o imuniteti konkretnega poslanca. To pa zato, ker utegnejo biti za- deve za poslanca zelo občutljive. Ce bo to zbor tudi sprejel, bo to pomenilo, da bo vsa teža njegove (politične) odločitve glede odvzema ali vztrajanja pri poslančevi imuniteti pravzaprav obležala na peščici elanov mandatno-imunitetne korm- ^ sije. Omeniti velja, da je včerajšnja razprava potekala predvsem na splošni ravni. O imuniteti Zmaga Jelinčiča bodo spregovorili drugič-najkasneje do aprilske seje državnega zbora. Temu bodo morali predlagati tudi ustrezni sklep. r POJASNILO OBRAMBNEGA MINISTRSTVA Tožbe za vojaška stanovanja Predsednik Republike Slovenije je v zadnjem Času prejel več vlog državljanov Slovenije, katerim so bila dodeljena stanovanja iz vojaškega stanovanjskega sklada po 26.6.1991. V njih se pritožujejo zaradi postopkov, ki jih je sprožilo Ministrstvo za obrambo pred pravosodnimi organi, ker naj bi dobili stanovanja v nasprotju z veljavnimi predpisi. Ker se v javnosti pogosto zastavljajo podobna vprašanja navajamo pojasnilo obrambnega ministrstva Kot je splošno znano, je Republika Slovenija s temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1) prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Konkretizacijo tega prevzema je uredil ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-1), ki je med drugim določil, da Republika Slovenija prevzame v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na slovenskem ozemlju do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA (9. člen). Prevzem omenjenega premičnega in nepremičnega premoženja Republike Slovenije je imel za posledico, da so zvezni organi 26. junija 1991 izgubili vsa upravičenja do tega premoženja, ki so jih imeli do takrat. To je seveda veljalo tudi za tako imenovani vojaški stanovanjski sklad, s katerim so do osamosvojitve na ozemlju Republike Slovenije razpolagali in upravljali pristojni organi JLA. Ne glede na izgubo upravljalskih in razpolagalnih upravičenj so organi JLA na območju Republike Slovenije tudi po 25. juniju 1991 dodeljevali vojaška stanovanja posameznim aktivnim vojaškim osebam, pa tudi drugim. Po naših ugotovitvah je bilo takšnih dodelitev nekaj veC kot tisoč. Ob pomanjkanju aktivne legitimacije so bile zato vse takšne dodelitve nezakonite, kar pomeni, da so osebe, ki jim je bilo stanovanje dodeljeno na ta način in so se vanj tudi vselile, stanovanje zasedle brez veljavnega pravnega naslova. Skladno z že omenjenim 9. Členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in kasnejšimi sklepi Vlade Republike Slovenije je bilo za upravljanje s premičnim in nepremičnim premoženjem, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do osamosvojitve upravljala poveljstva, enote in zavodi JLA, z vojaškim stanovanjskim skladom vred, pristojno Ministrstvo za obrambo. V zvezi s tem upravičenjem je bilo ministrstvo ob upoštevanju nezakonitosti postopkov dodeljevanja stanovanj vojaškega stanovanjskega sklada s strani organov JLA po 26. juniju 1991 dolžno zaCeti ustrezne postopke pred pristojnimi pravosodnimi organi za legalizacijo stanja. V ta namen je bilo do marca 1993 prek Javnega pravobranilstva Republike Slovenije tako vloženih približno 960 tožb za izpraznitev nezakonito zasedenih stanovanj. Sodna praksa kaže, da sodišča sledijo tožbenim razlogom in so v doslej končanih postopkih naložila toženim strankam izpraznitev nezakonito zasedenih stanovanj. To velja tako za postopke na prvi stopnji (končanih okoli 160), kot tudi na drugi stopnji (končanih približno 30). Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je v revizijskih postopkih postavilo na stališče, da vojaški organi po 26. juniju 1991 niso več mogli veljavno razpolagati s stanovanji vojaškega stanovanjskega sklada in da na takšno ugotovitev nima vpliva brionska deklaracija, ki je le začasno, za tri mesece, ustavila izvajanje osamosvojitvenih aktov, ni pa vzpostavila pravnega stanja, kakršno je bilo pred 25. junijem 1991. To seveda potrjuje pravilnost stališč ministrstva in upravičenost začetih postopkov. KRŠČANSKI DEMOKRATI / PRORAČUN KMETIJSTVO / SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA Državna blagajna naj se ne bi povečala Javno porabo ogroža gospodarstvo LJUBLJANA - Proračun je treba gledati v luči celotne javne porabe, ki je zelo visoka (49,1 odstotka nacionalnega bruto proizvoda) in pomeni hudo obremenitev za gospodarstvo, je na včerajšnjem sestanku krščanskih demokratov dejal Stane Frim. Dodal je, da je proračun za letošnje leto zelo omejen (292 milijard tolarjev), kakršnokoli povečanje pa bo povzročilo hiperinflacijo. Ignac Polajnar se je zavzel, da bi v prihodnje o proračunu govorili že jeseni in dejal, da je letošnje sprejemanje proračuna zelo obremenjeno z volitvami. Vlada bi po njegovem mnenju morala imeti Cas tudi za razpravo o dopolnilih, ki jih bodo Bojana Humar predlagali poslanci. Na sestanku so tudi analizirali postavke za posamezna ministrstva. Glede postavke ministrstva za finance so povedali, da bo velik del denarja namenjen za sanacijo bank in oživljanje gospodarstva, vendar je po njihovem mnenju treba izdelati kriterije, saj vseh podjetniških napak ni mogoče prevaliti na državo. Značilnost letošnjega proračuna je tudi usmerjenost v socialne transfere. Pri tem so izpostavili ministrstvo za družino, delo in socialo. Menili so, da bo letos potrebne več racionalnosti pri porabljanju tega denarja (nova delovna me- sta, omogočanje samozaposlovanja). Bolj bi morali poskrbeti tudi za ogrožene, predvsem mlade družine. V šolstvu bi po besedah Edvarda Staniča morali več denarja nameniti izbirnim vsebinam, saj omogočajo svobodne odločitve učenčev, ministrstvo za kulturo pa se bo moralo samo odločiti, ali bo veC denarja namenilo »živi« kulturi ali pa gradnji treh velikih objektov. VeC denarja za orožje v ministrstvu za notranje zadeve po njihovem mnenju ne pomeni veC represije, ampak večjo učinkovitost v primeru samoobrambe naše države. Govorili so še o sodelovanju z drugimi strankami, predvsem LDS. (B. H.) Podražitev mleka m odpravila vseh težav Zaradi ukrepa Ljubljanskih mlekarn bi morala manj kakovostno mleko odkupiti vlada LJUBLJANA - Pridelovalce mleka je poleg zapore izvoza v Italijo in Avstrijo prejšnji teden prizadelo tudi drastično zmanjšanje odkupa mleka na območju, ki ga pokrivajo Ljubljanske mlekarne. Te so se namreč odločile, da bodo zaCele odkupovati mleko z največ 1, 4 milijona bakterij na mililiter, Čeprav znaša po zdaj še veljavnih zakonih zgornja meja 3 milijone mikroorganizmov na mililiter. S tem ukrepom je ostalo neodku-pljenega kar 200 tisoč litrov mleka. Slovenska kmečka zveza pri SLS je zato vCeraj sklicala novinarsko konferenco, kjer so poudarili, da bi morala vlada odkupiti zaloge mleka, ki so nastale pri Tanja Urdih tem ukrepu mlekarne. Odgovornim vladnim resorjem so očitali, da ne upoštevajo njihovih predlogov glede priprave pravilnikov za kvaliteto mleka in da je tudi včerajšnja podražitev konzumnega mleka prišla prepozno. Kot je povedal Ciril Smrkolj, se je odbor za mleko pri Slovenski kmečki zvezi z mlekarno že pred leti pogovarjal o spremembi pravilnika o kvaliteti mleka, vendar naj bi ta proces potekal postopno, da bi se dovoljena količina bakterij poCasi zniževala. Ljubljanske mlekarne pa so hotele to izvesti »od danes na jutri«. Predstavni- ki SKZ so menili, da je mlekarna dolžna spoštovati veljavne zakone o kakovosti mleka, predvsem pa bi po njihovem mnenju morala šteti bakterije v mleku vseh rejcev, ne le tistih najve-Cjih, kot to počne zdaj. Od vlade SKZ tudi pričakuje, da bo stimulirala izvoz mleka in posredovala pri Evropski skupnosti glede prekinitve zapore in jo prepričala, da pri nas ni bolezni, za radi katere so uvedli za poro. Ciril Smrkolj je še opozoril, da kmetje pričakujejo, da bodo od vlade v Cim krajšem času dobili regresirani denar za spomladansko setev. Glede na zadnji vladni ukrep bo SKZ preklicala vse napovedane proteste. HERMAN RIGELNIK PRI ALOZIJU ŠUŠTARJU Država in Cerkev za hitrejše uveljavljanje Slovenije v svetu Bojana Humar LJUBLJANA - Ob ustanovitvi samostojne slovenske škofovske konference, je predsednik državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik s podpredsednikom Miroslavom Mozetičem in predsednikom odbora za notranjo politiko in pravosodje Vitodragom Puklom vCeraj obiskal ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja. V pogovoru je dr. Šuštarju oziroma Cerkvi najprej Čestital ob drugi izdaji Rimskega misala v slovenskem jeziku ter ustanovitvi samostojne slovenske škofovske konference, nato pa sta se precej Časa pogovarjala o dejavnostih za Cim hitrejše uveljavljanje Slovenije v svetu in o odnosih med cerkvijo in državo. Glede zadnjega sta soglašala, da bi morali to področje urediti s posebnimi sporazumi. Govorila sta tudi o pravnem položaju cerkve, statusu duhovnikov ter drugih verskih predstavnikov in odnosu med državnim zborom ter slovensko vlado oziroma njenimi področnimi komisijami. O vlogi javnih občil v družbi sta dejala, da bi ta o vseh dogajanjih morala objektivno poročati. Dogovorila sta se tudi, da se bosta ob morebitnih napetostih v družbi ponovno srečala. Na koncu pogovora sta mag. Herman Rigelnik in dr. Alojzij Šuštar obsodila krvavo vojno in brutalno nasilje v Bosni in Hercegovini. DUNAJ / POZIV_ Za mir in sožitje Islamsko-krščanski dialog CELOVEC / MANJŠINA Konstruktivno vzdušje, toda brez premikov Drugi krog pogajanj DUNAJ BUDIMPEŠTA / KLESTIL IN GONZ Kodeks za vse manjšine! Južna Tirolska lahko služi kot model Igor Schellander Ivan Lukan DUNAJ - Včeraj se je v avstrijski prestolnici končala prava kršCan-sko-islamska konferenca dialoga. Avstrijski zunanji minister Alois Mock je ob tej priložnosti poudaril pomen srečanja in izvajanj udeležencev ne samo za znanstveni in telološki svet, temveč zlasti za politiko, kater naj bi se pri svojih odločitvah v večji meri posluževala vrednot in versih pozicij, kot so bile poudarjene na dunjaski konferenci dialoga. Krščanski in islamski znanstveniki vseh relevantnih struj v obeh religijah so v teku treh konferenčnih dni razpravljali - izhajajoč iz posameznih verskih izročil - o osnovah in perspektivah za razvoj miru na svetu. Prvi dan konference je bil posvečen verski dimenziji iskanja miru, drug dan je potekala razprava o pravnih osnovah socialnega rniru in človekovih pravic, včeraj pa so se mednarodni strokovnjaki posvetili vprašanju političnih izhodišč z amir in z°žitje med narodi. Kot forum za Tretji svet je dunajsko srečanje °cznacil K. C. Abraham, vodja teološkega raziskovalnega inštituta za jugovzhodno Aizjo in predsednik Ekumenske zveze teologov 3. sveta. To je potrdilo tudi visoko število udeležencev iz držav v razvoju. Kristijane in Muslimane združuje naloga, da pomagajo revnim in da pokažejo globalno solidarnost. Profesor Shabestari iz Teherana, ki je govoril o individualnih in kolektivnih človekovih pravicah - pri tem je tudi svobodo religije izpostavil kot individualno pravico - je presenetil z izjavo, da je smrtno obsodbo pisatelja Rushdija sicer mogoče utemeljiti z islamskim pravom, vendar naj bi bil problem “Rushdi" po njegovem mnenju v prvi vrsti problem politične narave, in ne problem med krščanskim in islamskim svetom. Sploh pa naj kmalu ne bi veC morali razlikovati med islamskim, krščanskim ali budističnim svetom, je še posebej poudaril za zaključek priznani profesor Bsteh od teološke visoke šole Sankt Gabriel pri Modlingu v Nižji Avstriji, saj ne namen in cilj konference dialoga “usmerjen v bodočnost, v katero korakamo vsi skupaj". CELOVEC - V sredo zvečer so se v drugo sestali zastopniki Narodnega sveta, Zveze Slovenskih organizacij, Enotne liste in Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov, da bi izkali (in našli) izhodi iz globoke krize, ki paralizira celotno slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Tokrat je na pogovor vabila Zveza slovenskih organizazij, kateri predsednik Marjan Sturm je po zaključku drugega korga pogajanj menil, da je tudi tokrat bila poglavitna tema zastopstvo Slovencev v deželnem zboru.Sturm je poudaril, da je pogovor potekal v konstruktivnemu vzdušju, da pa v stvari sami, torej vsebinsko ni prišlo do premikov. Tudi predsednik delavne skupnosti avstrijskih narodnosti v SPO Tomaž Ogris je dejal, da je mogoče ugotoviti pripravljenost za pogovore na vseh straneh, da V določenih vprašanjih pa ni enotnih pogledov. Vse strani se pa trudijo, da ne bi zašle v stare posizije. Poleg tega je optimističen, da bodo v važnih stvareh našli skupen jezik, kar je poseb- nega pomena prav v luči najnovejših napadov nemškonacio-nalnih sil ter ene določene na slovensko narodnostno skupnost. Podpredsednik NSKS Marjan Pipp pa je menil, da se stvari le nekje premikajo na bolje, in s tem v zvezi omenil volilno reformo in zakon o otroških vrtcih. Dejal je, da se bodo pogovori nadaljevali že v prihodnjo sredo, tedaj pa bo nanj vabila Enotna lista. Njen predsednik Andrej VVakounig je izrazil upanje, da bodo pogovori privedli do dobrih rezultatov. Pri tem je opozoril na potrebo, da je v vprašanjih volilne reforme ter dvojezičnih otroških vrtcih treba cimprej uskladiti stališča. Konkretnejših izjav o poteku pogovorov za zaprtimi vrati ni želela dati nobena stran, “ker smo se na ta zedinili", je dejal predsednik ZSO Marjan Sturm v pogovoru za Republik Kot znano, je sta se za “okroglo mizo" zmenila Sturm in predsednik NSKS Matevž Grilc v okviru slovenske tv-oddaje “Dober dan, Koroška". DUNAJ/BUDIMPES-TA - Avstrija in Madžarska se bosta prizadevala za to, da bodo manjšine v Evropi deležni večjih pravic. To sta ob koncu državnega obiska avstrijskega zveznega predsednika Thomasa Klestila na Madžarskem izjavila Klestil in madžarski predsednik Gone. Oba državnika sta menila, da bo prav položaj manjšin v vzhodnji in srednji Evropi postalo pomembno vprašanje glede razvoja bodoCe Evrope, Klestil pa je temu še dodal, da bo Avstrija položaj manjšin oz. Ivan Lukan narodnostnih skupnosti v Evropi aktualizirala tako na konferenci Sveta Evrope kot tudi na konferenci OZN o človekovih pravicah, ki bosta letos na Dunaju. Avstrijski zvezni predsednik je v zvezi z vprašanjem manjšin oz. narodnostnih skupnosti tudi poudaril, da bi morale evropske države doseči če že ne konvencijo o manjšinskih pravica pa najmanj “kodeks dobrega obravnavanja manjšin". S tem v zvezi je pozitivno navedel ureditev manjšinskega vprašanje na Južnem Tirolskem in me- nil, da bi tamkajšnja ureditev bila lahko model za reševanje manjšinskih vprašanj. Klestil je madžarskemu predsedniku Gon-cu tudi obljubil moralno podporo glede manjšinskih pravic skoraj 600.000 pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti na Slovaškem. Gone je stem v zvezi poudaril, da pričakuje, da se bo Bratislava zavedala pomena manjšin in da bodo sledili potrebni ukrepi za izboljšanje položaja madžarske narodnostne skupnosti v novi slovaški državi. Kot smo že včeraj poročali, je prvi uradni obisk nekega avstrijskega predsednika na Madžarskem po 15 letih potekal v vzdušju prijateljstva in nemotenih avstrijsko-madžarskih sosedskih odnosov. Dan pred obiskom Klestila je bilo rešeno edino odprto vprašanje med obema državama s podpisom bilateralnega sporazuma o novem urejanju madžarskih agrarnih izvozov v Avstrijo. Za Madžarsko je Avstrija prav gotovo ena izmed najpomembnejših dežel, saj je za ZDA kar drugi najveeji investor v madžarskem gospodarstvu. Avstrijski državni predsednik Thomas Klestil ______AVSTRIJA / IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA_ Omalovaževanje hudega gospodarskega položaja Igor Schellander Učitelji proti sklepu šolskih oblasti Ivan Lukan CELOVEC - Na tiskovni konferenci je predsednik strokovnega pedagoš-gega združenja Franc Kukoviča v zvezi z imovanjem ravnateljev za dvojezične osnovne šole na Koroškem kritiziral, da se oddelek 4 pri uradu koroške deželne vlade, ki je pristojn za šolsko pri razpisih za stalna vodilna mesta na javnih obveznih šolah, ne ravna po zakonskih doloocil. Tako strokovno pedagoško združenje dvojezičnih učiteljev ugotavlja, da je prav ta odelek na primer na ljudski soh na Brdu v Ziljski dolini, ker so na vseh šolskih stopnjah prijavljeni ucenci k dvojezičnemu pouku, ob neupoštevanju zakonskih do-ločil imenoval za pouk slovenščine neusposobljeno ravnateljico. Združenje dvojezičnih učiteljev za to protestira proti takšnemu ravnanju in zahteva, da šolske oblasti ravnajo po zakonskih določilih. Združenje s tem v zvezi zahteva, da je treba imenovanje ravnateljice preklicati in hkrati napovedalo, da preverja možnost pritožbe pri ustavnem sodišče, je dejal Kukoviča. AVSTRIJA Liberalni forum tudi na Koroškem DUNAJ - Liberalni forum bivše Haiderjeve namestnice H. Schmidt se ne zadovljuje s statusom parlamentarne frakcije, marveč bo svojo politično dejavnost razširilo na vso Avstrijo. Tako je Schmidtova včeraj napovedala, da bo njena stranka kandidirala na deželnozborskih volitvah v Nižji Avstriji, ki bodo že 16. maja letos. Glavni kandidat pa bo doslej strankarsko neobremenjen človek, njegova predstavitev ter predstavitev celotne ekipe bo v sredo po Veliki noči. Schmidt je dalje napovedala, da bo Liberalni forum verjetno kandidiral tudi pri deželnozborskih volitvah na Koroškem, tudi Ce bodo lete še oktobra letos! Sobota, 3.4.1993 GLOBASNICA Gostilna Soštar, 14.30 -Otroški popoldan; RADISE Kulturni dom, 15.00 -Lutkovna igra: "Zimska pravljica” (Darka Ceh), nastopa: Lutkovna skupina ”Mi smo mi” iz Celovca, prireditelj: SPD Radiše; ŠENTJANŽ Stara šola, 20.00 - ”Die Interpreten”, interpretacije bavarske ljudske glasbe, prireditelj: Slovensko prosvetno društvo v Šentjanžu; ŠENTJAKOB Pri Antoniču na Reki, od 9. do 13. ure - "Kako naj se podjetnik obnaša v primeru davčne kontrole oz. davčne inšpekcije”; strokovni seminar vodi dr. Marjana VVakounig, prire- DUNAJ - Na včerajšnji izredni seji avstrijskega parlamenta, katerjo je izsilila opozicija, so se člani vladne koalieje socialdemokratov in ljudske stranke ob odsotnosti zveznega kanclerja Vrani tzkega - ta se z moCno gospodarsko delegacijo mudi na uradnem obisku v Hongkongu in prihodnji teden na Kitajskem - truditi, da dramatično gospodarsko situacijo, ki je ta teden eskali-rala z gospodarsko polomijo konzorciaj podjetij industrijalea Assmanna na Štajerskem in ki je naposled bila za opozicijo povod za sklic izredne seje, na vso moc omalo- ditelj: Posojilnica Bank in SGZ; VELINJA VAS Gostilna Seher, 9.30 -Predavanje: "Trg za prodajo bioloških pridelkov”, referent Herbert Allerstor-fer (Zvezna organizacija bioloških kmetov Avstrije); Nedelja, 4.4.1993 GLOBASNICA Farna dvorana, 14.30 -Igra "Voda” (Joža Vom-berger); ŠMIHEL Farna dvorana, 14.30 -Popoldan za otroke z LenC-ko Kupper ter lutkovna predstava "Sanje o govorečem cvetu”, prireditelj: KPD Šmihel; DOBRLA VAS Farna cerkev, 16.00 -"Duhovni koncert”, nastopa MePZ "Srce”; važijo. Zlasti minister za socialne zadeve Hesoun (SPO) in minister za gospodarstvo Schiissel (OVP) sta skušala zagotavljati, da ima država kljub najhujši ekonomski krizi v povojni dobi vse probleme pod kontrolo. Vodja svobodnjakov Haider je s celo paleto očitkov napadal vlao in njeno gosopodarsko politiko ter ji očita val, da ne zna nic drugega kot igrati nekakšno “krizno požarno brambo". Za veC ekološkega razmišljanja in iniciativnosti v gospodarski politiki se je zavzela predsednica zelenega kluba Petrovič. Minister za socialne DUNAJ - Predsedstvo socialdemokratske stranke Avstrije je na svoji zadnji seji ponovno razpravljalo o vprašanju, kdo naj bi bil možni kupec strankinega deleža pri Narodni banki Avstrije. Prodaja deleža je že dalj Časa sklenjena, SPO pa si pričakuje iz tega 100 milijonov šilingov. Kot potencialni kupci so bili od centralnega sekretarja Ma-rizzija navedeni Bank Austria, postna hamil-nica PSK ter delavska zbornica. Bank Austria zadeve Josef Hesoun je vračal milo za drago: gospodarska situacija de je veliko preresna, da bi lahko postala oder za poceni poskuse profiliranja in uprizarjanja s strani opozicije. Minister je slej ko prej prepričan, da je Avstrija dobro pripravljena na gospodarske in socialne izzive, potrdil pa je dejstvo, da insolvenčni sklad ni več likviden. Hrakti pa je zavrnil očitke Zelene alternative, češ tudi sklad za izplačilo plaC v primeru insol-vence podjetja je prazen, kot ustvarjanje preplaha. Nadaljevanje politike stabilnosti, nadaljnjo znižanje obresti ter utr- po prevzemu Dunajskega holdinga ni več zainteresirana, o PSK ni dosti kaj slišati, za delavsko zbornico pa pri socialnem ministrstvu izdelujejo pravno ekspertizo, ki naj bo gotova naslednji teden in ki bo nudila kompetentna izhodišča za odločitev zbornice. Neuradno pa je bilo tudi slišati, da bi kot kupec deleža SPO pri Narodni banki lahko prišla v poštev tudi banka BAWAG, sindilkalna banka z tesnim razmerjem do SPO. ditev večjega lastnega kapitala podjetij preko nove davčne reforme ter tako imenovani “solidarni pakt" (zaposlitvena zagotovila v zameno za finančno razbremenitev podjetij) - s temi predlogi hoče minister za gospodarstvo VVolfgang Schiis-sel reševati gospodarsko krizo. Prav tako naj bi Čimprejšnja priključitev Avstrije v Evropsko skupnost ter uveljavitev Evropskega gos- podarskega prostora prispevala k izboljšanju položaja, poudarja minister za gospodarstvo. Medtem ko je njegov ministrski kolega He- CELOVEC - Gonja proti Zvezni dvojezični trgovski akademiji, ki jo je sredi tedna podžigal predsednik svobodnjaške stranke Jorg Haider z nezaslišanimi napadi tudi na slovensko državo in slovensko manjšino na Koroškem, se nadaljuje. Včeraj se je ponovno javil k besedi klubski predsednik Strutz in zahteval, da bi morati dijaki s slovenskim državljanstvom plačati študijski prispevek, kot je to običajno za tuje državljane, ki študirajo na avstrijskih unverzah. Nemškonacionalna or- soun izpostavil vladine ukrepe za poživitev kon-jukture kot uspešno postopanje proti krizi, je Inštitut za gospodarske raziskave (VVIFO) objavil nadaljnje alarmantne prognoze: brezposelnost bo letos dosegla 7 odstotkov, 25.000 delovnih mest v industriji je ogroženih, in prvič po rece-sijskem letu 1981 naj bi število zaposlenih spet nazadovalo. Vodja Zelenih Peter Pilz je že pred izredno sejo parlamenta ostro napadel vladno koalicijo, “ki ni v stanju predložiti res premišljenega zaposlitvenega programa. ganizacija Karntner Hei-matdienst (KHD) pa je v zvezi z dvojezično trgovsko akademijo zagrozila z demonstracijo, “Ce se bo politika slovenizacije" na tej šoti nadaljevala. Proti akademiji so medtem nastopili tudi koroški brambovci (KAB), ki tako kot koroški Heimatdienst ostro kritizirajo izjavo zveznega ministra za šolstvo Rudolfa Scholtena, ker je leta jasno povedal, da je šola bila ustanovila tudi z namenom, da bi še tesneje povezovala skupni gospodarski prostor v al-pe-jadranski regiji. BI PRIREDITVE DUNAJ / BAVVAG ALI AK? Kdo bo kupil delež SPO pri narodni banki? KOROŠKA / ŠOLSTVO Gonja proti dvojezični akademiji se nadaljuje! NOVICE Šest avstrijskih potnikov umrlo pri letalski nesreči TODTNAU/DUNAJ - V letalski nesreči pri nemškem kraju Todtnau v zvezni deželi Badem-VVurttemberg je včeraj opoldne umrlo šest avstrijskih potnikov. Sestse-dežno letalo tipa Aerospace-Turboprop je letelo proti Dunaju, ob tromeji Avstriji-NemCijo-Svica pa je letalo zaradi doslej neznanih vzrokov strmoglavilo. Pilot avstrijskega leta pred strmoglavljenjem tudi ni javil, da bi bilo z letalom nekaj ne v redu. Identita mrtvih potnikov ob redakcijskem zaključku še ni bila znana. Francozi prevzeli banko DUNAJ - Francoska državna velebanka Credit Lyon-nais je prevzela dunajsko Chase Manhattan Bank Austria AG. Prevzeti je bilo vseh 60 nastavljencev, vodstvo banke je ostalo isto. 1992 je Chase Manhattan imela bilančno vsoto 2 milijardi šilingov. Tudi bivši minister... DUNAJ - Tudi bivši avstrijski minister za agrarno gospodarstvo, Erich Schmidt, je s svojim podjetjem postal žrtev gospodarske krize ter vala poravnav in stečajev. V sredo je dunajsko trgovsko sodišCe razglasilo poravnalni postopek za Schmidtovo podjetje IBG (Industrijske udeležbe D.z.o.j.) na Dunaju. Podjetje -glavni posti so biti prodaja hladnic - je bilo aktivno predvsem v vzhodni Evropi. Do težav je prišlo, tako Schmidt, zaradi političnih sprememb: po razpuščanju državnih (kmečkih) zadrug je podjetje izgubilo vetik del svojih poslovnih partnerjev. Od poravnalnega postopka je prizadetih 41 delovjemalcev in 60 upnikov. Prvič manj kot 200.000 kmetov DUNAJ - Položaj kmetov v Avstriji se najprej slabša. Lansko leto je bilo zanje posebej slabo. Vzrok so bili med drugim dolga suša in pritisk cen. Dohotki so padli za 0, 4 procent, in tudi letos po mnenju agrarnih strokovnjakov pri inštitutu za gospodarske raziskave (VVIFO) ni pričakovati izboljšanja. Produkcija bo sicer stopnjevana, cene pa bodo naprej padale. Slabšanje izhodišč za kemtovanje ima za posledico upadanje števila kmetov. V Avstriji je zdaj prvič manj kot 200.000 kmetov. Občinski odborniki zapuščajo FPO DUNAJ - V tem tednu je kar nekaj svobodnjaških občinskih odbornikov zaradi Jorga Haiderja in njegove politike zapustilo FPO. V ponedeljek so izstopiti trije nižjeavstrijski občinski odborniki, v torek jim je sledilo nadaljnjih pet iz različnih občin. Sledil jim je tudi okrajni predsednik svobodnjaške stranke iz Neunkirchena. Vsi so pristopili Liberalnemu forumu svobodnjaške dizidentke Heide Schmidt. Reforma zakonskih razvez? DUNAJ - Avstrijski minister za pravosodje žeti reformirati pravo o razvezi zakonskih zvez. Kolikor je bilo slišati iz ministrstva, naj bi prišlo do sprememb zlasti pri vprašanju krivde za razvedo. Krivda naj bi bila po ministrovih načrtih nasploh Črtana. Sodniki v bodoče v primem razveze ne bi več ugotavljati, kateri izmed zakoncev je kriv za razvezo, zakonska zveza bi bila v vsakem primer enako ukinjena. Predpogoj za tako sprememb je kajpada nova ureditev vprašanja preživnine. Pravico do preživnine naj bi po reformi prava o razvezi imel tisti izmed zakonskih partnerjev, ki je socialno v slabšem položaju - ne glede na okoliščino, iz katerega razloga je prišlo do razveze. Iniciativa za reformo je bila podana na lanskoletnem vseavstrij-skem zasedanju sodnikov, ki so opozoriti na to, da ima sedanja praksa v primem sporazumne ravzeze zakonskega razmerja finančno negativne posledice predvsem za ženske. Povišanje rtv-pristojbin že domenjeno? DUNAJ - Zdaj je bolj ati manj domenjeno: kuratorij avstrijskega radijotelevizijskega monopolista ORF bo 23. aprila sklenil povišanje pristojbin. S povišanjem za 15 odstotkov naj bi se ORF v naslednjem poslovnem letu znebil trenutnih finančnih težav. Na povišanje naj bi končno pristala tudi SPO. V ozadju je špekulacija o mogočem barantanju: ORF se namesto tega zaenkrat odpove zahtevi po razširitvi reklamih emisij. Kooperacija AUA z Lauda-air? DUNAJ - Pogovori o združitvi evropskih letalskih družb AUA, Swiss-Air, KLM in SAS so v polnem teku. Tudi finančni minister Lacina zagovarja ta naCrt. O skepsi sindikalnega zastopstva v AUA smo na tem mestu že poročati. Ta teden je postalo znano, da bi se domača AUA v primem združitve morala odpovedati poletom preko Atlantika, ker bi le-ti biti pokriti s kapacitetami ostati partnerjev. Avstrijska ljudska stranka zdaj napoveduje popolnoma drug predlog: AUA naj bi v kooperacijo z nemško Lufthansa in avstrijsk zasebno Lauda-airtines ustanovila novo, močno avstrijsko letalsko družbo. Umri je Viktor Matejka DUNAJ - V starosti 91 let je včeraj na Dunaju po daljši bolezni umrl pisatelj, antifašist in kulturnopolitični aktivist Viktor Matejka . Ze zelo zgodaj je Matejka v okviru svojega kulturnoizobraže-valnega dela svaril pred fašizmom in Hitlerjem, kar ja nato plačal s šestimi leti in pol ujetništva v koncentracijskem taborišču. Med leti 1945 in 1949 je bil - takrat še kot elan Komunistične stranke Avstrije (KPO) mestni svetnik za kulturo na Dunaju. Od tedaj naprej je slovel kot podubnik in obnovitelj avstrijske kulture z močnim, humanističnim zagonom, ter kot prijatelj in mentor avstrijskih umetnikov. Od komunistične stranke se je poslovil 1960.1eta, svojemu kulturnemu angažmaju in toleranci je ostal zvest do zadnjega. (I.S.) Adolf Rausch novi predsednik Katoliške akcije CELOVEC - 5 3-letni dr. Adolf Rausch bo novi predsednik Katoliške akcije na Koroškem. Izvoljen je bil izmed treh kandidatov na spomladanski seji škofijskega odbora te organizacije. Službeno dobo bo - kot to predvideva pravilnik - nastopil šele v enem let in nasledil Arna Patscheiderja, sedanjega predsednika KA. Rausch je po poklicu davčni in gospodarski svetovalec. z 12 Sobota, 3. aprila 1993 KULTURA GLASBA / INTERVJU S SLOVENSKO 2IRIJO ZA EUROSONG 93 Profesionalec v nenavadni vlogi Pogovor z Mojmirjem Šepetom, ki bo nocoj sokrojil usodo slovenske popevke Kako se počutite kot ”glas Slovenije”? Ko me je Trefalt povabil k sodelovanju, nisem prav dobro premislil in sem takoj pristal. Zdaj sem tu in nalogo bom opravil po najboljših mO-Ceh. Seveda je nenavadno, da en človek odloča o usodi pesmi, ki so namenjene širokemu krogu ljudi. Slovenija utegne biti odličen organizator, ki pa ni upravičil vložka -uvrstitve naprej. Gre za tveganje, ki ga je treba vzeti v zakup. Sam upam, da bo naša pesem med prvimi tremi - zanjo pa po pravilih ne smem glasovati. Veliko težje bi bilo, Ce bi bila izbrana samo ena, ker pa grejo v Millstreet tri - in po glasbeni plati našo cenim visoko - se mi zdi, da ima vso pravico potovati na finale. Ali razen moralnega imperativa obstaja varovalka proti vnaprejšnjem dogovoru med žiranti? Odgovornost vseh sedmih je tako velika, da v kuhinjo zelo dvomim -Čeprav ljudje kasneje zmeraj govorijo o podkupovanju. Zaenkrat se vsak od nas drži svojega dela in odgovornost vsakega posebej je taka, da si zakulisnih igric sploh ne znam zamisliti. Tone D. Vrhovnik M. Sepe (Foto: J.S./TRIO) Na sestankih žirije doslej ni bilo zapletov? Govorili smo predvsem o angleškem besedilu. Pravila EBU so ohlapna, saj govorijo, da mora biti "tekst substancialno zapet v jeziku države, ki jo zastopa”. Težko je reci, kaj to sploh pomeni, verjetno pa gre za edino merljivo stvar, količino, torej tuji jezik ne bi smel presegati polovice trajanja cele pesmi. Hrvati pa v bistvu ves Cas ponavljajo refren v angleščini. Dogovorili smo se, da bodo en refren odpeli v hrvaščini. Kako se bodo po vašem mnenju uvrstile prve tri popevke sobotnega izbora v Millstreetu? Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti. Ne vem. Poglejte, ena najpopularnejših pesmi, ki je bila kdaj iz Slovenije izbrana za Evrovizijo, je bila Dan ljubezni - na tekmovanju pa se ni odrezala. Bili smo prav užaljeni in prizadeti. Tu je bil za pesem cel narod, cela država, tam pa nic. Zato lahko rečem le to, da je vsaj pol pesmi ljubljanskega polfinala na evropskem nivoju. Omenili ste Dan ljubezni, ki bo tudi zaključna pesem nocojšnje prireditve. Kako bi komentirali mnenje, da gre za slovenski komad 20. stoletja? To je stvar generacij in rad vam verjamem, starejši pa bi se verjetno odločili za Poletno noč. Meni se zdi Dan ljubezni izvrsten in z veseljem sem naredil to temo za zaključni avizo prireditve, ki ga bom tudi dirigiral. Pesem je prav himnična, zdi pa se mi, da bi bilo do vseh komponistov morda bolj pravično, če bi iz vseh slovenskih pesmi, ki so kdaj prišle v izbor Euro-vizije, naredili nekakšen "potpuri", strinjam pa se tudi s to odločitvijo glasbenih redaktorjev. GLASBA / POP SKUPINA Depeche mode v žrelu vere in predanosti Vasja Ocvirk »Trudimo se dvigniti ljudi na višji nivo, jih popeljati nekam, kjer lahko najdejo nekaj poduhovljenega... kakorkoli se že temu rece.» Navidez dokaj netipična izjava iz ust Davea Ga-hana, pevca britanske skupine Depeche Mode se morda zdi pretirano naivna, da bi bila lahko iskrena, toda prav ta misel pooseblja tisto, kar je tej skupini dalo neizbrisen avtorski pečat, jim pomagalo živeti in preživeti več kot 12-le-tno kariero ter se ob izidu desetega studijskega albuma vpisati v prvo svetovno ligo pop ustvarjalcev. Zadnja velika plošča, Songs ofFaith and Devoti-on, pomeni vstop skozi velika vrata svetovnega za-bavniškega prizorišča. Je Songs ofFaith and Devoti-on ena izmed največjih pop plošč 90. let ali pa gre za labodji spev nekega preživelega koncepta? Depeche Mode, kvartet iz Basildona, je že od prvega albuma Speak and Speli (1981), ki so ga izdali pri neodvisni angleški založniški hiši Mute, iskal avtorski navdih v veri in religiji, ljubezni in osamljenosti, spolnosti in njenih temnih plateh. Natančneje, vir avtorskih vzgibov so bili konflikti. Končni izdelek so bile največkrat nežne lirične pesmi. »Tudi takrat, kadar so nas obtoževali, da so naše pesmi depresivne, sem bil prepričan, da kažejo luč na koncu predora,« pravi Martin Gore, ki je po odhodu Vincea Clarka prevzel vlogo središčne avtorske osebnosti. Drugi in tretji album, A Broken Frame in Constm-ction Time Again, sta kljub spevnosti in melodičnosti in uvrstitvam na angleške nacionalne lestvice popularnosti, pri nekaterih angleških kritikih naletela na očitke, da gre za hladno, odtujeno glasbo. Ta glasba se je imenovala technopop. Depeche Mode so v prvi polovici 80. ustvarili plošče, ki so pustile globok pečat pri vsej generaciji elektronsko usmerjenih sodobnikov. Orvvellovo leto 1984 so Depeche Mode pričakali s prelomnim albumom Some Great Revvard in leto pozneje izdali kompilacijo uspešnic The Singles '81-'85. Oba albuma sta postavila skupino pred nove, predvsem poslovne izzive: niso se sparili z MTV, Pe-psi ali kakšnim drugim Božanstvom pop industrije. Depeche Mode so pop skupina z natančno razmejenimi nalogami: Ga-han je pevec, Gore piše besedila in pesmi, Fletche skrbi za posle, Alan VVilder poskrbi, da se vsaka nota znajde na pravem mestu! Tehnologiji zaslužka podrejeni pop ali pregovorna angleška natančnost? Nemara pa je takšna zasnova skupine pogojena tudi s pretresi, ki jih je svetovna, še posebej pa angleška neodvisna založniška dejavnost doživela ob koncu 80. in začetku 90., saj Depeche Mode še vedno vztrajajo pri neodvisni založbi. »Najpomembneje se mi zdi biti pošten, zato sem ves čas v stiku z našimi računovodji,« pravi Fletc-her, »pomembno je paziti na avtorske pravice in te reči. Mute dolgo časa sploh ni imela računalniško vodenega knjigovodstva, zato se lahko zahvalimo le izjemni poštenosti lastnika založbe Daniela Millerja, da imamo še danes eno izmed najboljših pogodb v glasbeni industriji«. Albumom Black Cele-bration (1986), Musič For Depeche Mode z novim imidžem (Foto: arhiv) The Mases (1987) in 101 (1989) je leta 1990 sledil Violator, doslej njihov najuspešnejši album, ki je dosegel drugo mesto angleške in sedmo ameriške lestvice popularnosti. Po turneji, na kateri so v osmih mesecih igrali 1.200.00 ljudem, so Depeche Mode odšli na enoletni dopust, marca 1992 pa so se zaprli v studio. Songs OfFaith And Devo-tion so dokončali ob koncu lanskega leta. »Bilo je težko delo,« meni VVilder, »že dejstvo, da dlje časa nismo sodelovali, je prineslo določene težave. Tudi to, da smo si v tem času vsak zase zgradili različne predstave, kaj ta skupina sploh je in kaj naj bo v prihodnje. Mislim, da smo šele v zadnjih treh mesecih spet postali prava skupina.« Ne samo, da so zopet postali skupina, ampak smo tudi zelo velika, uspešna in donosna skupina, ki zmore z medijskim amalgamom prej omenjene (naivne?) poduhovljenosti, nespornih ustvarjalnih potencialov, tehnološkega perfekcionizma in občutka za poslovnost obdržati vajeti v rokah. Vsaj tako se v navidezni resničnosti glasbene industrije zdi. Videti je tudi, da bodo v 90. posebno mesto v tej industriji zasedli mojstri sa-telitsko-virtualne manipulacije, skupine, ki se ne bojijo tehnologije in jo s pridom uporabljajo, še posebej pri živih nastopih. Najdlje so si doslej upali ciniki U2, za katere Dave Gahan na pol v šali, na pol zares trdi, da so jim za svoj ZOO TV »pobrali nekaj prekleto dobrih idej z ‘ Violetah turneje«. Kako daleč bodo šli Depeche Mode? Špike Lee bo posnel videospot za pevca Erosa Ramazzotija NEW YORK - Špike Lee, režiser za oskarja nominiranega filma Malcolm X se je tokrat lotil snemanja videospota. Posnel ga bo za znanega italijanskega glasbenika Erosa Ramazzotija. Spot bodo začeli snemati v newyorškem Harlemu, posneli pa ga bodo na Ramazzotijevo pesem Stvari v življenju. Ramazzoti pripravlja tudi nov album z naslovom Mnoge zgodbe, Stvari v življenju pa je prva singl plošča, ki bo napovedala album. Mnoge zgodbe bodo predvidoma izšle konec aprila - in to povsod na svetu hkrati. (Ansa) Nemški spomeniki BONN - Vsi zgodovinski spomeniki Nemčije bodo od 12. septembra naprej odprti za morebitne obiskovalce, je na tiskovni konferenci sporočila nemška fondacija za zgodovinske spomenike, ki ima sedež v Bonnu. Navdih za akcijo so nemški kulturni varuhi dobili po francoskem modelu, ki ga je leta 1984 uvedel kulturni minister Jack Lang. Nemci bodo tako »postavili na ogled »svoje gradove, samostane, in ostale znamenite hiše, ki so bile do sedaj zaprte za javnost. ( AFP) Kubrick ostaja prepovedan LONDON - Londonsko sodišče je obnovilo svoj sklep o uradni prepovedi predvajanja Kubrickovega filma Peklenska pomaranča v britanskih kino dvoranah. Direktorico nekega londonskega kina, ki je aprila 1992 v svoji dvorani kljub uradni prepovedi dopustila predvajanje filma, so na istem sodišču obsodili na plačilo globe 1500 dolarjev. Prepoved predvajanja je uveljavil avtor filma Stanley Kubrick sam, ki se je izkliceval na avtorske pravice. Za to potezo se je odločil leta 1973, po tem, ko so film predvajali 14 mesecev nepretrgoma. Obtoževali so ga namreč, da s svojim delom spodbuja nasilje. Za mnogo umorov in nasilnih dejanj, ki so jih storili mladi ljudje so ameriški sociologi trdili, da imajo svoje korenine prav v preveliki identifikaciji mladine z glavnim akterjem filma, ki ga je upodobil Malcolm McDovvel. Scenarij za film je nastal po literarni predlogi Anthonyja Burgessa, opisuje pa skupino nasilnežev in njihov sestop v peklensko življenje. Zgodbo spremlja elektronska glasba, ki je v resnici modificirana Beethovnova Himna veselja. Film hkrati opominja na nevarnosti totalitarne in dehumanizirane družbe. (AFP, V. S.) (Na sliki: prizor iz filma Peklenska pomaranča) Chris Isaak posnel nov album MILANO - "Tibetanski menihi, ki jih je Bernardo Berto-lucci izbral za svoj film so mi uspeli približati njihovo duhovnost, v zameno pa so spoznali nekaj zdravega rock‘n‘rolla.” Chris Isaak, 36, igralec, kitarist in pevec se je pred kratkim vrnil iz Tibeta, kjer je bil eden glavnih asistentov Bernarda Bertoluccija pri snemanju filma "Little Budha”. S potovanja v Tibet se Isaak najraje spominja, da so lahko le pogovori o ženskah in poznavanje orientalske glasbe prebili led med filmsko ekipo in tibetanskimi menihi. Milano je Isaak obiskal, zaradi predstavitve svoje nove plošče. "San Franciso Days”, ki bo izšel 9. aprila. Plošča, že tretja, prihaja dve leti po uspehu pesmi "VVicked Game”, na njej pa je posnetih enajst rock‘n‘roll "komadov”. (ANSA) Rdeči prah in črna svoboda OUAGADOUGOU - Prvi afriški simpozij na temo žensk in filma se je začel 17. marca v glavnem mestu afriške republike Burkine Faso, kjer se je nedavno končal eden izmed največjih vseafriških filmskih festivalov FESPACO, za katerega so porabili 750.000 angleških funtov in za katerega je Burki n a Faso, ena izmed najrevnejših subsaharskih dežel, prispevala kar tri petine stroškov. Na otvoritveni slovesnosti festivala na centralnem stadionu, kjer se je zbralo več kot 300.000 ljudi, se je zvrstilo kar 176 filmov, med njimi tudi Macolm X. Projekcije so potekale vzporedno v trinajstih kinodvoranah. Festivalsko dogajanje so prek satelitov, radia in televizije vsakodnevno prenašali v vse francosko govoreče pokrajine. Dobitnik najvišje nagrade je film V imenu Kristusa (Au nom du Christ) režiserja Rogera Gnoana M’Bala iz Slonokoščene obale, ki na metaforičen način pripoveduje o odnosu med tradicijo, religijo in razvojem ter politiko v Afriki. Film so izbrali tudi za londonski filmski festival in možno distribucijo. Med drugimi velja opozoriti na film Sankofa etiopskega režiserja Haila Gerima, ki na pretresljiv način pripoveduje o suženjstvu. Tema letošnjega festivala je bila kinematografija in svoboda, slednja kot vodilo umorjenega burkinskega predsednika Thomasa Sankara. O njem je zairski režiser Balufu Bakupa-Kanyinda posnel tudi dokumentarec, ki je pri publiki doživel buren odziv, režiser pa je ob tem pripomnil: »Reakcija ljudi je moja nagrada.« “Sence nad Ofanto“ tudi na filmskem platnu BARI - Režiser Constantin Costa-Gavras bo režiral film po literarni predlogi romana “Sence nad Ofanto“, pisatelja Rafaela Nigra. Costa-Gavras se je z italijanskim pisateljem srečal na marčni manifestaciji, ki jo je organizirala Družba prijateljev nagrade Nocima. Režiser je Nigrajevo knjigo označil za “dramatično zgodbo, ki govori o minljivosti življenja". Povedal je, da je to zgodba o mladosti, frustrirani z neizpolnjenimi željami in družbo, ki jo je zajela lakomnost po denarju. Nigro je lansko leto prejel nagrado “Grinzane Cavour", leta 1982 pa nagrado Campiello. Costa-Gavras si bo v kratkem ogledal prizorišče za film, ki ga bo posnel skupaj z italijanskimi in francoskimi producenti. (ANSA, M.P.) Laibach na filmu LJUBLJANA - Režiser Peter Vezjak je s sodelavcema Ch-risom Bobnom in Danielom Landinom posnel film z naslovom Bravo o ljubljanski glasbeni skupini Laibach in o NSK. Dokumentarni film, ki traja 60 minut je posnet v angleški in slovenski verziji, na njem so tudi glasbeni posnetki iz Trbovelj in New Yorka, prvič pa ga bodo predvajali v soboto, 3. aprila ob 21.30 na drugem programu ljubljanske televizije. Hkrati bo predstavljen tudi na goriškem Video - monitor festivalu, obeta pa se predvajanje na več tujih TV postajah-Peter Vezjak je tudi edini slovenski režiser, ki s svojimi glasbenimi spoti Laibachov redno nastopa na MTV in ostalih tujih televizijah. Film je zgodovinski pregled dela Laibacha in NSK - ja. komentira pa ga Slavoj Žižek: "Temeljno sporočilo Laibacha je: hočemo več alienacije. To je zame temeljno politično sporočilo. Vsa ostala disidentska gibanja v tistih letih so kritizirala režim, vendar so sprejela njegove temeljne predpostavke. Sistemu so očitala, da se na videz bori proti alienaciji, dejansko pa vlada odtujena politična elita. Laibach pa so režimu vrnili njegovo lastno sporočilo v njegovi najbolj očitni obliki.” ( P. R.) ( Na sliki: Laibach in režiser Peter Vezjak pri snemanju filma; Foto: D. Gomez - Mladina) KULTURA Sobota, 3. aprila 1993 Fric|a Kahlo: Samomor Dorothy Hale, 1938 - 39 (Foto: arhiv) LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA Južna Amerika sredi Nemčije O razstavi latinsko ameriške umetnosti 20. stoletja, ki je po velikem odzivu v Parizu zdaj do 25. aprila na ogled v kolnski Josef- Haubrich Kunsthalle Newyorški muzej moderne umetnosti je lani pripravil razstavo latinskoameriške umetnosti, ki je krenila na evropsko turnejo. Dela so predstavljena po kronološkem ključu: gledalec sledi razvoju likovnega izražanja v tem stoletju in ga primerja s sočasnim razvojem v evropskih deželah. Evropski ekspresionizem se zrcali v latinskoameriškem, prav tako nadrealizem, pa vse do postmodernizma... Kljub temu je v delih latinskoameriških umetnikov zaslediti odraz nekega drugega, nam neznanega okolja, drugačnih vrednot, estetskih norm, tradicije in, Ce gremo še nekoliko dlje, potez čopiča. Dela so na prvi pogled skladna s tokovi zahodnega sveta. A vendar je v njih nekaj, kar je evropskemu gledalcu tuje, nekaj, zaradi Cesar se vpraša odkod ti obrazi, odkod svetloba. V vseh delih na razstavi diha nekaj, kar se razlikuje od zahodne umetniške produkcije, ki so je vajene naše oci in duša. Zato je razstava Latinskoameriška umetnost 20. stoletja pomembna tudi v Širšem kulturološkem kontekstu. Ponuja vpogled v podzavest latinskoameriške duše, ki jo zna umetnost predstaviti na tenkočuten in subtilen način. Med latinskoameriškimi avtorji se je v zavest likovno osveščene srenje zapisal predvsem Diego Riviera. Sprejem slikarstva njegove žene, Frida Kahlo, ki je bila menda ljubica Leva Trockega, je pred tremi leti doži- vel ponoven razcvet v angleško govorečih deželah, saj so se na policah knjigam pojavile biografije in monografije o tej nenavadni umetnici. Življenjska zgodba Fride Kahlo ne more do konca razložiti Ana Kovač njenih morečih slik, majhnih platen, ki bi glede na svoj naboj, nedvoumno sporočilnost in vsiljivo žalost morala biti zelo velika, naravnost ogromna. Slikala je na majhna platna, vsak centimeter neverjetno je koncentriran. Njene poteze s CopiCem so mirne, premišljene, izraznost pa divja, neukrotljiva. Razstavo moramo videti predvsem kot gostovanje drugačne kulture, drugačnega sveta. Steklenica Coca-Co-le ima na južni polobli pac povsem druge družbene in kulturološke konotacije kot v Zahodni Evropi. MEHKO IN TRDO Čargo - kult SlAVENKA DkAKULIČ Pred kratkim so v ameriškem magazinu Time objavili fotografijo deklice, ki veselo stiska v naročju zavitek hrane iz paketa, ki so ga odvrgli ameriški Herkulesi. Najprej sem sicer Pomislila na podobne ameriške človekoljubne pošiljke, na »Trumanova jajca« v Prahu, sir Cheddar, mleko v prahu ali Margarino, s katero se le moja generacija Prehranjevala po 2. svetovni vojni, potem Pa sem se vseeno spomnila cisto druga-Cne zgodbe, tiste o cargo-kultu, o kultu tovora. Nekoč mi je neki ameriški antropolog Pripovedoval, da na kapni, na težko dostopnih predelih otoka, še zmeraj živijo domorodska pleme-na> ki verjamejo v boga, ki se vsake toliko časa pojavi na nebu m svojemu ljudstvu odvrže pakete z življenjsko pomembnimi stvarmi, kot so sekire ali noži. kta bi si pridobili naklonjenost svojega °ga (ki se v tem pri-[neru kaže v obliki le-ala), ta plemena se-Veda molijo zanj in se jnu klanjajo vsakič, 0 se pojavi visoko na nebu in preleti nji-n°vo ozemlje - saj Pravzaprav nikoli ne vedo, kdaj jim bo milosten. Tako nekako se glasi prava zgodba, CePrav sem že poza- bila, kako je sploh prišlo do začetka tega cargo-kulta, kot ga imenujejo antropologi- Vzradoščeni obraz deklice, ki je izgubljena v Nikogaršnji deželi, v nedostopni muslimanski enklavi v vzhodni Bosni, me je spomnil na ta kult. In ne samo njen obraz, ampak tudi njen položaj in položaj deset tisočev Muslimanov, ki tam živijo. Seveda je zanjo darilo padlo z neba -vprašanje je, ce ve, da gre za ameriško človekoljubno pomoč. A tudi ni najbolj pomembno. Najpomembneje je, da zdaj vsi ti, tako kot papuanska plemena, verjamejo, da obstaja tam nekje daleč, onstran srbskega obroča, na drugi strani, za sedmimi gorami in sedmimi morji nekdo (bog?), ki ni pozabil nanje. In ne samo to - tudi njihov položaj je tak kot položaj papuanskih plemen: prebivalci Srebrenice in okolice lahko samo molijo, da paketi ne bi nehali padati z neba. Natanko tako, kot se pač moli k bogu. Prav ničesar drugega ni, kar bi ti ljudje lahko storili zase, saj so zares prepuščeni na milost in nemilost bogovom, ki daljni in nevidni - upravljajo z njihovo usodo. Kaj jim mar, da je to za nekatere letalo, za druge Amerika ali Rusija ali Francija ali Nemčija - zanje je bistvena vsebina, se pravi paketi z hrano. Tudi papuanska plemena imajo neko drugo ime za letalo. Razlika pa je vseeno očitna. Muslimani iz vzhodne Bosne niso v daljni, osamljeni Pa-pui, do katere ni mogoče drugače kot z letalom. Oni so v Evropi. Seveda v njenem jugovzhodnem delu, na Balkanu, a to je še zmeraj Evropa (ali pa si vsaj želimo, da bi bila). Razen takrat, kadar so zaprte vse poti in vsa sredstva komuniciranja, izv-zemši radioamaterska. Ko pa se to zgodi, šele postane jasno, kako sredi Evrope poka tenka skorja zahodnoevropske civilizacije in kako je pravzaprav lahko človeka potisniti nazaj v prvobitno plemensko skupnost, tja, kjer verjame v boga-železno ptico, ki prinaša rešitev. Ali potemtakem uživajo ti veliki mogotci, te velike sile, silni, bogati, do zob oboroženi, civilizirani demokratični narodi v svoji vlogi bogov? Se je sploh zavedajo? Se sploh zavedajo, koliko človeškega ponižanja nosi v sebi nasmeh deklice iz Goražda? In ali niso ti pravi, zaresni in tuzemski bogovi preveč cinični, ko trosijo neznatne drobtinice s svojih bogato obloženih miz ljudem, ki so obsojeni na propad, zato da bi jim ti bili neizmerno hvaležni. Sicer pa, kaj je ta hip bolj primerno odmetavati kot hrano, ki tem ljudem pomeni pravo nebeško mano? A vseeno je ta akcija pomoči z velikim medijskim učinkom, ki postavlja v prvi plan humanost nove ameriške administracije, komaj kaj več kot klofuta nemočni in neučinkoviti Evropi, ki se sama ne samo ni domislila tega, ampak je še bolj zavarovala svoje meje pred navalom revežev, ki se bodo - kakšen paradoks! - mogoče prav zaradi cargo-kulta vseeno obdržali pri življenju in skušali priti do njih. Ne, ne gre za hvaležnost. Seveda je važno, da se ljudje v Srebrenici najedo, pa čeprav konzerv svinjskega mesa in čeprav so ta darila nekateri že plačali z glavo, ker so jih paketi usmrtili. Važno je, da preživi vsaj kdo, vsaj vsak drugi, vsak peti ali vsak deseti moški, ženska ali otrok, preden se poda v begunstvo, v. negotovost. Preden se bo general Morillon utrudil od čakanja in pogajanj. Preden bodo Srbi končno zavzeli Srebrenico. Preden... , n GLASBA / SPONZORIRANJE Pomoč mladim glasbenikom V tržiški vili Bistrica je v ponedeljek, 29. marca, nastopil mladi pianist Erik Šuler Nedavni koncerti sedemnajstletnega pianista Erika Sulerja, sicer študenta moskovskega Konzervatori-ja Čajkovski, v Sloveniji - v Novem mestu, Škofji Loki, Bistrici nad Tržičem - so bi- li dobro obiskani. Udeležili so se jih zanimivi in raznoliki gostje, v Tržiču na primer ob tamkajšnjem županu tudi nekdanji smučarski as Bojan Križaj, tako da so izzveneli kot prijetni druža- VlNE BESTER bni in umetniški dogodki, pripravljeni in organizirani v okviru Gallusovega sklada. Kot nam je povedal ge- neralni tajnik sklada Tomaž Bole, gre za del njihove sicer sila široko zastavljene dejavnosti. Ker tovrstni skladi pri nas šele orjejo ledino, se srečujejo z vrsto problemov. Po Boleto- vih besedah namreč Slovenija (tudi) za to področje še vedno nima urejene ustrezne zakonodaje, saj je edini možni pravni okvir Zakon o ustanovah iz daljnega leta 1930. Gallusov sklad, ki ga je pred tremi leti ustanovilo podjetje Gallus Carniolus, vzporedno z drugimi viri financiranja kulturne in umetniške ustvarjalnosti, omogoča projektom, ki za-snavljajo odkrivanje novega in svoje delovanje konkretno povezujejo s širšim svetovnim prostorom, finančne pogoje za njihovo uresničitev in promocijo. Ce so po svetu tovrstni skladi nekaj povsem običajnega (v sodednji Avstriji je eden od pogojev za njihovo dejavnost 1 milijon šilingov kapitala), smo pri nas šele na začetku. Izkušnje Gallusovega sklada segajo tudi na področje neposrednega štipendiranja nadarjenih umetnikov, kar utegne biti za nekatere Se posebej zanimivo. Čeprav bo formalni razpis za štipendije šele izšel, so prek sponzorjev že zbrali finančna sredstva za nakup vrhunskega klarineta šestnajstletnemu Mateju Bekavcu, slušatelju graške visoke šole. Podoben projekt trenutno poteka za nakup koncertnega klavirja Eriku Su-lerju; kot nam je zagotovil Tomaž Bole, se sponzorji prijazno odzivajo. Uresničitev poslanstva Gallusovega sklada je hkrati tudi postavitev temeljnega kamna sklada za prihodnost, so zapisali v svoj osnovni dokument. Kot vse kaže, se projekt počasi, a zanesljivo širi v različnih smereh, ki jim skupaj predseduje Slobodan SibinCiC, sicer direktor Gospodarskega vestnika. Erik Šuler je na koncertu v vili Bistrica promoviral klavir znamke Schimmel (Foto: A. Pavletič / TRIO) NOVICE Najmanjši tranzistor NEW YORK - Raziskovalci IBM, ki so pred kratkim izdelali najmanjše tranzistorje na svetu - njihov premer je 75.000-krat manjši od debeline človeškega lasu - menijo, da bo njihovo novost mogoče serijsko izdelovati. Miniaturni tranzistorji bi torej lahko rabili kot sestavni del čipov vrste DRAM s kapaciteto štirih gigabytov. Najmanjša velikost današnjih čipov je 0, 5 do 1 mikrometra, medtem ko je novi tranzistor velik samo 0,1 mikrometra. Nanoli-tografska tehnologija proizvodnje s snopom elektronov, ki so jo uporabili za izdelavo poskusnih tranzistorjev, omogoča proizvodnjo 20 do 50 čipov na uro - to pa seveda ni dovolj za množično izdelavo. Potrebno bi bilo izjemno veliko podnožij, da bi na uro lahko izdelali nekaj sto čipov. Ce elektronski snop ne bo pravo orodje za množično izdelavo, bodo takšne čipe-morda izdelovali z rentgensko litografijo, kot pravi Thomas VVatson iz raziskovalnega centra IBM. Ne glede na tehnologijo pa je čipe s tovrstnimi tranzistorji mogoče pričakovati šele v prvem desetletju novega tisočletja. Videoavtomobili TOKIO - Prodaja videorekorderjev za avtomobile se je na Japonskem lani v primerjavi z letom 1991 povečala za 50 odstotkov, beremo v reviji Look Ja-pan. Videorekorderji so priljubljeni zlasti pri mladih družinah. Podobno je s televizorji s ploskim zaslonom oziroma s tistimi s tekočimi kristali - v istem obdobju so jih prodali 10 odstotkov več. Zrcali za dvojčka SANTIAGO - Ni dolgo tega, kar so potrdili mednarodni projekt za izdelavo dveh povsem enakih teleskopov z velikanskima zrcaloma premera 810 centimetrov, od katerih bodo eno namestili v Čilu, drugo pa na Havajih. Pri projektu sodelujejo Velika Britanija (50-odstotno), ZDA (25-odstotno), Kanada (15-odstotno) in Čile (5-odstotno), enega partnerja, ki naj bi prispeval 5 odstotkov, pa še iščejo. Projektanti in investitorji so pred kratkim sklenili, da družbi Corning iz New Yorka zaupajo izdelavo dveh identičnih zrcal - kompaktnih, trdnih, oblike trikotne prizme (kot v človeški anatomiji meniskus). Izbira je še zlasti presenetila znani Laboratorij za zrcala pri Stevvartovem observatoriju Univerze v Arizoni, ki je bil prepričan, da bodo sprejeli njegovo izpopolnjeno tehnologijo litja in obdelave zrcala v dežnikasti obliki. Razlog za takšno odločitev je precej nižja cena, res pa je potrebna še dodatna zaključna obdelava, za katero lahko poskrbijo samo pri Stevvartovem observatoriju in še štirih podjetjih. Čeprav Corning ne more opraviti zaključne obdelave, je dobil naročilo tudi za izdelavo zrcala premera 830 centimetrov za japonski Subarujev teleskop, ki bo največji na svetu. Potovanje brez potovanja MARTLESHAM HEATH - »Telepotovanje« (angl. teletraveling) je tehnologija, ki raznim specialistom omogoča, da se v hipu »znajdejo« na oddaljenem kraju, odkoder so pravkar sprejeli telefonski klic. Z miniaturno videokamero, vdelano v slušalke, bo kirurg kmalu lahko opravil operacijo na vrhu daljne gore, ne da bi odšel iz bolnišnice. S tem sistemom, ki so ga razvili v raziskovalnem laboratoriju v Martlesham Heathu v okviru družbe British Telecom, bo kirurg lahko z endoskopom »potoval« celo globoko v bolnikov organizem. V nerazvitih državah bodo strokovnjaki za »telepotovanje« lahko postavljali diagnoze in druge vrste ekspertiz, ki jim tamkajšnji zdravniki niso dorasli. Inženirji, recimo, bodo lahko reševali zaplete na priobalnih naftnih ploščadih kjerkoli na svetu. Niti na turiste niso pozabili: eksotični kraj, ki si ga bodo izbrali, si bodo mogli ogledati, še preden bodo tja odpotovali. Embalaža za vse čase ATLANTA - Na nedavno razpisanem natečaju za tehnološke uspehe na področju varovanja življenjskega okolja - razpisal ga je ameriški poljudnoznanstveni mesečnik Discover - je najvišjo oceno dobil novi proces reciklaže plastenk za coca-colo. Približno 25 odstotkov priljubljenih plastenk za brezalkoholne pijače (približno 150 tisoč ton) danes reciklirajo, vendar za povsem drugačne namene, denimo polnjenje žimnic, izdelavo plastičnih delov jopičev in cevi... Priznanje si je priborila korporacija Hoechst Celanese, katere postopek omogoča predelavo starih plastičnih steklenic za brezalkoholne pijače v nove. Skoraj vse plastenke za brezalkoholne pijače izdelujejo iz poliestrske snovi, imenovane polietilen te-reftalat (PET). Takšna steklenica je zaradi razkroja sodavice, pa tudi stika z drugimi odpadki, recimo zavrženo hrano, odlična kultura za razvoj bakterij. Mnogi ljudje taksne plastenke uporabljajo tudi za shranjevanje tekočin, kakršne so bencin, kerozin ah motorno olje. V novem tehnološkem procesu, imenovanem metanoliza, se plastika vse bolj tanjša in ko jo v metanolu še segrevajo, se razkroji v sestavna dela - dimetil tereftalat in etilen glikol. Z industrijsko centrifugo odstranijo tujke, potem pa dimetil tereftalat potopijo v etilen glikol - tudi tega so s kuhanjem v metanolu očistili drugih snovi - in tako spet dobijo plastiko PET. Menijo, da bodo lahko sčasoma reciklirali 65 odstotkov plastičnih steklenic, podobne načrte pa imajo z aluminijskimi konzervami. To bo pomenilo velike prihranke v industriji plastike, obenem pa se bo zmanjšalo onesnaževanje naravnega okolja z nerazkrojljivimi steklenicami, katerih uporaba se od današnjih 600 tisoč ton vsako leto poveča približno za 10 odstotkov. Monitor za kožo ROTHERHAM - Zdravje kože in uspešnost njenega zdravljenja je zdaj mogoče meriti z ročnim monitorjem, ki ga je zasnovala britanska družba Boverton Electronics iz Rotherhama. Naprava SCM-200 je pravzaprav infrardeči interferometer, ki meri maščobe, lipide in vlažnost na površju kože in na tem temelju odkrije biološke spremembe v vrhnjih plasteh koze. Ker je vsa ta testiranja moč opraviti v naravnih razmerah, so izvidi vsekakor natančnejši od tistih, do katerih so prišli v nenaravnih okoljih. Instrument bo dermatologom pomagal pri izbiri zdravljenja kožnih obolenj, medtem ko ga bodo v industriji uporabljali za testiranje mila in kozmetičnih preparatov. EPIDEMIOLOGIJA / PRAVOČASNO ZDRAVLJENJE OSEB, KI SO OKUŽENE Z VIRUSOM HIV Nova spoznanja o AIDS-u ali varljivo mirovanje HIV Antiretrovirusna zdravila niso primerna za dolgotrajno rabo Fani Polanc Vprašanje, kaj se dogaja z virusom aidsa v razme-rova dolgem obdobju od trenutka, ki človeka obkroži, in do takrat, ko izbruhnejo znaki bolezni, je raziskovalce aidsa močno begalo. Zdaj končno nanj odgovarjata dve študiji, objavljeni v najnovejši reviji Nature. Toda njuni rezultati utegnejo, kot je videti po prvih odzivih, raziskovalce še bolj zmesti. Nekateri že menijo, da bi bilo treba spremeniti strategijo obravnavanja te smrtonosne bolezni. Znanstveniki so bili do zdaj prepričani, da virus HIV takoj po okužbi človeka preide v tako imenovano latentno, prikrito fazo, ki lahko traja več let. Med tem časom naj bi virus poškodoval le malo celic in ga pogosto v krvi sploh ni moč zaznati. Vendar pa so raziskovalci z ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in infekcijske bolezni ter z Univerze v Minnesoti ugotovili, da to ni res. V članku v reviji Nature in na tiskovni konferenci ob njenem izidu so sporočili, da se virus HTV, takoj ko človeka okuži, množično podvaja v njegovih limfnih žlezah in spreminja milijarde celic, katerih končna smrt bo kasneje povzročila propad telesne imunske obrambe. Kljub temu pa pacient takrat še ne pokaže bolezenskih jo laboratorijski testi. »Klinična latentnost še ne pomeni tudi bolezenske latentnosti,« je na tiskovni konferenci opozoril direktor Nacionalnega inštituta za alergije in infekcijske bolezni in soavtor raziskave Anthony S. Fauci. To novo spoznanje okuženim z aidsom ne prinaša nič obetavnega, čeprav razkriva eno od vprašanj, ki jim je bilo doslej uganka. Nasprotno. Nakazuje celo, da bo aids še teže obvladati, kot so mislili. Z močno in razširjeno okužbo, do katere očitno po najnovejših spoznanjih pride že zelo zgodaj v procesu bolezni, večkrat celo še prej, preden je moč postaviti diagnozo, se obeti za »zdravilo«, ki bi odstranilo vse sledi virusa, zdijo bolj daleč kot kadarkoli doslej. »Ob tako zgodaj določeni usodi tako velikega števila imunskih celic je zelo težko načrtovati pravočasno zdravljenje, ki bi lahko kolikor toliko ugodno vplivalo na potek bolezni,« je na tiskovni konferenci izjavil soavtor raz-sikave Ashley T. Haase z Univerze v Minnesoti. Vendar pa utegne jasnejša slika naravne zgodovine virusa HIV pripeljati raziskovalce do oblikovanja zdravljenja, ki bi se raztezalo čez vso dolgo, zelo razlikujoče se obo-dbje do začetka aidsa. »Z raztegnitvijo inkubacijske dobe in omilitvijo okužbe bi bilo morda okužbo mogoče zadržati v latentni fazi,« domneva Haase. Raziskave velike skupine z virusom HIV okuženih homoseksualcev v San Franciscu so pokazale, da je pri polovici preteklo vsaj deset let, preden so se jim pokazali znaki aidsa. Med tem časom pri njih običajno v krvi ni bilo moč zaznati virusa in tudi število belih krvničk CD4 - pomembnih sestavin imnunskega sistema, ki jih napade HIV - je bilo normalno ali blizu nor-malmemu. Zato so bili številni raziskovalci aidsa prepričani, da je bil v tem obdobju virus razmeroma miren. Raziskovalci so dokaze virusne okužbe iskali v limfnih žlezah pacientov v različnih fazah okužbe s HIV. Limfne žleze so kot grah velika zrna, ki jih je kakih 700 in so raztresena po telesu kot predstraža telesne imunske obrambe. Večina jih je blizu površja, na vratu ali pod pazduhama. Eno ali dve je preprosto odstraniti z lokalno anestezijo. Raziskovalci so ugotovil, da virus HIV, takoj ko pride v kri, potuje v bližnjo limfno zlezo. Tu ga filtrirajo celice, ki spodbujajo imunski sistem, da napade virus kot kateregakoli drugega mikrobnega napadalca. Venar pa se med tem procesom virusovo genetsko »sporočilo« v obliki RNK vtisne na površino določenih vrst cehe v žlezi. Tam je »na razpolago« za okužbo belih krvničk, ki potujejo skozi žlezo in prenašajo virus do drugih organov v telesu. Haase je s svojimi sodelavci ugotovil, da je bilo v limfnih žlezah pacientov, ki niso kazali nobenih znakov bolezni, okuženih s HIV 30 odstotkov limfocitov CD4. Čeprav je le približno ena od stotih oziroma ena od 400 okuženih celic aktivno proizvajala virus HIV, je njegovo število v telesu naraslo na trilijon. Ugotovil je tudi, da okužene celice v limfnih žlezah proizvajajo virus tudi v latentni fazi okužbe, ko HIV v krvi sploh ni moč zaznati. Kasneje, ko se že pokažejo znaki aidsa, je filtrirna zgradba žlez že uničena. Virus ima tedaj prosto pot v kri, kjer ga je mogoče zaznati z laboratorijskimi testi. Raziskave, ki jih je Fauci s sodelavci opravil že prej, so pokazale, da utegnejo citoksini, ki se pojavijo ob raznih drugih oku- žbah, pospešiti podvajanje virusa v pacientih, okuženih s HTV. Ta ugotovitev deloma pojasnjuje, zakaj je obdobje med okužbo in začetkom aidsa lahko pri različnih bolnikih tako zelo različno. Nova spoznanja nakazujejo, vsaj teoretično, da bi bilo koristno začeti zdraviti z virusovm HIV okužene paciente mnogo prej, kot to storijo sedaj. Po sedanjih navodilih naj bi okuženi z virusom HIV začeli s terapijo z AZT ali kakim drugim »antiretro-virusnim zdravilom« takrat, ko jim število celic CD4 pade pod 500 na mi-kroliter krvi. »Ce bi imeli popolno antivirusno sredstvo, ki ne bi bilo strupeno in na katerega virus ne bi postal odporen, bi bilo upravičeno zahtevati, da začnemo s terapijo čimbolj zgodaj,« je dejal Fauci. Vendar pa je dodal, da nobeno znano antiretrovirusno zdravilo ni primemo za dolgotrajno uporabo in da niti zdravniki niti pacienti ne bi smeli videti v novih spoznanjih razloga za spremembo veljavnih smernic glede zdravljenja aidsa. P. S.: V prejšnjem prispevku Fani Polanc je bilo pomotoma napisano, da gre za »Hustingtonovo bolezen«. Pravilno je: »Hun-tingtonova bolezen«. Bralcem se opravičujemo zaradi te neljube napake. znakov, niti tega ne zazna- RADIESTEZIJA / IZČRPANOST IZPRAŠEVALCA ZNI2UJE NATANČNOST REZULTATOV Nihalo in pogovor Čas za čiščenje in programiranje kristalov V prejšnjem sestavku smo obravnavali tehnične priprave in potrebne okoliščine za uspešno delo z nihalom. Danes se bomo seznanili s konvencijo oziroma dogovorom z nihalom. Konvencija je namreč bistveni in sestavni del slehernega resnega radiestezijske-ga delovanja. Konvencija je dogovor z našo podzavestjo prek nihala (t. i. »conventi-on mentale«, CM). V rokah držimo nihalo in ga glasno ah pa samo v mislih vprašamo, kako se bo zavrtelo pri pozitivnem pritrdilnem odgovom in kako pri zanikanju. Ti dve vrsti gibanja nihala si je potrebno enkrat za vselej zapomniti, in to gi- Tomaž Kristan banje velja samo za nas. Moč nihaja pri tem ni bistvena. Ta stalni dogovor je potrebno tudi občasno preverjati. Pri tem moramo postavljati vprašanja tako, da smo do njih popolnoma nevtralni in osebno nezainteresirani za rezultat odgovora. Ce nas odgovor osebno zanima, bo rezultat zelo dvomljiv, saj si podzavestno lahko sugeriramo odgovor, ki je za nas ugoden. Vprašanj, za katera smo osebno zainteresirani, torej načelno ne zastavljamo. Vprašanja morajo biti taka, da nihalo lahko odgovori samo z DA ah NE. Nihalu tudi nikoli ne smemo ukazovati odgovora. Na »neumna vprašanja« nihalo »molči« in se ne premakne. Eno vprašanje je tre- ba obdelati do konca in šele nato preiti na drugo. Lahko naredite tudi krajši odmor med dvema vprašanjema. Začetnikom priporočam, da •to počno samo pet do deset minut dnevno, saj ima novopečeni radiestezist v povprečju le toliko radiestezij-ske energije. Z izčrpanostjo izpraševalca se natančnost rezultatov zniža do popolnega neuspeha. Vsa vprašanja morajo biti zelo natančna in nedvoumna. Iz lastne prakse vam lahko opišem primer, ko sem naredil napako. Ob neki priložnosti sem nihalo vprašal, koliko zlata ima verižica z obeskom. Nihalo je odgovorilo. Ko sem zlato verižico stehtal, rezultat ni bil točen. Zakaj? Nihalo sem vprašal, koliko je težko zlato, v mislih pa sem imel težo verižice. Kje je napaka? Verižica ni bila iz 24-karatnega zlata, temveč iz 16-karatnega, zato se teža zlata in teža verižice nista mogla ujemati. Upoštevati je torej treba tudi najmanjšo podrobnost in celo vse finese. Nasvet za ta teden: V noči med 6. in 7. aprilom je spet polna luna. To je idealen čas za čiščenje in programiranje kristalov, dragih in poldragih kamnov in vsega nakita s kamni, ki ga imamo. V torek, 6. aprila, zberemo ves nakit in kamne in jih operemo v slani vodi in posušimo. Cez noč postavimo ves nakit na okensko polico v omočje sija lune. Tudi če je oblačno in Irme ne vidimo, luna vseeno deluje. Zjutraj pustimo nakit Se na soncu do večera. Tak nakit in kamni so spet očiščeni naše »izrabljene energije« in nabiti s pozitivno. IMUNOLOGIJA / POZITIVNOSTI OKU2B Z VIRUSOM EPSTEIN-BARR NA POPULACIJO Vsako zlo je za nekaj dobro Virus Epstein-Barr povzroča v Afriki bolezen, imenovano Burkittov limfom. V istih področjih Afrike velja malarija za edemično bolezen, t. j. za bolezen, ki je na nekem področju stalno navzoča. Malarijo povzroča intracelulami parazit eritrocitov, imenovan plazmodij. V endemičnih območjih z malarijo opažajo posebno hude oblike bolezni, ki jo spremljata huda anemija in cerebralna malarija pri bolnikih, pred kratkim okuženih s plazmodijem, ter pri otrocih. Ta pojav si znanstveniki razlagajo s pomočjo imunologije; sčasoma se imunski sistem ne odziva več tako močno na plazmo-dije in bolnik ima blažje klinične znake bolezni in manj težav, plazmodij pa ostaja v bolnikovem telesu in komarji ga lahko prenašajo naprej. Za bolnika je torej bolje, da cim slabše odreagira na plazmodijsko okužbo, ker je potem vnetni odgovor čim manjši. V telesu obstajajo snovi, ki zavirajo vnetje, to so antiimflamatome snovi, ena izmed njih je interlev-kin 10. Interlevkin 10 zavira vnetje, zavira celice, ki so odgovorne za ubijanje parazita plazmodija in s tem varuje bolnika pred imunopa-tološkimi mehanizmi. Milan Kotnik jr. 81 odstotkov afriških otrok, starih dve leti, je okuženih z virusom Epstein-Barr. Virus sam proizvaja snov, ki je podobna inter-levkinu 10 in ki ima večino lastnosti pravega interlevki-na 10. Za nameček pa lim-foblastne celice, okužene z virusom Epstein-Barr, proizvajajo velike količine normalnega interlevkina 10. Znanstveniki iz francoskega mesta Tours so na tamkajšnjem imunološkem inštitutu pod vodstvom Dr. VVatiera in v sodelovanju z znamenitim Pasteurjevim inštitutom preučevali odnose med okužbama z virusom Epstein-Barr in s plazmodijem. Dognali so, da je replikacija virusa Epstein-Barr v navzočnosti plazmo-dijske okužbe močnejša. Iz tega so sklepali, da v akutni fazi malarije takšni bolniki premorejo več interlevkina 10, kar ornih potek bolezni. Enako si razlagajo težke oblike malarije pri majhnih otrocih; zanje predvidevajo, da še niso bili okuženi z virusom Epstein-Barr. Koristnost učinkovanja enega patogenega agensa na drugega sama po sebi še ne pomeni velike koristi. Ne smemo pozabiti, da gre kljub vsemu za patogene agense, ki škodujejo gostitelju človeku. V afriški populaciji, ki je dodobra preku-žena z virusom Epstein-Barr, imajo okužene osebe določeno prednost glede malarije. Po drugi strani pa to omogoča persistenco in širjenje plazmodija. Vendar ima, gledano globalno, okužba z virusom Epstein-Barr, ne glede na njegovo smrtnost, kljub vsemu pozitiven učinek na populacijo. To je za zdaj v glavnem le hipoteza in potrebno bo še veliko trdega dela za njeno potrditev ali zavrnitev. Prirejeno po The Lancet -1993. BIOENERGIJA ■ ' "•" ■ 6 Čakre: glavne in stranske Veselko Tomič Kronska čelna Grlna V • Srčna / v © -• 1 Sončni j j Veplet / A © \ \ Sakralna J J j v ®/ \ \ Osnovna J / / l/ čakta4v \ j W w \ J |W • Prednja stran ,: i •...Hrbtna stran A. Sedem glavnih B. Enaindvajset stranskih čakr čakt Razporeditev čakr Sedem glavnih in stranskih čaker leži na telesu tam, kjer so tudi glavni živčni vozli. Dr. David Tenseely, specialist za radiografijo, v svoji knjigi Radiografija in subtilna človekova telesa trdi, da sedem glavnih čaker leži na točkah, v katerih se stalne linije svetlobe sekajo med seboj 21-krat. Enaindvajset stranskih čaker pa je tam, kjer se prameni energije križajo 14-krat. Najdemo jih na naslednjih mestih: po eno pred vsakim uhljem, po eno pod vsako dojko, eno tam, kjer se srečata ključnici, eno na dlani vsake roke, eno na podplatih, eno za vsakim očesom (ni prikazano na sliki), eno, povezano z obema spolnima žlezama, eno v bližini jeter, eno, povezana s trebuhom, dve, povezani z vranico, eno za vsakim kolenom, eno blizu timusa in eno v bližini solarnega pleksusa. Dve stranski čakri na dlaneh sta prav tako pomembni za zdravljenje. Tam, kjer se linije energije križajo sedemkrat, se naredijo manjši vrtinci. Obstaja se veliko majhnih centrov moči, kjer se te linije križajo še manjkrat. Dr. Tenseely pravi, da se ti drobni vrtinci ujamejo z akupunkturnimi točkami. Vsaka glavna čakra na sprednjem delu telesa je par svojemu dopolnilnemu delu na hrbtni strani telesa in skupaj sestavljata sprednji in hrbtni aspekt ene čakre. Sprednji aspekti so povezani s čustvi, hrbtni z voljo, trije na glavi pa z mentalnimi procesi. Vrhovom čaker, ki so povezani z glavno vertikalo tekoče moči, pravimo koren ali srce čakre. Med temi koreni so pečati, ki nadzorujejo izmenjavo energije med sloji a vre skozi čakro. Vsaka od sedmih čaker ima sedem slojev in vsak sloj je povezan s slojem avricnega polja. Ko energija teče iz enega sloja v drugega, se mora pretočiti skozi pečate v korenih čaker. Iz univerzalnega energetskega polja (UEP) se pretaka energija skozi vse čakre. Vidimo lahko vijugaste vrtince, kako vpijajo energijo iz UEP. Delujejo podobno kot zračni ah vodni vrtinci. Premer odprtega dela čakre meri pri normalnem delovanju približno 15 cm in je približno 2, 5 cm oddaljen od telesa. Ker vsak vrtinec izmenjuje energijo z UEP, imamo občutek odprtosti, kar popolnoma drži. Vse glavne in stranske čakre in akupunkturne točke so odprte za energijo, ki poteka v a vri in zunaj nje. Podobni smo spužvam v morju energije okoli sebe. Glede na to, da je ta energija vselej povezana z obliko zavesti, doživljamo njeno izmenjavo v obliki videnja, slišanja, občutenja čustev, intuicije in ne" posrednega uvida, kot izkustvo. Iz tega sledi, da pomeni »biti odprt« dve stvari. Prvič, presnovo velike količine energije iz UEP v vse čakre; drugič, dopuščanje zavesti, ki je povezana z energijo, da teče skozi nas. To sploh ni lahka naloga in mnogi med nami tega ne morejo narediti. Psihološki material, ki je povezan z vsako čakro, lahko uzavestimo s povečanjem toka energije določene osebe skozi vse čakre. Z nenadnim pretokom energije se lahko sprosti preveč psihološkega materiala in tega ne bi mogli obvladati. Zato moramo delati na kakršnem koli procesu razvoja, da bi lahko počasi odprli vsako čakro. Tako pridobimo čas za to, da se lahko ukvarjamo z lastnimi zadevami, ki se po sprostitvi združijo v novo informacijo o našem življenju. Odpiranje čaker in povečevanje našega energetskega pretoka je potrebno, ker bomo boi) zdravi, več ko pustimo skozse teči energije. Bolezen v sistemu povzroča porušeno ravnotežje energije ali pa blokiran pretok energije. Zmanjšan pretok nam tudi omejuje sposobnost percepcije in čustvovanja in tako jemlje možnost življenja z emotivno izpolnjenimi izkušnjami-Vsak od petih čutov je povezan z določeno čakro. Dotik s prvo, sluh, vonj in okus s peto (gr-lno), vid pa s šesto (tretje oko). Čakre avričnega telesa imajo tri glavne naloge: oživljati vsako avrično telo in s tem fizično telo; prispevati k razvoju različnih aspektov sa mozavedanja, saj je vsaka čakra povezana tudi z določeno psihološko funkcijo; prepuščati energijo med avričnimi sloji, ki imajo svojo lastno skupino sedmih glavnih čaker in vsaka čakra se širi na višjem nivoju v višje avrično polje (do roba vsakega avričnega polja). Energija se torej prenaša iz enega sloja v dru gega skozi prehode ali odprtine na vrhu čaker. Pri večini ljudi pa so te odprtine zaprte, zapečatene, zato jih bioenergetiki odpirajo oziroma či stijo. Odprte čakre pa spet prenašajo energijo v vse naslednje sloje. , Naslednjič bomo pisali še o drugih naloga čaker in prvih slojih avre. TRIBUNA Sobota, 3. aprila 1993 15 bo nihče izkoreninil, ker jo nekateri ljudje paC radi poslušajo. Bojim pa se, da tisti, ki se danes pritožujejo, res dobijo manj denarja, kot jim ga je dajala komunistična oblast. Se strinjate z ugotovitvijo, da vas prejšnja oblast ni marala, ker ste bili izrazito protijugoslovanski bend, usmerjen predvsem v zahodno Evropo? Ponižujoče so vas imenovali oberkrajnerji, nemškutarji, vas obsojati, da ste se »prodati Švabom« itd. Mislim, da je bila to zavist. Mi smo bili vsako leto po deset- in večkrat predvajani na švicarski ali nemški televiziji, doma, v Sloveniji, pa nas tako rekoč niso vrteti. Oblast je pač menila, da nas ni treba podpirati, ko pa smo že tako ... Predstavljajte si, da bi bili Avseniki namesto v Evropo usmerjeni navzdol, v Jugoslavijo. Sprašujem se, kaj bi potem sploh danes od njih ostalo. Rekel bom, hvala bogu, da je bilo tako, kot je bilo. Nekaj Časa je bilo v Sloveniji nekaj ostrih kritik na vas račun. Se spomnite kakšnega konkretnega primera? •Večkrat so nas napadali v takratnem Komunistu, popolnoma pa nas je raztrgala neka novinarka, ki je gledala eno od naših oddaj na tuji televiziji in nam potem očitala, da smo prišli v irhastih hlaCah in igrali in peli v nemščini. Očitno ji nismo bili preveč všeč. Danes se mi PROMOCIJA SLOVENIJE »Če ni za bit, je za it« Nataša Perovič »Avseniki so pionirji narodnozabavne glasbe. Prepričan sem, da te glasbe ne bo nihče izkoreninil, ker jo nekateri ljudje pač radi poslušajo.« James Brovvn, Joe Cocker, skratka, razgrajači. In tudi peti sem zaCel drugačno zvrst glasbe s skupino Jazz trio Kramer. Moj prispevek k Avsenikom je bil zanesljivo tudi neke vrste vpliv; predvsem sem vokal obarval bolj popevkarsko. Sicer pa se nisem mogel kar tako preleviti iz rockerja v narodnjaka. Med značilnostmi narodnozabavne glasbe je tudi ena, ki deti ljudi na popolne pristaše, na drugi strani pa obstaja skrajno odklonilen odnos do te zvrsti. Nekateri ji pravijo kic, pleh muzika, goveja muzika itd. Značilno pa je, da so takega mnenja predvsem mladi oziroma rockovska populacija. Zdi se mi, da prihaja do takih delitev pri vsaki zvrsti glasbe. So pač ljudje, ki menijo, da je treba popljuvati vse, kar njim ni všeč. Vedno sem trdil, da je človek, ki nima rad niti ene zvrsti glasbe, v življenju veliko izgubil. Nikakor pa ne morem reci, da so norci vsi, ki poslušajo narodnozabavno glasbo. Je mogoče natančno definirati vaše ciljno občinstvo? Nisem pristaš takšne delitve občinstva, ki določene sloje zapre v škatlice, češ, ti imajo srednjo Solo, drugi je nimajo itd. To je Se toliko teže pri Avseniku, saj je bil uspešen s 40 let, kar pomeni, da so ga poslušale štiri generacije. Morda je primerjava nasilna, pa vendar: ali menite, da obstaja kakšna povezava med razpadom Avsenikov in Jugoslavije, saj bi lahko Avseniki biti pravzaprav neke vrste predhodniki prebujanja nacionalne zavesti pri Slovencih? Danes pa -podobno kot skupina La-ibach - v novi družbeni klimi enostavno nima prostora? Ne, gre samo za naključje, ker smo se razšli zaradi notranjih nesoglasij. Vsi elani smo dali Slavku Avseniku odpoved, ker smo paC hoteli končati. Sli smo vsak po svoje, tako kot v zakonu, ko rečejo: »Ce ni za bit, je za it.« Kar pa zadeva Laibach, ne verjamem, da gre za podobnosti, ne glede na to pa se mi zdijo' zelo dobri. Slabost je le, da so edini. Lahko pričakujemo, da bodo prišli časi, ko bodo Avsenike rehabilitirali v tem smislu, da jim bodo priznani vsi uspehi, ki so bili nekoč nekako potlačeni? Jim bo družba priznala za nazaj, da so biti res najboljši? Ne, mislim, da ne. Dobiti smo ogromno priznanj, 35 zlatih plošC, kar je največ v zgodovini slovenske glasbe. Ne verjamem pa, da se bodo Časi velikih uspehov kdaj ponovili. Ostaja le še nostalgija. Ob 40 - letnici Avsenikov in 30 - letnici pevske kariere Alfija Nipiča Alfi Nipič ter Albano in Romina Power na novoletno noC pri Titu, ko ste mu peti v družbi najboljših jugoslovanskih umetnikov? Med drugimi je bila tisto leto gostja tudi Gertru-da Munitič; danes se nekateri s tem ne bi upati hvaliti. To je del naše zgodovine. Ce bi to zatajil, bi se mi zdelo tako, kot Ce bi Sel spat s punco in bi, ko bi zvedel, da je zanosila, rekel: res sem bil z njo, ampak ni bilo dobro. Zame je bilo peti pri predsedniku lep dogodek, ld ni bil povezan s politiko, ker se paC z njo nisem nikoli ukvarjal. Gre za veliko priznanje, za enkraten in neponovljiv dogodek, ki marsikomu ni bil dan. Ob koncu sedemdesetih smo bili na lovu, ki so ga pripraviti za tuje diplomate v Karadordevu, kamor smo prišli na željo protokola naravnost iz Ziiricha, kjer smo zaradi tega prekinili turnejo. Sef Titovega protokola nam je takrat povedal, da mu je Tito rekel: »I ove Avsenike mi zovi.« Rad je imel slovensko muziko in je na novoletno noc tudi plesal ob njej. Sicer pa nismo edini glasbeniki iz Slovenije, ki so igrali pri Titu. In še to: tudi v Albertville sem Sel na Peter- ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ ■ letovo povabilo in mi tega zdaj, ko on ni vec predsednik vlade, ni nerodno priznati. Ob nedavnem uveljavljanju slovenskih kulturnih delavcev je eden izmed njih dejal, da je prejšnja komunistična oblast poslušala samo Avsenike. Bojim se, da je bilo to izrečeno v slabem pomenu te besede. Ali vas je res podpirala? Od kulturniškega dinarja nismo dobili niti pare. Prepričan sem, da te glasbe ne zdi pomembno, da čimbolj izkoristimo in podpiramo ljudi, ki imajo možnost zunaj promovirati našo državo. Takrat se oblasti to ni zdelo tako pomembno, čeprav so nas nekateri tujci oklicali za ambasadorje, saj smo se že takrat predstavljali kot Avseniki iz Slovenije. NekoC ste dejati, da so bili vaši vzorniki Shadovvsi. Ali to torej pomeni, da ta glasbena zvrst v bistvu izvira iz rocka? Moji vzorniki so biti tudi Zanima me, kako gledate na narodnozabavno glasbo; za kakšen glasbeni fenomen gre, se pose-bej glede na dejstvo, da so Avseniki utemeljitelji te nove glasbene zvrsti. Avseniki so pionirji narodnozabavne glasbe, so pa tudi izumitelji tega zvoka. Da je bila ta zvrst glasbe v tistem času zelo prodoma, pove podatek, da smo imeli razprodane koncerte po vsej Evropi, Ameriki in Kanadi, največ pa smo igrali v Avstriji, Nemčiji in Švici. Ker so bili koncerti večinoma razprodani, smo se vsako drugo ali tretje leto vračali v iste dvorane, vsako drugo leto smo nastopali v berlinski filharmoniji, hkrati pa smo redek, ce ne celo edini narodnozabavni ansambel, ki je sploh lahko nastopal v filharmoniji. Ali je mogoče natančno definirati vaše ciljno občinstvo? Nišem pristaš takšne delitve občinstva, ki določene sloje zapre v škatlice, češ, ti imajo srednjo Solo, drugi je nimajo itd. To je še toliko teže pri Avseniku, saj je bil uspešen 40 let, kar pomeni, da so ga poslušale štiri generacije. So biti vaši poslušalci večinoma Slovenci, ki tam živijo? Ne, sploh ne. Na tisoč obiskovalcev je bilo deset bo trideset Slovencev. Mislim, da je prav v tem nas uspeh, da smo nastopali za tuje državljane, ki so nas radi poslušali. V dvoranah, kjer smo nastopati, je bilo običajno dva do Štiri tisoč ljudi, v Niimbergu jih je bilo deset tisoč in le nekaj manj v Hannovru. Isti dan so biti v Hannovru tudi Rol-bng Stonesi in oba koncerta sta bila razprodana. Ce danes gledam na vse te podatke, mislim, da trenutno ni ansambla, ki bi toliko naredil v Evropi, kot so Avseniki. Veliko zaslug za to imata seveda Vilko in Slavko Avsenik. Ah to, da so Avseniki utemeljitelji te glasbene zvrsti, hkrati pomeni, da so vas vsi nemški, avstrijski, slovenski in drugi ansambli posnemati? Seveda, saj to, kar je kvintet ustvaril sredi petdesetih let, je bila neke vrste revolucija v glasbi, ali Ce rečem po domače, Avsenik si jo je izmislil. Na gre za prevzemanje, priznavajo vsi ansambli, ki se s ukvarjajo s tovrstno glasbo. Avsenika sta imela tudi srečo, da sta imela okrog sebe vedno dobre glasbenike. Klarinetist je bil npr. prvi klarinetist v Slovenski filharmoniji, basist in kitarist sta igrala pri Big bendu. Čeprav je bil kitarist tako kot Slavko samouk, je bil izredno nadarjen glasbenik. Včasih se zdi, da nekateri tako slabo kopira- jo, da samo kvarijo Avsenike kot pojem kakovosti znotraj te glasbe in ustvarjajo tretjerazredno narodnozabavno glasbo. Tudi to je del glasbene kulture in jaz se zaradi tega sploh ne vznemirjam. To je isto, kot da bi primerjal Pla-cida Dominga in kakega opernega pevca v mariborski Operi. Po taki primerjavi bi ta moral takoj vzeti delovno knjižico in oditi domov. Toda pevec se trudi, veC kot toliko pa ne zmore. Mislim, da danes vsi tovrstni ansambli pravijo: pred Avseniki klobuk dol. Z Avseniki ste postati najuspešnejši slovenski izvozni glasbeni artikel. Najprej so vas sprejeti v tujini, šele nato doma. Kako si to razlagate? Ne morem soditi od začetka, ker sem se skupini pridružil šele leta 1970 in ostal z njimi do konca. Ne bi znal natanko razložiti, kako je do tega prišlo. Danes so številne skupine doma zelo popularne, ko pa pridejo Cez mejo, jih nihče veC ne pozna. Slovenija je tako majhna, da se slovenski glasbeniki sprašujejo, Ce se sploh da preživljati z glasbo. Takoj ko uspes v tujini, pa ta dvom odpade. Kako ste se pravzaprav v vseh teh letih sodelovanja z Avseniki počutili, glede na to, da ste lahko v tujini kadar koli napolnili še tako veliko dvorano? Vedno smo bili plačani po številu ljudi v dvorani. Avseniki pri Titu (na sliki Se Kiro Gligorov), novo leto 1978 Ponavadi so bile dvorane vedno polne ali razprodane, nikoli pa niso bile manj kot do polovice zasedene. V znani dunajski filharmoniji smo imeli koncert kar dvakrat ali trikrat zapored, da smo lahko ugodili željam vsem poslušalcev. Ste imeli za koncerte v tujini, mislim predvsem na germanske države, posebno strategijo nastopov poleg petja v nemščini? O tem nismo nikoli razmišljali, saj je bilo vse bolj ali manj spontano. Koncerti so biti sestavljeni iz pesmi in humorja, res pa je, da smo imeli naštudirano vsako sekundo programa, nobenih presenečenj ni bilo. Kar pa zadeva humor, je moja izkušnja takšna, da je pri nas ogromno Sal povezanih s politiko, v tujini pa taki štosi sploh ne vžgejo. Sicer pa tudi doma nismo imeli političnega humorja, ker se s tem nismo ukvarjali oziroma nas to ni zanimalo. Kakšni so vaši spomini Avseniki - včeraj in nikoli več? Glasbeni ansambel bratov Avsenik, za katerega bi danes lahko rekli, daje v marsičem stopal pred časom, letos praznuje 40. obletnico nastanka. Za njihovo glasbo, la je bila ves Cas delovanja skupine deležna zelo nasprotujočih si kritik, so mnogi trditi, da ne bo segla dlje od Alp. Da so se motili, ne dokazuje le njihov geografski preboj, ki je bil na tisoče kilometrov oddaljen od Alp. Alpe, la so bile že pred desetletji neke vrste zaščitni znak skupine, so danes prevzele to vlogo v državi. V državi, katere proizvod se danes skozi krce približuje tržišču, na katerem so biti Avseniki kot glasbeni proizvod med najbolj iskanimi .Ce bi se kdo lotil zlagati vse plošče, ki so jih posneti Avseniki, na kup, bi bil ta visok 24 metrov. Ce pa bi jih polagati drugo ob drugo na tla, bi morati medtem prehoditi pot od Berlina do Kaira. Avseniki, ki so jih mnogi imenovati »oberkrajnerji«, so imeti vec kot pet tisoč koncertov. Alfi Nipič, ki je bil z njimi 20 let, praznuje letos 30. letnico kariere, ati kot pravi sam: »Ze 30 let se derem naokoli.« Kratek obisk v podjetju S ovenijo Dimitrij Rupel S France t o m Bučarjem sva se pred nekaj dnevi strinjala, da so kritične točke dana š n j e slovenske politike: privatizacija, ki je ušla z vajeti; tuje naložbe, ki so seveda nujne in koristne, vendar zanje nimamo koncepta (nismo se sporazumeli, kateri deli gospodarstva naj bodo naprodaj, kateri pa ne - zato se lahko nekega jutra zbudimo v tuji odvisnosti); zunanja politika, nenormalno strankarsko prizorišče in reforma lokalne samouprave. Pri tej se mnogi bojijo centralizacije, ki naj bi izhajala iz Ljubljane; nekateri strankarski voditelji menijo, da bi si njihove stranke izboljšale politični položaj, ko bi ohranili sedanje občinske strukture in jih morebiti povezali v regije, ki bi dobile svoje politično zastopstvo v drugem zboru parlamenta, v »zboru regij«. Sledila bi sprememba ustave itn. Danes se večina slovenskih politikov ukvarja z delitvijo slovenskega »premoženja«: poravnati je treba te ali one krivice, revidirati dosedanje postopke privatizacije, vračati lastnino cerkvi in vsem pravnim osebam, kar že spet blokira zakoniti proces privatizacije... Ta delitvena mrzlica je navzoča tudi v razpravi o proračunu. Zastopniki lobijev in strank tekmujejo, komu se bo posrečilo iz državne blaganje potegniti največ. Iz svoje vladne kariere se spominjam položajev in trenutkov, ko se me je lotevalo razpoloženje, da moram posnemati druge resorje in kolege, sicer me bodo imeli za čudaka. Mnogi sodelavci se niso mogli načuditi mojim pomislekom, ko je šlo za takšne in drugačne izdatke, češ da je to tako ali tako državni denar; v zadnjih mesecih so mi pa sploh prišepetavali, naj za božjo voljo porabimo, kar imamo na računu, sicer bo denar dobil kdo drug in bo »izgubljen«. Spominjam se debate s finančnim ministrom Gasparijem, ki je razlagal, da si mora denar za proračun sposoditi pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki ima sicer precejšnje viške. Za to posojilo mora vlada zdravstvu plačevati visoke obresti. Spominjam se svojega predloga: naj Košir posodi brez obresti ali pa ga pritisnimo s predlogom, da bomo parlamentu predlagali zmanjšanje prispevka za zdravstvo. Eden mojih strankarskih kolegov je rekel, da je proračun »bianco« ček: kajti proračunske porabe ni mogoče natančno predvideti. Da bo temu res tako, pričajo velike razlike med predlogi resorjev in finančnega ministrstva. Očitno bodo mnogi resorji preživeli z zneski, ki so za polovico manjši od zahtevanih. Proračun je nezanesljiv zato, ker ni mogoče kolikor toliko natančno izračunati izdatkov, predvsem plač. Plače so velika skrivnost slovenske politike - razen če gre za poslanske plače. V državnem zboru sem predlagal, naj bi razmerja med plačami porabnikov državnega denarja posneli po kakšnem tujem vzorcu. Denimo - navajam izmišljen primer - da je razmerje med srednješolskim učiteljem, zdravnikom-specialistom in ministrom razmerje 1:2:3. Danes direktor šole ne more natančno povedati, kakšne plače imajo njegovi učitelji, zdravnik ne ve, koliko dobijo njegovi kolegi; in niti prejšnji minister ne ve, koliko imajo sedanji ministri. Ta »nevednost« oziroma zamegljenost se stopnjuje, čim širši krog uslužbencev zajema. Različna »lokalne« sistemizacije se križajo z »državnimi« in med sabo, količina upravnih delavcev - pa tudi vseh mogočih sekretarjev in podsekretarjev - se povečuje, čeprav so simbolično zmanjšali število ministrov. Toda to so »malenkosti«. Naj omenim neko »velikost«: ali smo res prepričani, da so težave, ki jih ima Slovenija pri vstopanju v Svet Evrope in pri približevanju Evropski skupnosti, posledica italijanske »nagajivosti«? Ali smo prepričani, da italijanska nagajivost ni v nobeni zvezi z razmišljanji o »jugovzhodni evropski skupnosti«, o kateri so nekoč govorili (vodja ekonomske skupine pri Konferenci o Jugoslaviji) Durieux, (prejšnji srbski premier) Panič, zdaj pa o njej v beograjski Borbi govori »nemški diplomat« Grabert? »To bi bile države provincije, da počnemo od severa: Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Ma-darska, Rumunija, Bugarska, Makedonija, Albanija. To može da uzme i deceniju da se raspravi i formuliše u neku povelju, kao što je 1957. potpisana ista povelja. Možda bi trebalo da se potpiše u Skoplju, da Skoplje hude Brisel jugoistoka... To bi garantovalo kretanje svih ljudi po celoj teritoriji jer bi oni bili gradani te ekonomske zajednice...« TEČAJI Sobota, 3. aprila 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 2. aprila 1993 Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 66,10 67,30 9,32 9,50 6,29 6,70 Avtohiša Ljubljana* 66,00 66,50 9,10 9,30 6,20 6,75 Ažur 66,30 67,10 9,35 9,55 6,55 6,78 Banka Vipa, Nova Gorica 66,12 66,78 9,26 9,45 6,36 6,70 Bobr Fužine in Trzin 66,50 67,00 9,25 9,50 6,55 6,80 BTC Terminal Sežana 66,00 66,80 9,27 9,45 6,40 6,71 BTC Ljubljana* 65,40 66,60 9,15 9,50 6,40 6,85 Come 2 Us* 66,30 67,00 9,30 9,45 6,50 6,80 Dom Kaffe Domžale* 66,70 67,20 9,45 9,53 6,60 6,75 Dom na trgu 66,45 66,90 9,33 9,42 6,42 6,79 Emona Globtour* 66,10 67,00 9,32 9,54 6,47 6,72 Eros Ljubljana* 66,70 67,00 9,40 9,50 6,55 6,80 Eros Kranj* 66,50 67,00 9,40 9,50 6,55 6,80 Eurotours International 66,40 67,10 9,30 9,45 6,50 6,80 Feniks Koper 65,80 67,20 9,17 9,50 6,39 6,69 Feniks Markovec Koper 65,80 67,20 9,15 9,50 6,38 6,69 Feniks Portorož 65,80 67,20 9,20 9,50 6,33 6,66 Fiba d.o.o. Koper 65,80 66,79 9,08 9,40 6,42 6,68 Galileo Kozina 65,80 66,40 9,00 9,30 6,55 6,65 Golfturist Ljubljana 65,00 66,80 9,25 9,45 6,50 6,85 Golfturist Domžale 66,00 66,40 9,10 9,40 6,60 6,90 Hida* 66,65 66,75 9,40 9,45 6,67 6,74 Hipotekarna banka Koper 66,15 66,50 9,15 9,45 6,25 6,80 Hram Rožice Mengeš 66,65 67,00 9,35 9,45 6,57 6,75 Hranilno kreditna služba 66,00 66,90 9,28 9,44 6,35 6,75 Idila Sečovlje 66,10 67,00 9,28 9,55 6,45 6,75 llirika Ilirska Bistrica 65,95 67,00 9,10 9,45 6,45 6,70 llirika Slovenj Gradec 66,55 67,00 9,35 9,43 6,56 6,74 llirika Postojna 66,20 67,00 9,20 9,49 6,86 6,69 llirika Sežana 66,55 66,95 9,32 9,49 6,53 6,69 Italdesign Nova Gorica* 66,20 67,00 9,30 9,50 6,55 6,69 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav d.d 66,30 65,80 66,95 67,50 , 9,26 9,25 9,45 9,45 6,50 6,40 6,/0 6,80 Kompas Hertz Celje* 66,10 66,50 9,30 9,45 6,50 6,80 Kompas Hertz Velenje* 66,10 66,5U 9,30 9,45 6,50 6,80 Kompas Hertz Idrija* 66,10 66,50 9,30 9,45 6,50 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 66,10 66,50 9,30 9,45 6,50 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 66,20 66,80 9,30 9,45 6,50 6,80 Kompas Hertz Krško* 66,10 66,50 9,30 9,45 6,50 6,80 Kompas Hertz Bled* 65,80 66,20 9,30 9,45 6,50 6,80 Kompas Holldays 66,55 66,90 9,30 9,45 6,50 6,85 Libertas* Ljubljanska banka d.d. 65,90 65,65 66,80 67,50 9,20 9,28 9,38 9,59 6,42 6,50 6,66 6,79 65,50 LB Banka Zasavje Trbovlje 67,00 9,31 9,52 6,45 6,74 LB Dolenjska banka NM 66,10 67,30 9,30 9,55 6,55 6,90 LB Komercialna banka NG* LB Kreditna banka Maribor d.d. 64,40 ‘ 65,80 66,80 67,50 9,01 9,32 9,50 9,55 6,35 6,35 6,76 6,88 LB Splošna banka Celje 65,90 67,05 9,30 9,50 6,45 6,74 LB Splošna banka Koper* 64,12 66,81 8,99 9,44 6,21 6,69 MA - Vir 66,60 67,00 9,20 9,55 6,50 6,90 Madai Nova Gorica* 65,90 67,00 9,26 9,44 6,58 6,70 Media* 66,50 67,20 9,35 9,50 6,55 6,80 Otok Bled 65,76 67,40 9,33 9,42 6,63 6,83 Optimizem Idrija 65,65 66,40 9,25 9,40 6,52 6,74 Optimizem Lož* 65,80 67,10 9,28 9,55 6,51 6,75 Optimizem Postojna* 65,90 66,80 9,15 9,40 6,55 6,70 Petrol* 66,50 66,70 9,25 9,45 6,55 6,75 Pigal Solkan* 66,10 67,00 9,35 9,45 6,48 6,70 Pigal Kobarid* 66,10 67,00 9,35 9,45 6,48 6,70 Pigal Obutek* 66,10 67,00 9,35 9,45 6,48 6,70 Pigal Diskont* 66,10 67,00 9,35 9,45 6,48 6,70 Poštna banka Slovenije* 65,15 66,50 9,10 9,38 6,00 6,79 Probanka Maribor 65,65 67,20 9,28 9,55 6,50 7,00 Publikum Ljubljana 66,65 66,78 9,31 9,47 6,55 6,70 Publikum Celje 66,30 66,69 9,31 9,43 6,50 6,79 Publikum Dobova 66,30 67,30 9,08 9,55 6,05 6,50 Publikum Kostanjevica 66,30 67,30 9,08 9,55 6,05 6,50 Publikum Krško 66,30 67,30 9,08 9,55 6,05 6,50 Publikum Maribor 66,40 66,79 9,37 9,43 6,40 6,79 Publikum Metlika 66,30 67,00 9,20 9,40 6,55 6,80 Publikum Mozirje 66,05 66,70 9,28 9,40 6,40 6,79 Publikum Novo Mesto 66,30 67,00 9,20 9,40 6,55 6,80 Publikum Piran 65,80 66,69 9,25 9,43 6,35 6,72 Publikum Tolmin 66,20 66,69 9,31 9,43 6,40 6,67 Publikum Sevnica 66,00 66,30 9,30 9,45 6,45 6,79 Publikum Šentilj 66,35 66,70 9,34 9,44 6,40 6,79 Publikum Šentjur pri Celju 66,05 66,69 9,31 9,43 6,40 6,79 Publikum Trebnje 66,20 67,00 9,20 9,38 6,45 6,79 Publikum Zagorje 66,00 66,75 9,32 9,49 6,47 6,74 Publikum Žalec 66,15 66,99 9,30 9,42 6,40 6,75 Shalaby 66,00 67,00 9,10 9,40 6,45 6,70 Sit - on 66,20 66,75 9,25 9,45 6,20 7,00 SKB d.d. Ljubljana* ** 66,25 66,55 9,41 9,45 6,50 6,75 Slovenijaturist Ljubljana 66,60 66,90 9,40 9,47 6,57 6,68 Slovenijaturist Jesenice 66,00 66,75 9,28 9,40 6,22 6,/U Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 66,55 67,00 9,30 9,38 6,50 6,75 Slovenijaturist žel. p. Maribor* 66,10 67,30 9,32 9,50 6,00 6,50 Slovenska investicijska banka* 66,30 66,90 9,30 9,45 6,40 6,75 Sonce 66,50 66,90 9,40 9,50 6,50 6,80 SZKB d.d. Ljubljana 66,00 66,90 9,28 9,44 6,35 6,75 Tartarus Postojna 65,26 66,67 9,09 9,41 6,45 6,68 Tentours Domžale 66,50 67,00 9,20 9,50 6,50 6,80 Tori* 66,40 67,00 9,35 9,50 6,49 6,85 Trias* 66,30 66,50 9,30 9,45 6,60 6,80 Upimo 66,70 66,80 9,36 9,45 6,45 6,83 Wolf Ljubljana* 65,80 66,70 9,25 9,40 6,52 6,74 Tečaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo: " MENJALNICA H IDA Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista št. 65 z dne 2. aprila 1993 — Tečaji veljajo od 3.4.1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 71,3881 71,6029 71,8177 Avstrija 040 šiling 100 910,1706 912,9093 915,6480 Belgija 056 frank 100 310,8618 311,7972 312,7326 Kanada 124 dolar 1 81,0649 81,3088 81,5527 Danska 208 krona 100 1665,1025 1670,1128 1675,1231 Finska 246 marka 100 1764,3682 1769,6772 1774,9862 Francija 250 frank 100 1884,7679 1890,4392 1896,1105 Nemčija 280 marka 100 6404,2401 6423,5160 6442,7811 Grčija 300 drahma 100 46,9944 47,1354 Irska 372 funt 1 — 156,2198 156,6885 Italija 380 lira 100 6,3883 6,4075 6,4262 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 7,0000 — Japonska 392 jen 100 89,3392 89,6080 89,8768 Nizozemska 528 gulden 100 5696,2513 5713,3915 5730,5317 Norveška 578 krona 100 1503,7156 1508,2403 1512,7650 Portugalska 620 escudo 100 68,9096 69,1170 69,3244 švedska 752 krona 100 1344,8904 1348,9372 1352,9840 Švica 756 frank 100 6909,5346 6930,3256 6951,1166 Velika Britanija 826 funt šterling 1 156,3915 156,8621 157,3327 ZDA 840 dolar 1 102,0195 103,3265 102,6335 Evropska Skupnost 955 ECU 1 124,1718 124,5454 124,9190 Španija 995 peseta 100 89,4032 89,6722 89,9412 Opomba: Tečaj hrvaškega c na valuta plačilno sredstvo. inarja se uporablja za izkaze )vanje rezult atov iz poslovanja z Republiko Hrvašl (0, kjer je omenje- Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 3. APRILA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) ' (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 625,318 633,207 1,258,525 68 125,0636% 126,6414% 125,8525% 100,000 62,532 63,321 125,852 2. APRIL 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,1000 11,5000 kanadski dolar 8,7500 9,1500 funt šterling 16,8500 17,6500 švicarski frank 743,0000 773,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 203,5000 211,5000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,6825 0,7225 danska krona 178,5000 185,5000 norveška krona 161,5000 168,5000 švedska krona 143,5000 150,5000 finska marka 187,5000 197,5000 portugalski escudo 7,4500 7,8500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 9,6000 10,0000 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute. 2. APRIL 1993 vSLTzalOOHRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 6,00 7,50 Fiba 5,90 8,00 Hida* 6,00 7,30 llirika Sežana 6,00 8,50 Kreditna banka Maribor 6,00 9,00 Libertas Koper 6,00 8,50 MA Vir 6,00 8,00 Slovenijaturist Ljubljana 6,00 6,50 Sonce 6,00 8,30 Tentours Domžale 6,00 10,00 Tori Tečaj velja danes: 6,00 8,00 2. APRIL 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1565,00 1610,00 nemška marka 988,00 1009,00 francoski frank 290,00 299,00 holandski gulden 875,00 904,00 belgijski frank 47,80 49,30 funt šterling 2410,00 2480,00 irski šterling 2400,00 2470,00 danska krona 256,00 264,00 grška drahma 6,80 7,70 kanadski dolar 1245,00 1285,00 japonski jen 13,75 14,25 švicarski frank 1065,00 1095,00 avstrijski šiling 140,00 144,50 norveška krona 231,00 240,00 švedska krona 207,00 214,00 ■ portugalski escudo 10,00 11,00 španska pezeta 13,70 14,25 avstralski dolar 1095,00 1130,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,70 1,20 2. APRIL 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1575,00 1620,00 nemška marka 992,00 1012,00 francoski frank 290,00 300,00 holandski gulden 878,00 900,00 belgijski frank 47,80 49,50 funt šterling 2420,00 2480,00 irski šterling 2410,00 2470,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 7,00 8,00 kanadski dolar 1255,00 1275,00 švicarski frank 1070,00 1090,00 avstrijski šiling 139,50 144,20 slovenski tolar 14,50 15,00 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 3. aprila 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 953,1988 956,0412 Francija frank 100 1973,8701 1979,7561 Nemčija marka 100 6707,0000 6727,0000 Italija lira 100 6,6902 6,7102 V.Britanija funt 1 163,7849 164,2733 ZDA dolar 1 106,8425 107,1611 Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na trenutne tečaje na trgu deviz oz. poseben dogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 67,00 67,55 SKB Banka d.d. DEM 67,00 67,20 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 3. aprila 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 67,25 67,45 Bank Austria DEM 67,00 67,30 UBK banka DEM 67,00 67,40 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. • Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM 1F so dolo niči Banke "lije poveč Jjajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 67,10 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati u-berberger, F. J. Graf (Zrcalne slike). HIŠA UMETNIKOV ■ Velika galerija Na ogled je raz®];®Vl® Johannesa Domeniga - Obje ti. Avstrijska galerija Na ogled je razstava sliK Bogdana Borčiča. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike). SLOVENSKI PROGRAM fr SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Radovedni Taček: Med A.Lindgren: Erazem in potepuh, 5., zadnji del nadalj. Oscar Junior: Čarobna flavta Oscar Junior: Skrivnost življenja Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Črni petek za gangsterje, angleški film Poročila Tednik, ponovitev Filmsko popoldne Popolna tujca, pon. 24/28 dela am. naniz., VPS 1400 Rose zmaguje, pon. 2/4 dela avstralske nad.,VPS 1430 Ciklus filmov F. Čapa: Baletka, češki film (CB), VPS 1515 TV dnevnik 1 Svet odkritij, 1/11 del ameriške poljudnoznastvene serije, VPS 1710 TV mernik Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip TV dnevnik 3, vreme, šport Eurosong ’93, VPS 2030 S.de Abreu: Na dnu, 5., zadnji del brazilske nadaljevanke, VPS 2245 Sobotna noC: Videonoc (do 01.10) - SLOVENIJA 2 Video strani Tedenski izbor Jakec in čarobna lučka, 25/26 del angleške risane serije Pet prijateljev, 1/13 del angleške nanizanke Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Zgodbe iz školjke Poročila Veliki koreografi, Roland Petit: Mesto svetlobe, 1. odd. Moški, ženske, ponovitev Športna sobota Košarka, NBA liga: Phoenbc Suns - Philadelphia 76ers W. Fend: Moja knjiga o džungli, 25/27 del nemške poljudnoznanstvene serije TV dnevnik 2, vreme Šport Blaznost, 2/5 del angleške dokumentarne serije Slovenski magazin Bravo, ponovitev dokumentarnega filma o Laibachu Sova 'Alo, 'alo, 5/18 del angleške humoristične nanizanke Rose zmaguje, 3/4 del avstralske nadaljevanke Jimmy Reardon, ameriški film Video strani & KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 58. del Navdušenje, ponovitev filma Rock starine, ponovitev 8. oddaje o starem rocku Napoved sporeda in vreme Jazzbina, ponovitev 8. oddaje o jazzu Srečni Luka, 13. del Dnevnoinformativni program in vreme Matlock, uvodni film k novi nadaljevanki Dnevnoinformativni program, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Podoba, Back to the 80', dokumentarna oddaja Video grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Erotična uspavanka Erotični film Video strani m KOPER RAI 1 RETE 4 ® Koper OtO Hrvaška 1 Filma: La fortuna vie-ne dal cielo (kom., It. ’42), 7.55 Le gemelle dello Zillertall (kom) IP v smučanju: moški slalom 1. tek Videl boš Nan.: Mancuso FBI Vreme in dnevnik Rubrika: Check-up Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Aktualno: Prizma Rubrika za avtomobiliste TG Uno Auto 7 dni v Parlamentu Variete: Disney Club Dnevnik 1 in loto Rubrika: Piti sani piti belli (R. Lambertucci) Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik,šport Variete: Saluti e baci Nočni dnevnik TG 1 - Posebnosti Dnevnik in vreme Filmske novosti Film: Intervista (kom., It. '87, r. F. Fellini) RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00, 9.00, 10.00) kratke vesti) Evropski dnevni Nan.: Lassie Rubrika o lepoti Tua Aktualno: Scrupoli Dnevnik, Tribuna za referendum, rubrika Dribbling Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Videl boš Izžrebanje lota TGS Parquet, vmes IP v odbojki in košarki Nan.: L’ispettore Tibbs Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: La sposa perfetta (krim., ZDA '91, i. Sammi Davis) Kronika v živo Dnevnik Aktualno: Senza scrupoli (vodi E. Sampti) Nočni šport RAI 3 Rubrika o kmetijstvu Neonevvs in Videl boš Koncert RAI 3 Film: 11 mercante di schiave (pust., It. ’42) Dnevnik ob 12-ih Drobci IP v smučanju Dok.: Pred 20 leti Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Športna oddaja Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, Nanizanke Nad.: General Hospi-tal, Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Celeste, vmes (9.30) vesti II pranzo ti servito TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 16.05 Anche i ricchi piango-no, vmes (15.05) rubrika o lepoti Kvizi: Io, tu e mamma, 17.45 Tra moglie e marito, 18.15 II nuovo gioco delle coppie TGi vesti, nato nad.: La signora in rosa Nan.: 11 ritorno di Co-lombo Parlamente in, vesti Koncert v Scali Mannix, ameriška tv nanizanka Svieeni rafal, italijanski pusto, film NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Čarobna svetilka Tobyjeve dogodivščine, avstralski risani filrri A. Vivaldi: Letni čas, op. 8, koncert simfoničnega orkestra slovenske Filharmonije Glasbeni utrinek, J. Strauss: Romanca št. 1, op. 243 Globus N.Y.P.D„ serija Verska oddaja Mannix, ameriška tv nanizanka Rebus, italijanska kriminalka Tv dnevnik Stanje stvari 1 || CANALE 5 Vohuna, ameriška tv nanizanka Na prvi strani Nanizanka Aktualno: Sabato 5, 10.30 Nonsolomoda, 11.00 Anteprima Q3M5P Avstrija 1 Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgrabi quotidiani Cas v sliki Aktualno: Forum gio- Pogrešana miniatura, vani, 14.30 Amici nemški film Otroški variete Srečanje z naravo: Le- Kviz: OK il prezzo ti tni časi na livadi giusto, 19.00 La mota Blunderjevi della fortuna Ko so živali zapustile Dnevnik TG 5 gozd Striscia la notizia Čas v sliki Variete: La corrida Slike iz srednje Evro- (vodi Corrado) pe Film: Cavalli si nasce Prijatelji: Snubljenje (kom., It. '88, r. S. Velika nagrada doma- Staino, i. P. Hendel), če glasbe vmes (24.00) dnevnik Zlata dekleta: TV Nan.: M.A.S.H zvezdnik Vrnitev Eliota Nešsa, ameriška tv kriminal- # ITALIA 1 ka Trije obrazi strahu, italijansko/francoska grozljivka - Polikuška, Otroški variete Kapljice, Telefon Nanizanke Porocila/Ex libris Odprti studio Tisoč mojstrovin Otroški variete Nan.: Agli ordini papa 16.00 Unomania Glasba: TopVenti A tutto volume Variete: Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Studio šport Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Superman 4 (fant., ZDA '87, i. C. Reeve, G. Hackman) Film: Dove vai in va-canza? (kom., It. ’78) Odprti studio, pregled tiska in šport BMP Avstrija 2 # TELE 4 S! Istrska paberkovanja uuau ui i. u u Ultimo minuto Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem Lastne oddaje: Kronika in komentar Variete: Magazine 3 Dogodki in odmevi Čas v sliki Nibelunški prstan, Valkire, 1. del opere Ali imate radi klasiko? Kitzbiihel - Samo sneg in samota Ljuba družina Kdo me hoče: Živali iščejo dom Bogatih strank ne moriš, nemško/avstrijski tv film Cas v sliki Rodni kraj: Praznik zaljubljencev, zadnji del Manekenka in vohljač, serija Poročila/Ex libris Tisoč mojstrovin Poročila Slika na sliko, pon. Dobro jutro, Hrvaška Cvekalnica, 5. del Magija, ponovitev 12. dela Poročila Preživeti v divjini, ponovitev 5/8 dela Adamsovi, ponovitev 2/16 dela ameriške humoristične nanizanke Hrvaški tv festival: Odrske luči, 2., zadnji del Poročila Prizma Izseljena Hrvaška: Čile Poročila Turbo Limach Show Poročila TV razstava: 60 let hrvaške naivne umetnosti Santa Barbara, 368. del Na začetku je bila beseda Dnevnik 1 Predtekmovanje za Eurosong 93, prenos iz Ljubljane Rapsodija v rumenem, francoski film Dnevnik 2 (do 0.25) DtO Hrvaška 2 Rokomet, M Dnevnik 1 Crno-belo v barvah: Feather o jazzu, 7/26 del Svet sredi dvajsetega stoletja, 6/13 del V avtobusu, 31/51 del angleške humoristične nanizanke TOP lista Afriška kraljica, ameriški barvni film (igrajo: Humphrey Bogard, Katarine Hepburn in drugi) Hit depo Horoskop @ Madžarska Za otroke Rokomet, Z Tv magister, izobraževalni program Policije sveta, Francija Popoldne z Disneyem Adamovi sinovi: O nezvestobi Barometer; Politični šov Kolo sreče, kviz Dnevnik Popevka Evrovizije, prenos Kdo bo ustavil dež, tv film Leteči cirkus Montyja Peytona Dnevnik g I I i TV SLOVENIJA 2 / V SOVI OB 00.00 Jimmy Reardon: Kako naprej? Portret mladeniča, ki je postavljen pred veliko življenjsko odločitev Film VVilliama Richerta Jimmy Reardon je mor-™ da avtobiografska zgodba- Režiser ga je posnel leta 1982 po svojem romanu Ali TOe ne boš poljubil v slovo? Jimmy Reardon je sedemnajstletni mladenič, ki je v najbolj občutljivem življenjskem obdobju postaji611. Pred pomembno odločitev. Stoji pred vprašanjem, kaj naj počne v svojem življenju. Njegovi načrti po končani srednji Soli se namreč močno razlikujejo od želja staršev. Vendar starši niso njegov edini problem, tudi v odnosu do deklet ne more najti Pravega ravnotežja. Obse-en s spolnostjo, poskuša svojo odraslost dokazati z nabiranjem »trofej«, pri ern se poleg vrstnic ne bra- ni niti starejših žensk. Vse te izkušnje in iskanja pa so vendarle samo mozaik v njegovem odraščanju in dozorevanju. Na koncu spozna, da starši kljub vsemu vedo, kaj je zanj najprimernejše. Filmov s podobno vsebino smo videli že veliko, med najbolj znanimi je Ameriški grafiti. Z njim se nocojšnji film sicer ne more primerjati, kljub temu pa je VVilliam Richert približal duha in generacijske ra- TV SLOVENIJA 1 15.15 BALETKA, češki film Film Baletka je razkošna melodrama o obetavni mladi baletki Cio Satranovi. Njen plesalski in življenjski partner kmalu spozna, da je pred njo še blesteča kariera, in ker ne želi biti morebitna ovira v njenem uspehu, naredi samomor. Toda Cio je že noseča. Zaradi kariere hoče splaviti, vendar jo sestra Marija prepriča, da bo za otroka skrbela sama. Cio po porodu še naprej žanje uspehe, dokler ji zdravniki ne prepovedo telesnih naporov zaradi oslabelega srca. Vrne se domov k materi in sestri, kije vzgojila otroka v nadarjeno mlado baletko. Marija sedaj svoje »hčerke« ni pripravljena vrniti pravi materi... CANALE 5 23.00 CAVALLI Sl NASCE, italijanski film ,Pastirja iz toskanske Maremme po nesreči ubijeta gospodarja, zato zbežita v mesto. Da bi ubežala žandarjem se med potjo ločita. Mlajšega sprejme plemiška družina, ki želi preizkusiti, ali lahko kmet z vzgojo postane gospod. Starejši pa pride v Utopijo, čudežno vilo, kjer vsi živijo po svojih nagnjenjih. Zgodba je zanimiva, saj uspešno združuje različne prvine, kijih povezujeta glavna junaka s svojo nevednostjo in nedoložnostjo. Film Cavalll si nasce so posneli leta 1988 v režiji Sergia Staina. Vloge pa so odigrali: Paolo Hendel, David Riondino, Pietra Montecorvino in drugi. RA SLOVENIJA 3 12.05 zlike šestdesetih let. Mladega Jimmyja Rear-dona je odlično odigral eden najbolj perspektivnih igralcev mladega rodu River Phoenix, poleg njega pa igrajo še: Ann Magnuson, Meredith Sa-lenger, Lone Skye, Paul Kaslo in drugi. KOMUNIKACIJE Letos, 12. aprila, bo preteklo že dvaintrideset let, odkar je človek »vstopil« v neznano in neskončno vesolje. Ta človek je bil Jurij Gagarin, z Zemlje pa ga je ponesel Vostok 1. Podobna potovanje so kasneje ponovili in podaljšali mnogi drugi ruski in ameriški astronavti, nekateri so celo stopili na Lunino površje Prvi pristanek na Luni so izvedli ameriški astronavti leta 1969 z vesoljskim plovilom Apollo. O pionirski korakih in najnovejših dognanjih na področju astronavtike, boste lahko izvedeli iz zanimivega pogovora Nadje Jarc z Milošem Krmeljem, ki to poredko obravnavano področje spremlja že celih petintrideset let. PREMIERE 10.10 VRNITEV V PLAVO LAGUNO, amer. film V osemdesetih letih sta Brooke Shieids in Chri-stopher Atkins kot najstnika na samotnem tihomorskem otoku odkrivala ljubezen. Novinca Milla Jovovich in Brian Krause sta najstnika devetdesetih let, ki po brodolomu pristaneta na idiličnem tropskem otoku, kjer skrbi zanju njuna guvernanta. Po njeni smrti pa se morata znajti sama - tudi ko gre za ljubezen. Kraj dogajanja in naravne lepote so čudovite, vendar je film Vrnitev v modro laguno režiserja Williama A. Grahama (1991) samo bled posnetek otoške pustolovščine Randalla Klei-serja (Modra laguna,1980). RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Jezik naš vsakdanji; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Postna premišljevanja; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30.7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes glasbene želje; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-šoder); 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila: 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Radijski roman; 18.25 Hector Berlioz; 19.35 Orkestri; 20.00 Opera; 22.40 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; \^x30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14,00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 18.30-22.00 V znamenju športa, vmes dnevnik. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12,00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija; 16.00 Mixage; 17.00 Hot hits; 18.45 II sogno andalu-so; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Slov. glasba; 9.00 Bučanje himalajskih hudournikov; 9.20 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert GM v gledališču Miela v Trstu 18.02.93; 11.15 Potpuri; 11.30 Odprta knjiga: Rosa na steklu (M. Sosič, pripoveduje Livij Valenčič); 11.45 New Age; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 C. Zlobec: Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Šaljivo - resno; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in sodobna glasba; 18.00 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. B. Kobal, 8. oddaja); 18.35 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-19,00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 8.00 Awake on the VVildsitie: konec tedna z oskarji; 11.00 The Big Picture, vodi Ray Co-kes; 11.30 Yo; 13.30 XPO, vodi Kristiane Backer; 14.30 Video: Konec tedna z Davidom Bovviejem; 21.00 Saturday Night Live: Martin Sheen in David Bowie; 23.00 Partyzone; 1.00 Rockumentary: David Bovvie SKY ONE 7.30 Rin Tin Tin; 8.00 Fun Factory; 14.00 Bogati in revni; 15.20 Addamsovi; 16.15 Risanke; 19.00 Beverly Mills, 90210 MOVIE CHANNEL 9.00 The Mystery of Edvvin Drodd; 11.00 Bandido; 17.00 King of the Hill; 19.00 American Friends: 21.00 The Two Jakes, premiera; 23.20 The Lightning inCident, premiera PRO 7 5.50 Serije: Lassie; 8.55 Tat iz Damaska, pon. am. filma; 10.20 Ljubezen ima veliko obrazov, pon. am. filma; 13.50 V kraljestvu divjih živali; 14.40 Človek z druge zvezde, 12. del; 15.40 Vojna med moškimi in ženskami, ameriška komedija, 18.30 Normani, it./francoski film; 20.15 Kramer proti Kramerju, ameriški film; 22.25 Sedmo znamenje, ameriški film PREMIERE 10.10 Vrnitev v plavo laguno, ameriški film; 13.15 Men at VVork, ameriška komedija; 18.35 Kabinet groze, risanka; ■ ^20.15 King Ralph, ameriška komedija; 21.50 Majhne skrivnosti, ameriški film; 23.50 Mračno sonce, it. mafijska kriminalka; 1.40 Company Business, ameriški film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 Mednarodni motošport; 10.00 Motociklizem; 12.00 KO, boksarski magazin; 18.00 Evropski pokal v skokih v vodo, M; 19.00 Tenis, pregled; 22,00 Boks; 0.00 Košarka: NBA - Fenix-Philadel-phia 3SAT 17.20 Sončni zahod, nemški film; 20.00 Katja Kabanova, opera L. Janaceka SAT 1 7.10 Risanke; 11.30 Od obale do obale, ameriška komedija; 13.05 Sinovi treh mušketirjev, ameriški film; 14.35 Posodi mi moža, ameriška komedija; 20.15 Noč, ko je divjalo nasilje, ameriški tv film; 23.00 samostanske učenke, nemški erotični film; 0.30 Danish Bed-side, danski erotični film SKY MOVIES 9.00 Popi; 11.00 The VVitching od Ben VVagner; 16.30 Mira-cle on lee, zadnjič; 19.00 Three Men and a Little Lady; 21.00 Cadillac. Man; 23.00 The Running Man; 0.45 Flash Dance, zadnjič; 3.50 Lean on Me RTL 19.15 Beverly Mills, 90210 21.40 Žrelo II. ameriški film 23.45 Grška nimfomanka II. grški erotični film; 1.40 Tornado, italijanski akcijski film ŠPORT Sobota, 3. aprila 1993 domači šport DANES Sobota, 3. aprila 1993 ODBOJKA MOŠKA C-l LIGA 17.30 v Pordenonu, Ul. Molinari: Copat - Valprapor Imsa ZENSKA C-l LIGA 18.00 v Trentu: Battisti - Bor Tombolini drinks; 18.00 na Opčinah: Koimpex - Pav Martignacco MOŠKA C-2UGA 17.30 v Musi: Mossa Candolini - Sloga; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia CDR - Crem-caffe; 20.30 Flebus Povoletto - Bor. ZENSKA C-2 LIGA 18.30 v Porcii, Ul. delle Risorgive: Cairozzeria Emi-liana - Kmečka banka; 20.30 v Nabrežini: Sokol In-dules - Libertas Martignacco ZENSKA D UGA 20.15 na Opčinah: Koimpex - Pav Natisoma; 20.30 v trstu, Sola Suvich: Bor Friulexport - Villacher 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Čampi Elisi: le Volpi - Sloga; 18.30 v Standrežu: Soča Valprapor Pos. Sovodnje - Conido-ni; 20.30 v Musi, Ul. della Šport: Mossa Candolini -01ympia; 20.30 v LoCniku: San Luigi - Nas prapor 1. ZENSKA DIVIZIJA 17.00 v Fari: Farra - 01ympia; 18.00 v Dolini: Breg Union Beton - Cus; 18.00 v Trstu, šola Visentini: Club Altura - Kontovel 2. ZENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, Čampi Elisi: SanfAndrea - Koimpex; 17.00 v goriskem Kulturnem domu: Dom Imsa -San Luigi; 18.00 v Comu: Como - Soča Gostilna Devetak KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona Plasteredilizia -Fiamma; 18.00 v goriskem Kulturnem domu: Dom Simek - Senators; 20.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Fincantieri - Breg 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 na Proseku: Prosek - La Talpa DRŽAVNI KADETI 17.30 v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori - Kontovel; 18.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Bor Radenska - Men-taPiu DEŽELNI KADETI 15.30 v Dolini; Breg - Sgt NARAŠČAJNIKI 15.30 v Nabrežini: Sokol - Bor DEČKI 16.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Polet Zidarič - Poggi PROPAGANDA 18.30 v Trstu, Ul. Caravaggio: Scoglietto - Kontovel NOGOMET UNDER21 16.00 v Trstu, Ul. Campanelle: Servola - Breg DEŽELNI MLADINCI 16.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Ronchi; 16.00 na Proseku: Primorje - San Luigi POKRAJINSKI MLADINCI 16.00 v Domju: Domio - Zarja Adriaimpex NAJMLAJSI 15.30 v Doberdobu: Mladost - Aris; 16.30 na Proseku: Primorje B - Portuale aCIBANI 15.00 na Proseku: Primorje - San Luigi NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA - PLAV OUT 18.00 v Zgoniku: Kras Corium - Verona MOŠKA B-l UGA 18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Domodossola ROKOMET MOŠKA C UGA 20.00 v Klausnu: Klausen - Kras Trimac TENIS ZENSKA C UGA 15.00 v Huminu: Gemona - Gaja JUTRI Nedelja, 4. aprila 1993 KOŠARKA MOŠKA B UGA 18.30 v tržaški Športni palači: Jadran TKB - Cento MOŠKA D UGA 11.00 v Trstu, Sola Suvich: Bor Radenska - Sgt; 18.30 v Portogmam: Beretich - Kontovel PROMOCIJSKA UGA 19.00 v Trstu, Sola Suvich: Inter 1904 - Sokol Warm PROPAGANDA 9.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Ricreatori; 9.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Jadran - Don Bosco NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 16.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Trivigna-no; 16.00 v LoCniku, Ul. della Mocchetta: Lucinico -Primorje 1. AMATERSKA UGA 16.00 na Proseku: Vesna - San Marco; 16.00 v Tor-reanu, Ul. Vignis: Torreanese - Zarja 2. AMATERSKA UGA 16.00 v Trebčah: Primorec - Morsano; 16.00 v re-pnu: Kras - Camino; 16.00 v Dolini: Breg - Poggio; 16.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Roiamese - Sovodnje 3. AMATERSKA UGA 16.00 na Padričah: Gaja - San Nažario; 16.00 v Nabrežini: Cgs - Mladost NAJMLAJSI 9.00 v Trstu, Sv. Sergij: Triestina - Primorje A ZAČETNIKI 10.30 v Podgori: Piedimonte - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex B - Opicina; 11.30 na Opčinah, Villa Carsia: Esperia - Zarja Adriaimpex A TENIS MOŠKA C UGA 9.00 na Padričah: Gaja - Campofonnido A ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Tržiču, Ul. Rosselli: Fincantieri - Valprapor Espego 2. ZENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Ul. San Pasquale: Orna - Sokol MLADINKE MEDDEZELNA FAZA 16.00 v Trstu, Sola Suvich: Bor Friulexport - Feltre DEČKI 10.30 v Standrežu: Valprapor Soča Posojilnica Sovodnje - Cormons DEKUCE 15.30 v Gradežu, Športna palača: Grado - Dom Imsa KOLESARSTVO 10.30 na Opčinah: start 27. Pokala Lonjerja NAMIZNI TENIS / PLAY OUT »D doy« za Kraševke V poštev pride le zmago Fantje pred lažjo nalogo Za prvo Krasovo žensko ekipo bo padla kocka drevi ob 18. uri. Pred domačimi gledalci bo Kras Corium odigral odločilno povratno srečanje play outa z veronskim San Marcom. Najmlajša postava prvenstva, katere povprečna starost je šestnajst let, bo skusala preprečiti igralkam Verone, da ponovijo zmago iz prvega srečanja, ko so slavile z izidom 5:1. Biserka Simoneta, Monika Radovič in Ana Bersan so tekmo v Veroni zelo Čutile, vendar je bila v drugem kolu play outa uspešna le Monika Radovič. Drevi so Se pred večjo odgovornostjo, kajti na razpolago imajo samo Se to možnost. O samem izidu je zelo težavno napovedovati: zmaga bi pomenila tretje srečanje z Verono na nevtralnem igrišču, poraz seveda nazadovanje. Kakšno je vzdušje v ekipi pred najvažnejšo tekmo prvoli-gašic, smo povprašali Ano Bersan, ki je kot nova moc Krasa Corium prišla iz Borovih vrst. Ana Bersan: »Verona poseduje morda res bolj izkušene igralke, glede igre pa smo nekje v enakem položaju. Pann in Avesani sta prvokategornici, Dini je številka ena v drugi kategoriji, vendar mislim, da nasproti nam ni velike razlike. Res je, Pannovo sem premagala v Mode-ni na turnirju absolutne kategorije in tudi nocoj se bom zelo potrudila, ker je tekma zelo važna. Upam, da bomo izenačile, Čeprav bo zelo težko. Gojim velike upe na uspeh. V tej težki borbi pričakujem, da nas bodo prišli bodrit navijači. Potrebovali bomo njihovo podporo«. Varovanke Matjaža Šercerja Čaka v Zgoniku velika preizkušnja. Od njenega izida bo odvisno ali bo Kras Corium obdržal status prvoligaša. Gledalci si bodo lahko ogledali zanimivo tekmo, ki se bo istočasno odvijala na dveh mizah. MOŠKA B 1 UGA Moška postava Kras Activa bo dve koli pred koncem prvenstva gostila ekipo iz Domodos-sole. Piemontčani so bili že poraženi na domačem igrišču. Kras Activa jih je nadigral z odločnim izidom 5:2. Nedvomno bodo naši fantje solidno opravili svojo nalogo tudi pred domačim občinstvom.. Verona, ki je prevzela vodstvo na lestvici pred Krasom Activa, bo imela v 13. kolu za nasprotnika tretjeuvrsceni Vil-lazzano. Zmaga slednjega bi imela za posledico spremembe na vrhu lestvice tudi za našo ekipo. (J.J.) KOŠARKA / PRVENSTVA ŠE NI KONEC j VALPRAPOR IMSA / V GO 1 Jadran TKB: predaje ni! Igor Canciani Nekatere postave so v sklepnem delu letošnje košarkarske B-2 lige prejele ustrezno plačilo za vztrajnost in samozavest za neomajno upanje, ki jih je spremljalo tudi v obdobjih najhujsih kriz. Tu mislimo predvsem na Mestrino ter na Porto Sant’Elpidio, ki sta se takorekoC že »naslonili s kolenom na rob pepada v C ligo« in imata Se največ izgledov za obstanek v drugoligaški konkurenci in to na račun ekip San Dona, Jadran TKB, Pordenone in San Marino. Slednji sta tudi »matematično« obsojeni na nazadovanje, medtem ko imata Jadran in San Dona teoretično se nekaj upanja, ki pa je vezano tudi, oziroma predvsem, na morebitne spodrsljaje Mestrine in SantiElpidia od tu do konca lige. To pa je uresničljivo v približno enaki meri kot snežni metez avgusta meseca. V goste jadranovcem prihaja drugouvrščeni Cento, ki se je že uvrstil v»play-off« za napredovanje in ki bi z zmago v Trstu to potrdil tudi v matematičnem smislu. Razen tega gre Centu tudi za boljši izhodiščni položaj in pravico do Alex Smotlak vprašljiv dvakratnega nastopanja na domačih tleh. To pa je možno le z uvrstitvijo na drugo mesto po re-gualrnem delu prvenstva, saj je prvo mesto že zdavnaj oddano odlični Faenzi. Pri Centu so torej Se posebno motivirani, pa tudi popuščanja si ne smejo dovoliti, saj Ra-venna zaostaja le dve točki in je boj za drugo mesto dejansko Se odprt.V minulem kolu je postava iz Centa povsem nepričakovano klonila v gosteh proti San Donaju, tako da je pričakovati povišano stopnjo pozornosti varovancev trenerja Trevisana pred neprijetnimi presenečenji v Trstu. Nov poraz bi jim dejansko zmanjšal možnosti za osvojitev drugega mesta, zato bodo gostje jutri prav gotovo zaigrali izredno odločno. Nadaljevanje Častne športne borbe in zasledovanje obstanka v ligi pa je, tako ali drugače primarna dolžnost jadra-novih košarkarjev, Čeprav je razumljivo, da je to v tem trenutku zelo težak posel, ko je razpoloženje zaradi dramatičnega položaja na lestvici precej slabo. Vendar prvenstvo Se ni »ad acta« in Cas analiz, ugotavljanj ter obrazložitev še pride, ko bo tudi uradno konec lige. Do takrat pa je treba od sebe dati vse in upati na Čudež. Jadranovi košarkarji bodo pričakali Cento v običajni postavi. V dvomu je nastop poškodovanega Smotlaka, še vedno pa v postavi ne bo Marca Crisme, ki si Se zdravi hujši nateg tetive. Klavdij Starc bo, kot že v Portu SanfElpidiu, nastopal z zaščitno masko. Srečanje med Jadranom TKB in postavo Vite d’oro Cento bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 18.30. »Pučisti« v zasedi Copat Pordenon odslovil trenerja, išče pa revanšo V boju za napredovanje v B-2 ligo Čaka odbojkarje Valpraporja Imse do konca sezone Se vrsta zahtevnih tekem, kljub temu pa je današnje gostovanje v Pordenonu, kjer se bodo pomerili s Copatom, eno od tistih, ki lahko odločilno zaznamuje letošnjo sezono. Ge se bodo namreč Goričani tudi danes vrnili domov s točkama v žepu, ne bodo le preživeli veliko bolj spokojen velikonočni odmor, temveč bodo bržkone Se bolj utrdili svoj položaj na lestvici, Ce vemo, da se bodo prav v tem kolu ostali njeni 4 tekmeci pomerili med sabo, saj sta na sporedu še tekmi Riviera - S. Giustina in Montec-chio - Mogliano. Današnji Valprapo-rov nasprotnik je v letošnji sezoni krepko razočaral. Startal je z neprikritimi ambicijami, se nekaj Časa držal pri vrhu, nato pa klavrno popustil. Lahko rečemo, da so mu prvi hud udarec zadali prav im-sovci 6. januarja letos (3:1). Najprej so slabe rezultate PordenonCa-nov pripisovali odsotnosti podajaCa Foro-nija, da pa so se poslabšali tudi odnosi znotraj ekipe, potrjuje tudi odslovitev trenerja Treja, do katere je prišlo pred dvema tednoma. Šušlja se, da je nosilec »puCa« igralec kluba, nekdanji prvoligaš pri videmskemu VBU Gustinelli, ki je tudi prevzel trenersko mesto Treja. Sesterka je »prevrat« očitno podprla, Ce vemo, da je v prejšnjem kolu nadigrala sicer šibko La Se-dio. Lahko torej rečemo, da predstavlja Copat neke vrste »plavajoče mine«, ki je ne bo lahko deaktivirati. Valpraporovci so ta teden trenirali s polno paro. Ozračje je, kajpak, odlično, vsi se počutijo dobro in so trdno odločeni doseči veliki cilj, ki se jim ponuja takorekoC na dlani, Čeprav je pot posejana še s številnimi visokimi ovirami (domači tekmi s San Giu-stino in Moglianom) in skritimi pastmi (gostovanja v Villi Vicentini in Schiu). Poguma, živcev in tudi znana go-riskim fantom ne manjka, v Pordenonu pa naj bi jim do uspeha pomagalo tudi organizirano spremstvo navijačev, ki se bodo na skupno pot odpravili ob 16. uri iz Standreža. Pričetek tekme v por-denonski dvorani »ex Fiera« v Ul. Molinari bo ob 17.30. (ak) ODBOJKA / ŽENSKA C-l LIGA Koimpex na Opčinah proti Pepelki v ligi Bor Tombolini bo skušal zmagati v Trentu Brez panike, a v stanju najvecje budnosti! Tako bi lahko označili razpoloženje v taborih naših dveh ženskih državnih tretjeligaSev pred zadnjimi petimi prvenstvenimi koli. Tako pri Boru kot pri Slogi z najveCjo pozornostjo sledijo prizadevanju Biade-neseja (18 točk), da se izogne končnemu 10. mestu (ki vodi v igranje dodatnih tekem za obstanek) na račun ene izmed Štirih šesterk, ki so pred njim na lestvici s prednostjo štirih (Koim-pex in Vivil) oziroma Šestih točk (Bor Tombolini in Battisti). Slogašice bodo danes popoldne na Opčinah igrale proti zadnjeu-vršCenemu Martignaccu, ki letos Se ni zmagal. Ce bodo Ukmarjeva in ostale zaigrale zbrano, se jim ni treba ničesar bati. Ker Obvestila Viviana Zotti (Koimpex) so pri Slogi že od samega začetka sezone vajeni slabih vesti v zvezi z zdravstvenim stanjem igralk, jih poškodba Zot-tijeve, ki si je na delovnem mestu urezala prst, v bistvu niti ni presenetila. Zottijeva bo sicer lahko igrala z obvezo, a njena storilnost je vprašljiva. Na razpolago bo spet Gregorijeva, ki pa po dveh tednih mirovanja seveda ni v formi. Borovke se podajajo na gostovanje v Trento pri Battistiju, s katerim delijo 6. mesto. Plave morajo skuSati zmagati, saj jih v naslednjih kolih čakajo Se težje preizkušnje. »Moramo zmagati, da bi tako docela valorizirali uspeh prejšnjega tedna proti Moglianu in da ne bi postala domača tekma proti Lasalleju (24. aprila) vprašanje življenja in smrti«, modruje trener Sore. Tudi plave se na gostovanje ne podajajo optimalno pripravljena, saj ima kapetanka Naci-novijeva, ki je v zadnjih kolib pokazala zelo dobro formo, težave z ramo. DEŽELNE ODBOJKARSKE LIGE / NEKATERI LAHKO ŽE MIRNO SPIJO Fantje Sloge pred važno nalogo Zmagati morajo tudi borovke Olympia CDR bo skušala zagreniti življenje vodilnemu - Borovci nimajo izgubiti - Pri ženskah miren dan v C2, v D Koimpex favorit Od naših ekip v moški C-2 ligi ima pravo motivacijo v tem delu prvenstva edino Sloga, ki igra danes v Mossi proti ekipi, ki ima Štiri točke vec od slogašev in je praktično že na varnem pred izpadom. Nasprotno pa vzhodno kraško društvo resnično potrebuje točki in današnja zmaga bi pomenila važen korak proti obstanku v ligi. Tekma vsekakor ne bo lahka, saj so igralci Mosse izkušeni igralci, ki znajo izkoristiti vsako nasprotnikovo napako. Upamo pa, da slo-gaši pokažejo tisto večjo zagrizenost in željo po zmagi, ki je lahko odločilna. Tudi danes bodo nastopili v okrnjeni postavi, saj je bil Edi Božic pravkar operiran na kolenu in bo verjetno odsoten do konca prvenstva, zaradi službenih obveznosti pa bo odsoten Ja-blanšCek. Zanimiva tekma bo danes tudi v Gorici, kjer se bo 01ympia CDR srečala z vodilnim Cremcaf-fejem. Vzdušje v telovadnici bo gotovo vroče, saj obstaja med društvoma določena rivaliteta. Bor gostuje v Povolettu, kjer nima kaj zgubiti. Domačini se namreč še potegujejo za napredovanje in zato ne smejo prepustiti nasprotniku niti seta, saj bo lahko na koncu prvenstva pomemben tudi količnik v setih.. V ženski C-2 ligi Čaka oba naša predstavnika miren konec prvenstva, trenerja pa bosta morala nekako motivirati lastne igralke. Kmečko banko danes čaka težka tekma v Porcii, ki ima le dve točki vec od Goricank. Danes bodo prisotne vse igralke razen Zbogarjeve, za zmago pa bodo vse igralke morale pokazati veliko mero zagrizenosti. Sokol Indules igra doma proti Martignaccu, ki se Se bori pred izpadom-Zanimivo je, da je imel Martignacco pred tekmo s Sokolom v prvem delu enako število točk kot Sokol. Po porazu z Nabrežinkami (24:22 v ti e breaku) pa je Martignacco zmagal le trikrat in bil poražen kar desetkrat. Zdaj pa se na vse kriplje bori za obstanek v ligi. Sokol je seveda v tej tekmi favorit, tudi ker si ne sme privoščiti tretjega zaporednega poraza na domačem igrišču. Medtem ko pri moških v tem kolu SoCa S obema počiva, igra v Zenski D ligi Bor Friulexport proti skromnemu Villacherju, ki ga je premagal že v gosteh. Čeprav ostaja še izredno malo možnosti za obstanek v ligi, bi bila zmaga vseeno pomembna, da bi borovke vsaj izboljšale svojo pozicijo na lestvici. Zal pa bo kapetanka Tamara Vidali še odsotna zaradi poškodbe, nekaj igralk pa med tednom ni treniralo zaradi šolskih izletov. Tudi Koimpex igra na domačem igrišču. Natisonia ne bi smela predstavljti velike ovire za slogašice, toda te morajo spet zaigrati, kot so igrale do tekme s Codroipom. Po tisti tekmi so slogašice močno popustile. Po zmagi Sagrada v Codroipu pa se bodo morale slogašice Se potruditi, da dosežejo zasluženo napredovanje. (Andrej Maver) Jutri 27. Pokal Lonjerja Na startu (jutri ob 10.30 na Opčinah) približno 100 kolesarjev SD BREG SMUČARSKA SEKCIJA obvešča vse prijavljene, da bo odhod avtobusa na zamejsko prvenstvo v smučanju v nedeljo, 4. aprila ob 6. uri iz Doline, ob 6.10 iz Boljunca in ob 6.25 z Opčin. SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Sappado v nedeljo, 4. aprila, ob 5.45 z Opčin. JAMARSKI ODSEK GRMADA organizira teCaj jamarske tehnike. Zainteresirani naj tel. na St. 299442 od 18. do 20. ure (Franc). OKVAL sporoča, da bo zbirališče navijačev za skupni odhod na prvenstveno tekmo moške Cl lige v Pordenon danes, 3. aprila ob 16. uri pred gostilno Turi na trgu v Standrežu. HSMUČANJE / 188 NASTOPAJOCIHh KOLESARSTVO / MLADI IZ FJK IN SLOVENIJE^ Jutri v Sappadi za naslov najboljših v zamejstvu V Sappadi bo jutri Zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bi moralo biti po programu sicer že prejšnjo nedeljo, vendar je bilo zaradi tehničnih težav odloženo za teden dni. Za nastop se je prijavilo 188 smučarjev in smučark, med društvi pa je najbolj številno udeležbo prijavil SK Devin, za katerega bo nastopilo 57 tekmovalcev. Brdina jih je prijavila 51, Breg 26, Mladina 24, Slovensko planinsko društvo Gorica 18 in Slovensko planinsko društvo Trst 12. Jutrišnje tekmovanje bo razdeljeno v dva dela. Tako bo prvi spust, na katerem bodo nastopili vsi smučarji veljal za društveno lestvico v vseh kategorijah, nato pa se bo v drugem spustu pomerilo še osem najboljših deklet in 16 najboljših moških. Pri tem bo prišlo do določene novosti, saj bo na sporedu paralelni slalom z neposrednim izločanjem. Zmagovalka in zmagovalec pa bosta postala letošnja zamejska prvaka. Organizator letošnjega zamejskega prvenstva je SPD Trst. Po izredno uspeli izvedbi mednarodne amaterske kolesarske dirke za trofejo ZSSDI pred dobrim mesecem, prireja to nedeljo Kolesarski klub Adria iz Lonjerja svoje drugo letošnje tekmovanje, in sicer dirko za mlajše mladince, ki so včlanjeni v italijansko kolesarsko zvezo. 27. Pokal Lonjerja, do lani namenjen cikloama-terjem, bo tako videl na startu ob 10.30 na Opčinah stotino upov kolesarskega športa tako iz Furlanije Julijske krajine kot iz Slovenije. To bo praktično druga dirka za to kategorijo v letošnji sezoni, potem ko so slovenski mladinci premočno zmagali v nedeljo v Pierisu, kjer so zasedli prvih pet mest, medtem ko je prvi deželni tekmovalec zasedel šesto mesto po skoraj minuti zaostanka. Pravzaprav se sedaj postavlja vprašanje, Ce bodo furlanski klubi res vsi prišli na start lonjer-ske dirke, saj obstajajo določeni namigi, da zaenkrat ne bodo startali na dirkah, kjer sodelujejo slovenski kolesarji, Ceš da so ti premočni... Trasa te pomladanske dirke je naslednja: start ob 10.30 na Opčinah kolesarji bodo nato pred Prosekom zavili na Tn biško cesto in se podali do Gabrovca, kjer se bo začel krog Gabrovec, Božje polje, Križ, Brisce, Salež, Gabrovec, ki ga bodo morali prevoziti Štirikrat, nato pa se bodo podali na zaključni del proge: Trbiška cesta, križišče na Opčinah, Obelisk, kamnolom Fac-canoni, Bazovska cesta s ciljem nad Lonjerjem-Skupno bodo kolesarji prevozili 60 kilometrov. (PeCar) »Dama« danes v Vidmu proti Balbu 3 tekme A lige VIDEM - »Dama« italijanskega nogometa, kot pravijo Ju-ventusu, se je letos nekoliko postarala, a ohranja svoj Car, tako da za današnjo anticipirano tekmo nogometne A lige proti Udineseju napovedujejo na videmskemu štadionu »Friuli« polne tribune, mogoče pa tudi rekorden izkupiček. Juventus bo igral brez Casiraghija, Mollerja in Carrere. Videmcani so na domačih tleh izredno nevarni, saj so v dvanajstih nastopih dosegli kar devet zmag in skupno 19 točk, izgubili pa so le dvakrat, nasprotno pa igrajo na gostovanjih katastrofalno, izbojevali so namreč le tri skromne remije, desetkrat pa so izgubili. V Turinu je Juventus slavil gladko zmago s 5:1 s štirimi zadetki Roberta Baggia, Udi-nese pa danes računa predvsem na argentinskega napadalca Balba (doslej 19 golov). Zaradi sredinih pokalnih nastopov bodo danes igrali še dve tekmi in sicer Milan - Napoli in Pescara - Parma. KOŠARKA / PLAV-OFF V ITALIJANSKI LIGI Scavolini se je srečno izmazal r SMUČANJE / SVETOVNI POKAL Spremembe so nujne FIS s Hodlerjem no čelu se bo morol podrediti PESARO - Malokdo je pričakoval, da bodo že po drugem srečanju osmine play offa znani že trije Četrtfinalisti. Ne samo, pred Četrtkovimi drugimi tekmami, naj bi samo Scavoliniju grozila izločitev že po drugem srečanju v Montecati-niju. Buccijevo moštvo pa je odločno reagiralo (na igrišče je stopil, kljub poškodbi, tudi Carlton Myers) in ob uspešni igri novega Američana Farmerja (25 točk) tudi zmagalo ter stanje izenačilo na 1:1. Pri Bialettiju sta zadovoljila le najboljši strelec A-l lige Mario Boni, ki je spet dal 30 toCk, in American Johnson (23). Tretja tekma za uvrstitev v Četrtfinale bo že danes, in sicer spet v Pe-saru. Tokrat je nesporni favorit Scavolini, saj je Bialetti v četrtek v Mon-tecatiniju zamudil edinstveno priložnost, da bi pred svojim občinstvom izločil renomiranega tekmeca, tako da je sedaj vzdušje v ekipi bolj klavrno. Od ostalih četrtkovih tekmah je bilo najbolj razburljivo v Reggio Emilii, kjer je Panasonic prav v zadnjih sekundah s »trojko« Sconochinija priigral svoji ekipi zmago in nastop v Četrtfinalu. Sicer pa je bil glavni junak srečanja Saša Volkov, ki je dal »le« 19 toCk, bil pa je izredno uspešen pod košema in dosegel »prave točke v pravem trenutku«. Pri gostiteljih sta se, kot običajno, odlikovala oba Američana, Brown (32 točk) in Mitchell (28). Čeprav je nastopil brez Američana Mannio-na, je Clear vseeno zmagal tudi na drugem srečanju v Veroni, saj je pokazal boljšo skupinsko in bolj organizirano igro od domačinov, ki so bili precej nervozni in jih je ob ključnih akcijah zajel tudi »strah pred zmago«. VVilliams pri gostiteljih in Caldvvell pri gostih, sta bila z 21 točkami najboljša strelca. Kleenex iz Pistoie je potrdil, da je najugodnejše presenečenje v letošnjem prvenstvu in že po drugi tekmi izločil Baker iz Livorna, pri katerem je spet odpovedal Tabak, ki je dal le 6 točk. Za nameček se je pošk-doval še Richardson in poraz za Lombardijevo ekipo je bil tu. V Četrtfinalu bo Klee-nex igral proti Knorru, Panasonic pa proti Be-nettonu. Težko je pričakovati, da bi košarkarjem iz Pistoie in Reggio Calabrie uspel še en podvig. Najbolj izenačen pa naj bi bil Četrtfinalni dvoboj med Ste-fanelom in Clearjem. Tržačan Tonut (Clear) zdaj proti tržaškemu Stefanelu ŽENEVA - Svetovni pokal v alpskem smučanju za leto 1994 se je že začel. K boju za spremembe v tem smučarskem tekmovanju, ki ga bijejo tekmovalci, njihovi trenerji in močnejše nacionalne smučarske zveze, so se priključili tudi proizvajalci i smučarske opreme. Vsi skupaj si želijo sprememb v mednarodni smučarski zvezi FIS. Menijo, da bi se marsikaj spremenilo že, Ce bi bili vodilni možje FIS tudi predsedniki svojih nacionalnih zvez, saj so zdaj od njih popolnoma ločeni. Te dni so se »fisovci« sestali na svojem sedežu v Švici in se dogovorili, kako ravnati z opozicijo, ter pripravili strategijo za naslednje veliko srečanje, ki bo sredi maja na Bledu. Tam bodo tudi sestavili načrt dela za naslednji dve leti. Da bi predsednik mednarodne smučarske zveze Marc Hodler in njegovi smučarsko opozicijo vzeli resno, jim je združenje proizvajalcev smučarske opreme International Racing Team prejšnji teden poslalo opozorilno pismo. V njem nezadovoljni proizvajalci smuči, Čevljev in vezi opozarjajo FIS, da bodo podprli vse pobude predsednikov vodilnih nacionalnih zvez alpskih držav, ki se bodo uprli njihovemu nestrinjanju z napredkom in spremembami ter se zavzemali za odprt pogovor med mednarodno zvezo, tekmovalci, mediji in proizvajalci. Proizvajalce smučarske opreme najbolj motijo težave s sponzoriranjem, financiranjem moštev, zmanjševanjem števila prirediteljev in, kar je verjetno najbolj žgoče, upad zanimanja gledalcev za ogled tekmovanj v živo ali prek televizije. Želijo si drugačnega koledarja svetovnega pokala z največ 28 tekmovanji v sezoni, ki bi se začela novembra in končala najpozneje sredi marca. Na tekmah bi štartalo največ 40 tekmovalcev, ženske in moški pa bi skupaj tekmovali na otvoritvi in finalu, poleg tega pa še enkrat mesečno. Radi bi tudi bolj logična zaporedja krajev tekmovanj, da karavani ne bi bilo treba zmedeno skakati z enega kontinenta na drugega. (A. D.) KOKAIN / CE BO V TOREK POTRJENA ANALIZA Caniggio čaka zdaj dolga diskvalifikacija RIM - Nogometaš Ro-nie Argentinec Claudio Caniggia, ki je osumljen jemanja kokaina, je noC °d četrtka na petek preživel v športnem središču Trigoria, kjer ima društvo svoj sedež. Malo zato, da bi se izognil mladi japonski obože-valki, ki že tri dni pred vhodom v center objokana zaman Čaka, da se bo Pojavil njen idol, predvsem pa zato, da se ne bi srečal s športnimi časnikarji, ki oblegajo Tri-gorio. Nasmejan obraz Nemca Thomasa Has-slerja je razblinil še vsak dvom, da bi bil lahko on jisti, ki ga je protidoping kontrola po tekmi z Na-Pobjem »zasačila« z mamilom v krvi. Funkcionarji Rome so v Četrtek zvečer izdali sporočilo, v katerem priznavajo, da je proti enemu njihovih igralcev stekel postopek ugotavljanja dopinga, izvedelo se je tudi, da bodo dodatno analizo opravili v torek in Ce bo potrdila rezultat prve, čaka Caniggio dolga diskvalifikacija. Kaj pa do takrat? Klubski zdravnik Pigozzi pravi, da je igralec zdrav in da z zdravstvenega vidika ni nobenega razloga, da jutri proti Fioren-tini ne bi igral. Boškov ga potrebuje, ker je napadalec Carnevale diskvalificiran. Vendar se pri Romi sprašujejo, ali ni tvegano izpostaviti Caniggie morebitnim »represalijam« gledalcev, ki so od njega veliko pričakovali, a jih je z bledo igro doslej krepko razočaral. KOŠARKA / PRIMORSKA LIGA »Zidarji« in jadranovci po pričakovanju Kraški zidar je v Trstu zanesljivo premagal Latte Carso, Jadran TKB pa Kontovel Latte Carso - Kraški zidar 87:108 (40:54) , LATTE CARSO TRST: Kaiser 13 (3:5), Menardi 11 m:3), Černe 9, Galaverna 16 (4:5), Tonut 11 (0:1), Ra-ovani 2, Salvi 3 (0:1), Bussani 14 (2:3), Zuballi 2, To-asmi 4 (2:2), Burolo 2, trener Brumen. KRAŠKI ZIDAR SEŽANA: Kobe 27 (13:15), Muha zu (1:4), Strnad 23 (6:8), Kavčič 17 (3:5), OzbiC 7, Ra-Cpii 2’ bdita 3, trener Meden. ,, M: Latte Carso 14:20, Kraški zidar 28:37. PON: enardi (36). TRI TOČKE: Čeme 1, Salvi 1, Tonut 1; mrnad 3, Kobe 2, Ivlita 1, Muha 1, OzbiC 1. trd'l ^ "• ^ežansLi Kraški zidar je v Primorski ligi po-d svojo premoč in kot v prvenstvu povsem za-Uženo in suvereno osvojil prvo mesto. ežanci so sredi Trsta preamgali Latte Carso. Njiho-a zmaga je bila zaslužena, ne pa lahka, kot bi kazal oncni izid. Skedenjski košarkarji, ki jih trenira Lju-]ancan Peter Brumen, so bili tehnično in taktično tprrf3 enakovredni gostom, fizično pa niso zdržali v 8 ^a’ ^ 80 8a jim vsilili Mednovi fantje. Sežanci so ugem polčasu vodili tudi s 30 točkami razlike. Kontovel - Jadran TKB 77:112 (42:54) KONTOVEL: E. Ban 4, Culic 5 (1:2), Kralj 2, W. Daneu 12, Turk 14 (4:7), Vodopivec 8, Civardi 21 (7:8), A. Daneu 9 (1:3), trener M. Ban. JADRAN TKB: Oberdan 10 (3:3), Cuk 14 (2:2), Merim 18 (1:3), Rauber 27 (7:9), Pertot 7 (1:1), Rebula 11 (1:1), Milic 11 (1:1), Starec 5 (1:2), Pregare 4, Starc 5, trener Drvarič. PM: Kontovel 13:20, Jadran 17:22. ON: Kontovel 15, Jadran 15. TRI TOČKE: W. Daneu 2; Merlin 1, Oberdan 1, Rauber 1, Starc 1. Kot je bilo pričakovati, so jadranovci premagali Kontovelce, ki so nastopili z okrnjeno postavo. Kontovelci so se v prvem polčasu še kar dobro upirali, v nadaljevanju pa so precej popustili. DrvariCevi fantje so že v uvodnih minutah drugega dela povedli za veC kot 20 točk (74:51) in vprašanje zmagovalca je bilo že tedaj rešeno. VRSTNI RED: Kraški zidar Sežana 20, Jadran TKB Trst 16, Italmonfalcone Tržič in Latte Carso Trst 12, Iskra Nova Gorica 8, Bor Radenska Trst in Kontovel 2. ČRNOGORSKI ŠPORT DANES / ZRJ JE »PRETESNA« črna gora išče stike tudi izven Srbije Za sodelovonje s Slovenijo in Mokedonijo Slobodan Rackovič PODGORICA - Športni delavci Črne gore v javnosti vse pogosteje nastopajo z zamislimi o ustanovitvi skupnih lig ali dmgih oblik tekmovanj z nekaterimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. S takim razmišljanjem sovpadajo tudi politična stališča črnogorskega vodstva o nujnosti vse tesnejšega sodelovanja s tistimi republikami, s katerimi je to zdaj že mogoče (menijo, da bi bili poleg Srbije to predvsem Slovenija in Makedonija, kjer ni vojne), kakor tudi neznosen občutek utesnjenosti znotraj lastnih meja ter ostri nesporazumi med forumi in ekipami Črne gore in Srbije. Kako veliko je nezaupanje med obema federalnima enotama v ZRJ, ko gre za šport, priča tudi dejstvo, da kar pri nekaj športih niso ustanovili zveznih forumov. Predsednik Jadralne zveze Črne gore, Umberto Narati, je v teh dneh na televiziji izjavil, da jadralci Črne gore ne bodo nikoli podlegli izsiljevanjem kolegov iz Srbije, ki hočejo imeti sedež bodoče zvezne organizacije v Beogradu. »Ker je bil sedež Jadralne zveze nekdanje Jugoslavije v Splitu, je zdaj logično, da se preseli v Kotor, kjer bi morali imeti svoj sedež vsi vodni športi (plavanje, vaterpolo, skoki v vodo, veslanje, po-tapljaštvo ...). Ce Srbi na to ne bodo pristali, ne bomo nikoli stopili z njimi v zvezo, ampak bomo nastopali samostojno, tudi v mednarodnih okvirih, ko bodo sankcije odpravljene. V tem primeru se bomo ločeno včlanili v Evropsko jadralno zvezo,« je kategoričen Umberto Narati. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri namiznoteniški organizaciji. Črnogorski igralci namiznega tenisa namreč nikakor nočejo pristati na predlagani naCrt organizacije namiznoteniškega športa v tako imenovani ZRJ, v kateri Črna gora ne bi imela nic drugačnega položaja kot Kosovo in Vojvodina. Zato so že poslali svojo prošnjo za članstvo v Mednarodni namiznoteniški zvezi, kar je v Beogradu povzročilo pravi preplah ne samo med športniki, ampak tudi med politiki. Prepričani so namreč, da bi namiznoteniška diplomacija utegnila odigrati pomembno vlogo pri odcepitvi Črne gore od Srbije. Skoraj identični problemi so tudi v rokometu, zlasti še pri Zenskem. Črnogorske rokometašice so s težavo pristale na diktat iz Beograda, da bosta samo dve ekipi iz te republike, ki je v tako imenovani veliki Jugoslaviji igrala najbolj opazno vlogo na tem področju, lahko vstopili v prvo zvezno ligo okrnjene Jugoslavije. Čez leto dni bodo ti problemi samo še bolj žgoči, tako v karateju, judu in še nekaterih športih, pri katerih Črnogorci dominirajo v borilnih arenah, popolnoma pa so zapostavljeni v tistih forumih, ki odločajo o gmotnih sredstvih, turnejah, tekmovanjih, o izboru reprezentanc ... Celo nogometaši so v teh dneh vzdignili glave, ker ni bil noben igralec iz treh prvoligašev Črne gore (iz podgoriske BuduCnosti, iz nikšiške Sutjeske in budvanskega Mogrena) uvrščen niti v širši izbor za jugoslovansko reprezentanco tik pred nekaterimi pripravljalnimi tekmami. To je zlasti Čudno, ker je znano, da tako pri nogometu in še v nekaterih drugih športih Črnogorci predstavljajo udarno silo številnih ekip iz Srhije, BuduCnost pa trenutno zavzema četrto mesto v prvi ligi ZRJ. Po drugi strani pa se Srbi še kako hudujejo, ker je v nogometnih forumih ZRJ - za razliko od ostalih športov -prepričljivo največ Črnogorcev, tako da sta ta hip selektor reprezentance, ki je hkrati tudi predsednik NZJ in njegov generalni sekretar, Miljan Miljanič in Branko Bulatovič iz Črne gore tista, ki burita kri na relaciji Beograd-Podgo-rica. Zaradi vsega tega Črnogorski športniki vse bolj obračajo svoje poglede k nekaterim republikam nekdanje Jugoslavije, zlasti proti Makedoniji in Sloveniji. Prvi minister za šport Črne gore v zgodovini te dejavnosti, šahovski velemojster Božidar Ivanovič, je v teh dneh izjavil, »da Črnogorski šport nikoli ne bo poskusni zajček srbskega športa« in da si tukajšnji športniki želijo sodelovati z vsemi, vključno z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. NOVICE CONI in ZSŠDI na obisku v Piranu Pred dnevi sta se v Piranu mudili predsednik goriskega CONI-ja Elvio Ferigo in delegacija ZSSDI, ki sta bili gost tamkajšnje Športne zveze. Na sestanku, ki mu je pisostvoval tudi tajnik Slovenske Športne zveze Marjan Jemec, je ob želji po okrepitvi obojestranskih stikov prišla v ospredje predvsem tradicionalna netek-movalna kolesarska prireditev, ki bo letos že desetic na sporedu. Proga prvih petih izvedb dirke je potekala od Celovca preko Slovenije do Gorice, zadnje Štiri pa iz Gorice do Portoroža. Goriški CONI, ki je pobudnik dirke, in pa prireditelj Kolesarski klub »Pedale Gorizia« sta si za letošnjo izvedbo omislila progo od Gorice do Pulja. Kljub nekaterim manjšim težavam tehnične in organizacijske narave so obalni športni krogi ponudili italijanskim organizatorjem vso pomoč pri prehodu kolesarjev cez ozemlje Republike Slovenije in sicer od mejnega prehoda pri Škofijah pa do meje s Hrvaško na Dragonji. Dirka je že v mednarodnem koledarju in se je običajno udeležuje od 300 do 400 ljubiteljev kolesarstva iz raznih evropskih držav. Letošnja dirka bo na sporedu v nedeljo 30. maja.(VP) Tomba ni več prvi niti v Italiji! S. CATERINA - Alberto Tomba zdaj ne zmaguje veC niti v Italiji. Na veleslalomu za državno prvenstvo ga je za dobre pol sekunde premagal južnoti-rolski smučar Gerhard Konigsrainer. Ta je bil v prvem teku daleč najhitrejši, Tomba je v drugem teku sicer dosegel najboljši Cas, a vsega zaostanka ni mogel nadoknaditi. Vrstni red: 1. Konigsrainer 2:50,84; 2. Tomba 2:51,41; 3. Pesando 2:53,82 Hondini dirkači najhitrejši S AH ALAM - Na prvem uradnem treningu za jutrišnjo motociklistično VN Malezije, ki šteje kot druga dirka za svetovno prvenstvo, so se najbolje izkazali dirkači Honde. V pollitrskem razredu je bil najhitrejši njen predstavnik Beattie (Avstralija) pred Američanom Schvvantzem (suzuki) in Avstralcem Doohanom. V Cetrtlitrskem razredu vodi Italijan Capirossi, v razredu do 125 ccm pa Nemec Raudies (oba Honda). Uefa: diskvalificiranih kar sedem Italijanov ŽENEVA - Disciplinska komisija evropske nogometne zveze (UEFA) je po zadnjih klubskih pokalnih nastopih med drugim diskvalificirala tudi sedem italijanskih nogometašev. Le-ti so: v pokalu prvakov Franco Baresi, Albertini in Eranio (Milan), v pokalu pokalnih zmagovalcev Apolloni (Parma), v pokalu UEFA Galia, Moeller in Carrera. Riddick Bowe prodajal vstopnice VVASHINGTON - Svetovni prvak v težki kategoriji Riddick Bowe je sam prodal prvo vstopnico za svoj dvoboj z izzivalcem Josejem Fergusonom, ki bo 22. maja v VVashingtonu. 3300 vstopnic so prodali že v prvih dveh urah. Jackson na sodišču COLUMBUS - Košarkar Dallas Mevericksov Jim Jackson bo moral na sodišče. 30. decembra lani se je z avtom ustavil v centru Columbusa (Ohio), se nagnil skozi okno ter mahal s pištolo pred štirimi najstniki. Ob tem jim je zavpil še nekaj neokusnih besed. Stadion Furiani spet odprt AJACCIO - V kratkem bodo odprli stadion Furiani, last nogometnega kluba Bastia s Korzike. Stadion so zaprli lansko leto po tragediji, v kateri je umrlo 15 ljudi, 1.500 pa jih je bilo ranjenih, potem ko se je podrla montažna tribuna. Po nesreči je Bastia domače tekme igrala v Ajacciu. Ojeda odpuščen iz bolnišnice CLERMONT - Igralca baseballa Boba Ojedo, ki je pred časom doživel nesrečo z motornim Čolnom, v kateri sta umrla njegova soigralca Tim Crevvs in Steve O lin, so odpustih iz bolnišnice v Clermontu na Floridi. Ojeda je zavrnil vse intervjuje, dejal je samo, da se nesreče ne spominja. Kriminalisti okoliščine nesreče še raziskujejo. Ojeda na dan nesreče ni bil pod vplivom alkohola, Čeprav so na Čolnu našli steklenice piva in vodke. Uspeh slovenskih smučarjev ELLMAU - V FIS-superveleslalomu v Avstriji je Matej Jovan osvojil drugo mesto. Za zmagovalcem Patrickom VVirthom iz Avstrije je zaostal za 22 stotink. Na drugem superveleslalomu, prav tako včeraj, je zmagal Avstrijec Fritz S trobi. Aleš Brezavšček je bil peti, Uroš Pavlovčič pa šesti. Courier z lahkoto, Chang težko OSAKA - Na mednarodnem teniškem turnirju v Osaki je American Jim Courier v Cetrfinalu brez težav s 6:4, 6:3 premagal Francoza Guillauma Raouxa. Mnogo več dela je imel Michael Chang (ZDA), ki je šele po treh nizih in »tie-breaku« strl odpor 19-letnega Kanadčana Grega Rusedskega, ki je 158. na svetovni lestvici ATP. Rusedski je odlično serviral in po dvoboju je Chang izjavil, da bi bil zelo vesel, Ce bi si za nekaj Časa lahko »izposodil« njegove servise. Courier se bo v polfinalu pomeril z Južnoafričanom Amosom Mansdorfom, ki se je v polfinale uvrstil po poškodbi Jima Grabba, Chang pa s Francozom Stephanom Simianom, ki je bil boljši od domačina Shuza Matsouka. Cecchinijeva izločena FELTON HEAD (ZDA) - V 3. kolu mednarodnega teniškega turnirja v ameriškem kraju Hilton head je Američanka Jennifer Capriati po pričakovanju premagala Italijanko Sandro Cecchini s 6:3,4:6, 6:4. KRONIKA - RUBRIKE Sobota, 3. aprila 1993 IZ SODNIH DVORAN Minister nad novinarko Tanja Urdih LJUBLJANA - Na ljubljanskem temeljnem sodišču je bil včeraj začetek obravnave proti novinarki Dela Marjeti Šoštarič; tožil pa jo je prejšnji minister za pravosodje dr. Rajko Pirnat. Zato je bila tudi dvorana bolj polna kot na »navadnih« razpravah, predvsem obdolženkinih poklicnih kolegov, seveda. Nekdanji pravosodni minister novinarko namreč toži zaradi objave članka o malverzacijah na ministrstvu za pravosodje v Delu in Slovenskih novicah 4. novembra lani. Predsednica senata, sodnica Polona Bertoncelj je strankama predlagala, naj spor rešita s poravnavo. Odvetnica Rajka Pirnata Sigrid Pogačar-Pirnat je odgovorila, da se tožitelj s poravnavo strinja, saj je pripravil tudi že pisni predlog poravnave. V njem predlaga, naj obdolženka neresnične trditve demantira v Članku z naslovom Neresnične trditve o malverzacijah na pravosodnem ministrstvu, ki bi ga morala v roku petih dni po poravnavi objaviti v Delu in Slovenskih novicah. Zagovornik Emil Zakonjšek je po posvetovanju z obdolženko povedal, da poravnave v predlagani obliki ne more sprejeti, saj je Marjeta Šoštarič članek napisala na podlagi zapisnika SDK, ki so ga obravnavale skupščinske komisije. Njen namen ni bil žaliti Rajka Pirnata, Čeprav je on mnenja, da je bil novi-narin namen prav to. Obdolženka se je sicer strinjala z mirnim načinom reševanja spora, vendar tako, da bi prišlo do kompromisa. Odvetnik Zakonjšek je tako predlagal, da do naslednje obravnave 21. maja tudi sam pripravi pisni predlog poravnave. Ce se stranki tudi takrat ne bosta pogodili, pa bo tistega dne stekla že kar glavna obravnava. Nezgoda v rudniku VELENJE - V jami Pesje Rudnika lignita Velenje so v sredo proti večeru delavci podirali kovinske podpornike rovov. Dela je vodil Hamdija K. iz Velenja. Ker eden izmed podpornikov ni hotel popustiti, so se ga lotili s potezno napravo. Ob tem so se drugi delavci umaknili na varno razdaljo, Hamdija pa ne. Ko je podpornik popustil, ga je zadel v noge, da se je nuje poškodoval in so ga morali prepeljati na zdravljenje v celjsko bolnišnico. (B. P. J YU - dokumente moramo zamenjati do 25. junija Ministrstvo za notranje in zunanje zadeve opozarjata vse državljane Republike Slovenije, naj si pravočasno priskrbijo osebne dokumente, ki so predpisani z novimi zakoni države Slovenije. Tako bodo morali tisti, ki imajo še staro (jugoslovansko) osebno izkaznico, potni list, vozniško in prometno dovoljenje ali registrsko tablico, to storiti do 25. junija, ko veljavnost teh dokumentov poteče. Da bi se izognili gneči zamenjave v zadnjem trenutku in raznim nevšečnostim po tem datumu, ministrstvi priporočata, da državljani to storijo Cimprej, in sicer na upravnih organih za notranje zadeve svoje občine; potne liste pa lahko zamenjajo tudi na diplomatsko-konzular-nih predstavništvih Republike Slovenije. Zdomcem, ki bodo ob veliki noCi prišli domov, bodo obmejni organi delili letake s podob- »Ugrabitev tujih«avtobusov PTUJ - V četrtek zjutraj ob 8. uri avtobusi niso krenili s ptujske avtobusne postaje, ki jo upravlja avtobusno podjetje Stajertours in zato seveda tudi zaračunava stroške (po njihovo: peronizacijo) uporabe postaje drugim prevoznikom. Vzrok, da so delavci Stajertoursa vzeli pravico (samovoljno) v svoje roke, so bile še lanske neporavnane obveznosti drugih prevoznikov, ki to postajo tudi letos pridno uporabljajo. Stajertours sicer ni ukrepal brez opozorila; neplačnikom so poslali pismen predlog, da 50 odstotkov neplačanega poravnajo do 27. marca, drugo pa v treh do štirih mesecih. Ker se dolžniki niso odzvali, so jih 29. marca obvestili, da morajo odslej prometniku postaje sproti plačevati vsak prihod oziroma odhod z njihovega »perona«. Tako so v četrtek zaklenili izhodno rampo ptujske avtobusne postaje, kar pa je povzročilo hudo kri zlasti med avtobusarji Certusa, ki to postajo poleg Stajertoursa največ uporabljajo. Neki Certu-sov šofer se je nad rampo spravil kar z izvijačem: odvil je nekaj vijakov, potem pa so posredovali Stajertours ovci in prišlo je tudi do manjšega prerivanja. Vse skupaj se je končalo še pred prihodom policistov, ki so potem le še opazovali »umirjen« dogovor predstavnikov obeh sprtih podjetij. Sklep pogovorov: Certus bo »peronizacijo« odslej plačeval redno vsak mesec. Ob pol devetih je promet s ptujske avtobusne postaje spet stekel - sicer dvignjena rampa pa je ostala. V opozorilo, da se ve, kdo je tu »Serif«, ki brez zamudnih sodniških operacij vzame pravico v svoje roke. (V. K.) Neutrudni pajek *P8 'i 1 p-ljgajJffcSji' ■fr LJUBLJANA - Trideset do petdeset avtomobilov, ki predvsem čez dan napačno parkirajo v poslovnem središču mesta, dnevno pripelje pajek na svoje odlagališče ob Litijski cesti. V dnevniku ljubljanske policije so tako lani sešteli 12.440 odpeljanih, kar je za slabih 14 odstotkov več kot leto prej. Kot nam je povedal dežurni na pajkovem »parkirišču«, večina (preklinjajočih) prekrška-rjev pride že po uri ali dveh, zgodi pa se tudi, da kakšen avtomo- bil stoji pri njih več dni ali celo tednov. Včasih namreč kdo narobe parkira in gre na službeno pot ali celo na dopust. Avtomobilista seveda potem čaka zasoljen ra-Cun: 2800 tolarjev za odvoz in še 150 tolarjev za vsak dan, ko avtomobil stoji v pajkovem gnezdu. Druga zgodba je seveda še kazen za narobe parkirano vozilo, ki nam jo »predpiše« policist ali pa - v hujših primerih oviranja ali ogrožanja prometa - kar sodnik za prekrške. V večini primerov znese po novem ceniku prekrškov kazen še 2250 tolarjev, sodnik za prekrške pa jo lahko dvigne tudi do višine 12.000, kar pa se zgodi le v izjemnih primerih. Delovni čas Četverice ljubljanskih pajkov je predvsem podnevi, ob sobotah le dopoldne. V nedeljo počivajo. Včasih - ponavadi ob koncu tedna, ko se več ljudi (predvsem mladih) odpravi na nočne zabave, pa pajku dodajo še nočni »šiht«. (V. Kadunec -Foto: S. Stražar/TRIO) Kaj skriva zemlja? NOVA GORICA - V enem samem dnevu so bile na treh krajih v novogoriški občini najdene nevarne »igračke«, granate in roCne bombe iz obeh vojn. Ivan F. iz Šmihela je pri kopanju jarka blizu svojega doma našel 80 mm topovsko granato iz prve svetovne vojne. Podobno granato italijanske izdelave, le da iz druge svetovne vojne, je našel tudi Milan A. iz Solkana. Se večji »ulov« se je posrečil občanu na Ajševici, ki je izpod zemlje spravil 150 mm italijansko plinsko topovsko granato in ročno bombo - obe iz druge sve- tovne vojne. Eksplozivne najdbe je uničil pirotehnik. Tudi Emil C. iz Nove Gorice je pri kopanju vrta (ob Gortanovi ulici) našel ročno bombo italijanske izdelave, kakršne so uporabljali v 2. svetovni vojni Ob tem še enkrat velja opozoriti na nevarnosti, ki jih v sebi skriva spomladanska, prekopavanja željna zemlja. Ko najdete kakšno »stvarco«, jo pustite pri miru in o najdbi takoj obvestite policijo (tel. št. 92); prostor pa do prihoda policije oziroma pirotehnika zavarujte. (V. C.) 4. aprila Prastara in veličastna kitajska civilizacija je doživljala v dvajsetem stoletju hude pretrese. Ze prej so nanjo močno pritiskale zahodne sile, svoj lonec pa so pristavili še Japonci. Leta 1912 je v revoluciji padla zadnja, mandžurska dinastija in pričelo se je revolucionarno vrenje. V bistvu sta nastala dva bloka -Cankajškov (Jiang Jie-shi) militaristično-me-ščanski in komunistični, ton dogajanju pa so dajali japonski imperialistični interesi. Cankajšku je uspelo prevzeti oblast leta 1928 tako, da je obračunal s komunisti, s katerimi je prej sodeloval. Z bolj ali manj lojalnimi generali je kontroliral dobršen del Kitajske iz Nankinga. Mandžurijo so zasedli Japonci, komunisti pa so se pod vodstvom Mao Ce Tunga umaknili na sever,' kjer so ustanovili svojo republiko. Po drugi vojni in japonski kapitulaciji se je revolucija na Kitajskem nadaljevala. Tokrat so imeli komunisti večji uspeh. Leta 1949 so zmagali, Cankajšek pa se je s svojo vojsko vred umaknil na otok Tajvan (Formoza) pred južno kitajsko obalo. Tu je ustanovil uspešno Narodno republiko Kitajsko, ki je bila do leta 1971 članica Združenih narodov. Pričakovano hitro združevanje s celinsko Kitajsko je zadnji čas zastalo. Cankajšek je umrl 4. aprila 1975. Znamenita taborska cerkev z renesančnimi freskami je s svojim zidom varovala pred Turki in kmečkimi puntarji - Čudovite freske so pred štiristo leti v veliki vnemi pri postavljanju baročnega oltarja kar prebelili Kar štiri stoletja so morala miniti, da je leta 1926 dr. France Stele v Marijagraški cerkvi pri LaSkem odkril Čudovite renesančne freske, ki so jih v veliki vnemi pri postavljanju baročnega oltarja leta 1768 prebelili. To se je dogajalo večini cerkva na Slovenskem, saj se je pri nas gotika pomudila kar celo stoletje dlje kot drugod v srednji Evropi. Marijagraška, lepotica, ki stoji na vzpetini ob železniški progi južno od Laškega in jo je prav lepo videti s ceste in z vlaka, je nekaj posebnega. Ne zaradi svoje starosti, saj je pri nas veliko starejših nabožnih spomenikov, temveč zaradi vrste dogodkov in imen, ki se vežejo nanjo. Predvsem je nekaj posebnega njena lokacija, saj so jo postavili na gričku nad izlivom potoka Lahomšice v Savinjo. Pod griCem je bil nekdaj dvorec, prvič omenjen leta 1444 kot Hof zu Graz, kar nas napeljuje na misel, da je bilo na griču, še preden je laški premožni meščan in cehovski mojster Matija Stich dal postaviti v spomin svoje matere Marije cerkev Marije Karmeljske, že nekaj stalo. Morda kakšen rimski castrum. Cerkev so zaceli zidati leta 1505. Njena arhitektura je gotska, zvonik pa že od daleč izdaja, da je bil pozidan što let pozneje. Zal ni znan slikar, ki je po Stichovem naročilu poslikal z lepimi renesančnimi freskami notranjost cerkve, posvečene leta 1526. Ker je bila posvečena Mariji, je tudi slikar namenil največ pozornosti njenemu življenju, seveda povezanemu s Kristusom. Tako lahko občudujemo prizore njegovega rojstva in pohod sv. Treh Kraljev, prizore križanja in snemanja s kriza, sv. Hieronima v puščavi, Jezusa in apostole na gori Oljki. Srednji pas je moCno poškodovan, saj so v njem izdolbli nišo. Na njem je upodobljena Marijina smrt in njeno vnebovzetje, kronanje nebeške kraljice, mistična podoba Kristusa kot vinske trte. Ko pridemo do prizora Marije Zavetnice, nas neprijetno preseneti psevdogotsko okno, ki so ga sredi freske predrli, da bi dobili popoldansko svetlobo za baročni oltar... Nad to kompozicijo je podoba klečečega moža, domnevno donatorja Matija Sticha, na • stropu in v rebrovju nad prezbiterijem pa so še Kristus, sv. Ana Samo-tretja, pa simboli evangelistov: vol (Luka), lev (Marko), angel (Matej) in orel (Janez). Okrog Kristusa so štirje angeli z znamenji njegovega trpljenja: biCem, trnovo krono, šibami in križem. Okoli sv. Ane pa so device mučenice: Barbara, Katarina, Doro- teja, Neža, Apolonija in Uršula. V sklepu prezbiterija je na severni strani slikar naslikal renesančno neobleCena Adama in Evo, na južni pa prizor pogubljene Luksorije, detomorilke. Na stenah okenskih vdolbin je upodobil Jesejevo koreniko - Kristusov rodovnik. Na vzhodni steni prvega okna bi znal biti upodbljen tudi slikarjev avtoportret, a to je le domneva. Glavni oltar naj bi bil postavljen leta 1768. V sredini je Karmeljska Marija z detetom, na obeh straneh sta njena starša sv. Joahim in sv. Ana, v gornjem delu pa prizor Marijinega kronanja s sv. Trojico. Zanimiva sta stranska oltarja, ki sta starejša, saj datirata v leto 1693. Na severni steni je kip trpečega Kristusa, oltar pa je ves »okrašen« s predmeti božje martre. V oltarju na južni steni je Janez Krstnik, ob strani sta kipa sv. Ane in sv. Elizabete, v zgornji etaži pa trije evangelisti: v sredini sv. Luka, na desni sv. Matej in na levi sv. Marko. Cisto na vrhu je kip sv. Barbare, ki pa ga pred letom 1773 še ni bilo, kakor piše Ignacij Orožen. Postanimo še hipec v bližini tega lepega hrama, kjer je že, sicer dokaj nespretno, celjski podobar Honjec odkrival freske. V letih 1965-68 pa je po naročilu sklada za posp.ševanje Marijegraška cerkev pri Laškem (Foto: Drago Medved) kulturnih dejavnosti Slovenije in občine Laško ter pod strokovnim vodstvom celjskega zavoda za spomeniško varstvo restavrator in akademski slikar Viktor Povše restavriral odkrite freske in številne tudi na novo odkril. Okoli cerkve je bilo do leta 1826 pokopališče, ki so ga odstranili hkrati z onim ob cerkvi sv. Martina v Laškem. Za njenim obzidjem so se ljudje skrivali pred Turki, toda dogodek iz leta 1573 nas pouCi, da je kdaj pa kdaj življenje zelo zamotano. Petega februarja so pridrli iz Jurkloštra kmečki uporniki, ki jih je vodil Ilija Gregorič, domačini pa se mu niso hoteli pridružiti. Raje so se skrili in zaprli za obzidje ma-rijagraske cerkve in počakali, da je Gregorič zvedel za novico o porazu kmečki vojske na Krškem polju. Potem ni več prodiral proti Laškemu, kmetje pa so odšli domov... Pod cerkvjo so štiri kapelice, ob vznožju hriba pa je leta 1735 dal laški meščan Tomaž Perger postaviti steber z Marijinim kipom, a ga je po 44 letih velel prestaviti v Laško na trg pri farni cerkvi, kjer stoji še danes. Do konca 18. stoletja so v postnem Času uprizarjali tudi pasijonsko procesijo, ki se je vila od Laškega do marija-graške cerkve. Dvanajst postaj križevega pota se je razvrstilo ob poti, zadnje ob kapelicah in križanje pred cerkvijo. Ta prizor velja za prve gledališke igre v Laškem, z jožefinskimi reformami v drugi polovi- ci 18. stoletja pa so jih odpravili. Se nekaj se je dogajalo okoli cerkve: na ška-pulirsko nedeljo, tisto, ki je bliže 16. juliju, so na praznik Marije Karmeljske do vojne prirejali procesijo, kjer so nosili Marijin kip, ki sicer domuje v posebni niši v severni cerkveni steni. In Cisto pri cerkvi je mežnarija, kjer je bil leta 1851 rojen Ivan To-polovšek, jezikoslovec, avtor mnogih strokovnih knjig in profesor na dunajski filološki fakulteti. SLOVENSKA DEDIŠČINA Drago Medved Pribežališče pri Mariji Karmeljski Slavko Adamlje grahova juha jagnječja zvita pečenka s prilogo radie v solati nadevana pomaranča Jagnječja zvita pečenka i SESTAVINE: jagnječje stegno (približno 1,8 kg), velik sop sveže ali posušene sivke, sol, poper, 2 žlici olivnega olja, žlica gorčice, Sop sena, 1,5 kg mladega krompirja, 800 g kuhanega fižola v zrnju, strok Česna, 250 g kisle smetane, 450 ml omake za pečenko, 2 žlici portskega vina, maslo, začimbe C AS PRIPRAVE: 30 minut + pečenje Stegnu odstranimo kost in ga povežemo v zvito pečenko. Z nožem naredimo nekaj zarez v meso in vanje zataknemo cvetove sivke. Meso začinimo in pečemo na vročem olju približno 30 minut, da je lepo popečeno z vseh strani. Premažemo z gorčico. V pekač damo seno, poškropimo z vodo. Dodamo nekaj vejic sivke in na to položimo pečenko. Pokrijemo jo s preostalim senom in Se enkrat poškropimo z vodo. Pekač pokrijemo s pokrovom ali alu folijo. Pečico segrejemo na 250°C. Pekač postavimo na dno pečice, temperaturo znižamo na 100°C in pustimo peci 2,5 do 3 ure. Krompir operemo in razpolovimo. Skupaj s fižolom, stisnjenim česnom in kislo smetano damo krompir v ponev, solimo in popramo. Pokrito dušimo 45 minut. Za omako vzamemo pečenkino omako, dodamo portsko vino in pokuhamo. Vmešamo kosmiče masla, po potrebi solimo in popramo in dodamo začimbe. Meso vzamemo iz pekača, odvijemo in narežemo na rezine. Oblijemo z omako in ponudimo s krompirjem. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan ocvrto pšenično meso krompirjeva solata z drobnjakom medene hruške z orehi Krompirjeva solata z drobnjakom SESTAVINE: 700 g mladega krompirja, 1/2 Čebule, kristalna morska sol, Črni poper, 3 žlice sonCiCnega olja, žlica jabolčnega kisa, kislica, drobnjak Kuhan krompir olupimo in se vročega narežemo v skledo. Potresemo ga z drobno nasekljano čebulo, soljo in sveže zmletim poprom ter zalijemo z oljem in kisom. Dobro premešamo in potresemo s sesekljano kislico m drobnjakom. ■ POLJSKA / REŠITEV SPORA Kmalu odhod karmeličank izAuschvvHza OBLETNICA / PO PETINDVAJSETIH LETIH Ali je Mariina Luthra Kinga res ubil James Eariy Ray? Ameriška kabelska televizijska mreža HBO je posnela pravi »sodni-show«, da bi z malih ekranov gledalci sami razsodili Michel Mrozinski, AFP VARŠAVA - Preselitev karmeličank iz nekdanjega nacističnega uničevalnega taborišča Auschvvitsh v nove prostore, ki so jim bili dodeljeni, bo trajalo Se nekaj tednov. Tako so včeraj sporočili vatikanski viri, potem ko je v Četrtek pristojni škof Ta-deusz Rakoczky »nerad in s težkim srcem« sporočil redovnicam odločitev nadrejenih, da bodo morale zapustiti Au-schvvitz, kamor so se vselile leta 1984. Namestitev samostana karmeličank v prostorih, v kateriih so imeli nacisti shranjen smrtonosni plin zyclon-B, ki so ga uporabljali za množično ubijanje Zidov, je vzbudilo pri židovski skupnosti val protesto.v. Židje so obtoževali katoliško cerkev, da hoCe »pokristjaniti holokavst«, po drugi strani pa je Poljska cerkvena hierarhija zatrjevala, da gre za molitev za vse žrtve Auschvvitza, med katerimi je bilo tudi mnogo katoličanov, med temi tudi Maksimiljan Kolbe, simbolj poljskega krščanskega protinaci-sticnega gibanja. Rešitev je bilo treba iskati na diplomatski ravni in papež je osebno Podprl pobudo, da je prišlo do srečanj med katoličani in židi na visoki ravni. Za katoliško cerkev sta na pogovorih sodelovala pariški nadškof kardinal Jean-Marie Lustiger in krakovski nadškof kardinal Franciszek Machar-ski. Leta 1987 so se v Ženevi načelno dogovorili, da bodo v roku dveh let v Auschvvitzu zgradili kršCansko-židovski »center dialoga in molitve«, v katerem naj bi namestili tudi karmeličanke iz Auschvvitza. Gradnjo centra je v glavnem financirala katoliška cerkev, dela pa so se začela z veliko zamudo, kar je zide se bolj vz-nevoljilo. Tako je sedaj prišlo Se zlasti na pritisk židovskih skupnosti, tik pred začetkom svečanosti ob 50 letnici upora v varšavskem getu, do sklepa, da se morajo karmeličanke izseliti. Svetovni židovski kongres je namrerC zagrozil, da se ne bo udeležil svečanosti, Ce vprašanje premestitve samostana ne bo rešeno in šele v Četrtek, po uradnem sporočilu cerkvenih oblasti, je podpredsednik židovskega kongresa kalman Sultanik potrdil udeležbo na varšavskih manifestacijah. • Pier Antonio Lacqua / Ansa VVASHINGTON - Četrt stoletja po umoru Martina Luthra Kinga bodo s pomočjo malega ekrana poskušali dokončno ugotoviti, Ce je »Črnskega apostola nenasilja« v memphiškem motelu Lorraine res ubil James Earl Ray. Iz zapora najstrožje varnosti v Nashvilleu (Tennessee) je Ray do sedaj zaman vpil svojo nedolžnost. Ta 64-letnik bo bržkone ostal za rešetkami do konca svojih dni, Ce ne bo naredila Čudeža mogočna ameriška kabeljska televizijska mreža HBO. Za Rayja je prav HBO poslednje upanje, ker je pod budnim očesom televizijskih kamer in za ceno 10 milijonov dolarjev uresničila mega-proces na meji med realnostjo in fikcijo. Njen cilj je zelo jasen: dokončno je treba ugotoviti, kdo je 4. aprila 1968 ubil voditelja afro-ameriške skupnosti na višku dramatičnega boja za uveljavitev človekovih pravic. V oddaji, ki je bila posneta z najbolj prefinjenimi tehnikami filmskega dokumentarca, nastopajo prave priCe, poklicni sodniki in odvetniki. Ne manjka niti konCna razprava v slogu Perryja Mesona, seveda bo o »usodi« Rayja odločala tudi prava porota. Film so posneli v neki memphiski sodni dvorani januarja in februarja, Ray pa je bil po zaslugi drage satelitske povezave med sodno dvorano in jet-nisko celico prava zvezda. Domnevni morilec je poskusa! porotnike prepričati, da ni kriv, da ga je v godljo pahnil zagonetni Raoul, za katerim lahko marsikdo zazna pravo zaroto proti Črnske- mu voditelju in ne more izključiti, da nima vmes svojih prstov tudi FBI. Da bi bila mera polna, pa je treba priznati, da je kabelska HBO edina dala Rayju priložnost, da se lahko učinkovito brani. Aretirali so ga namreč dan po zločinu na londonskem letališču in ker je marca leta 1969 priznal zločin, da bi se izognil nadaljnjemu sojenju in skoraj gotovi obsodbi na smrt, v bistvu Ray ni nikoli imel pravega procesa. Tri dni po priznanju je Ray vse zanikal, Ceš da je prevzel odgovornost za umor, da bi se izognil električnemu stolu. Bilo pa je že prepozno, saj ga ni vec poslušalo nobeno sodišCe. Končni udarec mu je zadala parlamentarna komisija, ki je leta 1978 »dokončno ugotovila« da je Martina Luthra Kinga z ostrostrelno puško ubil prav James Earl Ray. Komisiji pa ni uspelo ugotoviti, Ce je imel pomagače. Prav tako je komisija ocenila za neresnične Rayjeve trditve, da je puško kupil za Raoula in mu jo izročil pred tistim usodnim 4. aprilom. Sedaj se vsi sprašujejo, Ce bo ta »sodni-show« obnovil zanimanje za umor Martina Luthra Kinga. Vse bo odvisno od razsodbe porotnikov in od učinka, ki ga bo oddaja dosegla med gledalci. Izvedenci za sredstva javnega obveščanja se že kregajo med seboj o koristnosti in Škodljivosti te pobude, ki še oži mejo med realnostjo in fikcijo. Nobenega problema nima Ray, ki navaja, da je to zanj zadnja priložnost, da lahko predstavi »nevladno verzijo umora Martina Luthra Kinga«. - "f i eg SF§ jjpjj! j |w j BARENTSOVO MORJE / TRČENJE RUSKE JEDRSKE IN AMERIŠKE PODMORNICE 20. MARCA LETOS 20 metrov od katastrofe Ameriška podmornica zadelo rusko le 20 metrov od jedrskih reaktorjev in jedrskih raket MOSKVA - Za samih 20 metrov smo 20. marca ušli pravcati atomski katastrofi v Barentsovem Morju, kjer sta trčili ruska jedrska podmornica in ameriška podmornica. Vest je včeraj objavil dnevnik Rosijskaja Gazjeta, pri Čemer se naslanja na izjave kontraadmirala Alekseja Ovčarenka. Ameriška podmornica Grayling je trčila v rusko podmornico le 20 metrov od oddelka jedrskih reaktorjev. Ce bi podmornica zadela reaktorje bi oba reaktorja neizbežno eksplodirala. Nic manj katastrofalne ne bi bile posledice trčenje v bližnji oddelek raket, v katerem )e bilo shranjenih 16 raket z jedrskimi konica-nh za skupnih veC dese- tin megatonov moči. Vest o incidentu v Barentsovem morju je 22. marca objavila ruska agencija Itar-Tass, ki pa ni javila nacionalne pripadnosti druge podmornice. Nekaj ur zatem je Pentagon priznal, da je šlo za ameriško podmornico Grayling iz razreda Sturgeon, pri čemer je dodal, da je prišlo do nesreče v mednarodnih vodah, torej izven ruskih teritorialnih voda. V članku Rosijskaje kazjete je drug kontraadmiral, Valerij Aleksin, zvrnil krivdo za nastali incident na ameriško podmornico. Le-ta naj bi vedela za prisotnost ruske podmornice, ko pa je izgubila akustični kontakt z njo, se ji je nevarno približala in jo tudi zadela. Aleksin pri tem dodaja, da se je kapitan Graylinga pri tem obnašal kot kak pobalin, ki po storjeni potegavščini zbeži, kot da se nic ne bi zgodilo. Ameriška podmornica je prav tako zapustila prizorišče nesreče, ne da bi priskočila na pomoč okvarjeni ruski podmornici, kot je to dolžnost v takih in podobnih primerih. Aleksin je na koncu Se protestiral zoper prisotnost ameriških podmornic v Barentsovem morju. Dejal je, da so Rusi močno zmanjšali prisotnost jedrskih podmornic ter so povsem opustili »križarjenje« le-teh pred ameriško obalo, medtem ko Američani niso se podvzeli podobnih pomirjujočih ukrepov. Nesreče podmornic VVASHINGTON - Kljub temu, da je morje Široko in globoko, pa se je v zadnjih desetletjih pripetilo nič koliko nesreč, v katerih so bile soudeležene podmornice. Kalifornijski Press Telegraph poroča, da so od leta 1983 do leta 1989 zabeležili 42 nesreč ameriških podmornic. V kar 28 od teh so bile udeležene druge ameriške vojne ladje. Ameriški časopis bolj skopo piše o teh nesrečah: omenja le pet »trženj med ameriškimi podmornicami, trčenjem s torpednim čolnom in s 15 vojnimi vlačilci. V vseh teh nesrečah naj bi umrl le en ameriški mornar. Mnogo bolj podrobnejše in je pisanje onesrečah ruskih (sovjetskih) podmornic. V zadnjih 25 letih naj bi zabeležiti deset hujših nesreč. 24. maja 1968 je iz eksperimentalne jedrske podmornice začela uhajati radioaktivna snov: devet mrtvih. 12. aprila 1970 je v Atlantskem morju pri Španiji izginila podmornica razreda november: 88 mrtvih; 21. avgusta 1980 je požar uničil podmornico pri japonskem otoku Okinavva: 9 mrtvih in 50 ranjenih; junija 1983 se je v severnem Pacifiku pri Kamčatki potopila jedrska podmornica razreda Chartie: 90 mrtvih; 18. septembra 1984 je jedrska podmornica razreda Victor trčila v sovjetsko trgovsko ladjo v Gibraltar-ski ožini: samo materialna Skoda; 3. oktobra 1986 se je razplamtel požar v jedrski podmornici razreda Yankee, ko je ptila nedaleč od Ber- mudov. Podmornica, ki ji je priskočila na pomoč sovjetska trgovska ladja, se je potopila tri dni po nesreči: najmanj 3 mrtvi; aprila 1989 se je podmornica Komsomolec pogreznila severno od Norveške: 42 mrtvih. Ameriške oblasti so govorile o jedrskem onesnaženju; 26. junija 1989 je med plovbo v Barentsovem morju požar zajel podmornico razreda Echo 2; 27. septembra 1991 je med vež-banjem v Belem morju zaradi tehnične napake eksplodirala raketa na krovu jedrske podmornice. Gorivo je onesnažilo moije; 29. maja 1992 je v jedrski podmornici ivske Hote severno od Se-veromorska eksplodiral električni tlačilec: en mrtev in 5 ranjenih. NOVICE Nemške policiste so obtožili Niso posegli proti neonacistom BERLIN - Sodstvo s Frankfurta na Odri (nekdanja NDR) je formalno obtožila tri policiste, da niso posegli, ko je skupina skinheadov pretepala nekega angolskega državljana, ki je nato podlegel težkim poškodbam. To se je zgodilo 25. novembra leta 1990 v Eber-svvaldeju, severozahodno od Frankfurta na Odri. Med procesom proti neonacističnim nasilnežem, ki so bili obsojeni na zaporne kazni do Štiri leta, se je enemu policistu zareklo in je priznal, da je izvidnica prisostvovala pretepu, a ni posegla, ker ji ni bilo ukazano. Brandona Leeja ubila prava krogla NEW YORK - Obdukcija je potrdila, da je filmskega igralca Brandona Leeja ubila prava krogla. Med snemanjem filma »The Crow« so morali vanj streljati s slepimi naboji, ki pa so bili po vsemu sodec pravi. Preiskovalci morajo sedaj ugotoviti, kako so se v pištoli s slepimi nahajali i pravi naboj. Z bombami nad dacarje ATENE - Dva obrtniško izdelana peklenska stroja sta prejšnjo noč uničila avtomobila dveh davčnih izterjevalcev v središču Aten. Pred štirimi dnevi so jo podobno skupili drugi avtomobili davčnih izterjevalcev. Preživel je padec z 22 nadstropja LONDON - 26-letni Christopher Sagger se je res rodil pod srečno zvezdo, saj je prejšnjo noC v Manchestru preživel padec z 22 nadstropja. Neki očividec je povedal, da je srečnež padel točno na streho neke nissan micre in se po nekaj sekundah spravil na tla. Zdravniki so mu ugotovili zlom komolca in rano na vratu. Težje jo je skupila micra, saj ima popolnoma uničeno streho. V Savdski Arabiji obglavili pet razpečevalcev mamil RIAD - V Tabuku (severozahodni del Savdske Arabije) so včeraj javno obglavili pet razpečevalcev mamil, ki so v državo pritihotamili ogromne količine hašiša. To so prve usmrtitve po 19. februarju, ker med praznovanjem ramazana ne izvajajo smrtnih obsodb. Britanski marinci bodo branili ribiče LONDON - Britansko obrambno ministrstvo je sklenilo, da bodo ribice v Rokavskem prelivu branili pred francoskimi ribici neoboroženi kraljevski mornariški strelci. Filipinske »družice« tožijo japonsko državo TOKIO - Skupina osemnajstih filipinskih »družic«, žensk, ki jih je japonska vojska med drugo svetovno vojno - tedaj so bile stare 13 ati 14 let - ugrabila, da bodo delale družbo japonskim vojakom, je sedaj tožilo japonsko državo; vsaka izmed njih zahteva 175.000 dolarjev odškodnine. To je prvi pravni postopek filipinskih žensk proti Japonski, medtem ko so pred časom proti tokijskim oblastem sprožile podobno tožbo korejske ženske. Po neuradnih podatkih so japonski vojaki v drugi svetovni vojni ugrabili od 100 do 200 tisoč žensk in jih prisilili v prostitucijo. Večina jih je bila s Koreje, mnogo pa je bilo tudi Filipink, Kitajk in Indonezijk. (AFP, AP) Prfmvlia: Silvo Kovač, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. belgijski skladatelj, pevec in dirigent iz 16. stoletja (Orlando di), 6. poljski slikar (Eugeniusz), 9. veliko finsko jezero, tudi Enare, 10. krilo rimske konjenice, 11. francoska pisateljica, Chopinova prijateljica (George, Mala Fadette), 12. puC, prevrat, 13. pod. 14. dolgorepa tropska papiga, 15. kemijski znak za nikelj, 16. nemški skladatelj in pianist, mojster romantične simfonije (Johan-nes), 17. videz, 19. kajenje, 20. temen dežni oblak, nimbus, 24. bojna igra v Čast mrtvemu junaku pri starih Slovanih, 26. najvecji namišljeni krog na Zemlji, ekvator, 29. obdelovanje zemlje, 30. ime Češkega pisatelja Jira-ska, 31. zastarel naziv za vrv, 32. slovenska pevka (Neca), 33. telesna poškodba, 34. kratka palica z odebeljenim koncem, 35. barva kože, ten, polt, 36. osebni zaimek, 37. frigijski kralj v grški mitologiji, ki se mu je ob dotiku vse spremenilo v zlato. Navpično: 1. kos za prenašanje listja, 2. ugotavljanje posameznih sestavin kemijske spojine ali zmesi, 3. glavno mesto države na jugu Arabskega polotoka, 4. huda jeza, bes, 5. kratica najveCje športne prireditve, 6. neprijeten duh, 7. znamenje za preplah, 8. hrvaški slikar iz prve polovice 19. stoletja (Vjekoslav), 12. delavec v javni oziroma državni službi, 14. Švedsko zimskošportno srediSCe, 16. strehica nad kolesom, 18. začetnici temnopolte pop pevke Jones, 21. predlog, 22. slovnično število, 23. nizozemski polarni raziskovalec, ki je leta 1596 odkril Spitsberge in medvedji otok (VVillem), 25. zver iz družine mačk, 26. ljubkovalna oblika imena Rafael, 27. ime francoskega avtomobilskega dirkača Prosta, 28. sposobnost hotenja, 31. rimski pesnik, ki ga je cesar Avgust izgnal v Tome ob Črnem morju, 33. slovenski biolog (Miroslav), 35. kemijski znak za tulij. sepijAj 'euo timat IPt ‘utaz ‘>[py ‘a?o ‘siojv ‘JO ‘^iuaej ‘euzuj ‘quiiu ‘e(e^ ‘pa[8zi ‘smqeig ‘in ‘eram ‘ep ‘jepn ‘pueg ‘eje ‘utrni ‘ossep :ouAejopoy\ A3xisan f Naloga 81 Naloga 82 j Šahovska naloga St.: 81 Luik - Voorema / SZ 1978 Beli kmetje ob pomoči lovskega para in težkih figur že stegujejo lovke po Črnem kralju. Osamljena Črna dama na nasprotnem krilu šahovnice sama ne more obračunati z belim kraljem. Toda črni, ki je na potezi, v napad pripelje sveže moCi, ki omogočijo tudi zmagovito kombinacijo. Šahovska naloga St.: 82 Študija F. Saavedra 1895 Skoraj sto let stara končnica / beli kmet na Sesti vrsti se spopade z nasprotnikovo trdnjavo / je nastala v praktični partiji in avtor je z analizo odkril skrivnostne poti do zmage belega. Pot do zmage belega, ki je na potezi, je malce duhovita, zato se jo splača poiskati! Rešitev naloge st.: 79 Botvinnik je s potezo lLa3! hrabro ponudil žrtev lovca l...Da3: Na umik dame l...De8 sledi 2.Dc7+ Kg8 3.Le7 Sg4 4.Dd7 in beli kmet napreduje. Sledi Se žrtev skakača 2.Sh5+! gh5 Ce Črni ne sprejme žrtve in igra 2...Kh6 3.Sf6: Dcl+ 4.Kf2 Dd2+ 5.Kg3 Dc3+ 6,Kh4 Dd4+ 7.Sg4+ se beli ubrani Šahov. V partiji je sledilo: 3.Dg5+ Kf8 4.Df6+ Kg8 5.e7! in beli je zmagal! Rešitev naloge St.: 80 že s prvo potezo l.Lf3! želi beli odstraniti Črnega lovca z diagonale, obenem pa grozi 2.Lc6+ Na l...Lf3: 2.h7: na l...Lbl 2.Lc6 mat. Smislov poskusa zaplesti položaj z manevrom l...b5+ Beli je previden in odigra 3.Kc3! in na 2...Sg5 3.h7 in Smislov se je vdal! Beli ne sme vzeti strupenega kmeta 2.Kb5:? zaradi 2...Sd4+ in izgubi lovca na f3. Na 3...Lh7: 4,Lc6 mat: na 3...Sh7: 4.Le4 z zmago. 24 Sobota, 3. aprila 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE £ EVROPA / NA ZAHODU OBČASNE PADAVINE ALPE JADRAN / OBLAČNO IN PADAVINE Nad Atlantikom je obsežno območje nizkega zračnega pritiska, ki bo doseglo zahodno Evropo. Nad severnim Sredozemljem pa bo ciklonsko območje s frontalnim valom. Ob severovzhodnih vetrovih bo dotekal k nam hladen in vlažen zrak. V zahodni Evropi in Sredozemlju bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami, drugod sončno. C A sredlSCe središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 *** *** 30-50% 10-30 im sL- sL- »X- • ••• 30-60 nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 3/10 TRST........ -/- CELOVEC....... -/- BRNIK....... 0/11 MARIBOR...... 2/9 CELJE...... -2/12 NOVO MESTO... -3/8 NOVA GORICA.. 6/14 MUR. SOBOTA... 1/9 PORTOROŽ..... 8/12 POSTOJNA..... 5/8 ILIRSKA BISTRICA. 6/8 KOČEVJE....... 1/11 ČRNOMELJ......- 1/9 SLOV. GRADEC.. -2/10 BOVEC....... 4/11 RATEČE........ -2/12 VOGEL.........- -1/3 KREDARICA..... -2/- VIDEM..,.... -/- GRADEC........ -/- MONOŠTER...... -/- ZAGREB........ 5/8 REKA........ 9/11 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI........... -/5 STOCKHOLM..... 1/6 K0BENHAVN..... 4/8 MOSKVA........ 1/7 BERLIN............ 2/12 VARŠAVA....... 4/- LONDON........ 0/11 AMSTERDAM..... 6/9 BRUSELJ........... 6/10 PARIZ............. 2/11 DUNAJ............. 4/10 MUNCHEN....... 7/8 ZURICH............. 2/4 ŽENEVA.......- 3/6 RIM.............. 10/11 MILANO............ 7/14 BEOGRAD....... 2/12 BARCELONA....- -/- BUKAREŠTA..... -/14 INSTANBUL..... //- MADRID............ 1/11 LIZBONA........... 9/14 ATENE............. -/15 LARNAKA....... 14/18 TUNIS.............. -/- MALTA.............. -/- SLOVENIJA Kope........... -/- Vrhe........... -/- Lontovž........ -/- Stari vrh...... -/- Rogla.......... 30/40 Kanin.......... -/70 Cerkno......... -/- Soriška planina,. -/30 Vogel.......... -/30 Kohla.......... -/- Mariborsko Pohorje..... 20/30 Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... 15/20 Rog - Črmošnjice -/- Prvine......... -/- Jezersko....... -/- Ulovka........ -/- Krvavec........ -/- Črni vrti...... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLANUA-JK Cimolais....... -/- Claut.......... -/- Piancavallo.... 0/20 Zabnice/Ovčja v. -/- Raibl.......... -/- FomiAvoltri.... -/- FomidiSopra.... -/- Paluzza-Timau.... -/- Paularo........ -/- Pontebba....... -/- Pradibosco..... 20/4) PratoCamico.... -/- Zoncolan....... -/- Sauris......... -/- S.la Chianzutan. -/- Nevejskosedlo.. 20/110 Višarje........ 35/60 VENETO Sappada........ 0/50 KOROŠKA Podklošter..... -/35 BadKleinkirch.... 20/50 Pliberk/Peca... -/30 Sloveniji Plajberk -/50 Dobrač......... -/30 Nassfeld/Mokrine 60/80 Spittal/Goldeck. 5/55 Heiligenbiut... 20/140 Katschberg..... 60/80 Koralpe/Golica. -/30 Kotsch./Mautti.. 20/30 Mallnilz....... 10/150 AVSTRIJA Ariberg........ 35/330 Seefeld........ 20/70 Kiizbuhel...... 10/75 Obertauem...... 120/220 ZellamSee...... 20/100 Schladming/PI... 10/100 CESTE PO SLOVENIJI Suhe in normalno prevozne. V prometu ni zastojev in na mejhnih prehodih ni potrebno čakati na prestop. Slovenija: Sosednje pokrajine: Oblačno, občasno bo de- Oblačno bo, ob Jadranu Zevalo. Najnižje jutranje in na severnem Hrva-temperature bodo od 2 skem bo rahlo deževalo, do 7, najvišje dnevne od Ob Jadranu bo pihala bu-5 do 10° C. rja. V Sloveniji: Obeti: V zahodnih krajih bo V ponedeljek bo spre-pretežno oblačno, dru- menljivo oblačno s posa-god delno jasno z zmer- meznimi plohami. no oblačnostjo. V notranjosti bodo posamezne plohe. PRETOK REK Pretok rek v m9 na sek. ob 7.uri Mura, G.Radgona: 100, Drava HE Dravograd: 150, Sava Radovljica: 8, Sava Radeče: 60, Sava HE Mavčiče: 8; Sora Škofja Loka: —; Ljubljanica Moste: 14, Savinja Laško: 7; Krka Podbočje: 28, Kolpa Radenci: 31; Soča Solkan: 21. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 108, Drava HE Dravograd: — Sava Radovljica: 36, Sava Radeče: 100, Sava HE Mavčiče: —Sora Suha: 100, Ljubljanica Moste: 55, Savinja Laško: 88; Krka Podbočje: 89, Kolpa Radenci: 101; Soča Solkan: 172. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.38 in zašlo ob 19.33. Dan bo dolg 12 ur in 55 minut. Luna bo vzšla ob 15.40 in zašla 04.27. PLIMOVANJE Danes: Danes: ob 1.25 najnižje -28 cm, ob 7.10 najvišje 29 cm, ob 13.17 najnižje -43 cm, ob 19.44 najvišje 48 cm. Jutri: ob 1.59 najnižje -39 cm, ob 7.53 najvišje 36 cm, ob 13.53 najnižje -46, ob 20.13 najvišje 54 cm. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju device, element zemlja. Sejemo lahko vrtnine s podzemnimi plodovi, kot so korenje, pesa, peteršilj, koleraba, sadimo pa tudi krompir in topinambur. V VEDNOST Tudi marca premalo padavin Janez Markosek Minil je prvi mesec meteorološke pomladi. Zbrali smo že podatke za meteorološko postajo v Ljubljani, za druge kraje, kjer imamo meteorološka opazovanja, pa imamo zaenkrat na voljo samo podatke o količini padavin. Marec (sušeč) sicer ni bil tako izjemno suh kot prva dva meseca letošnjega letaj vendar je bila mesečna količina padavin v vseh krajih manjša od dolgoletnega povprečja, ki velja za posamezen kraj. Največ padavin, od 60 do 80 mm, je padlo na Dolenjskem, v Beli krajini in ponekod na Notranjskem. Omenjena količina padavin pomeni približno 85 odstotkov povprečne vrednosti. Drugod po Sloveniji smo zabeležili le od 16 do 52 odstotkov povprečne mesečne količine padavin. V Ljubljani je v sedmih padavinskih dneh padlo 34,4 mm padavin, kar je dobra tretjina povprečne vrednosti. V pr- vem četrtletju je v Ljubljani padlo Sele 42,8 mm padavin. Podobno, le 35 mm, so v Ljubljani v prvih treh mesecih izmerili leta 1890. Tisto leto je bilo nasploh zelo suho, saj je vse leto padlo le 784 mm padavin, povprečna letna vrednost pa je blizu 1400 mm. Padavin ni bilo tudi v minulem tednu. Prejšnjo soboto in nedeljo in na začetku tedna je bilo vetrovno in hladno. V nedeljo se je ciklon, ki je nastal nad južno Italijo in Jonskim morjem, pomaknil proti Panonski nižini. Nad Zahodno Evropo in Alpami je bilo območje visokega zračnega pritiska. V Sloveniji je pihal močan severni do severozahodni veter, ki je v notranjosti dosegel tudi do 200 m/s. V torek je ponehal in do konca tedna je bilo sončno in vsak dan topleje, včeraj pa se je vreme od zahoda začelo slabšati. ( \ Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce iff M M <&L M ci OVEN 21-3/204 : Ce razmišljate o hitrem zaslužku, je morda zdaj pravi trenutek za prodajo, nakup ali oddajanje nepremičnin. Pomenite se se s partnerjem! BIK 214/20-5 : Živahno družabno življenje vam daje dobre možnosti za novo ljubezen in nove izzive, saj je Bikec brez svoje ljubezni sicer preveč osamljen. DVOJČKA 21-5/21-6 : Nakopičilo se vam je polno idej in zato težav. Dan je prekratek za uresničevanje in zadovoljevanje vseh vaših apetitov, zato bodite bolj selektivni. RAK 22-6/22-7 : Pomlad je tu in z njo tudi dnevi, ko se boste izmenično počutili na vrhuncu svojih moči ali na samem dnu. Postavite se po robu samopomilovanju. LEV 23-7/23-8 : Različne ovire in izrabljeni izgovori so za vas nepojmljivi, zato boste morali vložiti nadčloveški napor, če boste hoteli ohraniti mir v svoji zvezi. Se splača? DEVICA 24-8/22-9 : Pazite se pred hazardom in pastmi, ki jih prinaša navidezno sprejemljiva finančna ponudba. Zavrnitev ali sprejem: dobro razmislite, preden se odločite. TEHTNICA 23-9/22-10 : Ce se boste izognili skušnjavi, da pretiravate pri delu in se pazili pred čustveno izčrpanostjo, se vam bo najbrž posrečilo obdržati odlično ravnovesje. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ljubezen in romantika delata čudeže - celo iz vas naredita pohlevno ovčko. Naleteli ste na pravo osebo, ki vas uspešno ovija okoli malega prsta... STRELEC 23-11/21-12 : Vaše finančne zadeve so nekoliko zastale, kar je tudi najboljše, saj vam okoliščine niso bile naklonjene. To ste ugotovili že sami. KOZOROG 22-12/20-1 : Vaša poslovna pričakovanja in obeti so popolnoma uresničljivi, to vam postaja iz dneva v dan bolj jasno. Se bolj se zavzemite. VODNAR 21-1/19-2 : Iščete malo ljubezni in veliko sprostitve ter načrtujete krajši izlet: prijetno boste presenečeni. Vendar vse ne bo po vaše... RIBI 20-2/203 : Poslovno-financne zadeve so obetavne, zato je obdobje primemo za nadaljevanje že začetih projektov in preverjanje vseh drobnih detajlov. NATO / PRIMERJAVA PRORAČUNOV CLANIC ZAVEZNIŠTVA Manj sredstev za vojsko v večini zahodnih držav Kanada +0.7% Nizoz. -1.4% Portugalska -3.4% VB [ -4.1% Norveška +0.9% —2.1% -3.1 % -1.4% r Turčija +3.3 Luks. ZDA -5.9% r Danska -3.7% Skupno: - 4.7% NATO ?• krči sredstva Krčenje proračunskih sredstev članic pakta NATO za oboroževanje in vojsko 1991 - 1992 * Podatki niso na razpolago__ Vir: Somnath Sen, profesor ekonomije, Univerza v Birminghamu, Anglija AP/Alan Baseden n SOMALIJA / PO SKORAJ DVEH LETIH ZASTOJA n Prva pošiljka banan Življenje se obnavlja Obnova izvoza sadja je pravi izziv MOGADIS - Njeno eksotično ime »Peail Reefer« nam vzbuja spomin na bisere, na rajsko življenje južnih morij. To je prva trgovska ladja za prevoz banan, ki je po novembru 1991 izplula iz nekega italijanskega pristanišča namenjena v Somahjo. Vsa Cas bi se morala se privezati ob drugem pomolu moga-diškega pristanišča. To je mala ladja, ki ima le nekaj vec kot 1000 BRT, a bo imela zase celoten pomol, ki so ji ga v znak upanja in dobre volje odstopili Američani. »Pearl Reefer« bo izkrcala lepenko, kmetijska kemična razpršila in motorno olje, vkrcala pa bo banane in lubenice za italijanski trg. To je prva pošiljka somal-skega sadja, ki bo odplula v Evropo. Z njo vstopa skozi na stežaj odprta vrata upanje, da bo Somalija postopoma obnovila svoj izvoz sadja, saj je o izvozu Živine še preuranjeno govoriti, ko se države Se ni izvlekla iz državljanske vojne. Resnici na ljubo je tudi ta prva pošiljka banan in lubenic pravi izziv, a tudi dokaz, da se življenje postopoma obnavlja. BRUSELJ - Splošna gospodarska recesija in padec komunizma sta glavna razloga za zmanjšanje stroškov za oboroževanje skoraj vseh držav članic pakta NATO. Podatki se nanašajo na primerjavo državnih proračunov za leti 1991 in 1992, izdelal pa jo je profe’sor ekonomije na birmionghamski univerzi Somnath Sen. Poleg splošnega pomembnega podatka, da so države pakta Nato v letu 1992 potrosile za vojsko 4, 7 odstotka manj kot v prejšnjem letu, so zanimivi podatki za posamezne države, iz katerih izhaja, da so Turčija, Grčija, Norveška in Kanada povečale izdatke za vojsko, pri čemer je na prvem mestu Turčija s 6, 3 odstotnim povečanjem. Najbolj je svoj obrambni proračun oklestila Belgija (-19 odst), znatno pa so stroške za vojsko znižale tudi ZDA (AP) ZDA / NAČRTOVALI SO UMORE ZIDOV IN ATENTAT NA IZRAELSKO VELEPOSLANIŠTVO Aretirali Abu Nidalovo »peto kolono« VVASHINGTON - Ameriško pravosodno ministrstvo je sporočilo, da so onesposobili skupino Abu Ni-dalovih teroristov, ki je v ZDA pripravljala umore ameriških Zidov in atentat na izraelsko veleposlaništvo v VVashingtonu. Skupino so sestavljali štirje Arabci: Taufik Musa, Zein Isa, Saif Mižmeh in Luie Miz-meh. FBI trdi, da je z njimi Abu Ni-dal v bistvu ustanovil ameriško »peto kolono« svoje palestinske teroristične organizacije. Z delovanjem je skupina začela že leta 1986, njen cil pa je bil zbiranje pristašev, denarja in orožja, ki so ga pošiljali raznim terorističnim celicam po vsem svetu. Preiskovalci navajajo, da je skupina med nedavnim obiskom v Mehiki dobila podrobne načrte za svojo teroristično dejavnost na ameriškem tlu. Taufik Musa pa je bil med drugim v tesnih stikih z vodstvo Abu Nidalove organizacije v Alžiru. Trojico Arabcev so aretirali v St. Luisu, četrti pa je že dalj časa v zaporu, kjer prestaja kazen dosmrtne ječe, ker je skupaj z ženo Mario z nožem zaklal svojo 16-letno hčer. FBI je bila že dalj časa na sledi temu Arabcu, tako da so bile v stanovanju prisluškovalne naprave, ki so zabeležile dramatične trenutke umora. Ko je oče zadajal smrtne vbode hčeri, jo je mati držala in vpila: »Umri bito, hčerka moja!« Preiskovalci so prepričani, da je hči po imenu Palestina staršem grozila, da bo javila očetovo pripadnost Abu Nidalovi skupini in da sta jo zato ubila. Trenutno pa nimajo nobenega dokaza, da bi bila ta skupina vpletena v atentat na newyorški Svetovni trgovski center. Po vsemu sodeč še ni prišlo do skupnega nastopa islamskih fundamentalističnih teroristov z raznimi odpadniškimi palestinskimi terorističnimi skupinami. Vsi upajo, da bodo prevelike ideološke razlike preprečile skupne nastope, ker bi v nasprotnem primeru bile posledice za ves zahodni svet izredno dramatične. V svojih terorističnih akcijah so islamski skrajneži do sedaj dokazali precejšnjo »nestrokovnost«, medtem ko ta ne manjka Abu Nidalovcem in ostali »levičarskim in laičnim« palestinskim skrajnežem. Ce bi torej te skupine posredovale svoje znanje in izkušnje fundamentalistom, jih bi težko zaustavili. (Ansa) V St. Louisu so aretirali Luiea Mižmeha (Telefoto AP)