Acta agriculturae Slovenica, 118/1, 1–16, Ljubljana 2022 doi:10.14720/aas.2022.118.1.2011 Original research article / izvirni znanstveni članek Odločanje kmetov z območja Haloz o vključevanju v kmetijsko-okoljske ukrepe za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja Ana NOVAK 1, 2, Tanja ŠUMRADA 1, Majda ČERNIČ ISTENIČ 1, Emil ERJAVEC 1 Received December 22, 2021; accepted January 03, 2022. Delo je prispelo 22. decembra 2021, sprejeto 3. januarja 2022 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Slovenija 2 Korespondenčni avtor, e-naslov: ana.novak@bf.uni-lj.si Farmers’ decision to participate in agri-environmental mea- sures for the conservation of extensive grasslands in the Haloze region Abstract: Understanding the factors that influence farm- ers’ decisions to participate in agri-environmental measures (AEMs) is crucial to meeting the environmental goals of agri- cultural policy. We investigated the factors of farmers’ involve- ment in AEM aimed at maintaining extensive grassland use by analysing data from a survey of 258 farms and 40 interviews with farmers in the Haloze region. Results show that, in addi- tion to adequate payment, farmers’ attitudes towards grassland conservation and their self-identity are also important factors in increasing their willingness to join AEMs. A production-ori- ented view of farming prevailed among the interviewed farmers, with grassland conservation being important to them primarily in terms of maintaining a tidy landscape and achieving produc- tion and economic goals, while biodiversity conservation was often of negligible importance. The results indicate the educa- tional and extension need in terms of farmers’ understanding of the relationship between agriculture and nature conservation. The latter can be encouraged by strengthening advisory support and the use of locally and practically oriented knowledge trans- fer approaches, as well as by introducing result-based AEMs. Key words: agri-environmental schemes; farmers’ partici- pation; decision-making process; social capital; self-identity; biodiversity; grassland conservation, Slovenia Odločanje kmetov z območja Haloz o vključevanju v kmetij- sko-okoljske ukrepe za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja Izvleček: Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na odločitev kmetov za vključitev v kmetijsko-okoljske ukrepe (KOU), je ključnega pomena za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev kmetijske politike. Z analizo podatkov, ki smo jih pridobili z anketo na 258 kmetijah in z 40 intervjuji s kme- ti na območju Haloz, smo raziskali dejavnike vključevanja kmetov v KOU, ki so namenjeni ohranjanju ekstenzivne rabe travinja. Največji vpliv na pripravljenost kmetov za vključevanje v KOU so imeli višina plačila in s tem vpliv ukrepa na dohodek kmetije ter odnos kmetov do kmetijske dejavnosti in ohranjanja narave. Med anketirani kmeti je pre- vladovala osredotočenost na proizvodnjo, medtem ko so po- men ohranjanja travinja povezovali predvsem z zagotavljan- jem urejene krajine ter doseganja proizvodnih in ekonomskih ciljev. Ohranjanje travinja iz vidika biotske pestrosti je imelo med večino anketirancev manjši, pogosto zanemarljiv po- men. Rezultati kažejo na potrebo po okrepitvi izobraževanja z namenom izboljšanja razumevanja povezav med kmetijst- vom in naravo. Slednje je mogoče spodbuditi s krepitvijo sve- tovalne podpore ter uporabo lokalno in praktično naravnanih pristopov prenosa znanja, pa tudi z uvedbo rezultatsko zas- novanih KOU. Ključne besede: kmetijsko-okoljski ukrepi; vključanje kmetov; odločitveni proces; socialni kapital; samoindentiteta; biotska pestrost; ohranjanje travinja; Slovenija Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 20222 A. NOVAK et al. 1 UVOD Kmetijsko-okoljski ukrepi (KOU) Skupne kmetijske politike (SKP) so pomembno orodje zmanjšanjevanja ne- gativnih vplivov kmetijstva na okolje in naravo ter ohra- njanja pozitivnih učinkov kmetijstva v Evropski uniji (EU) (ECA, 2011). V okviru KOU kmetje prejmejo pla- čilo v zameno za prostovoljno izvajanje nadstandardnih kmetijski praks, ki so usmerjene k ohranjanju biotske pe- strosti, varstvu voda in tal ter blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe (Uthes in Matzdorf, 2013). Raziskave o učinkih KOU ugotavljajo nekatere pozi- tivne vplive (Poláková in sod., 2011; Batáry in sod., 2015), vendar so ti pogosto nezadostni (Kleijn in sod., 2006; Ka- ligarič in sod., 2019), zato je treba raziskati možnosti za izboljšanje in povečanje uspešnosti KOU (ECA, 2011). Pomanjkljivosti se lahko kažejo predvsem v šibki inter- vencijski logiki pri načrtovanju ukrepov, neustreznem pristopu k izračunu višin podpor in premajhni ciljnosti ukrepov glede specifičnih okoljskih potreb (ECA, 2011; Batáry in sod., 2015). Podobne pomanjkljivosti kmetij- sko-okoljskih plačil se kažejo tudi v Sloveniji (Erjavec in sod., 2018), kjer se kmetijsko-okoljski ukrepi izvajajo od leta 1999 (Travnikar in Volk, 2016). Šibkost ukrepov se dodatno odraža v razmeroma majhnem interesu kmetov za vključitev vanje (Žvikart, 2010; Žgavec in sod., 2013; Kaligarič in sod., 2019). Zadostno zanimanje kmetov za sodelovanje v KOU lahko poveča verjetnost za uresničitev ciljev politike (Wilson & Hart, 2000), zato je za oblikovalce ukrepov koristen vplogled v dejavnike, ki vplivajo na odločanje kmetov (Falconer, 2000). Dejavniki odločanja kmetov za sodelovanje v KOU so bili v tujini predmet številnih raz- iskav (npr. Brotherton, 1989; Wilson in Hart, 2000; Ruto in Garrod, 2009; Defrancesco in sod., 2007), nekaj pa jih je bilo opravljenih tudi v Sloveniji. Slednje ugotavljajo, da so med ključnimi razlogi za majhno zanimanje kmetov za sodelovanje v KOU pogoji ukrepov, ki zahtevajo večje prilagoditve tehnologij pridelave na kmetiji (Pust Vučaj- nik in Udovč, 2008; Žgavec in sod., 2013), nestimulativ- na finančna nadomestila (Živkart, 2010; Žgavec in sod., 2013) in premajhna informiranost kmetov o KOU (Pust Vučajnik in Udovč, 2008; Žgavec in sod., 2013; Špur in sod., 2018). Vključevanje kmetov v kmetijsko-okoljske ukrepe lahko pomembno vpliva na ohranjanje kmetijskih obmo- čij z visoko naravno vrednostjo (angl. High Nature Va- lue areas) (Signorotti in sod., 2013), ki obsegajo predele Evrope, kjer kmetijstvo predstavlja prevladujočo rabo ze- mljišč in podpira ugodno ohranitveno stanje naravovar- stveno pomembnih vrst in habitatov (Paracchini in sod., 2008). Območja z visoko naravno vrednostjo so precej ogrožena zaradi procesov intenziviranja kmetijstva na eni strani in opuščanja kmetovanja na drugi (Cunder, 2008; O’Rourke in Kramm, 2012). V Sloveniji med območja z visoko naravno vre- dnostjo uvrščamo tudi gričevnate Haloze v spodnjem Podravju (Ivanjšič idr., 2020), kjer so se zaradi posebnih naravnih in socio-ekonomskih dejavnikov ohranili eks- tenzivni načini kmetovanja (Korošec, 2019), ki so soo- blikovali suhe traviščne habitatne tipe (Lipovšek, 2015). Med njimi so tudi polnaravna suha travišča in grmišč- ne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (* po- membna rastišča kukavičevk) (6210*), ki so varovana v okviru Direktive EU o habitatih (Direktiva 92/43/EGS) in so zaradi svoje ogroženosti predmet posebnega akcij- skega načrta Evropske komisije za njihovo za ohranitev in obnovo (EC, 2019). Eden izmed glavnih varstvenih instrumentov, ki ga je za območje Haloz predvideval Program upravljanja območij Natura 2000 v obdobju 2015–2020 (Vlada RS, 2015), je bil ciljni kmetijsko-okoljski ukrep Posebni tra- viščni habitati (ukrep HAB), ki naj bi spodbujal ohranja- nje ekstenzivnih načinov rabe trajnega travinja. Kmetje so se z vključitvijo zavezali k pozni košnji oziroma paši in gnojenju travnikov zgolj z organskimi gnojili (MKGP, 2020). Vendar pa je bilo med kmeti na območju Haloz za- nimanje za vključitev v ukrep HAB precej majhno. V letu 2019 je bilo na primer vključenih zgolj 23 kmetij s 76,6 ha travinja (Brdnik, 2019), kar je bistveno manj od varstve- nega cilja, ki je predvideval, da bo v obdobju 2015–2020 v ukrep HAB na tem območju vključenih 1.097 ha travinja (Vlada RS, 2015). Zadostna količina površin, vpisanih v kmetijsko-okoljske ukrepe, pa je prvi pogoj za doseganje želenih okoljskih rezultatov (Kus Veenvliet, 2012). V raziskavi smo želeli s pomočjo mešanih metod raziskovanja (Tashakkori in Teddie, 1998) proučiti zakaj se kmetje na območju Haloz le v redkih primerih odlo- čajo za vstop v kmetijsko-okoljske ukrepe, namenjene ohranjanju ekstenzivne rabe travinja. S tem smo želeli pridobiti nova znanja, ki lahko prispevajo k preoblikova- nju ukrepov na način, da bodo bolj zanimivi za kmete in posledično bolj učinkoviti pri varovanju traviščnih habi- tatov. S tem namenom smo želeli: - preučiti odnos kmetov do kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki so namenjeni ohranjanju ekstenzivne rabe travinja, in - raziskati povezave med posameznimi dejavniki odločanja na vključevanje kmetov v kmetijsko-okoljske ukrepe. 1.1 DEJAVNIKI ODLOČANJA KMETOV GLEDE KOU V literaturi avtorji razvijajo različne razvrstitve de- Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 2022 3 Odločanje kmetov z območja Haloz o vključevanju v kmetijsko-okoljske ukrepe za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja javnikov odločanja za vključitev v kmetijsko-okoljske ukrepe (npr. Brotherton, 1989; Wilson in Hart, 2000; Ruto in Garrod, 2009; Lastra-Bravo in sod., 2015), ki jih lahko v grobem razdelimo v dejavnike, ki so povezani z zasnovo ukrepa, strukturnimi in poslovnimi značilnosti kmetije, demografskimi in vedenjskimi lastnosti kmeta ter socialnim kapitalom (Slika 1). Najpomembnejša dejavnika, ki vplivata na prefe- rence kmetov do pogojev in zahtev ukrepov, sta višina plačila in skladnost zahtev ukrepa z obstoječim načinom kmetijske pridelave na kmetiji (Brown in sod., 2020). Kmetije, ki menijo, da ponujeno finančno nadomestilo v celoti pokriva z ukrepi povezane stroške, se lažje odlo- čijo za sodelovanje, kar lahko do določene mere usmer- ja vedenje kmetov. Finančna nadomestila pa lahko tudi oslabijo notranje motive za izvajanje kmetijsko-okoljskih praks, s čimer prej samoumevna vedenja lahko postane- jo zgolj finančno motivirana (Burton in Paragahawewa, 2011; de Snoo in sod., 2013). V splošnem velja, da manjši kot bo zahtevan obseg sprememb obstoječih kmetijskih praks, večja bo verjetnost, da se bodo kmetje odločili za vstop v kmetijsko-okoljske ukrepe (Defrancesco in sod., 2007). Prostovoljni značaj ukrepov se je izkazal kot pozi- tiven dejavnik, ki praviloma spodbuja in pospešuje pri- pravljenost kmetov za vključitev (Wilson, 1997). Kmetje, predvsem starejši, v povprečju preferirajo čim krajšo dol- žino pogodbe (v smislu trajanja obveznosti). Zaželena je tudi čim manjša obremenitev z vidika administracije in nadzora (Ruto in Garrod, 2009). Na vključitev pravilo- ma spodbudno vplivajo tudi pretekle izkušnje kmetov s KOU in drugimi okolju prijaznimi kmetijskimi praksami (Wilson in Hart, 2000; Defrancesco in sod., 2007) Izmed strukturnih značilnosti kmetije so pomemb- ne predvsem velikost, lokacija in proizvodna usmerje- nost kmetije ter struktura lastništva kmetijskih zemljišč. Raziskave kažejo, da se za vključitev raje odločajo večje (Wilson in Hart, 2000; Siebert in sod., 2006), višje leže- če (Defrancesco in sod., 2007; Capitanio in sod., 2011) in živinorejsko usmerjene kmetije (Peerlings in Polman, Slika 1: Diagram dejavnikov odločanja kmetov za vključevanje v kmetijsko-okoljske ukrepe (povzeto po Wilson, 1997; Ruto in Garrod, 2009; Lastra-Bravo in sod., 2015) Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 20224 A. NOVAK et al. 2009; Capitanio in sod., 2011). Zaradi raznolikosti okolj- skih in socio-ekonomskih značilnosti kmetij na preu- čevanih območjih ter tudi zaradi različnih opredelitev strukturnih značilnosti kmetij (npr. majhne in velike kmetije), ni povsem jasne in enoznačne ugotovitve, kako ti dejavniki vplivajo na vključitev v KOU (Lastra-Bravo in sod., 2015). Med poslovnimi značilnostmi kmetij lahko na od- ločanje vpliva struktura prihodkov v gospodinjstvu, pri čemer velja, da se z večanjem deleža prihodkov iz kme- tijske dejavnosti pripravljenost kmetov za sodelovanje v ukrepih zmanjšuje (Defrancesco in sod., 2007; Bar- reiro-Hurlé in sod., 2010). Druge poslovne značilnosti kmetije s pomembnim vplivom na odločanje kmetov so še delež družinske delovne sile, načrtovanje poslovanja (npr. izdelan poslovni načrt, knjigovodstvo in vrsta na- ložb na kmetiji) (Lastra-Bravo in sod., 2015). Razumevanje demografskih in vedenjskih lastnosti kmeta na odločanje je precej kompleksnejše od prej na- vedenih (Wilson, 1997). Dosedanje raziskave kažejo, da so mlajši kmetje bolj pripravljeni izvajati programe KOU kot starejši kmetje (Lastra-Bravo in sod., 2015). Vključe- vanje slednjih je povezano tudi s tem, ali imajo zagoto- vljenega naslednika (Potter in Lobley, 1992), saj kmetje naslednikov pogosto ne želijo obremenjevati z že sklenje- no pogodbo in se zato ne odločijo za sodelovanje (Ruto in Garrod, 2009). Ugotovljeno je bilo tudi, da višja sto- pnja formalne izobrazbe poveča verjetnost, da se bo kmet odločil za vključitev v KOU (Lastra-Bravo in sod., 2015). Vse več novejših raziskav (npr. Thomas in sod., 2019; Cullen in sod., 2020) prepoznava pomen vedenj- skih in psiholoških dejavnikov pri odločanju kmetov, kot sta samoidentita in odnos do ohranjanja narave. Pri prepoznavanju teh dejavnikov je uporaben koncept »do- brega kmeta« (Burton in sod., 2008). Gre za kolektivno prepoznan in deljen zbir idej o pravilnem, pričakovanem in zaželenem vedenju kmeta, ki je rezultat vseživljenske socializacije v določenem družbenem prostoru. V lokal- nem okolju »dobri kmetje« večinoma veljajo za tiste, ki dosegajo velike donose v kmetijski pridelavi in prireji, ohranjajo »urejene« kmetijske površine, so dobro ume- ščeni in prepoznavni na trgu, imajo vzorno urejeno rejo živine in podobno (Silvasti, 2003; Burton in Paragahawe- wa, 2011; Sutherland in Darnhofer, 2012). Kmetje zato kmetijske prakse, ki jih spodbujajo KOU (npr. ekstenziv- na reja živine, puščanje strnjenih nepokošenih pasov), pogosto težje sprejmejo, saj v njihovi skupnosti niso pre- poznane kot pokazatelji pričakovanega vedenja »dobrega kmeta«, to pa jih lahko odvrne od vključitve v tovrstne ukrepe (Burton in Paragahawewa, 2011; Slovenc, 2019). Zadnja skupina dejavnikov se nanaša na socialni kapital. Ta združuje dejavnike, ki upoštevajo vključenost kmeta v družbene vezi in omrežja ter predstavljajo po- memben vir informacij o KOU (Mathijs, 2003). Kmetje, ki so dobro informirani o KOU, so običajno bolj zainte- resirani za vključitev (Wilson in Hart, 2000). Informa- cije lahko pridobijo iz različnih virov, kot so svetovalna služba, sosednji kmetje, kmetijske organizacije in društva ter kmetijski mediji (Lastra-Bravo in sod., 2015). Med temi je zlasti pomembna svetovalna služba, ki praviloma spodbudno vpliva na odločitev kmetov za vstop v KOU (Lastra-Bravo idr., 2015). Pri tem imajo večje kmetije običajno več stikov s svetovalno službo, zato so lahko o KOU bolje informirane kot majhne kmetije (Wilson, 1997). 2 MATERIALI IN METODE 2.1 RAZISKOVALNO OBMOČJE Raziskava je potekala na območjih Nature 2000 Ha- loze-vinorodne in Boč - Haloze - Donačka gora v skupni velikosti 171,8 km2, kjer so se zaradi posebnih geoloških, podnebnih in drugih dejavnikov razvili nekateri nara- vovarstveno pomembni habitatni tipi. Mednje sodi ha- bitatni tip polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (6210*), ki pokriva približno 30 % vseh negozdnih površin obravnavanega območja (Jakopič in Trčak, 2006). Za ohranjanje tovrstnih travišč je treba vzdrževati ekstenzivne načine kmetovanja, ki vključujejo pozno košnjo brez dosejevanja travnih mešanic in doda- tnega gnojenja (Jakopič in Trčak, 2006). Naravovarstvene grožnje so na območju povezane predvsem z opušča- njem rabe in posledičnim zaraščanjem zemljišč (Žiber- na, 2012; Ivanjšič in sod., 2020), v manjši meri pa je pro- blem tudi preveč intenzivna raba travnikov in pašnikov, ki prav tako povzroča izginjanje varstveno pomembnega travinja. Večino (56,0 %) raziskovalnega območja je v letu 2018 pokrival gozd, medtem ko je trajno travinje zavze- malo 24,3 % površine (4176 ha). Pomemben delež (8,5 %) površine pokrivajo tudi kmetijska zemljišča v različ- nih stopnjah zaraščanja (tipi rabe 1410–1600) in trajni nasadi (4,7 %), izmed katerih je bilo največ vinogradov (1,7 %). Njivskih površin je bilo v letu 2018 relativno malo (3,0 % oziroma 522 ha). V evidenci kmetijskih ze- mljišč (GERK) je bilo v letu 2018 zajetih okrog 47,2 % kmetijskih zemljišč, ki so lahko upravičena do prejema- nja različnih podpor Skupne kmetijske politike in lahko sklepamo, da na njih poteka aktivna kmetijska raba. Ne- koliko boljše je stanje na travinju, saj ga je bilo v sistem podpor kmetijske politike vključenih 60,7 %. Z zemljišči je na obravnavanem območju leta 2018 upravljalo skupaj 986 kmetijskih gospodarstev, med kate- rimi prevladujejo majhne kmetije. Dobra polovica (58,8 Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 2022 5 Odločanje kmetov z območja Haloz o vključevanju v kmetijsko-okoljske ukrepe za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja %) kmetijskih gospodarstev upravlja z manj kot petimi hektarji kmetijskih zemljišč, okrog četrtina (26,3 %) pa s 5 do 10 hektarji. Velikih kmetij, ki upravljajo z več kot 50 hektarji kmetijskih zemljišč, je zgolj 1,0 %. V kmetijsko-okoljske ukrepe, ki so se izvajali v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 (v nada- ljevanju KOPOP), je bilo v letu 2017 vključenih 10,2 % haloških kmetijskih gospodarstev. V ukrepu Posebni tra- viščni habitati (HAB), ki se izvaja v okviru KOPOP, pa je sodelovalo zgolj 1,9 % (19) kmetij. Območje sodi med območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, zato so kmetijska gospodarstva upravičena tudi do izrav- nalnih (dohodkovnih) plačil. Analizo stanja kmetijstva za potrebe opisa raziskovalnih območij smo izvedli s prostorsko analizo v programskem okolju ArcGIS (ESRI, verzija 10.5). Podatke smo pridobili iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in atributnih podat- kov iz zbirnih vlog za leti 2017 in 2018. Glede na podatke iz zadnjega popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2010 na širšem območju Haloz pre- vladuje mešana pridelava (35,7 %) in specializirana reja pašne živine (34,7 %). Okrog petina kmetijskih gospo- darstev je pridelovalcev poljščin (21,4 %), medtem ko je gojiteljev trajnih nasadov 7,6 %. Prevladujejo kmetije (73,8 %), ki pretežno pridelujejo za lastno porabo (SURS, 2020). 2.2 RAZISKOVALNI PRISTOP Z namenom pridobitve natačnejšega vpogleda v proces vključevanja kmetov v kmetijsko-okoljske ukrepe na območju Haloz smo uporabili mešane metode razi- skovanja (angl. mixed method research; Tashakkori in Teddlie, 1998), ki jih literatura navaja kot primeren pri- stop k raziskovanju družboslovnih vidikov ohranjanja narave (Torkar in sod., 2011; Lastra-Bravo in sod., 2015). Tako smo kvantitativni del raziskave, ki je zajemal stati- stično analizo podatkov, pridobljenih iz strukturiranega vprašalnika (258 anketirancev), podprli s kvalitativno analizo, ki je temeljila na analizi pogovorov s kmeti, po- snetimi med anketiranjem (40 pogovorov). 2.2.1 Anketiranje in kvantitativna analiza Anketiranje kmetov je potekalo v marcu in aprilu 2019 na Ptuju in v Slovenski Bistrici v času letne oddaje zbirnih vlog za kmetijske podpore. K anketiranju so bila povabljena vsa registrirana kmetijska gospodarstva, ki imajo na območju Natura 2000 Haloze v upravljanju vsaj 0,3 hektarjev trajnega travinja in zbirne vloge oddajajo na sedežu Javne službe kmetijskega svetovanja na Ptuju in v Slovenski Bistrici, ne glede na predhodno sodelova- nje v KOU. Od 680 kmetov, ki so ustrezali opisanim po- gojem, jih je v raziskavi sodelovalo 258 oziroma 37,9 %. Anketiranje je izvajalo šest usposobljenih anketark, ki so z vsakim kmetom individualno izpolnile spletni vprašalnik. Vprašalnik je bil sestavljen iz štirih delov. Prvi del je vključeval vprašanja o poznavanju in sodelovanju v kmetijskih ukrepih ter površini in lastniški strukturi obdelovalnih površin. Drugi del je bil sestavljen iz vpra- šanj o indikatorskih vrstah suhih ekstenzivnih travišč ter o pomenu in koristih ohranjanja narave. Sledil je del, ki se je nanašal na ukrep Posebni traviščni habitati (ukrep HAB), kjer so kmetje glede na razlago anketarja izbirali med različnimi alternativnimi zasnovami ukrepa HAB. Zadnji del vprašalnika je zajemal vprašanja o značilno- stih kmetijskega gospodarstva in o demografskih zna- čilnostih kmeta. Vprašalnik smo predhodno testirali na vzorcu 22 kmetov. Opisna analiza pridobljenih podatkov in kvantita- tivna analiza sta potekali v programskem okolju STATA (StataCorp, verzija 16.1). Homogenost nominalnih spre- menljivk smo preverili s testom hi-kvadrat. Za prever- janje povprečnih številskih spremenljivk smo uporabili enosmerni ali dvosmerni test ANOVA, kot neparame- trično alternativo pa Mann-Whitneyev U-test. Slednji test smo uporabili tudi v primeru ordinalnih spremen- ljivk (Acock, 2014). Statistično analizo smo izvedli za pet skupin anketirancev, in sicer tiste, ki so kot pomemben dejavnik pri odločanju izpostavili višino plačila, vpliv ukrepa na pridelano krmo, administrativne obveznosti in nadzor, dolžino pogodbe in mnenje kmetijskega sve- tovalca (Preglednica 1). 2.2.2 Kvalitativna analiza Če je anketiranec v to privolil, smo pogovor med iz- vajanjem ankete snemali, saj se je izkazalo, da so kmetje svoje odgovore pogosto dodatno utemeljili in podajali svoja mnenja, ki so pomembna za podrobnejšo analizo njihovih stališč. Pogovori so trajali od 30 do 100 minut. Za potrebe kvalitativne analize smo izmed 160 po- snetkov pogovorov izbrali 40 daljših posnetkov, ki so vključevali največ dodatnih pojasnil anketirancev. Po poslušanju smo za vsak posnetek najprej pripravili tran- skripcijo pogovorov, ki smo jih nato večkrat prebrali in analizirali s pomočjo kodiranja (Saldana, 2015). V proce- su kodiranja smo posameznim relevantnim delom bese- dila o obravnavani temi pripisali pojme (kode). Besedila, ki smo jim pripisali isti pojem, smo zbrali in jih ločili od besedil, ki spadajo pod drug pojem. Sledila je organizaci- ja besedila, kjer smo združili pomensko sorodne podatke oziroma pojme. Kodiranje nam je omogočilo zmanjšanje Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 20226 A. NOVAK et al. obsega podatkov in povezavo razdrobljenih pomenov ra- ziskovalne tematike v vsebinsko in pomensko zaključene celote. Rekonstrukcija dobljenih podatkov v nove zakl- jučene pomenske celote je omogočala novo poglobljeno razumevanje podatkov (Roblek, 2009). Pogovore s kmeti smo analizirali v programskem okolju ATLAS.ti (Clever- bridge, verzija 8). 2.3 OPISNA ANALIZA VZORCA Od 258 anketirancev je bilo 60 % moških in 40 % žensk. Povprečna starost anketiranih je bila 57 let. Veči- na anketirancev (53 %) je imela zaključeno srednješolsko izobrazbo, formalno kmetijsko izobrazbo pa 8 % anketi- rancev. V povprečju so anketiranci upravljali s 6,1 ha kme- tijskih zemljišč oziroma 4,81 ha trajnega travinja. Pre- vladovale so kmetije, ki so imele upravljana zemljišča v celoti v svoji lasti (69,0 %). Na večini kmetij so redi- li živino (80,6 %) in najpogosteje so imeli na kmetijah mešano kmetijsko proizvodnjo (67,4 %). Prevladovale so izključno samooskrbne kmetije (37,6 %) in kmetije, ki pridelujejo pretežno za lastno porabo (34,5 %). Več kot tri četrtine anketiranih je odgovorilo, da dohodki iz kme- tijske in gozdarske dejavnosti (vključno s kmetijskimi subvencijami) predstavljajo manj kot 25 % celotnih do- hodkov gospodinjstva. Velika večina anketirancev je bila mnenja, da bodo v naslednjih desetih letih nadaljevali s kmetijsko dejavnostjo, vendar na večini kmetij naslednik trenutnega gospodarja kmetije (še) ni bil predviden (55 %). V prostovoljne KOU je bilo v času anketiranja ali že kdaj v preteklosti vključenih slaba polovica anketirancev. Večina anketirancev je ukrep HAB poznalo, vendar se niso odločili za vključitev (Preglednica 1). Anketiranci, vključeni v kvalitativni del raziskave (v nadaljevanju sogovorniki), so bili po demografskih zna- čilnostih, strukturi kmetijskih gospodarstev in po pozna- vanju oziroma vključenosti v kmetijsko-okoljske ukrepe primerljivi s celotnim vzorcem. 3 REZULTATI IN RAZPRAVA Rezultati raziskave so predstavljeni v treh katego- rijah dejavnikov, ki vplivajo na vključevanje kmetov v KOU: dejavniki ukrepa, kmetije in kmeta ter socialnega kapitala. Rezultati so dodatno podkrepljeni z izjavami kmetov, ki ilustrirajo njihovo razmišljanje o posameznih dejavnikih odločanja. 3.1 DEJAVNIKI UKREPA 3.1.1 Višina plačila Kmetje vpliv KOU na dohodek kmetije prepoznava- jo preko višine plačila, zato je ta med ključnimi dejavni- ki, ki vplivajo na odločanje kmetov za vključitev v KOU (Brown in sod., 2020). To je razvidno tudi iz odgovorov anketiranih kmetov v raziskavi na Halozah, saj sta po- membnost plačila in dohodka pri odločanju poudarili skoraj dve tretjini anketirancev (65 %). Anketiranci, ki so kot pomemben dejavnik pri odločanju izpostavili vi- šino plačila, so bili v povprečju nekoliko mlajši, njihovo gospodinjstvo pa je v povprečju štelo več članov, upoko- jencev in otrok, imeli pa so tudi nekoliko višje dohodke (preglednica 2), kar kaže na osebe v aktivni delovni dobi in z družinskim življenjem. Njihova kmetija je bila v za- dnjih 10 letih tudi pogosteje investicijsko aktivna. Kar se tiče kmetijsko-okoljskih ukrepov so bila ta kmetijska go- spodarstva pogosteje že kdaj vpisana v KOU in v ukrep HAB. Sogovorniki, ki so upravljali predvsem z intenziv- nejšimi kmetijami, so višino plačila običajno presojali z vidika pokritja stroškov dela in izgubljene krme zaradi pozne košnje, ki jo zahteva ukrep HAB. Izpostavili so, da je bilo plačilo trenutnega ukrepa HAB premajhno in zato ni odtehtalo, da bi se odločili za vstop. Večje plačilo so Spremenjlivka n SD Število 258 Povprečna starost (leta) 57 12,0 Povprečna velikost kmetije (ha) 6,1 4,1   % Reja živine 81 Delež dohodkov iz kmetijstva v gospodinjstvu < 25 % 78 > 75 % 3 Prihodnjost kmetije - nadaljevanje kmetijske dejavnosti 83 - opustitev živinoreje, vendar nadaljnja obdelava zemljišč 13 - opustitev kmetijske dejavnosti 4 Sodelovanje v KOPOP - trenutno vpisani 17 - vpisani pred 2015 26 - ukrep poznajo, vendar se niso vpisali 44 - ukrepa ne poznajo 14 Preglednica 1: Opisna statistika za anketirance zajete v kvanti- tativni del raziskave Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 2022 7 Odločanje kmetov z območja Haloz o vključevanju v kmetijsko-okoljske ukrepe za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja pričakovali predvsem zato, ker je za ohranjanje površin na območju Haloz potrebnega veliko ročnega dela, saj uporaba kmetijske mehanizacije zaradi strmih naklonov pogosto ni mogoča. »Ni problem se vpisati v kakšen ukrep za kmetijsko- -okoljske spremembe. To se mi bi. Mi smo naklonje- ni zmanjšanju GVŽ in ohranjanju suhega travinja pa vstopanju v okoljske ukrepe, samo pod pogojem, da nam povišajo [plačila za] te ukrepe. Mi se ne strinjamo s temi slabimi subvencijami… s tem de- narjem, ki nam ga oni ponujajo, naravovarstveniki.« (intervju št. 22, Haloze) Primerna višina plačil zagotovo spodbuja kmete za vstop v KOU, so pa rezultati kvalitativne analize skladno z ugotovitvami preteklih raziskav (npr. Siebert in sod., 2006; Schenk in sod., 2007) pokazali, da kmetje pri odlo- čanju upoštevajo tudi druge dejavnike. Nekateri kmetje niso bili pripravljeni vstopiti v kmetijsko-okoljske ukrepe Preglednica 2: Uporabljen statistični test in statistična značilnost primerjanih skupin anketirancev Legenda: VPLAČ – kmetje, ki so kot pomemben dejavnik pri odločanju izpostavili višino plačila, KRMA – vpliv ukrepa na pridelano krmo, ADMIN – administrativne obveznosti in nadzor, DOLŽ – dolžino pogodbe, SVET – mnenje kmetijskega svetovalca; F – ANOVA, M-W – Mann-Whitneyev U-test in χ2 – test hi-kvadrat; + pozitiven vpliv, - negativen vpliv *** p < 0,05, ** p < 0,01, * p < 0,001, ' p < 0,1 Izpostavljena lastnost VPLAČ KRMA ADMIN DOLŽ SVET Stat. Znač. Stat. Znač. Stat. Znač. Stat. Znač. Stat. Znač. Kmet. gospodar Starost F - ** F - ** F + ** Spol - ženske χ2 + * Dosežena izobrazba Št. članov gospodinjstva F + * F + ** Št. upokojencev F - * F - * Št. otrok F + * Višina dohodkov gospodinjstva M-W + ‘ M-W + ** M-W - *** Delež dohodkov iz kmet. dejavnosti χ2 + *** Kmetija Velikost kmetije F + ** F - * Delež površin v najemu M-W + * Živinorejske kmetije χ2 + *** Tržna usmerjenost kmetije χ2 + * Investicijska aktivnost χ2 + ** χ2 + ** Info Poznavanje ukrepov SKP M-W + *** M-W - * Predhodne izkušnje s KOU χ2 + ** χ2 + * Predhodne izkušnje s HAB χ2 + ** Dejavniki ukrepa Vpliv višine plačila χ2 - *** Vpliv na krmo χ2 - * Administracija in nadzor χ2 * Vpliv ukrepa na okolje χ2 - ** χ2 - ** Dolžina pogodbe χ2 - * χ2 - ** Mnenje kmetijskega svetovalca χ2 - *** χ2 - *** Izkušnje drugih kmetov χ2 ** Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 20228 A. NOVAK et al. ne glede na višino plačila, saj jim je bila pomembnejša njihova neodvisnost. Mnogi sogovorniki so poudarili, da ne bodo spremenili načina kmetovanja in se prilagodili potrebam ukrepa v zameno za plačilo. Pri tem je potreb- no vzeti v ozir, da so imeli kmetje pogosto občutek, da so bili v preteklosti samostojnejši in se jim ni bilo treba prilagajati veliko zahtevam, zato se kmetje, predvsem sta- rejši, pogosto težje prilagodijo večjemu številu predpisov in zahtev (Schenk in sod., 2007). 3.1.2 Pričakovani učinki KOU na pridelano krmo za potrebe živinoreje Kmetje običajno verjamejo, da je za zagotovitev zadostnega zaslužka treba dosegati velike pridelke z in- tenzivnejšim kmetovanjem, zato je zagotavljanje velikih pridelkov eden od osredjih simbolov koncepta »dobrega kmeta« oziroma gospodarja (Sutherland in Darnhofer, 2012). Možnost zaslužka kmetje pogosto ne povežejo z ohranjanjem narave ali z izvajanjem kmetijsko-okoljskih ukrepov, zato so ekonomski motivi izrazitejši od motivov ohranjanja narave (Ahnström in sod., 2009). Podobno razmišljanje je prisotno tudi med anketiranci na razi- skovalnem območju. Sogovorniki so pogosto poudarili, da je zanje »osnova krma« oziroma z drugimi besedami, da se niso pripravljeni vključiti v tovrstne ukrepe, ker bi zaradi zahtev ukrepa izgubili kvaliteto in količino krme ter s tem dohodek, ki ga pridobijo z rabo travinja preko živinoreje. »Dejansko nimaš nič od tiste trave, ki jo pokosiš. Mi rabimo travo za krmo živali. Zaenkrat je košnja že v začetku maja ali že prej in potem preveč izgubiš, da bi se vključil. Ni rentabilno.« (intervju št. 30, Ha- loze) Dobra tretjina (38 %) anketirancev je vpliv ukre- pa na količino in kakovost pridelane krme in s tem na dohodek kmetije označilo kot enega izmed najbolj po- membnih dejavnikov, ko razmišljajo o vstopu v kme- tijsko-okoljske ukrepe. Ti anketiranci so bili statistično značilno mlajši in so prihajali iz gospodinjstev, ki imajo višje dohodke in večji delež dohodkov iz kmetijske in gozdarske dejavnosti. V primerjavi z drugimi kmetijami pa je bilo tudi statistično značilno večje število članov gospodinjstva, ki aktivno pomagajo pri delu na kmetiji. Statistično značilne so tudi razlike v značilnostih kmetijskega gospodarstva, s katerim so upravljali, in sicer so v povprečju upravljali z večjim obsegom kmetijskih zemljišč in trajnega travinja, prav tako je bil večji delež zemljišč, ki so ga imeli v najemu. Pogosto je šlo za živino- rejska kmetijska gospodarstva, ki so usmerjena v prodajo in so v zadnjih desetih letih tudi pogosteje izvedla nove investicije na kmetiji. Ti anketiranci so ukrepe kmetijske politike v splošnem poznali bolje kot drugi kmetje, prav tako so bili pogosteje že kdaj vpisani v KOU (Preglednica 2). Zanimivo je, da je pri odločanju o vstopu v kme- tijsko-okoljske ukrepe ta skupina kmetij redkeje izpo- stavljala administrativne obveznosti in kontrolo, dolžino pogodbe (5 let) ter mnenje kmetijskega svetovalca in izkušnje drugih kmetov (Preglednica 2). Predvidevamo torej lahko, da so ti kmetje pri odločanju o ukrepih dokaj samostojni, pogodbene obveznosti pa jim ne predstavlja- jo večje ovire, saj gre pogosto za (pol)profesionalna kme- tijska gospodarstva. 3.1.3 Administrativne obveznosti in nadzor Raziskave kažejo, da administrativne obveznosti, ki so povezane s sodelovanjem v ukrepu, kot so oddaja vloge, vodenje evidenc in nadzor nad izvajanjem ukre- pa, praviloma negativno vplivajo na odločitev za sode- lovanje v KOU (Ruto in Garrod, 2009; Lastra-Bravo in sod., 2015; Pavlis in sod., 2016). Podobno se kaže tudi iz odgovorov haloških kmetov, saj je administrativne obve- znosti in izvajanje nadzora nad izvajanjem zahtev ukrepa 39 % anketiranih opredelilo kot pomemben dejavnik od- ločanja. Administrativne obveznosti predstavljajo oviro predvsem najstarejšim kmetom, saj ti, kot se je izrazil eden izmed sogovornikov, »s težavo dohajajo in vodijo evidence« (intervju št. 6, Haloze). Večini sogovornikov se je vodenje zahtevanih evi- denc zdelo dodatno nepotrebno in nekoristno delo. Dvo- mili so tudi v verodostojnost vodenih evidenc, saj sami vedo, da jih običajno ne pišejo redno oziroma jih napiše- jo pred napovedano kontrolo. »Pa saj ni težko zapisati, kdaj si kosil, kdaj pognojil… včasih pa že moraš tudi malo lagati. Včasih gre skozi, včasih pa ne.« (intervju št. 2, Haloze) Ob prejemu plačila za izvajanje ukrepa KOU se kmetje večinoma počutijo odgovorne, da izpolnjujejo zahteve in dosegajo želene rezultate, zato so bili sogovor- niki mnenja, da je nadzor nad izvajanjem zahtev ukrepa do določene mere dobrodošel in pozitiven del ukrepa. Nekateri sogovorniki pa so bili mnenja, da je zanje vklju- čitev v ukrepe preveč omejujoča, saj izgubijo svojo neod- visnost, zato se pogosto niso bili pripravljeni vključiti v ukrep ne glede na višino plačila. To ugotovitev potrjuje tudi statistična analiza, saj so anketirani kmetje, ki so kot pomemben dejavnik pri odločanju izpostavili adminis- trativne obveznosti in nadzor, hkrati redkeje izpostavili pomen višine plačila in dohodka kmetije, vpliva ukrepa na pridelano krmo in na okolje (preglednica 2). » […] ljudje smo tudi radi na udobno, da nimaš preveč nekih obremenitev. Ker že tako moraš delati, Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 2022 9 Odločanje kmetov z območja Haloz o vključevanju v kmetijsko-okoljske ukrepe za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja potem pa je še administracija in vedno več vsega zahtevajo. In potem je včasih bolje nič.« (intervju št. 10, Haloze) 3.1.4 Pretekle izkušnje s kmetijsko-okoljskimi ukrepi Pretekle izkušnje s KOU naj bi pozitivno vplivale na odločitev za vključitev (Wilson in Hart, 2000; Defrances- co in sod., 2007), vendar odgovori anketiranih kmetov na Halozah razkrivajo kvečjemu obratno. Kar četrtina (26 %) anketiranih kmetov je bilo v KOU vključenih pred letom 2015, vendar se kasneje niso odločili za ponoven vpis, zgolj 10 % anketirancev pa se je odločilo, da nada- ljujejo z izvajanjem ukrepov KOU tudi po letu 2015. Sogovorniki so izpostavili kar nekaj negativnih iz- kušenj s preteklimi KOU. Nekateri so poudarili, da niso bili pravočasno obveščeni o terminih obveznih uspo- sabljanj oziroma so ta potekala v terminu, ki se ga niso mogli udeležiti, in so posledično morali vračati prejeta sredstva. Odločitev anketirancev, da niso nadaljevali z izvajanjem KOU, je povezana tudi z drugimi razlogi, kot sta starost in prenizko plačilo. Nekaj sogovornikov pa je poudarilo, da so jim zahteve preteklih ukrepov KOU predstavljale preveliko obveznost in se zato niso odločili za ponoven vpis. 3.2 DEJAVNIKI KMETIJE IN KMETA 3.2.1 Velikost kmetije Ugotovitev tujih raziskav, da se večje kmetije pra- viloma pogosteje odločajo za sodelovanje v kmetijsko- -okoljskih ukrepih kot majhne (Schramek in sod., 1999, cit. po Siebert in sod., 2006; Hynes in Garvey, 2009), se deloma kaže tudi med kmetijami anketirancev na Halo- zah. Med anketiranimi kmeti so tako obstajale razlike v velikosti kmetijskih gospodarstev glede na poznavanje in izkušnje tako s KOU (F: p < 0,001) kot tudi konkretno z ukrepom HAB (F: p < 0,01), in sicer so bile kmetije anke- tirancev, ki KOU in HAB niso poznali in z njimi tudi niso imeli izkušenj, statistično značilno manjše. 3.2.2 Starost in nasledstvo Starost kmetov igra pomembno vlogo pri odločitvi za sodelovanje v KOU. Večina raziskav kaže, da so mlaj- ši kmetje bolj pripravljeni izvajati programe KOU kot starejši kmetje (Burton, 2014), kar se je izkazalo tudi na območju Haloz. Eden izmed razlogov, zakaj starejši an- ketiranci večinoma niso razmišljali o vstopu v KOU, so obveznosti ukrepa. Dodatna administracija, nadzor in druge zahteve so jim predstavljale veliko oviro, kar jih je pogosto odvrnilo od tega, da bi se vključili v KOU. »Jaz bi delal enako, kakor sem delal do sedaj, drugo pa za mene ne pride v poštev. Ne, ne… za mene pri teh letih ni. Če bi pa to bilo pred 20 leti, pa bi seveda delali.« (intervju št. 26, Haloze) Na odločitev kmetov vpliva tudi njihovo zdravje (Hounsome in sod., 2006), kar se je izkazalo za pomem- ben dejavnik predvsem pri starejših anketirancih. Ti se namreč v bojazni, da zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ali poškodbe morda ne bodo mogli izpolniti po- godbenih obveznosti, pogosto raje niso odločili za vklju- čitev v ukrep. Poleg zdravstvenega stanja na vključevanje starejših kmetov vpliva tudi, ali imajo zagotovljenega naslednika (Ruto in Garrod, 2009). Mnogi starejši anke- tiranci namreč niso želeli obremenjevati svojih prevze- mnikov kmetije z že sklenjeno večletno pogodbo, zato se niso odločili za sodelovanje v ukrepu. »Teh pet let [trajanja pogodbe]. Kaj hočem jaz razmišljati in neko pogodbo sklepati pri vas, če pa bo naslednjo leto [kmetijo prevzel] vnuk in bo potem vse prišlo nekam drugam. To je to. Saj sem rekel, da sem letos zadnje leto vložil, nasle- dnje leto pa bo vnuk. Potem pa nima smisla, da bi jaz kaj delal, kar njemu ne bi odgovarjalo in bi ga obremenil.«(intervju št. 35, Haloze) V raziskavi mlajši sogovorniki dolžine pogodbe pra- viloma niso izpostavljali kot dejavnik, ki bi jih odvrnil od vključitve v KOU. Petletna dolžina pogodbe se jim je zdela primerna in jim ni predstavljala ovire za vključitev. 3.2.3 Odnos do ohranjanja narave in samoidentiteta Kot pomemben dejavnik odločanja se je izkazal od- nos kmeta do ohranjanja narave, ki ga kot ključen dejav- nik prepoznavajo tudi drugi avtorji (npr. Morris & Potter, 1995; Brown idr., 2020) in je v nekaterih primerih lahko celo pomembnejši od finančnih spodbud (Battershill in Gilg, 1997, cit. po Schmitzberger in sod., 2005). Sogo- vorniki so imeli na splošno pozitiven odnos do narave, saj spoštujejo njene zakonitosti in cenijo dobrine, ki jim jih zagotavlja, zato so imeli večinoma tudi pozitiven od- nos do sprejemanja okolju prijaznejših kmetijskih praks. Kar 76 % vprašanih je bila mnenja, da je ohranjanje ek- stenzivnega travinja na območju Haloz precej ali zelo pomembno z vidika ohranjanja značilnih rastlinskih in živalskih vrst. Prav tako je po mnenju 94 % vprašanih smiselno, da država financira ukrepe, ki so namenjeni ohranjanju takšnih travnikov in pašnikov. Pri tem je pomembno razumeti, da kmetje varstvo Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 202210 A. NOVAK et al. okolja in narave presojajo v skladu z lastnim vrednostnim sistemom. Ohranjanje narave je na primer kmetom po- gosto pomembno predvsem zato, ker se s tem preprečuje zaraščanje (Ahnström in sod., 2009), kar so anketirani kmetje na Halozah v povprečju navedli kot najpomemb- nejši motiv za ohranjanje ekstenzivnega travinja (slika 2). To stališče verjetno temelji na prepričanju, da »do- ber kmet« ohranja svoje površine »čiste« in urejene, zato lahko kmetje travnike v zaraščanju povezujejo s slabim upravljanjem (Burton, 2004). »Glavno je, da je travnik pokošen pa čist. Da je zgled. Tako kot človek: če se lepo oblečeš, boš lep. Lahko si grd človek, pa če se lepo urediš, boš lep. Tako je tudi s travnikom, ko ga pokosiš in pospraviš na roke, pa ga potem pogledaš, kako je lep.« (inter- vju št. 20, Haloze) Želja po ohranjanju »čistih« in »urejenih« travnikov pojasni mnenje nekaterih sogovornikov, da je trenutna zasnova ukrepa HAB nesmiselna, saj naj bi kmetje na travnikih pustili strnjen nepokošen pas, ki ga pokosijo šele v naslednjem letu. To se jim je zdelo še dodatno nera- zumno, saj se v okolici zarašča veliko površin. Osnovne- ga namena puščanja nepokošenih pasov, ki je ohranjanje biotske prstrosti na travniku, večina ni poznala ali pa ta po njihovem mnenju ni bil dovolj utemeljen. Podobno so ugotovili na zahodu ZDA, kjer so se kmetje v večji meri odločali za vključitev v tiste naravovarstvene programe, ki so podpirali urejena kmetijska zemljišča (Ryan in sod., 2003). Kmetje razumejo in cenijo količino dela, ki je po- trebna za ohranjaje »lepih in čisto obdelanih« površin, zato so ta v njihovih očeh vrednejša od površin, ki so vključena v naravovarstvene programe, saj te površine vrednotijo podobno kot nerodovitna zemljišča, ki jih ne morejo v polnosti uporabiti v proizvodne namene (Sil- vasti, 2003). Proizvodno naravnano mišljenje anketiranih kme- tov se zrcali v tem, da jim je bila zagotovitev zadostne pridelave krme za živino precej pomembnejša skrb kot ohranjanje narave. Motiv pridelave krme in s tem hrane so namreč postavili takoj za motivom zaraščanja (Slika 3). »Delno že mogoče [je smiselno financiranje ukrepov za ohranjanje narave], saj je lepo videti malo barvitih travnikov. Mi pa gledamo bolj za preživetje živine.« (intervju št. 11, Haloze) Sklepamo torej lahko, da je kmetom ohranjanje na- rave pomembno predvsem v kontekstu urejene krajine in kmetijske pridelave. Dodatno to tezo podkrepi način, kako so sogovorniki opisovali indikatorske rastlinske vrste suhih ekstenzivnih travišč, ki so jih večinoma po- vezovali z načinom rabe in opisovali njihovo vrednost v smislu kmetijske pridelave, razmeroma redko pa iz eko- loških, kulturnih in estetskih vidikov. »Te sivke je malo manj, ker zdaj, ko se na eni parceli pasejo živali, jo iztrebijo. To je žal tako. Tam, kjer kosimo, pa se je zelo nazaj vrnila, samo tam je samo enkrat košnja, ker je v bregu in je strmina.« (intervju št. 6, Haloze) Do podobnih ugotovitev so prišli na Poljskem, kjer so raziskovali, kako kmetje vrednotijo kmetijsko krajino Slika 2: Koristi ohranjanja ekstenzivnega travinja glede na njihovo pomembnost za kmete na Halozah leta 2019 (n = 258) Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 2022 11 Odločanje kmetov z območja Haloz o vključevanju v kmetijsko-okoljske ukrepe za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja (Włodarczyk-Marciniak in sod., 2020). Ti so jo dojemali predvsem z vidika njene uporabnosti in produktivnosti, pa tudi specifične estetske vrednosti. Največjo vrednost so tako kmetje pripisali obdelanim poljem in travnikom, majhno vrednost pa mejicam, posamičnim drevesom, gozdnim zaplatam in vodnim telesom (Włodarczyk- -Marciniak in sod., 2020). Veliko sogovornikov, predvsem starejši kmetije, ki so prihajali iz manjših in ekstenzivno usmerjenih kmetij, svojega pristopa h kmetovanju niso dojemali kot razloga za izginjanje habitatov in spreminjanja narave. Takšno miselnost kmetov ponazarja tudi mnenje o ekološkem kmetovanju, saj je veliko sogovornikov odgovorilo, da v ta ukrep sicer niso vpisani, vendar kljub temu kmetuje- jo na ekološki način. Raziskave kažejo, da je med kmeti miselnost o usklajenosti njihovih kmetijskih praks z na- ravo precej običajna (Silvasti, 2003; Schenk in sod., 2007; Ahnström in sod., 2009). Kmetje posledično delujejo kontradiktorno, saj po eni strani svoje delo obravnavajo kot usklajeno in spoštljivo do narave, po drugi strani pa na njihov odnos do narave močno vpliva proizvodno na- ravnan vidik kmetovanja, kar lahko negativno vpliva na okolje in naravo ter jih ovira pri vstopu v naravovarstve- ne ukrepe, kot so KOU (Silvasti, 2003). Velika večina anketiranih kmetov je tako imela po- zitiven odnos do ohranjanja suhih travnikov, vendar je pri tem vidik ohranjanja biotske pestrosti v smislu ohra- njanja rastlinskih in živalskih vrst manj pomemben. Po- dobno so ugotovili tudi v raziskavi na Goričkem, kjer pozitivni odnos do koristi od ohranjanja rastlin in živali na travnikih ni imel statistično značilnega vpliva na so- delovanje v KOU (Špur in sod., 2018). 3.3 DEJAVNIKI SOCIALNEGA KAPITALA 3.3.1 Informiranost kmetov o kmetijsko-okoljskih ukrepih Kmetje, ki so dobro informirani o KOU, so običajno bolj zainteresirani za vključitev v ukrepe (Wilson in Hart, 2000). Kvantitativna analiza odgovorov kaže, da anketi- ranci precej dobro poznajo KOU, saj jih je poznalo 86 % anketirancev, ukrep HAB pa 73 %. Vendar se je to pozna- vanje glede na kvalitativno analizo izkazalo za vsebinsko precej skromno, še posebej v primeru ukrepa HAB. Ve- činoma so za ukrep samo slišali ali pa so samo približno poznali zahteve in pogoje za vpis, zgolj nekaj sogovorni- kov pa je poznalo naravovarstven pomen ukrepa in nje- gove cilje. Ob upoštevanju, da se ukrep HAB na območju Haloz izvaja že več kot desetletje (MKGP, 2015), je bilo še vedno razmeroma veliko kmetov (27 %), ki ukrepa sploh ni poznalo. »V: Ali ste že slišali za KOPOP – kmetijsko okoljska plačila? O: To je neki dodatek. […] Če sem odkrit, te kratice malo slabše poznam. Slišal sem zanjo, am- pak si je ne znam razložiti.« (intervju št. 34, Haloze) Informacije o kmetijsko-okoljskih ukrepih lahko kmetje pridobijo iz različnih virov, kot so svetovalna služba, drugi kmetje, kmetijske interesne in gospodarske organizacije in mediji (Lastra-Bravo in sod., 2015). Na mnenje kmetijskega svetovalca in drugih kmetov so se v veliki meri zanašali tudi anketirani kmetje. Anketiranci, ki so izpostavili, da jim je pri odločanju zelo pomemb- no mnenje svetovalca (35 %), so v povprečju upravljali z manjšimi kmetijskimi gospodarstvi in z manjšim obse- gom primernega trajnega travinja (Preglednica 2). Med anketiranimi kmeti jih je bilo 76 % vključenih v vsaj eno kmetijsko organizacijo ali podeželsko društvo, ki lahko glede na pretekle raziskave pomembno vpliva- jo na oblikovanje stališč kmetov o KOU (Peerlings in Polman, 2009; Capitanio in sod., 2011). Kmetje so bili najpogosteje vključeni v lokalni strojni krožek, kmetij- sko zadrugo in razna podeželska društva. Med njimi je izstopalo lokalno društvo, v katerega je bilo včlanjenih veliko anektiranih kmetov, in se je aktivno zavzemalo za oblikovanje KOU, ki bi bili po njihovem mnenju bolj pri- lagojeni potrebam haloških kmetij. Kmetje, ki so sodelo- vali v omenjenem društvu, so bili precej dobro informi- rani o ukrepih kmetijske politike. Nekateri sogovorniki so omenjali stališča in pripomembe o ukrepu HAB, ki so jih oblikovali v okviru društva, pri čemer so izpostavili predvsem problem premajhne finančne spodbude za po- kritje stroškov, povezanih z ukrepom. To stališče, ki so ga oblikovali znotraj društva, je bilo pogosto predvsem med kmeti, ki so prihajali iz nekoliko večjih in bolj proizvo- dno usmerjenih kmetij ter so bili najverjetneje tudi bolj aktivni v lokalnem okolju, zato vpliv takšnih organizacij na stališča in odločanje kmetov verjetno ni zanemarljiv. 3.3.2 Zaupanje v vladne organe Sogovorniki so izražali precejšnje nezaupanje v vla- dne organe in pristojne institucije, kar lahko vpliva na to, da se kmetije v manjši meri odločajo za vključitev v kmetijsko-okoljske ukrepe (Peerlings in Polman, 2009). Predstavnike vladnih organov so nazivali kot »tiste iz Ljubljane« in »iz pisarne«, ki da ne poznajo razmer v Ha- lozah. Posledično so bili kmetje mnenja, da ukrepi niso zasnovani tako, da bi bili dobro prilagojeni potrebam lokalnega okolja. Nekateri sogovorniki so poudarili, da bi si želeli, da bi pri oblikovanju ukrepov upoštevali tudi njihovo mnenje. Sodelovanje med različnimi deležniki, kot so kmetje, kmetijske organizacije in naravovarstvene institucije, se je namreč v preteklih raziskavah izkazalo Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 202212 A. NOVAK et al. za pomemben dejavnik pri zasnovi uspešnih ukrepov (Niens in Marggraf, 2010; Whittingham, 2011). 4 SKLEPI IN PRIPOROČILA 4.1 DEJAVNIKI ODLOČANJA IN TRAJNOSTNI KMETIJSKO-OKOLJSKI UKREPI V raziskavi smo s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod preučili dejavnike, ki vplivajo na od- ločanje kmetov za vključitev v kmetijsko-okoljske ukre- pe za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja na območju Haloz. Izbrani pristop se je izkazal kot primeren način raziskovanja teh vprašanj, saj je kvalitativni del raziskave omogočil dodatno in celovitejše razumevanje določenih dejavnikov odločanja, ki jih je zgolj s kvantitativnimi me- todami običajno težje raziskati (Schenk in sod., 2007). Ekonomski razlogi, kot so višina plačila in vplivi ukrepov na obseg pridelane krme in dohodkovne po- trebe kmetij, so se izkazali kot ključni dejavniki za (ne) vključitev v kmetijsko-okoljske ukrepe. Anketirani kme- tje so bili prepričani, da s pozno košnjo, ki je potrebna za ohranjanje habitatov, izgubijo na kvaliteti krme in s tem tudi na obsegu prireje in dohodku iz živinoreje. Višino plačila so zato presojali predvsem v smislu izgube dohod- kov zaradi izgubljene krme, vendar ponujeno plačilo te izgube ni ustrezno nadomestilo. Za kmete tako živino- reja, ki temelji na intenzivnejši pridelavi krme, predsta- vlja boljšo možnost za zagotovitev zaslužka kot vstop v KOU, kar je pomemben razlog, da se kmetje ne odločijo za vključitev. Ugotovitve so skladne z raziskavo iz Raden- skega polja, kjer se kmetje niso bili pripravljeni vključiti v ukrepe, namenjene ekstenzivni reji goveda, predvsem za- radi njihove usmerjenosti v intenzivno živinorejo, ki jim prinaša večjo ekonomsko korist (Žgavec in sod., 2013). Primerna višina plačil lahko motivira kmete, da se odločijo za vključitev v kmetijsko-okoljske ukrepe ter se s tem zavežejo k upoštevanju predpisov in kratkoročni spremembi kmetijskih praks, ki pa niso nujno skladne z njihovim osebnim prepričanjem (Schenk in sod., 2007; Ahnström in sod., 2009). Vedenjski dejavniki, kot so od- nos kmetov do ohranjanja narave in njihova samoidenti- teta, so tako pri odločanju izredno pomembni (Morris in Potter, 1995; Schmitzberger in sod., 2005), kar je razkrila tudi ta raziskava. Anketirani kmetje so imeli v splošnem do ohranjanja narave in okolja pozitiven odnos, vendar ta ni bil nujno povezan z ohranitveno etiko in večinoma ni bil zadosten razlog, da bi se odločili za vstop v kmetij- sko-okoljske ukrepe (KOU). Med haloškimi kmeti je bil splošno uveljavljen pro- izvodno naravnan pogled na kmetijstvo, ki zagovarja, da je kmetovanje primarno namenjeno pridelavi hrane. Ta pogled je bil pomemben del njihovih temeljnih vrednot in identitete, kar ima lahko vpliv na izbiranje KOU. Smi- selnost vsebine ukrepov namreč kmetje praviloma niso presojali z vidika učinkov na biotsko prestrost, kar lahko vodi v nerazumevanje namena in zavračanje samih ukre- pov. Kmetijsko-okoljske prakse, kot sta puščanje nepo- košenih pasov na travnikih in pozna košnja, ki vodijo v manjšo prirejo živine na račun izgubljene krme, lahko zato kmetje pogosto ocenjujejo kot pokazatelj slabega upravljanja, ki odstopa od njihovega pojmovanja »do- brega kmeta« (Burton in Paragahawewa, 2011). Tovrstne prakse so zato vrednostno nezaželene. Med dejavniki, ki so povezani z lastnostmi kmetije in kmeta, sta se poleg vedenjskih kot pomembna dejavni- ka izkazala tudi velikost kmetije in starost kmeta. Kmetje, ki so prihajali iz večjih kmetij, so bili v povprečju bolje informirani o ukrepih KOU in so se pogosteje vključevali v le-te, kar je skladno z nekaterimi preteklimi raziskava- mi (npr. Wilson in Hart, 2000; Hynes in Garvey, 2009). Vpliv starosti na pripravljenost kmetov za sodelovanje v KOU se je izkazal kot kompleksen in je običajno pogojen še z drugimi dejavniki odločanja. Predvsem starejšim an- ketirancem so obveznosti izvajanja ukrepa, kot so spre- memba kmetijskih praks, vodenje evidenc in dodaten nadzor, pogosto predstavljale veliko oviro, zaradi kate- re se niso vključili v KOU. Starejši anketiranci so bili v primerjavi z mlajšimi tudi slabše informirani o ukrepih. Dodatno se je v povezavi s starostjo kmetov kot negati- ven dejavnik izkazala prisotnost prevzemnika, saj starejši kmetje pogosto niso želeli obremeniti svojega naslednika z že podpisano pogodbo. Na pripravljenost kmetov za vključitev pomemb- no vpliva tudi informiranost kmetov o KOU (Wilson in Hart, 2000), ki je bila med anketiranimi kmeti na splošno dobra, vendar je podrobnosti o ciljnih ukrepih (HAB), kot je poznavanje okoljskega namena in ciljev ukrepov, poznalo razmeroma malo kmetov, kar je lahko eden iz- med pomembnih razlogov, da se kmetje za vključitev v KOU niso odločali v večji meri. 4.2 PRIPOROČILA ODLOČEVALCEM Ključen izziv, ki ga je razkrila ta raziskava in bi ga bilo treba naslavljati pri oblikovanju prihodnjih ukrepov, je postopno spreminjanje vrednostnega sistema kmetov in njihovih socialnih norm in prioritet do ohranjanja narave in okolju prijaznih kmetijskih praks. V raziskavi smo namreč zaznali neskladja med cilji kmetijsko-okolj- skih ukrepov za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja in prepričanji kmetov, ki jim je bilo ohranjanje travinja po- membno predvsem z vidika preprečevanja zaraščanja in za dosego proizvodnih in ekonomskih ciljev, medtem ko Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 2022 13 Odločanje kmetov z območja Haloz o vključevanju v kmetijsko-okoljske ukrepe za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja je bilo njihovo ohranjanje z vidika biotske pestrosti za ve- liko večino kmetov manj pomembno. Spreminjanje vrednot in prepričanj kmetov je dol- gotrajen proces, ki se mu je treba posvečati na vseh rav- neh, od kmetov do vladnih institucij. Spodbuditi ga je verjetno mogoče predvsem z uvedbo novih zasnov kme- tijsko-okoljskih ukrepov ter krepitvijo prenosa znanja in dialoga med deležniki. Na območju Haloz bi bilo zato za namene ohranjanja ekstenzivnega travinja smiselno raz- misliti o uvedbi rezultatskih shem, kjer kmetje namesto za izvajanje predpisanih praks prejmejo plačilo za dosego okoljskih in naravovarstvenih rezultatov (Herzon in sod., 2018; Šumrada in Erjavec, 2020). Iz kulturnega vidika imajo rezultatske sheme prednost, da so kmetje primora- ni razviti nove in edinstvene rešitve za dosego okoljskih ciljev in se hkrati naučiti prepoznati povezave med svo- jimi praksami in vplivi teh na biotsko pestrost (Birge & Herzon, 2019). Ta znanja lahko delijo z drugimi kmeti, kar lahko prispeva k ustvarjanju družbenega statusa in ugleda znotraj kmečke skupnosti ter s tem okrepi njihov socialni kapital (Burton in Paragahawewa, 2011). Tovr- stni ukrepi imajo zato potencial, da kmetje začnejo okolj- ske rezultate obravnavati kot proizvode, primerljive z drugimi proizvodi na kmetiji (Matzdorf in Lorenz, 2010; Burton in Schwarz, 2013), in da hkrati sonaravne pra- kse začnejo vrednotiti kot prakse »dobrega kmetovanja« (Burton in sod., 2008; Burton in Paragahawewa, 2011). Za naslavljanje naštetih izzivov in oblikovanje uspe- šnih rezultatskih in drugih naravovarstvenih ukrepov je zato potreben bolj lokalen in individualen pristop (Her- zon in sod., 2018). Ta lahko na eni strani spodbudi boljše razumevanje pomena in ciljev KOU, po drugi strani pa bodo kmetje lahko tudi izboljšali izvajanje ukrepov, saj dobro poznajo lokalne razmere in družbeno okolje. V ta proces se lahko vključijo tudi lokalne in naravovarstvene organizacije, ki lahko kasneje sodelujejo pri upravljanju ukrepa (Šumrada in Erjavec, 2020). Poleg primernih finančnih spodbud je ključno, da se krepi izobraževalna in svetovalna podpora, ki je usmerjena predvsem v izboljšanje kmetovega razume- vanja pomena in ciljev varovanja okolja in ohranjanja narave (Kleijn in Sutherland, 2003; Ahnström in sod., 2009; Mack idr., 2020). V prvi vrsti je pomembno, kako so ukrepi kmetom predstavljeni (Riley, 2011), nato pa je pomemben tudi način nadaljnje komunikacije na izo- braževanjih o ukrepih. Varovanje narave in okolja tako od kmetov kot tudi kmetijskih svetovalcev zahteva nova, celovitejša in multi-disciplinarna znanja in spretnosti, ki presegajo znanja, ki so potrebna zgolj za pridelavo hrane (Bergeå in sod., 2008), zato se kaže večja potreba po ši- ritvi kompetenc svetovalcev in uporabi novih pristopov prenosa znanja, ki bodo praktično in lokalno naravnani (Ingram, 2008; Faure in sod., 2012). 5 ZAHVALE Prispevek je nastal v okviru Ciljnega raziskovalne- ga projekta (CRP V4-1814) Analitične podpore za večjo učinkovitost in ciljnost kmetijske politike do okolja in narave v Sloveniji in programa Ekonomika agroživilstva in naravnih virov (P4-0022) s finančno podporo Jav- ne agencije za raziskovalno dejavnost in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsem sodelujočim kmetom se zahvaljujemo za čas, ki so ga posvetili naši raziskavi, in vpoglede v njihovo delo in razmišljanje. Za pomoč pri vzpostavitvi kontakta s kmetijami se zahvaljujemo kmetijskim svetovalcem na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. 6 VIRI Acock, A. C. (2014). A Gentle Introduction to Stata. 4. izdaja. College Station, Texas: Stata Press. Ahnström, J., Höckert, J., Bergeå, H. L., Francis, C. A., Skel- ton, P., & Hallgren, L. (2009). Farmers and nature con- servation: What is known about attitudes, context factors and actions affecting conservation? Renewable Agriculture and Food Systems, 24(01), 38–47. https://doi.org/10.1017/ S1742170508002391 Barreiro-Hurlé, J., Espinosa-Goded, M., & Dupraz, P. (2010). Does intensity of change matter? Factors affecting adop- tion of agri-environmental schemes in Spain. Journal of Environmental Planning and Management, 53(7), 891–905. https://doi.org/10.1080/09640568.2010.490058 Batáry, P., Dicks, L. V., Kleijn, D., & Sutherland, W. J. (2015). The role of agri-environment schemes in conservation and environmental management: European Agri-Environment Schemes. Conservation Biology, 29(4), 1006–1016. https:// doi.org/10.1111/cobi.12536 Bergeå, H. L., Martin, C., & Sahlström, F. (2008). “I don’t know what you’re looking for”: Professional vision in Swedish agricultural extension on nature conservation management. The Journal of Agricultural Education and Extension, 14(4), 329–345. https://doi.org/10.1080/13892240802416244 Birge, T., & Herzon, I. (2019). Exploring cultural acceptability of a hypothetical results-based agri-environment payment for grassland biodiversity. Journal of Rural Studies, 67, 1–11. https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2019.02.006 Brdnik, J. (2019). Travniki—Izkušnje s projekta Life to Grasslan- ds. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj. Pridobljeno s https:// www.kgzs.si/uploads/dokumenti/druga_gradiva/travni- ki_-_jelka_brdnik.pdf Brotherton, I. (1989). Farmer participation in voluntary land di- version schemes: Some observations from theory. Journal of Rural Studies, 5(3), 299–304. https://doi.org/10.1016/0743- 0167(89)90008-9 Brown, C., Kovacs, E., Herzon, I., Villamayor-Tomas, S., Albi- zua, A., Galanaki, A., … Zinngrebe, Y. (2020). Simplistic understandings of farmer motivations could undermine the environmental potential of the common agricultural Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 202214 A. NOVAK et al. policy. Land Use Policy. https://doi.org/10.1016/j.landuse- pol.2020.105136 Burton, R.J.F. (2004). Seeing through the „good farmer’s“ eyes: Towards developing an understanding of the soci- al symbolic value of „productivist“ behaviour. Sociologia Ruralis, 44(2), 195–215. https://doi.org/10.1111/j.1467- 9523.2004.00270.x Burton, Rob J. F. (2014). The influence of farmer demographic characteristics on environmental behaviour: A review. Jour- nal of Environmental Management, 135, 19–26. https://doi. org/10.1016/j.jenvman.2013.12.005 Burton, Rob J. F., & Paragahawewa, U. H. (2011). Creating cul- turally sustainable agri-environmental schemes. Journal of Rural Studies, 27(1), 95–104. https://doi.org/10.1016/j.jrur- stud.2010.11.001 Burton, Rob J. F., & Schwarz, G. (2013). Result-oriented agri- -environmental schemes in Europe and their potential for promoting behavioural change. Land Use Policy, 30(1), 628–641. https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2012.05.002 Burton, Rob. J.F., Kuczera, C., & Schwarz, G. (2008). Exploring farmers’ cultural resistance to voluntary agri-environmen- tal schemes. Sociologia Ruralis, 48(1), 16–37. https://doi. org/10.1111/j.1467-9523.2008.00452.x Capitanio, F., Adinolfi, F., & Malorgio, G. (2011). What expla- ins farmers’ participation in Rural Development Policy in Italian southern region? An empirical analysis. New Medit, 10(4), 19–24. Cullen, P., Ryan, M., O’Donoghue, C., Hynes, S., hUallacháin, D. Ó., & Sheridan, H. (2020). Impact of farmer self-identity and attitudes on participation in agri-environment sche- mes. Land Use Policy, 95, 104660. https://doi.org/10.1016/j. landusepol.2020.104660 Cunder, T. (2008). Okoljski kazalci - Kmetijska območja visoke naravne vrednosti. Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno s http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/kmetij- ska-obmocja-visoke-naravne-vrednosti de Snoo, G. R., Herzon, I., Staats, H., Burton, R. J. F., Schindler, S., van Dijk, J., … Musters, C. J. M. (2013). Toward effective nature conservation on farmland: Making farmers matter. Conservation Letters, 6(1), 66–72. https://doi.org/10.1111/ j.1755-263X.2012.00296.x Defrancesco, E., Gatto, P., Runge, F., & Trestini, S. (2007). Factors affecting farmers’ participation in agri-enviro- nmental measures: A Northern Italian perspective. Jour- nal of Agricultural Economics, 59(1), 114–131. https://doi. org/10.1111/j.1477-9552.2007.00134.x Direktiva 92/43/EGS. Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Svet Evropske unije. Pridobljeno s http://data.europa.eu/eli/dir/1992/43/ oj Drury, R., Homewood, K., & Randall, S. (2011). Less is more: The potential of qualitative approaches in conservati- on research: Qualitative approaches in conservation re- search. Animal Conservation, 14(1), 18–24. https://doi. org/10.1111/j.1469-1795.2010.00375.x EC. (2019). EU Habitati Action Plan: Action plan to maintain and restore to favourable conservation status the habitat type 6210 Semi-natural dry grasslands and scrubland faci- es on calcareous substrates (Festuco-Brometalia) (*impor- tant orchid sites). Evropska komisija. Pridobljeno s https:// ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/manage- ment/pdf/EUHabitat_ap6210.pdf ECA. (2011). Is agri-environment support well designed and managed?. Special report no. 7/2011. Evropsko računsko sodišče. Pridobljeno s https://www.eca.europa.eu/Lists/ ECADocuments/SR11_07/SR11_07_EN.PDF Erjavec, E., Šumrada, T., Juvančič, L., Rac, I., Cunder, T., Be- drač, … Volk, T. (2018). Vrednotenje slovenske kmetijske politike v obdobju 2015-2020: Raziskovalna podpora za strateško načrtovanje po letu 2020. Kmetijski inštitut Slo- venije. Pridobljeno s https://www.program-podezelja.si/sl/ knjiznica/287-vrednotenje-slovenske-kmetijske-politike-v- -obdobju-2015-2020/file Falconer, K. (2000). Farm-level constraints on agri-enviro- nmental scheme participation: A transactional perspec- tive. Journal of Rural Studies, 16(3), 379–394. https://doi. org/10.1016/S0743-0167(99)00066-2 Faure, G., Desjeux, Y., & Gasselin, P. (2012). New challenges in agricultural advisory services from a research perspective: A literature review, synthesis and research agenda. The Jo- urnal of Agricultural Education and Extension, 18(5), 461– 492. https://doi.org/10.1080/1389224X.2012.707063 Herzon, I., Birge, T., Allen, B., Povellato, A., Vanni, F., Hart, K., … Pražan, J. (2018). Time to look for evidence: Re- sults-based approach to biodiversity conservation on far- mland in Europe. Land Use Policy, 71, 347–354. https://doi. org/10.1016/j.landusepol.2017.12.011 Hounsome, B., Edwards, R. T., & Edwards-Jones, G. (2006). A note on the effect of farmer mental health on adoption: The case of agri-environment schemes. Agricultural Systems, 91(3), 229–241. https://doi.org/10.1016/j.agsy.2006.09.001 Hynes, S., & Garvey, E. (2009). Modelling farmers’ participati- on in an agri-environmental scheme using panel data: An application to the rural environment protection scheme in Ireland. Journal of Agricultural Economics, 60(3), 546–562. https://doi.org/10.1111/j.1477-9552.2009.00210.x Ingram, J. (2008). Agronomist–farmer knowledge encounters: An analysis of knowledge exchange in the context of best management practices in England. Agriculture and Human Values, 25(3), 405–418. https://doi.org/10.1007/s10460- 008-9134-0 Ivanjšič, D., Pintarič, D., Škornik, S., Kaligarič, M., & Pipen- baher, N. (2020). SOSKOPOP Haloze: A decision support system for potential claimants of grassland-targeted agri- -environment measures. Journal for Geography, 14(1), 49–64. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publi- cation/340133351_SOSKOPOP_Haloze_a_decision_su- pport_system_for_potential_claimants_of_grassland-tar- geted_agri-environment_measures Jakopič, M., & Trčak, B. (2006). Natura 2000 v Halozah: Travi- šča in flora. Center za kartografijo favne in flore. Pridoblje- no s http://www.ckff.si/publikacije/zl_haloze_tx.pdf Kaligarič, M., Čuš, J., Škornik, S., & Ivajnšič, D. (2019). The fai- lure of agri-environment measures to promote and conser- ve grassland biodiversity in Slovenia. Land Use Policy, 80, 127–134. https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2018.10.013 Kleijn, D., & Sutherland, W. J. (2003). How effective are Europe- an agri-environment schemes in conserving and promoting Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 2022 15 Odločanje kmetov z območja Haloz o vključevanju v kmetijsko-okoljske ukrepe za ohranjanje ekstenzivne rabe travinja biodiversity? Journal of Applied Ecology, 40(6), 947–969. https://doi.org/10.1111/j.1365-2664.2003.00868.x Kleijn, D., Baquero, R. A., Clough, Y., Díaz, M., Esteban, J. D., Fernández, F., … Yela, J. L. (2006). Mixed biodiversity bene- fits of agri-environment schemes in five European countri- es. Ecology Letters, 9(3), 243–254. https://doi.org/10.1111/ j.1461-0248.2005.00869.x Korošec, V. (2019). Haloško kmetijstvo kot dejavnik regio- nalnega razvoja. V: Kulturna pokrajina Haloz (Let. 2019, str. 105–128). Pridobljeno s http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-WZC5I81Y/?euapi=1&query=%27ke ywords%3dhaloze%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSiz e=25&fyear=2019 Kus Veenvliet, J. (2012). Analiza doseganja ciljev Strategije ohra- njanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Zavod Symbiosis. Pridobljeno s https://zavod-symbiosis.si/wp-content/uplo- ads/2020/03/Analiza_strategije_celotno_porocilo.pdf Lastra-Bravo, X. B., Hubbard, C., Garrod, G., & Tolón-Becerra, A. (2015). What drives farmers’ participation in EU agri- -environmental schemes?: Results from a qualitative meta- -analysis. Environmental Science & Policy, 54, 1–9. https:// doi.org/10.1016/j.envsci.2015.06.002 Lipovšek, M. (2015). Kukavičevke v Halozah (vzhodna Sloveni- ja). Folia biologica et geologica, 56(3), 163–167. Mack, G., Ritzel, C., & Jan, P. (2020). Determinants for the implementation of action-, result- and multi-actor-orien- ted agri-environment schemes in Switzerland. Ecological Economics, 176, 106715. https://doi.org/10.1016/j.ecole- con.2020.106715 Mathijs, E. (2003). Social capital and farmers’ willingness to adopt countryside stewardship schemes. Outlook on Agriculture, 32(1), 13–16. https://doi.org/10.5367/000000003101294217 Matzdorf, B., & Lorenz, J. (2010). How cost-effective are re- sult-oriented agri-environmental measures?—An empiri- cal analysis in Germany. Land Use Policy, 27(2), 535–544. https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2009.07.011 Mesec, B., & Lamovec, T. (1998). Uvod v kvalitativno raziskova- nje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. MKGP. (2015). Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013, 9. sprememba. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridobljeno s https://www. program-podezelja.si/images/SPLETNA_STRAN_PRP_ NOVA/2_PRP_2007-2013/2_1_Dokumenti/9._spremem- ba/PRP_07-13_9._spr.pdf MKGP. (2020). Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014- 2020 (CCI 2014SI06RDNP001). Različica 11.1. Evrop- ska komisija. Pridobljeno s https://skp.si/wp-content/ uploads/2021/06/9._sprememba_PRP_2014-2020_potr- jen_11_1_sl.pdf Morris, C., & Potter, C. (1995). Recruiting the new conservatio- nists: Farmers’ adoption of agri-environmental schemes in the U.K. Journal of Rural Studies, 11(1), 51–63. https://doi. org/10.1016/0743-0167(94)00037-A Niens, C., & Marggraf, R. (2010). Recommendations for incre- asing the acceptance of agri- environmental schemes—Re- sults of an empirical study in Lower Saxony. Berichte uber Landwirtschaft, 88(1), 5–36. O’Rourke, E., & Kramm, N. (2012). High nature value (HNV) farming and the management of upland diversity. A revi- ew. European Countryside, 4(2). https://doi.org/10.2478/ v10091-012-0018-3 OECD. (2017). Evaluation of Agricultural Policy Reforms in the European Union The Common Agricultural Policy 2014-20: The Common Agricultural Policy 2014-20. OECD. https:// doi.org/10.1787/9789264278783-en Paracchini, M., Petersen, J. E., Hoogeveen, Y., Bamps, C., Bur- field, I., & Swaay, C. (2008). High nature value farmland in Europe—An estimate of the distribution patterns on the basis of land cover and biodiversity data. Publications Office of the European Union. Pridobljeno s http://op.europa.eu/ en/publication-detail/-/publication/10604b27-10b3-46c7- 83f6-e7202684c36a/language-en Pavlis, E. S., Terkenli, T. S., Kristensen, S. B. P., Busck, A. G., & Cosor, G. L. (2016). Patterns of agri-environmental sche- me participation in Europe: Indicative trends from selec- ted case studies. Land Use Policy, 57, 800–812. https://doi. org/10.1016/j.landusepol.2015.09.024 Peerlings, J., & Polman, N. (2009). Farm choice between agri- -environmental contracts in the European Union. Journal of Environmental Planning and Management, 52(5), 593– 612. https://doi.org/10.1080/09640560902958131 Poláková, J., Tucker, G., Hart, K., Dwyer, J., & Rayment, M. (2011). Addressing biodiversity and habitat preservation through measures applied under the Common Agricultu- ral Policy. Report Prepared for DG Agriculture and Rural De-velopment, Contract No. 30-CE-0388497/00-44 (str. 357). Institute for European Environmental Policy. Prido- bljeno s http://www.euroconsulting.be/upload/news/docu- ments/20120509103345_Report_bio_090512.pdf Potter, C., & Lobley, M. (1992). The conservation status and po- tential of elderly farmers: Results from a survey in England and Wales. Journal of Rural Studies, 8(2), 133–143. https:// doi.org/10.1016/0743-0167(92)90072-E Pust Vučajnk, M., & Udovč, A. (2008). Stališča kmetov ter kme- tijskih svetovalcev do Slovenskega kmetijskega okoljske- ga programa. V A. Tajnšek (ur.). Novi izzivi v poljedelstvu 2008: Zbornik simpozija (202–207). Slovensko agronomsko društvo. Pridobljeno s http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/ groups/2722/Zbornik_simpozija_2008.pdf Riley, M. (2011). Turning farmers into conservationists? Pro- gress and prospects. Geography Compass, 5(6), 369–389. https://doi.org/10.1111/j.1749-8198.2011.00423.x Roblek, V. (2009). Primer izpeljave analize besedila v kvalitativ- ni raziskavi. Management, 1(4), 53–69. Ruto, E., & Garrod, G. (2009). Investigating farmers’ prefe- rences for the design of agri-environment schemes: A choice experiment approach. Journal of Environmental Planning and Management, 52(5), 631–647. https://doi. org/10.1080/09640560902958172 Ryan, R. L., Erickson, D. L., & Young, R. D. (2003). Farmers’ motivations for adopting conservation practices along ripa- rian zones in a mid-western agricultural watershed. Journal of Environmental Planning and Management, 46(1), 19–37. https://doi.org/10.1080/713676702 Saldana, J. (2015). The Coding Manual for Qualitative Resear- chers. London: SAGE Publications. Schenk, A., Hunziker, M., & Kienast, F. (2007). Factors influ- encing the acceptance of nature conservation measures—A Acta agriculturae Slovenica, 118/1 – 202216 A. NOVAK et al. qualitative study in Switzerland. Journal of Environmental Management, 83(1), 66–79. https://doi.org/10.1016/j.jenv- man.2006.01.010 Schmitzberger, I., Wrbka, Th., Steurer, B., Aschenbrenner, G., Peterseil, J., & Zechmeister, H. G. (2005). How far- ming styles influence biodiversity maintenance in Austri- an agricultural landscapes. Agri-Environmental Schemes as Landscape Experiments, 108(3), 274–290. https://doi. org/10.1016/j.agee.2005.02.009 Siebert, R., Toogood, M., & Knierim, A. (2006). Factors af- fecting European farmers’ participation in biodiversity policies. Sociologia Ruralis, 46(4), 318–340. https://doi. org/10.1111/j.1467-9523.2006.00420.x Signorotti, C., Marconi, V., Raggi, M., & Viaggi, D. (2013). How do agri-environmental schemes (AES’s) contribu- te to high nature value (HNV) farmland: A case study in Emilia Romagna. 2nd AIEAA Conference “Between Crisis and Development: which Role for the Bio-Economy”. Parma: Italian Association of Agricultural and Applied Economics. https://doi.org/10.22004/ag.econ.149762 Silvasti, T. (2003). The cultural model of “the good farmer” and the environmental question in Finland. Agricul- ture and Human Values, 20(2), 143–150. https://doi. org/10.1023/A:1024021811419 Slovenc, M. (2019). Can a “Good Farmer” and a “Bad Farmer” Cooperate?: An Examination of Conventional and Orga- nic Farmers’ Perceptions of Production and Environmental Protection. V A. A. Lukšič & T. Tkalec (Ur.), Intertwining of diverse minds in(to) political ecology: Scientific texts of doctoral students participating in the Summer school of political ecology (str. 111–129). Inštitut Časopis za kri- tiko znanosti. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/ publication/340681391_Can_a_Good_Farmer_and_a_ Bad_Farmer_Cooperate_An_Examination_of_Conventio- nal_and_Organi SURS. 2020. Podatkovna baza SiStat. Kmetijstvo in ribištvo. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s https:// pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/ Sutherland, L.-A., & Darnhofer, I. (2012). Of organic farmers and ‘good farmers’: Changing habitus in rural England. Journal of Rural Studies, 28(3), 232–240. https://doi. org/10.1016/j.jrurstud.2012.03.003 Špur, N., Šorgo, A., & Škornik, S. (2018). Predictive model for meadow owners’ participation in agri-environmental climate schemes in Natura 2000 areas. Land Use Policy, 73, 115–124. https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2018.01.014 Šumrada, T., & Erjavec, E. (2020). Designs and characteristics of agri-environmental measures. Acta agriculturae Slo- venica, 116(1), 157–178. https://doi.org/10.14720/ aas.2020.116.1.1775 Šumrada, T., & Erjavec, E. (2020). Zasnove kmetijsko- okoljskih ukrepov in njihove značilnosti. Acta agricul- turae Slovenica, 116(1), 157–178. https://doi.org/10.14720/ aas.2020.116.1.1775 Tashakkori, A., & Teddlie, C. (1998). Mixed Methodology: Com- bining Qualitative and Quantitative Approaches. London: SAGE Publications. Thomas, E., Riley, M., & Spees, J. (2019). Good farming beyond farmland – Riparian environments and the concept of the ‘good farmer’. Journal of Rural Studies, 67, 111–119. https:// doi.org/10.1016/j.jrurstud.2019.02.015 Torkar, G., Zimmermann, B., & Willebrand, T. (2011). Qualita- tive interviews in human dimensions studies about nature conservation. Varstvo narave, 25, 39–52. Travnikar, T., & Volk, T. (2016). Okoljski kazalci - Površine ze- mljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi. Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno s: http://kazalci.arso.gov. si/sl/content/povrsine-zemljisc-s-kmetijsko-okoljskimi- -ukrepi-2 Uthes, S., & Matzdorf, B. (2013). Studies on agri-environmental measures: A survey of the literature. Environmental Mana- gement, 51(1), 251–266. https://doi.org/10.1007/s00267- 012-9959-6 Vlada RS. 2015. Program upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020) (št. 00719-6/2015/13). Ljubljana: Vlada RS. Pridobljeno s http://www.natura2000.si/fileadmin/user_ upload/Dokumenti/Life_Upravljanje/PUN__ProgramNa- tura.pdf Whittingham, M. J. (2011). The future of agri-environment schemes: Biodiversity gains and ecosystem service delive- ry? Journal of Applied Ecology, 48(3), 509–513. https://doi. org/10.1111/j.1365-2664.2011.01987.x Wilson, G. A. (1997). Factors influencing farmer participati- on in the environmentally sensitive areas scheme. Journal of Environmental Management, 50(1), 67–93. https://doi. org/10.1006/jema.1996.0095 Wilson, G. A., & Hart, K. (2000). Financial imperative or conservation concern? EU farmers’ motivations for par- ticipation involuntary agri-environmental schemes. Envi- ronment and Planning A, 32(12), 2161–2185. https://doi. org/10.1068/a3311 Włodarczyk-Marciniak, R., Frankiewicz, P., & Krauze, K. (2020). Socio-cultural valuation of Polish agricultural lan- dscape components by farmers and its consequences. Jour- nal of Rural Studies, 74, 190–200. https://doi.org/10.1016/j. jrurstud.2020.01.017 Žgavec, D., Eler, K., Udovč, A., & Batič, F. (2013). Contribution of agricultural policy measures to maintain grassland areas (the case of Radensko Polje Landscape Park). Acta Agricul- turae Slovenica, 101(1). https://doi.org/10.2478/acas-2013- 0009 Žiberna, I. (2012). „Spreminjanje rabe zemljišč v Halozah v obdobju med letoma 2000 in 2011“. Geografski obzornik, 59 (1/2), 12–19. Žvikart, M. (2010). Uresničevanje varstvenih ciljev iz programa upravljanja območij Natura 2000 v kmetijski kulturni krajini. Varstvo narave, 24, 21–34.