primorski urp | ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper | MESTfJA KKJIŽtHCA PIHAN BIBLIOTECA CiViCA Dl PIHAMO PORTOROŽ JULIJ 2000 leto 6 številka 77 cena 120 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ IC Banka Koper Kaj pravi zloglasna pogodba Klub direktorjev ima nove v zahteve - bo Županja zmogla? Klub portoroških direktorjev je 21.6.2000 povabil na razgovor v prostore GH Emona županjo Občine Piran Vojko Štular, od katere želijo jasen odgovor ali je Občina Piran pripravljena odpustiti investitorjem plačilo dajatev komunalnega prispevka za infrastrukturo - nove prepotrebne garaže v Portorožu? 15. redna seja Občinskega sveta Piran (četrtek, 20. julija ob 9.00 uri) Na vrsti je Bernardin! Občinski svet je na 2. izredni seji 29. junija 2000 soglasno sklenil, da bo pri oblikovanju proračunov Občine Piran za leti 2001 in 2002 prednostno uvrstil v proračun financiranje investicije v prenovo in dograditev Osnovne šole Sečovlje. Še pred to sejo, 8. junija 2000, pa je odložil sklepanje o predlogu Odloka o spremembi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran za Laguno Bernardin. Ta točka je spet na dnevnem redu (prva obravnava). Sicer pa je na vrsti kar 12 točk dnevnega reda. Svetnice in svetniki bodo sklepali o Ogrevanju, predlogu investicijskega programa za adaptacijo in izgradnjo prizidka k OS Sečovlje, poslušali bodo poročilo o izvajanju projekta CRPOV za naselja Sv. Peter, Nova vas, Padna, Sečovlje, o kadrovskih zadevah in drugo. Več o delu OS Piran boste lahko prebrali v občinski prilogi Svetilnik. Proslava na letališču v Sečovljah Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran, društva upokojencev, invalidov in izgnancev ter žrtev vojnega nasilja in politične organizacije, organizirajo ob 55-letnici osvoboditve in obletnici vstaje slovenskega ljudstva proslavo, v soboto 22. julija ob 19. uri. Organizira jo Turistično društvo Koper. Prireditev, ki jo v treh dneh zadnja leta obišče okrog 100 tisoč ljudi. Ob tej značilnosti Koprske noči bo v soboto, 29. julija ob 00.25 množico privabil ognjemet. Čar večernega Kopra pa letos kanijo polepšati še s posebno osvetlitvijo obalnega pasu in središča mesta, izbor miss in fanta Koprske noči. Tinkara Kovač in Magnifico bosta nastopila v petek 28. julija, ob 21. uri na Titovem trgu. Audi A3 je glavni dobitek na veliki tomboli na Ukmarjevem trgu 30. julija s pričetkom ob 18. uri. Koprska noč: 28.-30. julij 2000 Hoteli Palače Skupščina je bila uspešna in je potrdila vse predlagane sklepe Na 4. seji skupščine delniške družbe Hoteli Palače Portorož, 30. 6. 2000, so potrdili poročilo o poslovanju družbe v poslovnem letu 1999, ki gaje podala uprave družbe - generalni direktor Danilo Daneu. Dobiček je znašal 133,257 milijona tolarjev in ostane nerazporejen. Turističnih prenočitev so zabeležili 201.516 ali 2 % manj kot v letu 1998. Precej sredstev so vložili v prenovo hotelov in posodobitev ter popestritev ponudbe. V letu 2000 načrtujejo 2,2 milijarde tolarjev prihodka 250 milijonov tolarjev dobička. Novih večjih projektov ne predvidevajo, prosta sredstva bodo usmerjali v investicijsko-vzdrževalne programe. Žetonov 32Be> Aleksander Vasovič je upravi Casinoja poslal pismo, v katerem jo obvešča, da je Okrajno sodišče v Piranu, na podlagi umika obtožbe Okrožnega državnega tožilca -svetnika Aleša Murka z dne 17. 3. 2000, obtožnico zoper njega (in še štiri osumljene) zavrglo. Do prepričanja, da ni ni nič kriv je prišla tudi disciplinska komisija H. stopnje in postopek že leta 1997 ustavila. Pritožbe na sklep sodišča ni bilo. Kdo bo plačal stroške? Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 TERME-M,-PALAČE Portorož Portorose Slovenija Mesec F1TNESS CENTRA v Termah Palače. V tem mesecu vam nudimo vstop v FITNESS CENTER z 10 % popustom (cena vstopa samo 540 SIT) ter posebno ugodnost: vsakih 10 vstopov v fitness center nudimo 1 x SOLARIJ brezplačno. V THALASSO CENTRU pa si lahko privoščite tudi katero izmed izjemnih storitev, kot so: Thalaxion, Škotski tuš, Vichy masaža, Multi jet masaža, whirlpool s slanico,... Priporočamo tudi obisk lepotnega centra. Zdravje je sol življenja. Vabljeni v Terme Palače Informacije in rezervacije: tel. (05) 696 5011,696 5012 iz energetsko najvarčnejših PETKOMORNIH profilov / ŠIRINE 7 cm, trojno tesnenje Tel.: 063 759 13 80, fax: 063 754 478 Tel.&fax: 061/724 61 13 Vprašanje meje prepustiti pametnejšim generacijam Odnosi s sosednjo Hrvaško se iz dneva v dan izboljšujejo, glavnih problemov, ki jih ovirajo pa še vedno nismo uspeli razrešiti; vprašanje solastništva in skupnega izkoriščanja nuklearke v Krškem, devize varčevalcev pri nekdanji LB in sedaj že kar dva trda oreha -meloobmejni sporazum in meja na morju. Iz Dela povzemamo, da je predsednik Milan Kučan na obisku v Durovniku, kjer se je udeležil odprtja Dubrovniških poletnih iger, o slovensko-hrvaški meji na morju v Piranskem zalivu dejal, da imata obe strani nasprotujoča si interesa. Slovenija si želi neposreden dostop do mednarodnih voda, čemur Hrvaška nasprotuje, ker hoče imeti teritorialno morsko mejo z Italijo. Treba je poiskati tehnično rešitev. Dejal je, da še rešitev problema lahko prepusti naslednjim (pametnejšim in odgovornejšim) generacijam, če bi zdaj ugotovili, da spornega vprašanja ni mogoče rešiti. Po Kučanovem mnenju je ratifikacija maloobmejnega sporazuma v slovenskem parlamentu potrebna; prvič, ker ne prejudicira meje in drugič tudi zaradi uvedbe schengenskega režima na meji (tudi v slovenski Istri, v Sečovljah), ko bo Slovenija vstopila v EU. DiskoNi marUet PETRA LucijA JulijA In AvgusiA podaljAŠN uRi\ik PoiNEdEljEk - SoboTA 7.00 do 24.00 ure NEdsljA 8.00 do 1 5 .OO ure Uqc)dcr\ /\Akup - Akc ijske cene_ Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 674-5342 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož, tel.: 066/674-5100 - izdelava fotografi), prodaja fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME Na praznovanju dneva državnosti in dneva slovenske policije so v Kopru odprli prenovljene prostore za potrebe koprske Prometne policije, podelili priznanja najzaslužnejšim delavcem v policiji in odprli razstavo opreme, vozil in naprav, ki jih pri svojem delu uporablja prometna policija. Udeležence je sta pozdravila tudi generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc in direktor Uprave uniformirane policije Stanislav Veniger. Med gosti so bili tudi predstavniki italijanskih varnostnih služb in hrvaške policije. Proslava je bila v sredo, 28. junija izpred gasilskega doma in prenovljenih prostorov prometne policije v Kopru. Otvoritev prenovljenih prostorov prometne policije v Kopru, 28.6.2000. Naložba, vredna 90 milijonov SITje bila potrebna Emil Čebokli » Vmesecu, ko praznujemo dan DAN DRŽAVNOSTI je tudi slovenska policija na dan 27. junija izbrala svoj kot praznik. Od tedaj mineva 9 let kar dokazuje dejstvo, da je slovenska policija odigrala pomembno vlogo v nizu velikih dejanj, ki jih je prispevala v mozaik uspešnega osamosvajanja Slovenije v času 10-dnevne vojne in v zavarovanju ozemeljske in tudi politične integritete komaj rojene lastne države. Danes po devetih letih lahko brez pomislekov in brez zadrege ponovno ugotovimo, daje policija v odločnih in prelomnih trenutkih narodove zgodovine svojo zgodovinsko nalogo v tesnem sodelovanju Koper. Poseben pečat v nekaj zadnjih letih daje našemu delu povečana problematika na državni meji, predvsem pa problematika nedovoljenih migracij. V letu 1999 smo imeli zaradi ilegalnih prehodov državne meje v postopku 3352 oseb (za primerjavo denimo v letu 1995 v postopku 754 oseb). Večja skrb za varnost premoženja ljudi Ugotavljamo tudi, da je premoženje ljudi iz leta v leto bolj napadeno in ogroženo, saj smo v lanskem letu obravnavali 4014 kaznivih dejanj. Več kot polovica le-teh odpade na področje premoženjskih deliktov (tatvine, vlomi v objekte, osebne avtomobile). Od skupnega števila obravnavanih kaznivih dejanj smo uspeli preiskati s TO in državljani, opravila odgovorno, profesionalno in zavestno. Boleče pa je spoznanje, da je v tem boju ugasnilo tudi pet življenj naših kolegov policistov. Pred policijo nove naloge in zahtevna odgovornost Zagotavljanje varnosti v sodobni demokratični družbi postavlja pred policijo vedno nove zahteve in odgovornosti. V vsem tem razmeroma kratkem času se je tudi slovenski policiji uspelo preoblikovati v moderno, strokovno, kreativno in nenazadnje tudi uspešno policijsko organizacijo. Vrh sprememb zaokrožuje tudi nov sodobno naravnan Zakon o policiji, ki slovensko policijo umešča med sodobno organizirane policije. V tem času do danes je bilo sprejeto tudi vrsto podzakonskih aktov, ki dokončno policijo urejajo kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Povdariti je potrebno, da nam je v vsem tem času navkljub hitrim spremembam, tako v družbi kot v sami policiji, uspelo obdržati varnostne razmere na visoki ravni, kar uvršča Slovenijo med varne države. Prav je, da ob današnjem praznovanju ocenimo tudi dosežene rezultate dela Policijske uprave 52% vseh, uspešno smo preiskali tudi vseh 13 ropov. Nekoliko manj zadovoljni smo tudi z razmerami na področju prometne varnosti. Kljub temu, da je vendarle zaznati nekatere pozitivne premike, zlasti v miselnosti večine udeležencev v prometu, pa zgolj posledice v prometnih nesrečah izničijo večino prizadevanj vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri zagotavljanju boljše prometne varnosti. Zavedamo se, da dobre varnostne razmere niso odvisne zgolj od dela policije, temveč so pogojene tudi z delom drugih organov in instituciji. Zato je še tolikanj pomembnejše uspešno in profesionalno sodelovanje z vsemi tistimi, ki v okviru svojih pooblastil izvajajo določene naloge varnosti. Tudi dejavnost sosvetov V tem smislu še posebej izpostavljam ustanovitev treh sosvetov za varnost in sicer v MO Koper, Občini Piran in Izola. Gre za dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja med policijo in drugimi institucijami na ravni lokalnih skupnosti in nekaterih državnih organov v okviru svojih pristojnosti na tistih področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v posamezni lokalni skupnosti. Posebno pozornost namenjamo tudi sodelovanju z državljani, še posebej preko povdarjenega preventivnega dela vodij policijskih okolišev, ki smo jih v lanskem letu še posbej predstavili v zloženki Za večjo varnost SKUPAJ - INSIEME, kar je imelo v javnosti izjemno pozitiven odmev. Območje PU Koper meji tudi na državni meji dveh sosednjih prijateljskih držav. Tako kot med prebivalci obmejnih področji je tradicionalno dobro tudi sodelovanje med PU Koper ter italjanskimi in hrvaškimi varnostnimi organi. Poseben povdarek pri sodelovanju namenjamo preprečevanju čezmejnega organiziranega kriminala, še posebej pa preprečevanju ilegalnih migracij, tihotapstva mamil, orožja, vozil in drugih oblik kriminala. Z veseljem lahko ugotovimo, da nas pri tem veže tudi pristno prijateljstvo, ki ga razvijamo tudi v drugih zlasti športnih pa tudi družabnih srečanjih. Dovolite mi, da se ob tej priložnosti v svojem imenu in imenu vseh delavcev PU Koper zahvalim za pomoč in sodelovanje pri našem vsakodnevnem delu državljanom, državnim organom, ustanovam in organizacijam, občinam in drugim institucijam. Zahvala tudi hrvaškim in italjanskim varnostnim organom za korektno in profesionalno sodelovanje. Novi prostori za prometno policijo Današnje praznovanje Dneva slovenske policije je za delavce PU Koper, posebej za policiste in vse zaposlene na PPP Koper še posebej slovesno. Namreč ravno na današnji praznični dan bomo predali namenu nove prostore Prometne policijske policijske postaje Koper. Območje PU Koper je izredno tranzitno in s tem prometno obremenjeno področje, zato je vloga in odgovornost PPP Koper še toliko večja pri obvladovanju cestno-varnostne problematike in zagotavljanju varnosti udeležencem v prometu Policisti PPP Koper več ali manj stalno nadzirajo promet na 51 km avtocest in 124 km ostalih državnih cest. Po potrebi pa naloge opravljajo tudi na cestah in mestnih ulicah. Pri opravljanju svojega pomembnega poslanstva prometni policisti prevozijo z motrenimi kolesi letno povprečno 130.000 km, s službenimi patruljnimi avtomobili pa preko 350.000 km. V enakem obdobju obravnavajo povprečno tudi okoli 650 prometnih nesreč, med temi pa vse tiste z najhujšimi posledicami. Letno odkrijejo tudi okoli 17.000 drugih najrazličnejših prekrškov. Uspešni pa so pri izvajanju tudi drugih nalog, pri čemer posebej izpostavljamo prijemanje oseb, ki ilegalno prestopajo državno mejo, storilce različnih kaznivih dejanj in prekrškov. Tudi pri delu prometne policije kot izrazito specializirani enoti je izredno pomembna preventivna vloga. V ta namen smo v sodelovanju z vodstvom policijske enote izdelali poseben program dela s posebnim povdarkom na vlogo vodij izmen, ki naj bi pri delu v prometnih policijskih okoliših ob sodelovanju z različnimi dejavniki in subjekti znali pravočasno prepoznavati in odkrivati vse tiste okoliščine, ki vplivajo na slabšo prometno varnostno situacijo Za uresničitev zastavljenih nalog je še toliko pomembnejše, da so nam na voljo tudi ustrezni delovni pogoji. Prepričani smo, da delavci PPP Koper z današnjim dnem pridobivajo sodobno urejene prostore. Ob tej priložnosti se zahvaljujem za razumevanje odgovornih na Ministrstvu za notranje zadeva in Generalni policijski upravi. Zahvala tudi izvajalcem za kvalitetno opravljeno delo. Vsem delavcem PU Koper čestitam ob prazniku Dneva slovenske policije, še posebej čestitam ob veliki pridobitvi kolektivu PPP Koper, vsem skupaj pa želim tudi v prihodnje veliko delovnihuspehov in osebnih zadovoljstev. Še posebej čestitam vsem, ki ste se v zadnjem letu izkazali s svojim požrtvovalnim delom in zato prejeli zaslužena priznanja organov za notranje zadeve. Vsem prisotnim pa želim prijetno druženje na današnjem prazničnem srečanju.« Črni kovček - oprema za bolj žalostne primere na estah. V njem je tudi polivinilasta vreča za pokrivanje umrlih. Policaj na sliki je že videl veliko tragičnih primerov. Srce se res s časoma utrdi. Toda prometne nesreče prinašajo udeležencem in svojcem težkih trenutkov, zlasti ga stisne pri srcu, ko vidi na cesti ležati mrtvega otroka. PRIZNANJA ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE V LETU 2000 POLICIJSKA UPRAVA KOPER Zlati znak 1. Milan Marinšek 2. Matilda Primožič - znak ji podeli minister Srebrni znak 1. Zlatko lah 2. Mavricij Ule 3. Edvard Puntar Bronasti znak 1. Robert Božič 2. Tomaž Čehovin 3. Marjan Dermota 4. Igor Franca 5. Janez Gabršek 6. Duško Kovačevič 7. Klavdija Pavletič 8. Stanko Pribac 9. Vinko Rakar 10. Jadranko Topič Zunanji: 1. Orlando Mezinec 2. JPVAC d.o.o., AC Baza Postojna, Cestninska postaja Dane 3. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometo, občina Hrpelje-Kozina Diskriminacija na najvišji ravni Kdo lahko dobi diplomatski potni list? Državni svet naj bi zahteval, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o potnih listinah državljanov RS. Državni svetnik Jože Ilc, ki je na predsednika Državnega sveta Toneta Hrovata naslovil takšen predlog namreč trdi, da 9. člen zakona o potnih listinah posega v ustavno ureditev s tem, ko diskriminira Državni svet proti Državnemu zboru. Poslanci namreč lahko dobijo diplomatske potne liste, državni svetniki pa Državni zbor je 20. junija 2000 sprejel Zakon o potnih listinah državlajnov RS št. 213-03/91-4/95. V 9. členu je zapisano, da se diplomatski potni list izda predsedniku RS, poslancem DZ RS, predsedniku DS RS in članom Vlade RS, predsedniku Ustavnega sodišča RS, varuho človekovih pravic, predsedniku Vrhovnega sodišča RS, predsedniku Računskega sodišča RS, delavcem diplomatskih in konzularnih predstavništev ter misij RS v tujini, ki imajo diplomatske in konzularne nazive ter delavcem ministrstva , pristojnega za zunanje zadeve, ki opravljajo diplomatske in konzularne zadeve in imajo diplomatske nazive, vodjem državnih delegacij RS, osebam, ki po sklepu Vlade RS odhajajo na delo v mednarodne organizacije kot funkcionarji diplomatskega ranga v omenjenih organizacijah, diplomatskim kurirjem in določenim drugim osebam, če je to v interesu Republike Slovenije. Diplomatski potni list se lahko izda tudi ožjim družinskim članom delavcev diplomatskih in konzularnih predstavništev ter misij RS v tujini in družinskim članom oseb, ki po sklepu vlade odhajajo na delo v madnarodne organizacije, če z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu v tujini ter ožjim družinskim članom oseb iz prejšnjega odstavka, če jih spremljajo na službeni poti v tujino. Med drugim zakon podeli diplomatski potni list vsem poslancem DZ RS, državnim svetnikom pa ne! Prav v tem pa naj bi bil predmet spora. V čem je Državni svet manjvreden oblastveni organ? Ustava namreč v ničemer ne podcenjuje en organ ali hirarhično razvrednoti Državni svet proti Državnemu zboru. Jože Ilc se v pismu sprašuje, v čem so poslanci Državnega zbora zaslužni za diplomatski potni list, medtem ko so svetniki Državnega sveta temu nevredni. Osebno misli, daje 9. člen preobširen in prenapihnjen in da poslanci Državnega zbora ne zaslužijo diplomatskega potnega lista, kakor tudi marsikateri drugi ne. Zato smatra, daje Zakon o potnih listinah neustaven, ker ne spoštuje načela enakovrednosti parlamentarnih organov in njihovih članov. Večvrednost članov DZ ni v ničemer utemeljena. Župan Dino Pucer priredil sprejem za Miloša Stergarja Koprski župan Dino Pucer je v počastitev 90. jubileja Miloša Stergarja, vrhunskega gimnasta in priznanega mednarodnega gimnastičnega sodnika, priredil sprejem. Z jubilantom so nazdravili v ponedeljek, 10. julija dopoldan v prostorih Mestne občine Koper. Miloš Stergar se je rodil 5. 7. 1910 pri Sv. Ivanu v Trstu. Po končani OS, ki jo je opravil v domačem kraju, se je družina morala izseliti. Gimnazijo je zaključil v Ljubljani, filozofsko fakulteto pa v Beogradu, smer germanistika in romanistika. V Trst seje vrnil leta 1945 in se leta 1953 preselil v Koper, kjer še živi sedaj. Leta 1965 seje upokojil. Do tedaj je opravljal naloge načelnika za šolstvo, kulturo in telesno kulturo na Okrajnem ljudskem odboru v Kopru. Kot telovadec je dosegel vrhunske uspehe v okviru jugoslovanske reprezentance. Sam je pripravil tudi vrsto pravilnikov za tehnično izvedbo tekmovanj. Prejel je veliko priznanj in pohval, med drugim tudi leta 1971 Red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Nova scena - Piranski umetniki so lepo poslikali stene odra v Sv. Petru Neodvisni nestrankarski časnik /a območje Slovenske obale in zamejstva ■0 primorski uMp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TelVFa*: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Mcdia Service - Tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 6677 0185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT Ustanovitelj in izdajatelj: mt&Flnfi)® Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 05 677 0185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 6777 140 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija o dodano virdnost (Ur. list RS it Na podlagi zakona o davku n R9/9R) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek n d prot dodano vrednost (DDV) po stopnji S %. Krajinski park Sečoveljske soline Projektni svet pripravil tretji scenarij za tri vrste gospodarskih dejavnosti Naravovarstveni projekt Krajinskega parka Sečoveljske soline ima vse možnosti, da se ga uspešno realizira s pogojem, da se omogoči preživetje solinarske dejavnosti. Peter Deržek, direktor Drogine hčerinske družbe Soline, Pridelava soli d.o.o. pa je prepričan, da bo njihova družba izbrana za upravljalca Krajinskega parka Sečoveljske soline. V partnerstvo za upravljanje parka pa bi se morala bolj aktivno vključiti tudi Občina Piran. Peter Deržek mejami rudarskega pridobivanja prostora, katerega upravljalec je družba Soline d.o.o. v skladu z Zakonom o rudarstvu, zato v družbi upravičeno pričakujejo, da bodo izbrani za upravljalca krajinskega parka. Sprejet je tretji scenarij Septembra 1999 je bila t........r Na nedavnem srečanju z novinarji so na sedežu hčerinske družbe v Seči, pripravili tudi informacijo o razvoju prostora na obrobju Krajinskega parka Sečoveljske soline. Pred in po veljavnosti občinskega odloka o Krajinskem parku Sečoveljske soline, objavljenem v letu 1990, je Droga d.d. izdelala več razvojnih programov za dopolnitev in izboljšanje poslovanja v solinah (marikultura, privezi v kanalu Jernej pod Sečo, tehnološka posodobitev naravne pridelave soli in več inačic industrijskega kristaliziranja soli), vendar so soglasodajalci, zaradi močnega naravovarstvenega interesa, onemogočili realizacijo programov, v letih po osamosvojitvi pa so se izgovarjali na nedokončano okoljevarstveno zakonodajo. Droga d.d. je v tem času večkrat resno izpostavila vprašanje obstoja solinarstva, ki žal še danes ni rantabilno, hkrati pa tudi vprašanje razvoja prostora, kjer se solinarstvo ne dogaja. Ustanovila je hčerinsko družbo Soline, Pridelava sosli d.o.o Taje bila izločena iz Droge d.d. z nalogo, da doreče upravljanje in razvoj Krajinskega parka Sečoveljske soline, ali da njena dejavnost ugasne, kar bi lahko bila nepopravljiva šoda za tukajšnji eko-sistem. Ker dejavnost tudi lani ni bila pozitivna, mati Droga krije razliko. Ker je hčerinska firma podkapitalizirana, bo 50 milijonov SIT prav prišlo za dokapitalizacijo. Problem ekonomske neupravičenosti pridobivanja solin na naravni način torej še vedno ostaja nerešen. Vedno bolj pa se je medtem postavljalo resno vprašanje lastništva, naravovarstvenega varovanja parka, smiselnosti ali nesmiselnosti uvajanja gospodarskih dejavnosti v tem prostoru ter komu podeliti uprav-Ijalske pravice? Ministrstvo za okolje in prostorje 14. 10. 1998 s sklepom ustanovilo Projektni svet, sestavljen iz predstavnikov v tem prostoru, zainteresiranih gospodarskih družb, krajevnih skupnosti, nevladnih organizacij, Občine Piran ter ministrstev za kulturo in okolje z nalogo, da deluje kot celota do priprave in sprejema načrta upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline. V tem času (julija 1999) je začel veljati zakon o ohranjanju narave, v katerem so bile soline Sečovlje in Strunjan razglašene za varovano območje državnega pomena. Projektni svet je leta 1999 pripravil Izhodišča za pripravo akta o zavarovanju in načrta upravljanja za sečoveljske soline, ki so bila sprejeta tudi na Občinskem svetu Občine Piran. Meje Krajinskega parka Sečoveljske soline so skoraj enake žnosti imenovana Vizija * . dolgoročnega razvoja VI Krajinskega parka ____3 Sečoveljske soline, s ponujenimi tremi scenariji možnega razvoja parka. Tretji scenarij je bil sprejet v občini, v Drogi d.d. in naravo-varstvu. Upošteva interese na-ravovarstva in ponuja razvoj treh gospodarskih dejavnosti: - pridelava soli, ki je osnovna dejavnost; - turizem; - marikultura. V turističnem delu vizije je namen opredeliti južno območje občine Piran za razvoj dejavnosti, ki uporabljajo naravne danosti prostora v povezavi s solinarjenjem in ki bodo dopolnile ponudbo Portoroža. Vizijo nameravajo pripeljati do faze projekta ureditve območja. Dejavnosti iz naštetih vidikov, to je naravovarstvenega, kulturnega in gospodarskega, morajo postaviti v prostor, predpisovati njihov obseg in se soočiti s problemom sprejemljive obremenitve zavarovanega območja. Ker je za projekt potreben denar so se prijavili tudi na razpis za sofinanciranje turističnih programov Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Poleg vizije so pripravili tudi projekt Turistične poti in projekt Talasoterapije v solinah. Zanimivo, da so benediktinski menihi tukaj zdravili romarje že v 14. stoletju. So že vedeli, da je naravne danosti najbolje izkoristiti na mestu, kjer so. Kakšne realne možnosti ima projet, da v celoti zaživi in predvsem kdaj, je še vedno odprto vprašanje, saj je povezano z mnogimi prefinjenimi interesi. Koliko denarja je sploh namenjena dati država za Sečoveljske soline? Tega še trenutno nihče ne ve. Droga bo izpraznila Začimbo Droga d.d. bo konec leta izpraznila prostor tovarne Začimba v Seči, kije idealna lokacija za razvoj turistične dejavnosti in ponudbe in smotrno izkoriščanje etnološke in naravne danosti prostora krajinskega parka. Občina Piran je tudi lastnik skladišč soli in stavbe v Portorožu, v kateri je bila uprava podjetja Piranske soline iz katerega je nastala Droga Portorož. Občina Piran bi se že zaradi lastniških in upravljalskih interesov morala bolj vključiti v partnerstvo za upravljanje parka. Obsežno vprašanje nadaljnje usode Krajinskega parka Sečoveljske soline naj bi bilo rešeno že do konca tega leta. Vse kaže, daje bila Drogina “zastarševalna” strategija vendarle uspešna. Franc Krajnc MALI OGLASI Prodam garažo v Luciji. Tel.: 066/746-068 V Luciji najamem garažo, po možnosti v triplexu v ulici xxx. divizije ali bližini TPC. Ponudbe na telefon: 05 6773 660, 041 847 412. S 1.8. oddani 3-sobno stanovanje na Markovcu. Tel.: 05 6283 738 Prodam košek za dojenčka in veliko oblačilc za punčko od 0 do 3 leta starosti, vse lepo ohranjeno. Tel.: 05/6 88086 Iščemo zastopnika za zbiranje oglasov za Primorski utrip Tel.: 05 6770-185 Čistokrvne Zlate prenašalce stare 8 tednov prodamo. Cena 50.000SIT Tel.: 6722044 Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel.: (062) 782 136 Aloe vera Zdravilne sadike Prodam Tel.: 066/770-448 Pokličite zvečer Rogla, Zreče in Terme Oddam vikend in nove apartmaje primerne za piknike TeL: 03 5760 332 GSM: 041 218-237 Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08,00 do 12,00 in od 14,00 dol8,00 ure Celovito urejanje okolice, vrtov, zelenic, žive meje, grmovnic, barvanje ograj, Žlebov in drugo . naročila tel. 041-789-413 Prevajam nemške, angleške, slovenske in srbske tekste Deu Južnič Nevenka, Fiesa 25, 6330 Piran Tel. 05/6745543 RAČUNOVODSKI SERVIS nudi kompletne računovodske storitve in svetovanje s področja davčne zakonodaje, delovne zakonodaje in DDV. Smo strokovni, ažurni in cenovno ugodni. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Tel.: 061/558-257, tel.&fax: 556-186. PROSEKTA d.o.o., Ljubljana, Celovška c. 150. AA0DRI DuD(wJljVTo^JlM Nova oglaševalska revija ■ w primorski uVp liJ J1 Certifikat za zavarovalnico Zavarovalnica Triglav, Območna enota Koper, je prejela certifikat kakovosti ISO 9002 Direktor Bogdan Rebula ugotavlja, da so v letošnjem prvem trimesečju dosegli 16 odstotno rast premije Novinarska konferenca Zavarovalnice Triglav d.d. Udeleži! se je je tudi Milan Tomaževič, član uprave in namestnik generalne direktorice ZT. Zavarovalnica Triglav d.d.. Območna enota Koper je med prvimi storitvenimi podjetji v Kopru uspela pridobiti certifikat kakovosti ISO 9002. Krajša slovesnost je bila v četrtek, 22.6.2000 ob 10.00 uri v restavraciji Mulino na Ankaranskem križišču. Zavarovalništvo na Slovenskem beleži letos 100 - letnico svojega delovanja, Zavarovalnica Triglav d.d. pa ima v Sloveniji tudi najdaljšo tradicijo, saj z obsegom poslovanja (55 % tržni delež) daleč presega ostale posamezne zavarovalnice. Dan pred slovesnim dogodkom je Zavarovalnica Triglav d.d., skupaj s strateškimi poslovnimi partnerji, ustanovila Pokojninsko družbo. Podrobnosti o lanskem poslovanju Zavarovalnice Triglav d.d., ki je dosegla že 77 milijard SIT zavarovalne premije in 30 milijard SIT materialne rezerve ter ima sklenjenih okrog 200 tisoč kakovostnih zavarovanj, dobiček po obdavčitvi pa je lani znašal 1,9 milijarde SIT, so predstavili na novinarski konferenci. Zavarovalnica si pri vsakdanjem delu s strankami prizadeva za čim bolj kakovostne storitve. Ne nazadnje jih v to sili tudi kankurenca, saj je v Sloveniji trenutno že 17 raznih zavarovalniških družb. Samo na koprskem območju jih je že šest, kar hkrati kaže na veliko razdrobljenost te pomembne, a še vedno donosne dejavnosti. Koprska Območna enota, ena od 11 enot Zavarovalnice Triglav d.d., je bila ustanovljena 18. februarja 1991 in pokriva območje treh obalnih občin. Pričeli so takorekoč iz nič (znana odcepitev od ZT in oblikovanje zavarovalne družbe Adriatic), danes pa znaša premija že 1,5 milijarde tolarjev in je celo presegla načrtovano. Pred dvema letoma in pol (v začetku januarja 1998) je uprava Zavarovalnice Triglav sprejela Politiko kakovosti in imenovala time kakovosti po vseh območnih enotah in v centrali Zavarovalnice Triglav d.d. Tako pričakujejo, da bodo kmalu dobile certifikat kakovosti ISO 9002 vse Območne enote, na koncu pa ga bodo podelili tudi centrali v Ljubljani. V Območni enoti Koper je do uspešno oravljene certifikacije presoje (14. aprila letos) vseh 65 zaposlenih opravilo veliko aktivnega in požrtvovalnega dela. Udeležili so se številnih izobraževanj na temo kakovost, kar tretjina zaposlenih seje izobrazila za notranje presojevalce. Proces certificiranja so začeli z željo, da bi zaposleni sprejeli sistem kakovosti za svojega in pri tem so v koprski enoti Zavarovalnice Triglav nedvomno uspeli. Zaposleni namreč sistemske rešitve na delovnem mestu še izpolnjujejo in nadgrajujejo. Prvi rezulatati se že kažejo, saj je po uvedbi sistema kakovosti po standardih serije ISO 9002 veliko več pisnih pohval zadovoljnih strank, kot pred tem. To je spodbuden in zelo pomemben podatek, saj je slovenska Istra zelo konkurenčno območje. V koprski enoti Zavarovalnice Triglav ocenjujejo, da je uvedba sistema celovitega obvladovanja sistema kakovosti v poslovanje ključnega pomena, saj bo v ostri konkurenci uspel samo tisti, ki bo stranki ponudil višjo kakovost storitev. Ponudba zavarovalnih storitev je namreč večja od povpraševanja. Direktor koprske enote Zavarovalnice Triglav d.d. Bogdan Rebula je prepričan, da bodo s celovitim obvladovanjem sistema kakovosti dali strankam tisto, kar iščejo in potrebujejo, morda pa bodo pričakovanja nekaterih celo presegli. “Da bi lahko dosegli te cilje, je potrebno aktivno sodelovanje vseh zaposlenih. V naši enoti smo v letošnjem letu načrtovali 10 - odstotno rast zavarovalne premije v primerjavi z lanskim letom. V prvem četrtletju je rast fakturirane zavarovalne premije dosegla 16 odstotkov, to pa nas uvršča v sam vrh med enotami Zavarovalnice Triglav. Prepričan sem, da je k temu rezultatu pripomoglo tudi uvajanje standarda kakovosti serije ISO 9002,” je ob prejemu certifikata kakovosti povedal Bogdan Rebula, direktor koprske Območne enote Zavarovalnice Triglav d.d. Certifikat kakovosti sta mu na priložnosti slovesnosti izročila podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič in direktor Slovenskega inštituta za kakovost Igor Likar. Poudariti velja, da poteka uvajanje standardov kakovosti v storitvenih dejavnosti veliko počasneje kot v proizvodnih podjetji. Zato ima certifikat ISO 9002, ki ga je prejela koprska Območna enota Zavarovalnica Triglav d.d., toliko večji pomen. Ustanovljena Prva pokojninska družba d.d. Prva pokojninska družba d.d. je specializirana zavarovalnica za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja s sedežem v Ljubljani, Dunajska 58 Na novinarski konferenci v rastavraciji Mulino na Ankaranskem križišču, so predstavniki Zavarovalnice Triglav podali tudi nekaj informacij o ustanovitvi Prve pokojninske družbe d.d., katere ustanovitveni kapital naj bi bil dovolj velik za začetno poslovanje, saj je znano, da si dodatno pokojninsko zavarovanje šele utira pot na Slovenskem in da tudi donosnost prihaja na dolgi rok. Zavarovalnica Triglav d.d. ima pri ustanovitvenem kapitalu nove dražbe pomemben, kaže tudi odločilen delež. Direktorica Prve pokojninske družbe d.d. je dr. Alenka Žnidaršič Kranjc. V dopisu, ki so ga pripravili za medije je David Skomšek nazorno prikazal pomen in izračune obremenitev posameznika, ki sc želi dodatno pokojninsko zavarovati. V Sloveniji sedanji pokojninski sistem ne more več jamčiti izplačil pokojnine na ravni kot je to bilo v preteklosti. Takrat naj bi bil sistem kar precej velikodušen. Zaradi znanih vzrokov seje pojavila nujnost po reformni obstoječega pokojninskega sistema. S to reformo pa je država v resnici prevalila del odgovornosti za starost na posameznika. Pokojnine iz obveznega zavarovanja naj bi se namreč sčasoma zniževale. Država je ponudila organizirano možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ob davčnih olajšavah nudi posamezniku, da si s čim manjšim odrekanjem ustvari kar največje premoženje iz katerega bo na starost prejemal dodatno pokojnino. Posameznik si torej lahko oblikuje lastna sredstva, iz katerih bo prejemal dodatno pokojnino na stara leta. Pot do tega seveda ni tako preprosta in tudi varčevati je treba kar nekaj let, V sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja se lahko vključi tudi podjetje, ki »sofinancira« svojega zaposlenega - kolektivna oblika dodatnega pokojninskega zavarovanja. Primer izračuna, kako do dodatnega pokojninskega zavarovanja Primer sestave premije posameznika, ki bi na primer želel imeti vsak mesec na svojem varčevalnem računu 9.000,00 tolarjev, v kombinaciji: delodajalec - državna olajšava -prispevek delavca. Delodajalec bi povečal plačo delavcu za 4.500,00 SIT in ta sredstva namenil za plačevanje dodatne pokojnine, delavec bi iz svojega dohodka prispeval mesečno 2.250,00 tolarjevav, država pa bi iz naslova davčnih olajšav tudi prispevala 2.250,00 tolarjev. Tako bi posameznik imel mesečno na svojem varčevalnem računu 9.000,00 tolarjev. Kaj s temi 9.000,00 SIT? Sklad naj bi posloval z 10-odstotno donosnostjo. Vmes nastanejo seveda tudi stroški (vstopna 5 %, izstopna premija 5 % in stroški ob upokojitvi 5 %) in odštetao plačilo 25 % dohodnine. Iz informativnega izračuna dobimo podatke, da bi posameznik, ki bi mesečno deset let plačeval po 9.000. 00 SIT, ob upokojitvi začel prejemati dodatno pokojnino v višini 7.000. 00 SIT mesečno, do doživetja. V primera, da bi posameznik vplačeval 9.000. 00 SIT mesečno kar trideset let, bi ob upokojitvi začel prejemati dodatno mesečno pokojnino v višini 75.000. 00 SIT, do doživetja. Če bi bila donosnost sklada recimo le 5 %, bi pokojnina znašačla nekaj manj kot 30.000. 00 SIT. Zelo pomembneje torej, kako bo sklad gospodaril in kolikšna sredstva bo obračal ter kako bo organizirano upravljanje s premoženjem pokojninske dražbe. Franc Krajnc Dobrodošel priročnik za krizne odnose. Knjiga Božidarja Novaka s sodelavci Krizno komuniciranje in upravljanje nevarnosti Avtor Božidar Novak, vodilni strokovnjak za strateško komuniciranje in direktor komunikacijske skupine SPEM za strateško komuniciranje v regiji Adriatik na predstavitvi svoje knjige v Marini Portorož. Na knjižnih policah je že kar nekaj mesecev, predstavili pa so jo šele pred nedavnim v prostorih Marine Portorož. Priročnik za krizne odnose z javnostmi je namenjen managerjem, strateškim in poslovnim komunikatorjem, strokovnjakom za stike z javnostmi in študentom. Knjiga je obogatena s primeri komunikacijskih kampanj iz slovenske in tuje poslovne prakse ter praktičnimi nasveti za reševanje krize. Vsakdo, ki bo to zanimivo knjigo prebral bo lahko zvedel kakšne krize lahko doletijo njegovo organizacijo in kako lahko škodujejo njenemu ugledu, kako je moč predvideti krizo in se ji izogniti, zakaj ljudje različno zaznavajo krizne dogodke, kakšna je vloga novinarstva pri poročanju o kriznih dogodkih in še vrsta zanimivih vprašanj. Knjigo so natisnili na 263 straneh v nakladi v 1200 izvodov in je že skoraj razprodana. Avtorske pravice ima Gospodarski vestink, založniška skupina d.d. Rezultati raziskave kažejo, daje v večini slovenskih podjetij interno komuniciranje slabo organizirano (poglavitni viri informacij so zunanji; TV, radio, tiskani mediji) ter, da so vodstva v podjetijih slabo pripravljena na krizno situacijo. Reševanje konfliktov je včasih nespretno, zunanji dejavniki (mediji) pa lahko po selekciji objav ali obravnavanj dogodka, spodbudijo nove krize v podjetju. Ugled podjetja je zelo tesno povezan z ugledom vodilnega človeka v podjetju, prav avtor. Objavljeno je tudi nekaj konkretnih podatkov o kriznih situacijah v znanih slovenskih podjetjih. Uspešna Intereuropa Čisti dobiček koprske Intereurope, ugotovljen z zaključnim računom za leto 1999 znaša 2,017 milijarde tolarjev, od tega so več kot milijardo tolarjev namenili delničarjem za dividende. Bruto dividenda na delnico znaša 140 tolarjev. Čisti dobiček se je tako v primerjavi z letom 1998 povečal kar za 47 odstotkov (tudi iz naslova finančne udeležbe v drugih firmah), kosmati donos iz poslovanja pa za 8 odstotkov. Seveda to ni ustavilo njihovih nekaterih delavcev, da ne bi s štrajkom zahtevali višje plače. Med pomembnejšimi dogodki v letu 1999 velja omeniti utrjevaje položaja Intereurope na trgih JV Evrope, podelitev certifikata ISO 9002 za izvajanje storitev špedicije, tarnsporta blaga in logistike ter sedaj že znane jalove priprave na ustanovitev Globalnega logističnega servisa ter izrazito povečanje cen motornih goriv. ■ TVV*' primorski utp Banka Koper utrjuje svoj tržni delež Zadovoljni z lanskimi poslovnimi rezultati V svetovnem in seveda tudi slovenskem bančništvu prihaja do velikih sprememb. Še posebej intenziven je razvoj na področju organiziranosti bank; tako pri komercialnem kot, še posebej pri kapitalskem povezovanju. Ob tem pa ni nič manj pomembno, kako banka posluje in kakšen odnos goji do svojih komitentov. Predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok je na skupščini banke (29. 6.) povedal: “S ponosom se oziramo v leto 1999. Z optimizmom smo zakorakali v leto 2000.” Utrditev tržnega deleža in širitev poslovanja, povečanje in kakovostno izboljšanje bančne bilance, rast informacijskega sistema in tehnologije, skrb za zaposlene in domače okolje, povečana medijska pozornost ter seveda doseganje primernega dobička so bili načrti, ki so jih v letu 1999 uspešno izpolnili. Poslovno leto 1999 so na skupščini ocenili kot uspešno. Bilančna vsota v višini 167,9 milijarde tolarjev seje povečala za 22 %. Ob tem je še posebej pomembno, da so se povečali primarni viri sredstev, to je depoziti gospodarstva in prebivalstva. Tudi dolgoročna tuja finančna sredstva so se povečala, čeprav v nekoliko manjšem obsegu. Tako so zagotovili vire za načrtovano povečanje plasmajev nebančnemu sektorju, kar ocenjujejo kot enega temeljnih poslovnih dosežkov v letu 1999. Ob tem so povečali delež v najvišjem bonitetnem razredu. V prihodkih banke zavzemajo visok delež neobrestni prihodki. Njihov pomemben porast porast kaže, da so razvili in ohranili visoko stopnjo aktivnosti pri nevtralnih poslih, zlasti v plačilnem prometu s tujino in kartičnem poslovanju. Skupni dobiček Banke Koper d.d. pred obdavčitvijo v letu 1999 je znašal 2,01 milijarde tolarjev in je presegel načrtovanega. Po obdavčitvi je znašal 1,62 milijarde tolarjev h zasedanju skupščine Banke Koper d. d., 29. 6. 2000 v prostorih banke v Kopru in je bil za 54 % višji od dobička v letu 1998. Ta dobiček ostane nerazporejen, zato pa so razdelili 1,09 milijarde revaloriziranega dobička iz preteklih let. Za dividende so namenili 1.038 milijarde tolarjev in tako znaša bruto dividenda na delnico 2000 tolarjev. Za člane nadzornega sveta so namenili 11,5 milijona tolarjev. Morda še ena zanimivost: v skladu z bančno zakonodajo so dosedanji osnovni bančni kapital 531 milijonov tolarjev povečali 10-kratno Nominalna vrednost ene delnice tako znaša po novem 10. 000 tolarjev. Sklic skupščin bodo po novem objavljali v Delu in ne več v Uradnem listu. Predsednik nadzornega sveta Banke Koper Jožef Kranjc je na skupščini dejal, da je banka v letu 1999 uspešno izvedla pripojitev M banke, prestrukturirala terjatve od nekaterih slabih dolžnikov (Cimos International in Perutninski kombinat Pivka), nadaljevala z aktivnostmi v projektu prenosa plačilnega prometa v banke, nadaljevala z gradnjo novega informacijskega sistema in obvladovala vsa bančna tveganja. Skupščina (prisotnih jc bilo 82 % delničarjev) je nato soglasno potrdila poslovno poročilo za leto 1999. FOTO: FK-Primorski utrip NLB prenovila poslovalnico v Luciji v Čemu naj služi visok seski nasip? Občina Piran je leta 1999 za neurejenost nasipa na rtu polotoka Seča (od avtokampa Lucija do gostilne Ribič) prejela bodečo nežo. Se lahko podobna zgodba ponovi tudi letos? V akcijo za bolj urejeno okolje v piranski občini so sedaj stopili člani Hortikulturnega društva Portorož in v avli občinske palače postavili na ogled nekaj svojih zamisli, kako bi skupaj s študenti Krajinske arhitekture uredili ta “sporen”, košček slovenske obale. Z namenom, da bi tudi kaj dosegli so organizirali delavnico Obmorski park - za zeleno občino in k delu pritegnili študente Krajinske arhitekture. Razstavo, na kateri je nekaj uvodnih besed o poteku dela in smernicah delavnice povedala članica Hortikulturnega društva Portorož Nina Vrhovnik, so odprli 26. junija, zaprli pa naj bi jo 14. julija. Želijo si, da bi s skupnimi močmi prišli do čimboljšega načrta ureditve in izvedbe tega pomembnega dela obale, ki je tudi uradno postal kopno, saj je Občina, potem ko so morje zasuli z izkopi, tam dobila svojo parcelo (in parcelno številko) s katero pravnomočno razpolaga in jo lahko tudi oddaja. Za ta prostor se menda najbolj zanima Avtokamp Lucija, ki bi rad razširil svojo dejavnost. Prav v tem pa je srž dvomov, ali Občina zna dovolj racionalno izkoristiti svoje zemljišče, da bi od tega tudi nekaj imela ter da hkrati ne bi bil oškodovan javni interes. Zasebniki bi ta zadnji košček obale kar ogradili. Na otvoritvi razstave “analitskih” skic in idej polotoka Seča so pričakovali tudi prodekana Biotehniške fakultete - Oddelek za krajinsko arhitekturo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Janeza Marušiča, vendar seje zaradi drugih obveznosti opravičil. V pismu Občini Piran je zapisal, da je Študentska delavnica, ki jo je vodil prof. Alojz Drašler, bila zelo pomembna kot pedagoški projekt. Pozdarvil je pobudo Hortikulturnega društva Portorož. Društvo je med drugim zapisalo, daje seški nasip že dlje časa neurejen, čeprav ta prostor predstavlja velik potencial za “zeleni” turizem in hkrati nudi večjo kakovost življenja domačinom. Zato je Hortikulturno društvo Portorož med svojimi člani izvedlo tudi anketo. Razultati ankete so pokazali, da si večina ljudi želi na območju seškega nasipa urejeno pešpot, rekreacijski park, prostor za počitek. Skratka javno površino odprtega tipa, ki naj bi se povezovala z avtokampom in Forma vivo. Hortikulturno društvo Portorož je v tem smislu tudi povabilo študente krajinske arhitekture na delavnico. Ogledali so si teren in ugotovili, da je moteč visok nasip, ki bi ga bilo najbolje delno odstraniti oziroma preoblikovati. S pomočjo mentorja so določili glavne smernice in sicer po njihovem predvidevanju naj bi tukaj pod Sečo imeli športna igrišča, prostor za piknike... Del plaže bi bilo treba oblikovati iz drugih materialov (ne skale kot je to sedaj) da bi kopalci lažje prišli v morje. Na nasipu bi posadili visokorastoča drevesa. Vsi načrtovani novi objekti pa naj bi bili montažni, da bi jih lahko po sezoni tudi odtranili. Ljudje bi se na tem prostoru, ki je sedaj zanemarjen, zlasti na območju pri gostilni Ribič, lahko poleti kopali, se sončili, počivali in gojili tudi razne športne aktivnosti. Idej, kako izkoristiti ta košček kopnega je kar veliko. Nekateri bi tam radi videli nudistično plažo (FKK). Člani Delavnice so si zamislili tudi pomol in možnost povezave z drugimi obalnimi mesti s čolnom. Stranke Novo Ljubljanske banke že lahko opravljajo bančne storitve v novi, večji in prenovljeni poslovalnici v Luciji. Podružnica Koper, ki se je v preteklih treh in pol letih usidrala v južnoprimorski prostor, bo tako lahko svojim strankam tudi v prihodnje zagotavljala hitro in učinkovito opravljanje bančnih storitev. Ob tej priložnosti jc tudi Podružnica Koper podelila donacijo Centru za korekcijo sluha in govora Portoroža. Enota NLB v Luciji je pričela poslovati samo 4 mesece po pričetku poslovanja s prebivalstvom v koprski podružnici. Odločitev o odprtju enote v Luciji je predstavljala naraven razvoj širitve poslovne mreže NLB. »V Podružnici Koper smo v treh letih in pol spoznali želje in potrebe strank in hkrati stranke poznajo našo ponudbo, kar pripomore h kakovostnejšemu poslovnemu odnosu, dobro pa je tudi sodelovanje z občino Piran. Turistična ponudba v občini predstavlja njeno hrbtenico, kar sovpada tudi s usmeritvijo NLB, kije v preteklih letih podprla prenovo številnih hotelov na obali,« je povedal Matjaž Jevnišek, direktor podružnice Koper Nove Ljubljanske banke. Odločitev o prenovi poslovalnice je bila nujna, saj je pred tem potekalo delo v skromnih prostorih. S prenovo pa so tako prebivalci občine Piran (pri slovesni otvoritvi je sodelovala tudi županja Vojka Štular) kot številni turisti, pridobili prijetno urejeno in prostornejšo poslovalnico. V njej bodo štirje zaposleni nudili strankam celovito paleto storitev NLB. Na uradni otvoritvi (30. junija 2000) jc Podružnica NLB Koper z donacijo v vrednosti 150 tisoč SIT priskočila na pomoč Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu. Prenovljena poslovalnica je univerzalna, saj nudi bančne storitve tako pravnim osebam kot tudi občanom. Strankam je na voljo tudi bankomat, ki ga bodo lahko uporabljali tudi tujci za dvig gotovine, je povedal Matjaž Jevnišek, direktor podružnice Koper Nove Ljubljanske banke. FOTO: Quicklab Bernardin ■ Prejeli smo Za borce in demokratično javnost žaljiva trditev! Nedavni dogodki na pietetni slovesnosti v Kočevskem Rogu, ko je v prisotnosti najvišjih oblastvenih in cerkvenih predstavnikov glavni govornik z izjavo, daje bil osvobodilni boj prevara, pljunil na vso napredno zgodovino slovenskega naroda, so odjeknili tako kot še nobeni dogodek doslej. Narodnoosvobodilni boj majhnega slovenskega naroda je zapisan ne le v naši nacionalni zgodovini, temveč v zgodovini naprednega boja vseh narodov zadnjega stoletja. Žal je majhen del Slovencev zapeljan od svojih voditeljev z blagoslovljenim orožjem v roki stopal v isti vrsti z italijanskimi in nemškimi fašisti, ki so hoteli zbrisati slovensko besedo z zemljevida sveta. Vsa povojna leta so pobudniki in organizatorji narodnega izdajstva skušali ponarediti zgodovino in se otresti greha neizpodbitnega vojnega sodelovanja z okupatoijem. Besede govornika na Rogu pomenijo višek takšnih poskusov. Kdo je za njimi, je pokazala udeležba, ko so najbolj lažnivo izjavo pospremili s prepevanjem hvalnice, s katero so v vojnem času izražali zvestobo nemškim in italijanskim okupatoijem. Pod krinko spominske pietetne prireditve smo videli najbolj črn scenarij, kako si pri nas iz protinarodnih korenin razrasla desničarska oblast predstavlja prihodnost slovenskega naroda. Oblatiti vse, kar je pripomoglo, da smo se dokopali do samostojnosti, onemogočiti vse, ki mislijo drugače, prisiliti Slovence, da bomo ponižno sklonjeni pod križem prenašali medčloveške in socialne krivice, pod goljufivo obliko lažne demokracije pa uvesti najbolj mračno enoumje. Poteze nove desničarske oblasti pa z druge strani odkrivajo te, za napreden razvoj samostojne Slovenije, vse prej kot sprejemljive namere. Besede o narodnoosvobodilnem boju kot prevari niso namenjene samo aktivnim borcem NOB, pač pa vsem, ki jim je pri srcu resnično svoboden, socialno pravičen svet in strpno življenje vseh ljudi, ki niso obremenjeni s preteklostjo in si želijo bodočnost zgrajeno na temelju osvobodilnih bojev v večstoletni zgodovini našega naroda. Prepričani smo, da z verskim mračnjaštvom prepletena politika ne more dobiti podpore velike večine slovenskega naroda. Napredni ljudje bomo znali odločno reči ne vsem takim in podobnim poskusom obrniti kolo zgodovine v zdavnaj preseženo preteklost. Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran Predsednik: Riccardo Giacuzzo Kaj pravi zloglasna pogodba o 99-letnem zakupu hotela Palače?^ Pogodba o dolgoročnem zakupu (25 1. člen . Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo: v - da so Občina Piran, Toncity Pacifik Investicije in Hoteli Palače dne 11. 10. 1994 podpisali pismo o nameri, s katerim je Občina Piran izjavila svojo pripravljenost prenesti objekt hotela Palače v Portorožu za dobo 99 let podjetju, ki bo hotel obnovilo in upravljalo v skladu s pogoji v skupno izraženi nameri; - da predstavlja zgradba hotela Palače spomenik meščanske arhitekture po odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Piran, park pred hotelom Palače (pare. št. 1581 k.o. Portorož) pa spomenik oblikovane narave na podlagi odloka o razglasitvi posameznih naravnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Piran, ter sta oba spomenika izrednega pomena za celoten Portorož in simbolizirata turistično ponudbo tega kraja; - da sta Toncity Pacific Investicije in Hoteli Palače podpisala družbeno pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Imeprial Palače in da je ta družba podjetje, na katerega Občina Piran skladno s pismom o nameri prenaša hotel v dolgoročni zakup po tej pogodbi; - da družba iz prejšnje alineje tega člena še ni vpisana v sodni register Temeljnege sodišča v Kopru, Enote v Kopru in da zato k podpisu te pogodbe pristopata Toncity Pacific Investicije in Hoteli Palače, kot edina ustanovitelja in družbenika Imperia! Palače z namenon... jamčita za popolno pooblastilo Imperial Palače za podpis te pogodbe. 2. člen V drugem členu je zapisano kaj je predmet te pogodbe. Jasno je navedeno o pravici upravljanja, rabe in izkoriščanja (zakupna pravica) nepremičnin: zgradbe starega hotela Palače s funkcionalnim zemljiščem in parka pred starim hotelom Palače. 3. člen Pogodbeni stranki ugotavljata, daje sedaj hotel dotrajan in zaprt in da se že več let stanje zgradbe slabša. Istočasno ugotavljata, da bi hotel moral biti najvišje kategorije, daje za to potreben visok vložek , ki se bo glede na ekonomske razmere lahko izplačal le dolgoročno. Stranki sta soglasni, da je park pred hotelom prostorsko in glede na vrsto dejavnosti ekonomsko in fimkcionalno povezan s hotelom. Stranki sta tudi soglasni, da gre v primeru te pogodbe ... za poseben primer, ki presega običajen zakup in se zato ta pogodba sklene brez razpisa. Stranki sta prav tako soglasni, da je Imperial Palače izključni uporabnik tega območja in objekta za vse namene. Kot tak ima tudi varstvo zoper vse, ki bi posegali v ta razmerja ali predmet te pogodbe, vključno z Občino! Izrecno se tudi dogovorita, da se ta pogodba ne more razdreti zaradi neustrezne odmene. Pogoji te pogodbe se lahko spremenijo izključno s soglasjem obeh strani. 4. člen navaja med drugim, da lahko Imperial Palače opravlja in razvija vse s tem povezane dejavnosti, vzdržuje in gradi sedanjo in novo infrastrukturo in opravlja vse dopolnilne dejavnosti, ki so nujne, potrebne ali koristne pri tej dejavnosti. V členu je predvideno tudi izvajanje praktičnega programa Visoke hotelske-gostinske šole. 5. člen (posest) S to pogodbo dobi Imperial Palače posest na objektu in območjih, ki so predmet te pogodbe. Območji in objekt se izročata ex contarctu s podpisom te pogodbe brez posebne primopredaje. 6. člen Ta člen navaja vprašanja rabe, upravljanja in izkoriščanja predmetne infrastrukture. V njem je tudi varovalka, da ničesar ni mogoče spreminjati ali izkoriščati v nasprotju s prostorskimi in drugimi akti, povezenimi s tem predmetom. V skladu z zgornjimi pogoji bo Imperial Palače zagotavljal sredstva za vzdrževanje in obnovo hotela in parka najmanj v višini minimalnih standardov amortizacije... 7. člen Sedmi člen navaja med drugim, da je potrebno soglasje Občine Piran za vsako spremembo namembnosti območja ali objektov. Imperial Palače bo nosil breme vseh investicij gradnje potrebnih novih komunalnih priključkov (voda, elektrika, kanalizacije), Občina Piran pa se zaveže, da ne bo zahtevala posebnega in novega plačila za priključitev delov na komunalne naprave, ker so ti priključki že bili v uporabi in plačani pred zaprtkjem hotela v obsegu sedanjega objekta. Imperial Palače se zavezuje, da bo zavaroval zgradbo hotela Palače in park pri prvovrstni zavarovalnici. 10. člen (Višja sila) Ta pogodba lahko preneha zaradi višje sile, ki bi trajno, ali za več kot pet zaporednih let, onemogočila uporabo predmeta te pogodbe za dejavnost po tej pogodbi. 11. člen Imperial Palače se obvezuje, da bo v šestih mesecih po sklenitvi te pogodbe razpisala javni Razstava slik velikih mojstrov reprodukcije v igralnici Casinoja Portorož BARUZZl ARTE di Giovanni Baruzzi razstavlja 65 zanimivih reprodukcij svetovno znanih umetnikov - slikarjev. Original slika I girasoli Vincenza Vahn Gogha (reprodukcijo kažeta direktor razstave Ruggero Montaneri iz Bologne in Rafaela Fossati) je bila prodana londonskemu muzeju za 56 milijard lir. "Ponaredek" stane 2,3 milijone lir. Zanimivo prodajno razstavo se splača ogledati. Odprta je od 7. 7. do 7. 8. 2000. Tudi v Piranu je zanimivo poletje Popestrijo ga nastopajoče mažoretke (na sliki). Letos so bile tudi prvič vključene na mednarodno tekmovanje mažoretnih skupin v Riisselsheimu v Nemčij, kot predstavnice Slovenije, ki je sedaj nova članica. 14.7. nastopajo v pivnici Hotelov Palače, 5.8. pa predvidoma v Hotelih Bernardin. natečaj za izdelavo idejnega projekta celovite obnove...(navedenih več drugih rokov in pogojev). V primem zamude teh rokov plača Imperial Palače Občini Piran pogodbeno kazen 100.000 DEM za vsak mesec zamude. V kolikor zamuda posamezne faze presega 100-odstotno dobo cele faze, oziroma skupne pogodbene kazni dosežejo vsoto 1.000.000 DEM, lahko Občina odstopi od te pogodbe, pri čemer pa mora dati pred tem zadnji opomin z rokom vsaj 60 dni. Pogodbene kazni se ne plačujeo in ne dolgujejo več, ko presežejo višino 1.000.000 DEM. Ta člen navaja tudi obveznosti Občine Piran. 12. člen (Čas in plačilo zakupa) Zakup po tej pogodbi se sklene za dobo 99 let. Pogodba poteče z 31. 12. 2093. 13. člen (odložitev plačila zakupa za 25 let) Stranki sta soglasni, da se plačuje letna zakupnina v višini SIT protivrednosti 150.000 DEM za zgradbo in park. Člen nato navaja, da Občina Imeprial Palacu “odpušča” to zakupnino - za pokrivanje investicij- za dobo 25 let. Po preteku 25 let se 50% dogovorjene zakupnine plačuje Občini, ostalih 50 % pa se nameni za vzdrževalna in ureditvena dela. 15. člen Imeprial Palače priznava Občini prednostno pravico do plačila 10% vsakoletnega dobička družbe Imperial Palače... 16. člen Nadzor nad izvajanjem te pogodbe opravlja Občina prek pristojnih občinskih služb. Imperial Palače odgovarja za vso škodo, ki jo povzroči s kršitvijo te pogodbe ali veljavnih predpisov pri izvajanju te pogodbe. 17. člen Prenehanje pogodbe Ta pogodba lahko preneha zaradi višje sile, v primeru ravnanja s katerim se z grobo protipravnimi sredstvi protipogodbenimi posegi hudo ter bistveno spreminja narava in namen zemljišč ali objekta, v primeru, če Imperial Palače zgradi novogradnjo v nasprotju s 7. členom te pogodbe, zaradi nepravilnega prenosa zakupne pravice na tretjo osebo, v primeru, če Imperial Palače na zahtevo Občine ne ukrepa zoper podzakupnika in seveda s potekom časa (99 let) za katerega pogodba velja. V ZD Lucija je začela delovati ambulanta za turiste Telefon: 6 773 322 V prostorih lucijskega Zdravstvenega doma so 1. julija odprli ambulatno za turiste. Cas delovanja so prilagodili turistični sezoni. Ambulanta za turiste bo odprta od 1. do 15 julija in od 16. do 31. avgusta 2000 z deljenim urnikom in sicer od 8.00 do 12.00 ure in od 16.00 do 20.00 ure. Od 16. julija do 15. avgusta pa bo ambulanta delovala neprekinjeno od 8.00 do 20.00 ure. V ambulanti za turiste deluje zdravstveni tim zdravnika splošne prakse in zdravstvenih tehnikov. Opravljajo nujne zdravstvene preglede za domače in tuje turiste oziroma za zavarovance, ki nimajo izbranega zdravnika v občini Piran. Nujne zobozdravstvene storitve je možno opravljati v dežurstvu ob nedeljah in praznikih ravno tako v Zdravstvenem domu v Luciji na isti lokaciji med 8.00 in 12.00 uro. Dežurstvo za nujne primere v spolšni medicini v ZD Lucija je vsak dan od 20.00 ure zvečer do 7.00 ure zjutraj. Tel: 6 773 322, 6 773 322. Slovenski zavarovanci morajo ob pregledu predložiti zdravstveno izkaznico, potrjeno v tekočem mesecu ter veljavno kartico o prostovoljnem zavarovanju. Zdravstveni dom Piran je pripravil lične zloženke v štirih jezikih, v katerih najdete informacije o delovanju ambulante za turiste. Zloženke so poslali tudi vsem turističnim organizacijam v občini Piran. V zloženki na A formatu 4 je zapisano tudi kdo so samoplačniki, kaj obsega nujno zdravljenje ter nujno zdravljenje v zobozdravstvu. Samoplačniki so vse osebe, ki ne predložijo veljavnega predpisanega dokumenta, ter vse osebe (tudi s predpisanimi dokumenti) pri katerih zdravnik presodi, da zdravstvene storitve niso nujne. Glede nujnih storitev še pa to: Bolnik podpiše izjavo, da ne bo zahteval povračila vplačanega denarja, niti od Ministrstva za zdravstvo RS, niti od ZZZS oziroma zavarovalnice. Zdravstveni delavec je dolžan bolnika pred pregledom seznaniti s pogoji in načinom storitev. Ambulanta za turiste že drugo leto deluje ob pomoči Hotelov Bernardin d.d., ki nudi zdravnikom-zunanjim sodelavcem-prenočišče in hrano. V času zunaj urnika ambulante so zdravniki na voljo gostom gostom Hotelov Bernardin. 20.člen Govori o tem, da sopodpisani stranki Hoteli Palače in Toncity Pacific Investicije sprejmeta poroštveno obvezo le za čas do registracije Imperial Palače... 23. člen Pogodbene stranke soglašajo, da Hoteli Palače d.o.o. (sedaj že d.d.) do prenovitve strega hotela Palače uporablja vse prostore in zemljišče, ki so predmet te pogodbe brezplačno. Stranke izrecno dovoljujejo, da opremo hotela Palače uporablja in z njo razpolaga Hoteli Palače d.o.o. brezplačno. Opremo lahko rabi ali proda in z izkupičkom krije stroške izpraznitve in prodaje opreme hotela Palače. 24. člen V primeru, da družba Imperial Palače odstopi od te pogodbe se zakup prenese in uredi s Hoteli Palače d.o.o. Portorož pod enakimi pogoji. Portorož, 22. 11. 1994 Podpisani na pogodbi: Občina Piran, predsednik IS SO Piran Andrej Grahor Imperila Palače d.o.o., direktor Mitja Veršič (štampiljka TONCITV PACIFIK) Hoteli Palače d.o.o., direktor Danilo Daneu Tocity Pacifik Investicije d.o.o. Ljubljana, direktor Mitja Veršič Jure Cihlar’ razstavlja v Galeriji Gasspar V Studio galeriji Gasspar v Piranu so v času njenega dvomesečnega delovanja pripravili že nekaj zanimivih srečanj in razstav. Med odmevnejše lahko sodita razstavi del Zvesta Apollonia in Jureta Cihlar’ja. Na nedavni razstavi grafik in slik akademskega slikarja Zvesta Apollonia, ki je bila posvečena njegovemu življenskemu jubileju, 65. rojstnemu dnevu, smo obiskovalci lahko občudovali prečudovito barvitost likovnih del in poslušali prijetne besede pesnika Toneta Pavčka. Njegove slike si je ob priložnosti obiska v Piranu ogledal tudi predsednik Litve Valdas Adamkus (na sliki), ki je Zvesta Apollonia osebno povabil, naj svoja dela razstavi v Litvi. Da se bo to tudi v resnici zgodilo bo poskrbel galerist Gašpar Gašpar - Mišič z izmenjalno prečitala Zora Mužinič. Program otvoritve so popestrili prof. glasbe Bojan Glavina, Maruša Bizjak kije igrala klavir in Tjaša Zadravec (rog). Obiskovalci, med njimi sta bila tudi županja Občine Piran Vojka Štular in predstojnik Urada Županje Atilio Radojkovič, so lahko poskusili tudi najboljšo kapljico vinarja Bruna Rojca iz Gažona. Jure Cihlar Umetnik ima prefinjeni občutek za estetiko in skladnost. V iskanju svojega lastnega likovnega izraza je dosegel prepoznavnost osebnega stila, tako s panoramskimi prizori kot z izseki iz narave, na platnu ujetimi v prepletu svtlobnih odtenkov in živobarvne palete. Motivno je Jure Cihlar’ od nekdaj zvest slikanju pokrajin. V več kot 30-letnem ustvarjalnem obdobju se je posvečal predvsem mediteranskim motivnim značilnostim, najpogosteje istrskim solinam (Pogled na soline, 1999). V njegovih obmorskih motivih je shranjen spomin na razsežnost daljav, kar nas prepričuje tudi značilna modra barva s simbolno umeščenostjo v svet daljav in neskončnosti (Dajla, 1998). Je Predsednik Litve Valdas Adamkus si je po sprejemu pri županji Vojki Štular v mestni palači, ogledal tudi razstavo slik Zvesta Apollonia v Studiu Galeriji Gasspar v Piranu razstavo. Z otvoritvijo tretje razstave v tem studiu odpirajo vrata poletju, morju in soncu s slikami akademskega slikarja Jureta Cihlar’ja iz Lucije, ki že več kot 30 let z barvami na platnu razkriva svojo mediteransko romantično razviharjenost. Na tokratni razstavi v Piranu, ki bo odprta do 19. julija, umetnik prikazuje za spoznanje nekaj drugačnega, morda celo to, česar pri njemu nismo vajeni. Vsekakor si razstavo, ki so ji dali naslov “dotik morja”, splača ogledati. Njegova dela odsevajo morje, soline, so kakor razodetje dolgo iskane harmonije z naravo. Posebnost v času razstave: Od 23. junija do 19. julija 2000 bo Studio Galerija Gasspar tudi slikarjev atelje, kjer bodo ob že razstavljenih, nastajala nova dela. Besedilo zgodovinarke in likovne kritičarke Tatjane Pregl Kobe je na otvoritvi izvrsten kolorist. Izvirnost gradi na jasnosti črtnih zapisov, ki s pretehtano, v klasičnih razmerjih, razbremenjuje ploskev. Pri sikanju je vedno odločilna tudi izkušnja, s katero se umetnik odziva na motiv ter na njo vezana doživetja in vtise. Cihlar vse to zares odlično obvlada in sc s svojimi deli lahko “dotakne” vsakega izmed nas, povzemamo iz zapisa kritičarke Tatjane Pregl Kobe. Foto: FK-INFORMA VEDEŽEVANJE KONDOR VEDEŽEVALKA LUCA IN DRUGE LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE 090 - #4 - 27 mAJf/impu!) 'j s'jd ja au;OMATES d.o Produkcija in trženje programa TV CAPPIcS P.P. 253,6320 PORTOROŽ Tel/fa* (066) 471 - 401 GSM: 041 631 - 017 e-mail: info@domates.si www.domalcs.si Ulica 15.maja 10 6000 Koper SLOVENIJA Tel.: 066/480-705 Fa* 066/480-710 NOČNO MMVAIMC ZLATIH RIBIC Nekaj poginulih zlatih ribic v ribniku osrednjega parka nasproti starega Palače hotela v Portorožu naj bi sprožilo tektonske premike v odnosih med lastnikom, najemniki in upravljalci starega očaka Palače hotela in parka V četrtek, 6. julija zvečer se je v osrednjem parku v Portorožu zbralo nekaj domačinov in turistov, ki so opazovali nenavadni prizor. V ribniku znamenitega, a zaradi nenavadnih sporov že nekaj časa zanemarjenega parka pred starim »spomenikom«. Palače hotelom v Portorožu (nepokošena trava...) je poginilo nekaj zlatih ribic, preostale, ki so z zadnjimi močmi na površju še lovile kisik pa so rešili gasilci Gasilske brigade Koper - Izpostava Lucija, ki so v ribnik zlili pet tisoč litrov sveže vode. Silvester Opara, gospodar Gasilskega doma v Sečovljah, voznik PGD Sečovlje Aleš Flego in gasilec Željko Banič. To isto so naslednji dan ponovili v Javneem podjetju Okolje Piran. Zlate ribice so bile tako prve nedolžne žrtve že predolgo neurejenih odnosov med lastniki in najemniki onemoglega pionirja turizma - hotela Palače in osrednjega portoroškega parka. Zdi se, daje vsega kriva zlasti nenavadna najemniška pogodba za 99 let (o njeni vsebini pišemo v današnji številki), nemoč Občine Piran, da pretrga začarani vozel in tudi osebna nerazumevanja med vodilnimi, ki so po sili zgodbe priklenjeni v ta primer, avtorji oziroma akterji začetne zgodbe pa se radi skrivajo. Zgradba (kulturni spomenik) in park sta v lasti Občine Piran. Direktor Hotelov Palače Danilo Daneu (ta družba je doslej po pogodbi skrbela za park) je dan prej piransko županjo obvestil, da bo zaradi neplačanih računov za urejanje parka in porabo vode, v ribniku pred starim hotelom Palače dal zapreti vodo. Očitno se je to tudi zgodilo. Za zaprtje vode v ribniku se je uprava Hotelov Palače odločila potem, ko je občina Piran z izvršbo izterjala šest milijonov tolarjev od Hotelov Palače, čeprav je dolžniku sama dolžna precej višji znesek. Predstavnica Društva proti mučenju živali iz Kopra Tamara Čok, kije bila prisotna na kraju dogodka, epizodico ocenila kot še eno sramoto za portoroški turizem. Dogodek so radovedno opazovali tudi tuji turisti. Prišel pa je tudi predstavnik Občine Piran, predstojnik Urada Županje Atilio Radojkovič, ki je o zadevi takoj po telefonu obvestil županjo. Dva nemška turista sta o poginulih ribicah obvestila vodjo plaže Draga Žvegliča, ta pa je obvestil delavca Hotelov Palače Žiberta in Društvo proti mučenju živali v Kopru. Novinarjev, razen Primorskega utripa, menda niso mogli priklicati. Piranska županja je urejanje osrednjega parka sredi Portoroža naložila Javnemu podjetju Okolje Piran in izdala tudi ustrezno odredbo, s katero namerava dokončno presekati zelo zapleten vozel. Glavni problem -prenova starega hotela Palače, seveda še zdaleč ni rešen. Družba Imeperial Palače hotelirstvo d.o.o., katere večinski lastnik je Toncity pacific investicije, je od občine Piran dobila zgradbo v najem za 99 let in vseskozi obljublja obnovo hotela, vendar se doslej ni nič konkretnega zgodilo. Če je res treba zbirati papirje za prenovo kar pet let, je tu nekaj hudo narobe. Vse kaže, da bo sedaj zaradi blokiranega žiro računa morala celo v stečaj, čeprav njen večinski lastnik Toncity obljublja veliko dokapitalizacijo in poplačilo dolgov. Vsaj tako že nekaj časa trdi Rafael Dodič, sedanji honorarni direktor družbe Imperial Palače investicije d.o.o. Mnogi se tudi sprašujejo, zakaj je morala leta 1912 zgrajena zgradba -hotel Palače postati kulturni spomenik in zakaj zgradba ni zavarovana, saj lahko postaja nevarna za mimoidoče. FOTO: FK - 1NFORMA LUGMA NEZNANEC VLOMIL V STANOVANJE V ponedeljek, 3. 7. zjutraj je policijo poklicala 40-letna A.V. iz Pirana in sporočila, da ji je neznanec prek noči vlomil v stanovanje na Obali v Luciji. Pri ogledu so policisti ugotovili, da je neznenec ponoči, ko so oškodovanci v stanovanju spali, po žlebu splezal na balkon stanovanja v prvem nadstopju in prišel v kuhinjo. Iz torbice je ukradel mobilni telefon in žensko denarnico ter tako lastnika oškodoval za 40.000 SIT. KRADEJO SKUTERJE, KOLESA, CELO SEDEŽE Pred nedavnim je nezneec iz kolesarnice stanovanjskega stolpiča v Luciji ukradel skuter znamke piaggio typhoon modre barve. Lastnika je oškodoval za 200.000 SIT. Nezneec je na Tomšičevi ulici v Piranu ukradel žensko gorsko kolo Kastle, temno modre barve. V noči s 4. na 5. julij pa je doslej neznani storilec z dvorišča stanovanjskega stolpiča na Senčni poti 10/a v Portorožu ukradel s parkiranega kolesa z motorjem znamke Piaggio ZIP črn usnjen sedež in prednjo luč. U.P. je oškodovan za 30.000 SIT. OTROKOM NAENKRAT UKRADEL KAR 21 DENARNIC V sredo, 5. julija popoldne je neznanec vlomil v sobo počitniškega okrevališča v Pacugu in ukradel 21 denarnic otrok, avdiokaseto in sončna očala. Skupna vrednost odnešenega znaša 80.000 SIT. NEPOKLICANI PRIŠEL V SORO TURISTKE Neznenec je 5. julija vlomil v depandanko Šalet HTP Belvedcre in sicer tako, da je zlomil cilindrično ključavnico vhodnih vrat. V sobi poljske državljanke je našel denarnico s 3.800 DEM, 15.000 SIT in plačilno kartico ter žensko torbico z 800 zloti. Vse to sije protipravno' prilastil. Turistka oziroma stanovalka bi verjetno lahko denar deponirala v recepcijskem sefu. V sobi namreč ni pametno držati večje vsote denarja ali dragega nakita. NASADIL SE JE NA LASTEN NOŽ V petek, 7. julija se je v pivnici Adria v Ankaranu 18-letni T.L. iz Kranja hvalil naokrog, da mu nihče nič ne more in razkazoval manjši nož. Nato se je z nožem v roki napotil proti omizju, kjer je sedel G.V. s prijatelji. To je opazil tudi 20-letni Ž.M. iz Kopra, ga zgrabil za roko in mu jo zvil ter ga podrl na tla. Med padcem se je T. L. nasadil na lasten nož, ki se mu je zabodel v prsni koš približno 10 cm nad srcem. Na zdravljenje so ga odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima hude telesne poškodbe. ■ Srečanje prve generacije učiteljiščnikov v Portorožu Posnetek pred nekdanjim (in tudi sedanjim) hramom učenosti FOTO: FK-Primorski utrip V nekdanjem učiteljišču v Villi Mariji v Portorožu je 30. junija 1950 diplomirala prva generacija učiteljiščnikov. Na takratno učiteljišče (zadnja generacija je končala leta 1954, sicer pa so tečeji bili že prej) se jih je vpisalo 20, diplomiralo pa le 10. Kar velik osip za tiste časa, bi lahko ugotovili. Srečni in veseli, polni delovnega elana, z diplomo v roki, so se mladi učitelji in učiteljice razpršili na vse konce in začeli službovati v okoliških mestih in vaseh. Po petdesetih letih so sc Danica, Martina, Karla, Jožica, Zora, Ivanka, Bogdana, Miroslav, Vladimir in Nada ponovno srečali na istem kraju in obujali spomine na nekdanje dni. Učiteljice in učitelje, sedaj že upokojence, je pozdravila tudi županja Občine Piran Vojka Stular, prof. Neizmerno je bila vesela snidenja z nekdanjo svojo učiteljico v 2. razredu piranske Osnovne šole, Martino Faganel. Z enominutnim molkom so se spomnili tudi svojih kolegic in kolegov, kijih ni več med njimi. Učiteljica Nada Prinčič je na primer učila v Borštu, v Sečovljah in kar 26 let v OŠ v Izoli, kjer je bila tudi ravnateljica. Po pripovedovanju je bilo takrat v Izoli kar 120 učiteljev in tisoč otrok. Pripovedovali so kako je nekoč izglodal Portorož. Morje je segalo skoraj do Vilic Marije. Učitelji in študentje so organizirali tudi čistilne akcije, obirali oljke. Da, bile so tudi vrste za košček kruha...Delali so po ves dan, včasih tudi brez plačila. To so bila tudi burna leta, se spominajo. Zapišite, je dejala upokojena tovarišica, da se zahvaljujemo Občini Piran, Županji, ki nas je sprejela in pogostila, Kmetijski zadrugi Goriška Brda in Venčeslavu Japlju (Primorske novice). Delo meseca Lenassijeva kompozicija “Družina” V cerkvi Marije Snežne v Piranu so v torek, 11. julija odprli razstavo kompozicije “Družina”, priznanega akademskega kiparja Janeza Lenassija. “Ko sem iskal primerno delo za predstavitev v posvečenih prostorih Marije Snežne, sem se zlahka odločil za kompozicijo “Družina, saj govori o svetosti svoje osnovne vzgojne funkcije, ki pooseblja resnico hrepenenja po ljubezni in lepoti, po dobroti in harmoničnem življenju. V procesu našega bivanja je družina ključni element in osnovna celica, prizorišče medsebojnih odnosov, ki pogojujejo kakovost etike našega življenja. Zato je družina stalna skrb in hvaležna tematika vseh časov in slojev ljudi. Temu pozitivnemu poslanstvu pa cerkev namenja posebno skrb”, je zapisal umetnik o svojem delu. Cerkev Marije Snežne je bila prvič omenjena leta 1404. P^ocsa@Kgcai ®@(L^gKn5s Informativno razvedrilni časopis *Brezplačni mali oglasi jTel.&fax: 066/272-642, 273-231, 272-286.. m CV raimoRKA TRSTE LJ 67 KANAL tel.: (065) 36-236 - fax: (065) 32-325 Televizijci Primorkci že štiri leta med nami Občinski redarji v novih uniformah Pred mestno občinsko zgradbo v Piranu so se v sredo, 5. julija v novih uniformah predstavili redarji in inšpektorji, ki v piranski občini skrbijo za prometno ureditev. Okrepljeno ekipo, ki je takoj po predstavitvi šla na delo, je pozdravila tudi piranska županja Vojka Štular. “V občini se zavedamo, da je zelo pomemben tudi zunanji videz uslužbencev, ki so v nenehnem stiku z občani in turisti”. Andrej Furlan, predstojnik občinskega urada je povedal, da bodo redarji in inšpektorji občinskega urada za komunalni nadzor odslej oblečeni v temnomodre hlače in vinsko rdeče srajce. Novost v letošnjem poletju pa so študentje, ki bodo obiskovalcem na voljo z različnimi informacijami. Pet študentov, med njimi sta tudi dve dekleti, bo turiste in druge opozarjalo na morebitne nepravilnosti in jim posredovali različne informacije. Poleg italijanskega jezika naj bi obvladali še en tuji jezik. Promet v občini Piran je tako, vsaj po videzu, dobil lepšo podobo. Grablje na plaži zamenjal stroj Javno podjetje OKOLJE Piran je kupilo stroj za presejevanje mivke, ki ga že nekaj časa uporabljajo na osrednji portoroški plaži. Presejevalec je zelo priročna naprava, ki prečisti mivko in zadrži koščke stekla, cigaretne ogorke in druge manjše odpadke, ki jih kopalci odmetavajo ali puščajo na plaži. Stroj ni tako moteč in ne pošča za seboj megle prahu. Kdaj konec prepogostega izdajanja telefonskih imenikov? Razni izdajatelji stranke dobesedno bombardirajo s ponudbami telefonskih imenikov, ki včasih to niso in seveda ne morejo biti popolni, so pa lahko dober vir zaslužka Edini zveličani izdajatelj telefonskega imenika Slovenije - Telekom Slovenije (prej Pošta) jim seveda, iz konkurenčnih in drugačnih razlogov, noče posredovati najnovejših seznamov telefonskih številk na disketi. Tudi, če bi mu plačali, ne. Izdajatelji raznih PIRŠ, POS, OTI in še česar, zato raje počakajo, da najprej izide telefonski imenik Slovenije, nato informacije oziroma telefonske številke dobesedno prepišejo ter si tako počasi ustvarjajo svojo bazo podatkov, ki pa zaradi nenehnih sprememb nikoli ni popolna. Oni, ki hočejo biti prvi, številke tudi preverjajo neposredno pri naročnikih, saj se zavedajo, da morajo za vsako ceno prehiteti Telekom. Ob letošnji zmešnjavi s telefonskimi številkami pa imetniki včasih še sami ne vedo katera njihova telefonska številka je prava. Izdajatelji pa kot spretni tržniki seveda hkrati poskušajo pridobiti še kakšen plačljiv oglas v okvirčku, na belih ali znamenitih rumenih straneh. Očitno, daje izdajanje “telefonskih, poslovnih in še kakšnih imenikov” postal donosen posel za vsakega izdajatelja, vprašanje pa je, če jih je toliko zares potrebno? Žal je vsaka taka objava poleg koristi, kije ne gre zanikati, tudi strošek za naročnika. Za objavo logotipa firme v okvirčku na belih in rumenih straneh v jesenskem Telekomovem imeniku Slovenjie boste plačali okrog 80 tisoč tolarjev. Seveda, da takšna oblika objave telefonskih številk in naslova podjetja ni neobvezna. Izšel je OTI Predstavniki Slovenske knjige - PE PIRŠ iz Ljubljane so v četrtek, 13. julija v banketni dvorani hotela Union v Ljubljani predstavili tako imenovani Občinski telefonski imenik (OTI) z novimi telefonskimi številkami, kije letos izšel v trinajstih zvezkih. Lani je SZT iz Ljubljane izdala POS - poslovno ogledalo - telefonski imenik s številnimi reklamnimi okvirčki, in lahko pričakujemo, da ga bo izdala tudi letos. Konec leta izide PIRŠ. S tem pa še ni konec izdaj raznih telefonskih imenikov. Telekom Slovenije bo jeseni izdal telefonski imenik Slovenije za leto 2000, kajpak tudi zaradi številnih sprememb telefonskih in telefaks številk. Ne nazadnje so vse te spremembe največkrat nujne zaradi novih telefonskih central, letos pa tudi zaradi novih klicnih številk oziroma tako imenovanih kodnih številk. Vprašanje pa je, na katero publikacijo se sme zapisati telefonski imenik, saj lahko pride na tržišču tudi do zmede in preigravanj. Izdajatelji raznih poslovnih imenikov sicer zagotavljajo tudi tako imenovane bele strani oziroma brezplačne objave tel. številk, tudi če nočete plačati reklamnega okvirčka, samo da ste notri... Zaradi pogostih sprememb telefonskih številk prihaja do različnih težav pri komuniciranju, podjetja pa so prisiljena vedno znova tiskati nove dopisne liste, kataloge, vizitke, prospekte in še kaj. O tem očitno nihče preveč ne razmišlja. Že skromna (neobvezna) objavica logotipa v okvirčku vas bo lahko stala tudi do 70 tisoč tolarjev in več. Jubilejni ex tempore v Piranu V Piranu bo od 4. do 10. septembra 2000 jubilejni XXXV. mednarodni slikarski ex tempore in prvič mednarodni ex tempore keramike. Enodnevni slikarski ex tempore bo na elipsi Tartinijevega trga. Otvoritev razstave in podelitev nagrad bo 10. septembra 2000 v Mestni galeriji Piran. V nedeljo, 10. septembra 2000 bo organiziran na elipsi Tartinijevega trga še enodnevni slikarski ex tempore. Žirija bo dodelila eno odkupno nagrado. Za vse udeležence je vpisnina 3.000 SIT. Izbrana dela bodo razstavljena v Mestni galeriji Piran, v Studio Galeriji Gasspar Piran ter keramika v Ateljeju Duka v Piranu do konca septembra. Jubilej bodo obeležili s številnimi tradicionalnimi nagradami (letošnji Grand prix znaša 250.000 SIT, velike odkupne nagrade 150.000 SIT, itd.) in ga popestrili še z drugimi dejavnostmi. Žigosanje platen bo potekalo od 4. do 9. septembra. Prvič v Sloveniji uvajajo Mednarodni ex tempore keramike Piran. Mednarodna strokovna žirija bo izmed del na prosto temo in v vseh keramičnih tehnikah nagradila tri dela z odkupno nagrado v vrednosti 100.000 SIT za najboljše delo, z odkupno nagrado v vrednosti 100.000 SIT za najboljše delo avtorja, starega do 30 let in z odkupno nagrado v vrednosti 70.000 SIT. Dela morajo biti označena z vrezanim znakom D. Z. 2000 in inicialkami imena in priimka ali znaka avtorja v svežo glino. Oddaja keramičnih del bo od 4. 9. do sobote, 9. 9. do 16.00 ure, razstava teh del pa bo v piranskem Ateljeju Duka. Na Tartinijevem trgu bodo v navedenem tednu še spremne prireditve; demonstracija Raku-tehnike in demonstracija gline na lončarskem vretenu. Organizatorji Obalne galerije Piran - Medobčinski zavod za likovno dejavnost Piran - so prepričani, da bo letošnja septembrska jubilejna prireditev v Piranu pritegnila veliko obiskovalcev. Kdaj bo v Sv. Petru pravi turizem? Turistično gospodarstvo še vedno ne izkorišča potenciala v svojem bogatem zaledju Tudi letošnji vaški praznik v Sv. Petru je bil zelo zanimiv. Prireditve, zlasti kulturne, pa so lahko za zgled tudi kašnemu mondenemu turističnemu kraju kot so Portorož, Piran, Izola ali Koper. Nastop Šavrink, Tonce in Vanče, domače dekliške vokalne skupine, pevskega zbora Pergula, svetovnega prvaka Deana Delgiusto na diatonični harmoniki in še kaj, zlasti pa tudi igra Županova Micka - komedija v dveh dejanjih - prvič igrana v domačem istrskem narečju, ki jo je v soboto, 1. julija pred Tonino hišo igrala Mladinska skupina Župnije Krkavče, nastop folklorne skupine Šaltin, sveta maša s procesijo Svetega Petra - zavetnika vasi in podobno, so stvari, ki bi bile zanimive tudi za marsikaterega turista. Okusil bi lahko slastne kroštole, popil kozarec dobrega domačega, kupil steklenico oljčnega olja, si ogledal zamenitosti... O teh vprašanjih smo se pogovarjali v Sv. Petru. Tudi tokratni naš kratek pomenek s predsednikom Sveta KS Sv. Peter Marjanom Guzičem je ostal le pri oceni, da dokler programi v zaledju ne bodo sestavni del turistične ponudbe, zapisane v prospektih, iz vsega tega ne bo veliko. Volja ljudi v vasi pa je še vedno velika! Od samoodrekanja in verbalnih pohval pa se ne da dolgo živeti, pravijo. V soboto, 1. julija je bil organiziran tudi bogat srečelov. Zdi se, da so tokrat le malo pretiravali s cenami vtopnic (700 SIT) na srečelovu. Na koncu srečelova so izžrebali tudi vstopnico za nagrado Primorskega utripa. V nedeljo, 2. julija pa je bila tombola. “Glavni v mestu”, v Sv. Petru je bil dobitek na tomboli - Fiat seicento young. Za dobro voljo so poskrbeli tudi Faraoni in Milabu, Miran Zadnik s promocijo zgoščenke, ansambel Modri val in drugi. Znak ni dolgo ležal na pločniku i Burja ali nočna objestnost je pred mini marketom Na križišču v Luciji vrgla na tla znak za prehod za pešce. Takoj so nas poklicali iz marketa, znak pa je spravila tajnica Krajevne skupnosti Lucija in obvestila pristojne službe Okolja. Sreča tudi zunaj igralnice Casino’ Portorož letos beleži nekoliko boljše rezultate, morda tudi na račun pre-mišljenih povečanih promocijskih aktivnosti. Na primer na raznih večjih prireditvah, kjer so skoraj obvezno prisotni tudi z igralniško mizo, na kateri lahko obiskovalci spoznavajo pravila igre in preizkusijo svojo srečo, sevada za manjše dobitke v obliki daril. Tale posnetek je nastal na letošnji Inter-nautici v Marini Portorož. AvPorizdelavehoroB^pm: Štev, 090 -44-27 OVLN ZDRAVJE: Privoščite si toplice, koristilo vam bo. DENAR: Skrite želje glede denarja se uresničijo. LJUBEZEN: Ločitev bo bolj boleča kot si predstavljate. BIK DVOJČKA v KAK ZDRAVJE: Želodčne ' težave so pri kraju. DENAR: Finančne težave iz preteklosti se še niso končale. LJUBEZEN: Povabite partnerja na počitnice ali vsaj na izlet. uv E ZDRAVJE: Končno ste se rešili prehlada. DENAR: Kupite že končno to kar ste obljubili. LJUBEZEN: Konec je samevanja. Sedaj gre za res. DEVICA ZDRAVJE: Odlično se počutite. DENAR: Razočarani boste, ker ne bo pravično. LJUBEZEN: Ljubezenske težave so mimo. Zopet je posijal sonček. m ZDRAVJE: Živčki vas bodo dajali in pritisk se bo dvignil. DENAR: Prispevek za nov začetek dobite. LJUBEZEN: Presenečeni boste nad pogovorom v domu. STR£1£C Ui ZDRAVJE: Kar se zdravja tiče je vse O.K. DENAR: Zakaj si vedno nakopljete finančne težave. LJUBEZEN: Pokažite že vendar svojemu partnerju, da ga imate radi. ZDRAVJE: Pazite na visok pritisk. DENAR: Zopet ste v finančni stiski. LJUBEZEN:Z izgubo ljubljene osebe se še niste sprijaznili. KOZOKOCj Trdega ZDRAVJE: zdravja ste. DENAR: Pri denarju se pa še kar zapleta. LJUBEZEN: Prijateljske vezi so vse močnejše. TEHTNICA ZDRAVJE: Težave se bodo pojavile v predelu pasu. DENAR: Finančne težave se umirjajo. LJUBEZEN: V ljubezni bo naporno zaradi vaše ljubosumnosti. ŠKOKPJON LfffJCT ZDRAVJE: Pazite na ll prehrano. DENAR: Dobro premislirte preden se odločite za nakup. LJUBEZEN: V ljubezni sije sonček. VODNAK ZDRAVJE : Precej ste nervozni. j DENAR: Zakaj se toliko razburjate zaradi denarja. LJUBEZEN: V ljubezni vas čaka novo presenečenje. RIBI ZDRAVJE: Občutljivost na alergijo se nekoliko zmanjša. DENAR: Dobili ste občutek za denar. LJUBEZEN: Odločiti se bo treba med mlajšo in starejšo. . VAS ZANIMA USODA, PRIHODNOST, LJUBEZEN, SLUŽBA ITD' . Odgovarja vam po pošti vedeževalka Luca in druge. • Eno vprašanje 1000,00SIT + PTT po povzetju. ' • • . . STORITVE MITRA J B. s.p. . . . • * ", < Poštno ležeče 2310 Slovenska Bistrica . , * Canale Grande je čist Na sliki Primorskega utripa so lepo vidne ribe, ki plavajo po Canalu Grande v Trstu, za katerega so trdili, daje umazan. Italijani so že pred letošnjo turistično sezono poskrbeli za prmocijo svojega morja in dali vedeti, da so turisti, kar se čistoče kopališč tiče, lahko brez skbi. Nedavno cvetenje morja je sicer odgnalo precej kopalcev, vendar se nad turističnim obiskom, ki bo po predvidevanjih večji od lanskega, ne pritožujejo. Nova rubrika VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. !----------------------------------1 I Primorski utrip št. 77 ' Brezplačno vam odgovarja 090-44-27 I vedeževalka LUCA I Vprašanje: Šifra: l ili« I Al USI PltASI© @ 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 RADIO OPČINE Informacije iz zamejstva Niso odtujevali žetonov Aleksander Vasovič je upravi Casinoja poslal pismo, v katerem jo obvešča, da je Okrajno sodišče v Piranu, na podlagi umika obtožbe Okrožnega državnega tožilca -svetnika Aleša Murka z dne 17. 3. 2000, obtožnico zoper njega (in še štiri osumljene) zavrglo. Do prepričanja, da ni ni nič kriv je prišla tudi disciplinska komisija II. stopnje in postopek že leta 1997 ustavila. Pritožbe na sklep sodišča ni bilo. Kdo bo plačal stroške? »Verjetno ste seznanjeni, da je Okrajno sodišče v Piranu v kazenski zadevi zoper pet obdolženih, med katerimi sem bil tudi jaz, po umiku obtožbe Okrožnega državnega tožilca-svetnika Aleša Murka z dne 17. 3. 2000 s k 1 e n i 1 o, da se obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, Zunanjega oddelka v Piranu, opr. št. KT 65/99 -JL z dne 24. 3. 1999, s katerim je bil predlagani kazenski postopek zoper pet obdolženih - Boštjana Polajnarja, Aleksandra Vasoviča, Fadila Demiroviča, Viktorja Božička in Edvino božiček , na podlagi II. odst. 277. čl. Zakona o kazenskem postopku zavrže. Stroški kazenskega postopka bremenijo proračun. Stroške, ki sem jih imel jaz, ker sem moral najeti in plačati odvetnico v znesku 385.303,00 SIT in druge nastale stroške v tej zvezi, pa mi bo moral nekdo povrniti! Verjetno ste tudi seznanjeni z dejstvom, da je disciplinska komisija II. stopnje v Igralnici Casino’ Portorož na podlagi izvedenega postopka prišla do prepričanja, da nisem storil očitanih mi kršitev delovnih obveznosti ter zato postopek že leta 1997 ustavila. Že takrat smo vsi obdolženi trdili, da gre za »montažo«, a kaj ko nam takrat tega ni nihče verjel. Celo mediji, zlasti Primorske novice in Delo, so »afero« zagrabili kot suho zlato. Zame vsekakor neprijetna zadeva, mi je prinesla veliko materialno in moralno škodo. S strani akterjev v podjetju sc nam delavcem doslej ni nihče niti opravičil, kajšele, da bi zoper njihove neosnovane obtožbe sprožil postopek«, je zapisal Aleksander Vasovič. Zadevo smo kajpak takoj preverili in ugotovili, da sta sklepa sodišča (K54/99) in disciplinske komisije (št. 138/97-27) verodostojna. Franc Krajnc PRIZNANA VCDEŽIVALiRA UMA 090 4051 NO N STOP (TELETUG S.P. ■ ISA SIT/MIN.) 0*0+** _____d.o.o. Obala 114, Lucija Tei.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO Melodije morja in sonca Nova scena: v četrtek, 20. julija v Klubu Tivoli Portorož Otroški MMS: v petek, 21. julija v Klubu Tivoli Portorož Osrednja prireditev in POP večer bo v soboto, 22. julija 2000 v Amfiteatru Avditorija v Portorožu. Nastopilo naj bi kar 23 izvajalcev, ki bodo poskrbeli za lep glasbeni poletni večer. Letošnji MMS organizirata Agencija Plahutnik in Avditorij Portorož. Znamenitega izolskega dimnika ne bodo porušili? Nekaj čez 50 metrov visok dimnik, simbol in ponos stoletnega izolskega ribištva, bi se moral skupaj z ostalimi objekti tovarne Argo umakniti novi predvideni turistični dejvnosti. Županja Breda Pečan nam je povedala, da dimnika verjetno ne bodo podrli, ker naj bi bil spomeniško varovan objekt. Izoli se tako poleg velikega projeta Svetilnik, kjer bo tudi garažna hiša, obeta še en razvojni ciklus. Na tem mestu naj bi namreč dobil svoje možnosti turizem in bi kar precej lahko povečal svojo ponudbo. Vendar bo o tem kaj več znanega šele, ko se izseli dejavnost Arga. Poleg tega še ni razrešen rebus lastništva parcel, na( katerih bi lahko gradili turistične objekte. ITALIJA PORAVNAVA ZGODOVINSKI DOLG SPREJETJE ZAŠČITNEGA ZAKONA ZA SLOVENCE V ITALIJI V POSLANSKI ZBORNICI (13. 6. zgodaj zjutraj) JE SPROŽILO VELIKO ZADOVOLJSTVO MED SLOVENCI V TRSTU IN DRUGOD. ČEPRAV JE ZAKON ŠELE NA POL POTI Geseni naj bi ga potrdil še senat) POMENI PRIZNANJE VELIKEGA ZGODOVINSKEGA DOLGA ITALIJE DO SLOVENCEV - SOVPADA OB 80-LETNICI POŽIGA SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA V TRSTU IN 70-LETNICI BAZOVIŠKIH ŽRTEV. OBISK PREDSEDNIKA KUČANA PRI PREDSEDNIKU CIAMPIJU BO ŠE BOLJ PRIJATELJSKI. VELIK DOGODEK ZA SLOVENCE JE POZDRAVIL TUDI LOJZE PETERLE. s kupiti ct!k U ti vredne _ / E-™ vt A ~ A i fmmJ ■ §%;■ U' i —r - ; / - \ cv/v___ A JgCasite se v eni od poslovnih enot ali pri nash .jiAh na sedežu banke, telefon: (05) 665 12 67, (05) 665 h K Banka Koper llnnlta Koprr d.d. Pristaniška alka 14, 6,502 Ku/nr, tel.: (05) 666 12 112, fax: (05) 650 74 54, www.kanku-kofH>r.si - /