Knt€»lišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za retertleta 1 pld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za eetert leta 00 kr., ako zadeni na ta d;.n pinzuik, izid* Danica dan poprej. Tečaj XXIII. VT Ljubljani 18. list.opada 1870. I Ani 46. €2erško-katotiška cerkev. Med škofi v Rimu zbranimi je bil eden kaj sloveč s svojimi prelepimi čednostmi, z učenostjo in nenavadnimi lastnostmi, ter si pridobil ljubezen sv. Očeta in drugih cerkvenih knezov. Ta mož je milgsp. Jusef, patrijarh gerško-katoliške cerkve. Ker je vsem škofom posebno na sercu vzhodna (gerško-katol.) cerkev, se pač sme misliti, da so se mnogo pomenkovali z imenitnim patrijarhom in ga iz-praševali, kaj želi in potrebuje cerkev, kar on gotovo naj bolje ve. In res so zvedili marsikaj posebnega, kar naj nekoliko razložimo. Gerško-katoliška cerkev se razprostira po vsem vzhodu, katoliki iz Antiohije, Aleksandrije, Jeruzalema in se druzih daljnih krajev sc k njej štejejo. Ima pa 12 škofov, podložnih patrijarhu, izmed kterih jih je 9 z njim prišlo v Rim, 3 so pa ostali doma zarad nepremagljivih zaprek. Akoravno ji mohamedanske zadeve niso prijazne, šteje vendar 100000 vernikov, kteri bivajo na prostoru sirjem kakor je vsa Nemčija; ker jim pa pomanjkuje ripomočkov občevati ali imeti zvezo med seboj (ni tako akor pri nas, kjer so železnice in druge lepe ceste), ne morejo nekteri dobivati tolažbe in polajšila od svoje cerkve. Na več krajev pride silo redkokrat kak duhoven, in dostikrat mora škof vzeti svojo pastirsko palico, ter kakor navaden duhoven hoditi po mestih in vaseh, da podučuje in deli sv. zakramente. Patrijarh zdaj stanuje v Damasku, kamor se je pred kratkim preselil z Libana. Na Libanu so bivali patri-jarhi od leta 1691. Skrivati so se morali tam pred neusmiljenimi Turki in pred patrijarhi ločene gerske cerkve, zakaj ti so jih preganjali in terpinčili, kolikor so imeli moči. Braniti jih ni mogel nobeden. Rimske papeže so si mislili Turki svoje največe nasprotnike; ve-dili so, da ravno oni na noge spravljajo križanske vojske v škodo mohamedanstvu; že zato niso Turki pustili ne miru in ne naj manje prostosti onim, ki so bili vezani s papežem. To pa so ločeni Gerki posebno pridno obračali na svoj mlin. Leta 1818 je ločeni patrijarh poslal enega svojih škofov s sultanovim pooblastilom, naj iztrebi vse gerške katoličane. Gerški razkolniški, od katoliške cerkve ločeni škof pride tedaj v Alepo in zapove 12 naj imenit-nejih katoličanov obesiti; iz dežele pobrati se zapove duhovnom in sploh tako ravnd s katoličani, kakor so neverski cesarji delali s pervimi kristjani. Spričevanja, kake grozovitosti so se godile, kolikokrat je tekla kri, ima v roki patrijarh Jusef. Toda serčnost in gorečnost duhovnov je razbila vse napenjanje omenjenega škofa; v smertni nevarnosti so po noči maševali, podučevali in ss. zakramente delili — zdaj tu, zdaj tam. Patrijarh Jusef je poznal več enačili vnetih duhovnov in iz njih ust slišal o priserčnih ponočnih shodih. Vendar čudne so poti Božje previdnosti, to spoznA vsakdo lahko sam na sebi, to nam spričuje zgodovina. Gerškim katolikom je prinesla prostost neka okoliščina, ktera jih je poprej navdajala s strahom in trepetom, namreč upor namestncga kralja egiptovskega Mehmed Ali-ja, kteri si je bil prisvojil Sirijo ter od ondod grozil sultanu v Carigradu. Sultan je spoznal nevarnost, ko bi tirski katoličani podpirali upornega kralja, zato prepove vse daljno preganjanje in razglasi: „prostost za vse!" Katoliški patrijarh, prednik sedanjega, se hitro preseli v Damask, od kodar laglje vlada vso cerkev, tedaj ni očitnega preganjanja (liogovilstvo 1. l*<»o se ni godilo na povelje turške vlade.) in škofje smejo prosto pod-učevati, samo varovati se morajo pred zalezljivimi ločenimi gerki, kteri skušajo zmiraj jim novih sovražnikov napraviti na glavo. Toraj patrijarh ima sicer prostost, pa nima nobenih dohodkov; vse cerkveno premoženje so ločeni greki pograbili, in katoliški škofje so si morali od nph kupovati pravico kerstiti in spolnovati druge dolžnosti. Msgr. Jusef je storil, kar je mogel in daroval vse svoje premoženje (2700U tolarjev) v cerkvene potrebe; napravil semenišče za odrejo domače duhovščine, ki bi laglje zadostovali vsem potrebam kakor ptuji, ki še ne poznajo vseh potreb. Pa še s sto in sto druzimi zaprekami se mora patrijarh boriti, z vidnimi in skritimi sovražniki. Sicer se kaže sultan katoličanom prijaznega, kar je pokazal še s tem , da je armenskemu patrijarhu, odhajo-čemu v Rim, dal demantov perstan za sv. Očeta; toda previden mora biti proti ločenim grekom, ktere podpira katoličanstvu sovražna Rusija, enako proti protestan-tizmu angleškemu, ki pošilja milijone v Sirijo in Palestino, da se zidajo cerkve pa šole za razširjanje kiivover-stva. Tako so razmere nevgodne, pa Bog daj, da bi se ohranile pravi veri one dežele, ktere je napajala kri Odrešenikova. Teseiimo sel Kaj ne, čuden naslov za sedanje čase! Zarad česa se pa hočemo veseliti? Ali morebiti zato, ker se vsled brezbožnega časopistva moralični propad zmiraj bolj razširjuje ne samo po mestih, ampak tudi po deželi? Ali morebiti zato, ker je mnogo postav skovanih cerkvenemu duhu nasprotnih ? Ali morebiti zato, ker je iz Avstrije — milujem, da moram reči — zbežal notranji mir, notranje blagostanje ? Ali se moremo morebiti zato radovati, ker teče v potokih človeška kri, ker se gode na severju vsak dan neslišane grozovitosti? Ali morebiti zato, ker je sv. Oče vjet, in oropan, ter mora sedeti v sredi lačnih volkov, on mirno jagnje? Ne, ne, vse te stvari nam morejo priviti iz pers le stok in railo-vanje in žalost! Toraj zakaj se moramo veseliti? Zato, ker se je zopet še toliko bolj sijajno pokazalo, da res biva nas večni Bog, vladajoč svet s svojo modro previdnostjo, kar nam mora občutke zanesljivega upanja v serca liti; iz upanja pa izvira serčno3t, pogum, veselje. Cesa niso vsega počenjali nasprotniki cerkveni zadnje leta, da bi uničili c.rkcv; po vsem svetu, v vsakem kotu so razpenjali sV'»je pogubitne mreže — noben pripomoček jim ni bil preslab, da bi cerkev terli! Polastili so se tiska, ter ž njim kar zasuti hoteli jim zo-pt-rno katoličanstvo; v najem so si vzeli sladkih jezikov, da bi govornikov moč p >bijala na tla njene branitelje, udrihali po šolah, zakonu, konkordatu in bi bili naj raji z enim mahljcjcm pobili vso katoliško zavest. Res, precej so napredovali, veliko najeli in veliko jih pridobili svojej vojni. Pa verniki so se začeli premikati, oživljati, postavljati se v bran. Snovati so začeli katoliške družbe, jela se je buditi katoliška zavest, ki je dreni da, zbudila se je pod težkimi udarci, njen glas se je ojačeval vsak dan bolj : starček v Rimu pa skliče stebre katoliške cerkve in pokaže očitno sterme-čemu svetu, da cerkev ni ravno tako na koncu. Sovražni svet z.i-kripije pri tej prikazni , k*»r vidi, •la jo s svojim delovanjem in napenjanjem vzbudil novo življenje na kat li^ki strani; zato priseže v svoji togoti, da hoče delo pomnožiti, češ, zmaga mora biti moja, vsaj imam vso moč jaz v rokah: besedo, pero, inteligenco. glasove za posUvodajstva, pa tudi še marsikaj diiize^i. In cerkev? Ona ima samo nevedne kmete, duhovne, tropo starih m ž v Itim i in starčka na čelu: zin.»ga bo moja! Tako se je napenjal svet in pošteve delal, ne vede, da cerkev je zmagala še v vsakem boju, da &e ie le ojačila, ter olepšala v vsakem še tako groznem viharju , ker na njenci strani se bojuj™ nevidljiva, nepremagljiva moč, kar spiieujc osemnajststoletna zgodovina. Pa nasprotniki so bili slepi, prezerli so ono moč in zato se goljufali. Rim vzemiru« papežu, tak i so djali, in potem bo proč s pap«*štv«>in! Katoličani viditi, da Bog njihovemu nezmotljivemu ta resnica jih posebno peče!) papežu ne pomaga s čudeži, odvernili se bodo od Rima in si vsta-novili naeijonalne cerkve; te se bodo morale sukati po naši volji. In res, poteptali so pravico, zgodilo se je n^slisano djanje: oropali so sv. Očeta njegovih posestev! Kako so vriskali po doprinesenem gerdem delu , in delo omi-vali, ter skušali opravičiti! Sv. Oče je zdaj vjet, vsak cap.11 ga zasrauiuje in zaničuje, vsak umazan list sme prinesti njegovo kolikor mogoče spačeno podobo, da se jej posmehujejo. Toraj, nasprotniki, dosegli ste, kar ste nameravali! Ali, vprašam vas, ali se pa vendar niste nekoliko zmotili v svojem poštevu? l>a, da, v veselje! zmotili ste se, zmotili, popolnoma! Kakor judje: oni so Jezusa vjeli, križali, pokopali., že so menili, da imajo mir pred njim: toda kakor strela iz jasnega jih zadene novica: ,,vstal je!" Tudi nas je po nekaj zadela enaka strela ! Cerkev se je jela gibati, kaže se katoliška zave3t v prelepem svitu, najmogočneje glave se zbirajo, v zbirališča kličejo ljudstva, tam na glas oporekajo vaše gerdo djanje, milujejo sv. Očeta in zahtevajo od vlad, da naj vlože svojo mogočno besedo pri roparju Emanvelu. Zdaj, zdaj se kaže, kam hrepene vse serca, za koga da gore! Ce smo premalo spoštovali Pija IX, sedečega na Petrovem stolu v vsej bliščobi in oblasti, spoštovati ga hočemo toliko bolj zdaj v nesreči! Kje je ona strašna ločitev od Rima? Kje? Ravno nasprotno tega ste dosegli, kar ste nameravali: toliko tesneje zedinjenje! In zarad tega se veselimo, dragi ka- toličanje! Da, kdor ima oči, naj gleda; kdor ima ušesa naj posluša! Kdo more še tajiti, da ne vlada sere previdnost Božja, da ona ne vodi svoje cerkve, kakor jo je vodila nekdaj ? „Premagal si, Nazarejec!" tako je vpil Julijan odpadnik. „Zinagan sem!" je gotovo tudi stokal mogočni Napoleon I na otoku št.-helenskem „in zmagal me je reven menih sedeč na papeškem stolu, mene, pred komur se je Evropa tresla!" Enako bodo tudi kričali sedanji nasprotniki cerkveni, ta zavest sme gotovo biti v naših sercih, to zavest nam dajejo že sedanji vspehi; — človek obrača, Bog pa oberne! Zaupajmo toraj, veselimo se in slavimo njegovo močno roko, ki tako čudno obrača vse nakane zagrizli jenih brezvernikov v prid svojej cerkvi, v prid katoliškemu ljudstvu. A. J. Tri mesce na •Jutrovem, LV. (Odhod i/. Damaska po Cebsiriji proti Iialbcku. — Nakar-Barada. — Džid« di. — >tnr turški vojak ia njegova misel o tvrop. vojaštvu. Siik-Yadi-B*rada ali Abil.:ne. — Zcbdene, Adamov grob in obstoj Noetove l»»rke. — Grobi in skerb nekdanjcev in naših liberalcev za mer t ve. — Surgaja — prenočevanje in sain sebe milujoei kmet. — N"7.ck peresnik. — O zagleda gore Libtua. — Briti. — Metualci in Liberalnhi.) V Damasku smo se mudili od saboto-večera do srede zjutraj ; vse premalo za tako veliko in imenitno mesto Pisati bi se dalo med drugim tudi kaj o ondot-nem tergovstvu in silno bogatih, z imenitnim jutrovskim in zahodnjim blagom nakopičenih bazarih ali tergoviših; ali ker nisem tergovec , naj si sami mislijo, ktere tiče in mika to. Opomnim naj še redko reč, da v enem predmestij smo vidili tako strahovito debel javor, da se nam je vredno zdelo zmeriti ga. Ko smo se motali začudo-vajc okrog tega velikana, so ljudje radovedno gledali, in rekel sem v šali: „Fi-l lejl nidži nesrek-hu:" po noči dojdemo ga ukrast. Imel je v okrogu 7 sežnjev do 42 čevljev. 10. majnika zjutraj ob 0 smo odrinili iz Damaska proti severu in popotovali smo dolgo časa po kaj lepi planjavi ob vodi Nahar Barada, ki izvira pod Libanom in teče skoz Celesirijo v Damask. Lepa pot, po kteri smo šli, derži v Bejrut, mi pa smo ob 9 pri vasi Dži-dedi zavili na stransko pot ob desni, ker naš namen je bil iti v nekdaj imenitno mesto Balbek, kamor smo r'ospeli pa še le drogi dan. Na poti sem imel prav kratkočasno drušino s starim turškim vojakom, ki je pravil, da ima v Damasku hišo in deržino, in ne vem, po kaj je jezdil v Balbck. Rekel je, da že 25 let služi in hoče zmiraj vojak ostati. Bil je tudi v krimski vojski. Večkrat je bil že ranjen. Popisoval mi je bojnega duha raznih evropejskih voj-šakov, kakor je on menil, toda za resnico njegove razsodbe nisem porok. Ker imajo Turki z Rusi dostikrat opraviti, si je bilo pač misliti, da dobrega o njih ne bo povedal. Modroval je tako le: Rusi niso dobri vojaki — „muš tajeb asaker —", ker preveč pijejo žganje (aragi) in grejo opiti na vojsko, čez ramo streljajo, pa bežijo, — imajo pa dobre topove; — Francozi so lahki; — Angleži na suhem ne dobri, na morji pa kaj čversti; — Nemci (Nemsavi) ne ljubijo vojske. Da so mu Turki naj verliši vojaki, je pač misliti. Prav priljuden, miren človek je ta Turčin; večkrat mi je dal svojo smodko pušiti (znamnje posebne prijaznosti); — tudi vse z Bogom dela. Vojske se nič kaj ne boji, ker po moliame-danskem ,»fatalizmu" meni, da je vse človeku neodjen-ljivo odmenjeno in ne more nikakor nič drugač biti ali se spremeniti. Ob 11 smo imeli malico ob Ajsuk u, ki je blezo nekdanja Abila, stolnica okrajine Abilene, male derža-vice Lizanija, sina Menejevega, kralja kalciškega. Kle-opatra je bila ukazala Lizaniju zavdati. Gospodovali so čez Abilo zaporedoma Filip četertni oblastnik, Agripa, in poslednjič Herod Agripa. Pozneje je bil ondi škofovski sedež, in 1. G34 so se je polastili Saraceni. Tudi Suk Vadi-Barada se imenuje ta kraj. Zdaj smo šli po Celesiriji, in deželica je bila za me toliko bolj znamenita, ker smo se nekdaj toliko učili o teb krajih v stari zgodovini in zemljepisji. Ondod stanujejo mohamedani; v Ajsuku je menda en sam kristjan. Po nadaljni kla-siški dolini „Ard ez-Zebdene" so se pasle velike čeme čede turške. Zebdene ali Zebdani stoji ob znožji rodovitnega homca, je obdajano z lepim drevjem in ima do 3000 prebivalcev, kterih je polovica kristjanov, polovica mohamedanov. Neko izročilo ondotne dežele stavi na ta kraj Adamov grob, sosednji hribi pa da imajo biti tisti, kjer je bila ostala barka Noetova. Ta kraj, v prelepi dolini za zelenimi gaji, je naj lepši vsega Antili-bana. Po Celesiriji se vidi veliko ostankov nekdanjih v kamen izsekanih grobov, kakor po druzih krajih slovite Sirije. Ko bi pač narodi bili toliko skerbeli za svoje duše po smerti, kolikor so za telesa! V nekem oziru so podobni našim liberalcem, kterim je silo veliko za to, da se merlič še prav silovito okinča in z naj večini lišpom spremi; če je pa bil za večnost dobro v bolezni oskerbljen in previden ali ne, — če duša pri Stvarniku veseli, ali je pogubljena in terpljenju za Vseiej izročena: za to ne prašujo — lisci! - Nekteri teh ne-vercev tedaj so si velik del svojega življenja pripravljali in v kamen sekali spodoben grob za po smerti. Ali ni pa tudi to očitno spričevanje, kako so si bili nekdanji narodje svesti svojega druzega in nadaljnega življenja po smerti? Ob 5 smo prijezdili v vas Surgaja, ki je v lepi ravnini, in prenočevali smo pri nekem „fellahu," kmetu mohamedanskem. Ljudje so vse in s poterpežljivostjo si prizadjaii nam postreči. Plačali smo od prenočevanja z vsim skupaj četerti del napoleona in 15 piastrov ter blizo 4 gl., namreč od 5 oseb, 4 konj in enega „dolgo-uha." Gospodar je jako miloval samega sebe, akoravno ima boje 14 krav, številno drobnico, hišo s poljem in vinogradom, in zraven tega še ko lovec strelja serne, zajce itd. Rekel je, da mora prevelike davke plačevati; da vojaki pridejo, ko tobak zrase, pa mu ga z njive rujejo; tožil čez mraz in sneg, ki tolikrat pade in dolgo leži. Nič ne mara, da mi je s tim hotel tudi serce nekoliko mečiti za „bakšiš" drugi dan pri odhodu. Res me je drugo jutro po opravljenem plačilu še prav milo prosil daru, rekoč: „Ali nisem tvoj sin?" Zunaj so stale pa še ženske in otročajstvo, kterih vsako bi rado kaj imelo. — Posebnosti v tej grobljasti vasi nisem vi-dil. Po 5 zjutraj smo odšli; imeli smo še dobrih 5 ur do Balbeka. — Prepozno sem bil spazil, da sem svoj nožek (pe-resnik) ondi pustil; godi se mi pa z njim kakor celo med kristjani z zgubljenimi rečmi: do danes ga ni še nihče za menoj prinesel, in ga j a valj ne bo; tudi ponj ne bom blezo šel. Dalje grede po Celesiriji ali Antilibanu smo kmali zavili v na neko višavo — na bližnjico — ognivši se Nebi-Sit a, to je, ,,prerok-Seta"; pa še danes mi je žal, da nisem vasice blizo vidil, ker ondi je menda grob Setov, od kterega ima kraj ime. Prava „koile-" ali „klana-"Sirija (Celesirija, votla Sirija) je res ta kraj, ke.- povsod so globoke grape, soteske in ozke doiine, skoz ktere veter truli in tuli s hribov — s snežnikov Hermona, Antilibana in Libana, in torej ta kraj dosti merzel dela. Zjutraj ta dan me je prav pošteno v roke zeblo, ko sem jezdč imel brevir v roki. Kmali pridsi na herbet, kjer smo se bili v stran obernili, smo zagledali pred seboj mogočno Libanovo gorovje s snegom po verhovih, in lepe doline spodej. V popotne bukvice sem bil pri tem pogledu zapisal tele beaede: „Pozdravljen mi bodi, zali Liban, ki sem te že toliko- in tolikrat imenoval in s častitljivostjo nate mislil! Pozdravljen s terpini — svojimi prebivavci vred, ki so — močni kakor tvoje podnožje — z lastno kervjo pričali svoje katoliško ime!4' Namreč Maroniti. Okoli osmih gremo z obgorja antilibanskega v ni-žavo in na predlibansko dolgo dolgo polje. <) VJ smo v Briti, ki je viditi precej poseb n kraj. Po tjh krajih stanujejo ločnikarji imenovani „Metualis," ki se štejejo k Ali-jevi svojbini, kakor Perzijanci. Ti Metualci ne morejo terpeti kristjanov in jih hudo zaničujejo, kakor n. pr. naši liberaluhi jezuite. Ti sovražljivci ne pijejo in ne jedo iz posode, ktero je rabil kdo, ki ni njih ločine, se ne usedejo s tujci k ravno tisti mizi, in menijo, da so oskrunjeni, če se jih le kaj malo dotaknejo. Polje je obdelovano pridno, žita pa s>Lbe — raviio gred > v klasje po obširni poljavi. Veliko vročino jf. kalil hladen vetrič. Proti '.,12 smo prišli v Balbck. Ogieti po Siorenskem in fiopi&i. Iz Ljubljane. Pomoči najini bratom llosnja-kn»»; išc oAai. lir. Caharija iz reda Trapistov, ki je zdaj v Ljubljani. Ni je veči dobrote kakor na duši in na telesu zanemarjenim pomagati. Taki so Sloveni J los njaki. Iz same čiste ljubezni so sc redovniki Trapisti vselili v neki zarašeni pustoti blizo Banjaloke, da bi pomogli pogosto skorej golim in silo zanemarjenim Bošnjakom, kristjanom in mohamedanom, k oliki in čednosti. K temu pa potrebujejo sredkov, da napravijo cerkev, napravijo ubožnico, in druzih mnozih po-pomočkov za učenje v delu itd. itd. Prihod, več. „Yaterland" piše, da vlada namei ja v Ljubljani nekak „Tagblatt" izdajati v slovenskem in nemškem jeziku. Kaj pada? sej denara je dosti! pristavlja „Vtld." — In pa ,,Tagblatt" s svojim sovraštvom zoper cerkev je ne le po Gorenskem, ampak po vsem Kranjskem pot dobro pogladil, da ga bodo precej spoznali, ako pride pod kranjsko kapo. Se hoče ne mara tako delati kot v Celovcu, od koder se v ,,Vaterlandu" toži: „Kako vender vladni list (Klagenturter Zeitungy, ki ga naši davki živijo, kako tedaj vlada na to pride, da katoliško občinstvo neprenehoma žali z naj zaničljivšimi umazanostmi in naj bolj neslanimi pravljicami in kvan-tami zoper papeža in sv. cerkev? Kako vlada na to prihaja? Kako?" Gotovo imamo že dosti zmešnjav, dosti razporov, dosti zaničevanja naše sv. cerkve, in če vlada nas v spoštovanji naše sv. vere že podpirati noče, imamo saj pravico od nje tirjati, da naj se ne da liberalcem in mavtarjem zapeljati, da bi žuljev denar podložnih zametovala za zasramovanje naše sv. cerkve in v svojo lastno nesrečo. Naj bode prepričana, da sovražniki kat. cerkve v našem cesarstvu so tudi sovražniki našega cesarstva in cesarske dinastije, velik del Prusoljubi itd., kar tudi sami velikrat dosti očitno kažejo. (*. misijonar lluli, kakor „\Veg\vciser" v št. Pavlu 22. okt. piše , se je vernil zdrav in na novo vterjen v svoj misijon. Vidil je (zraven svoje domačije itd.) Rim in Palestino, bil v Suez-u. Iz Jeruzalema je prinesel raznih svetinj za cerkev in druzih znamenitost, — za mil. škola umetno skudelico iz perličine, na kteri je izrezana zadnja večerja. Svojih študentov je 4 oddal v št. Vincenciju, 3 v Mihvaukeji in 1 v vstavu št. Janeza v Minesoti, da se končno izšolajo. Pervi sneg jc ondi padel llJ. oktobra. „1 bijavci ne pojdejo v Božje kraljestvo", pravi Bog v sv. pismu. Strašan rop in uboj se je zgodil 5. tega mesca, ter bi nobeden ne mislil, da keršen človek je zmožen tako grozovitne gerdobe in neusmiljenosti. Zahvaljeno nedeljo zjutraj, kakor vladni list piše, je našel eden Vindišgradcovih gojzdnarjev razmesarjeno človeško truplo v germu med Hrušico in Kalico v logaškem okraju. Vojaški gumb s številko 7 in kosec sukna, ki je tam blizo ležalo, je bilo vzrok, da so hu-dodelnika kmali zasačili. Ze popoldne so ljudje spazili kervave sledi na obleki vojaka lovca, ki je s svojim bratom v kerčmi v Hrušici pil. .Jaderno pokličejo nektere Vindišgradcove gojzdnarje, ki so oba prijeli in ju žandarjem izročili. Ubijavec je novak ali regrut pri 4. lovski komp. 7. batalijona. Ko je 5. t. m. šel iz Ljubljane za 4S ur na odpust v svojo domačijo v Pod-kraj na Ipavskem, se je na postaji v Logatcu pridružil kupčevalcu s kožami G. Cagliani-u iz Ipave, kterega je poznal. Na potu po Hrušici proti Ipavi mu je (Jagliani pravil, da ima denar seboj , in nesrečnega spremljavca obide misel mu denar uzeti. Do 4CM stopinj na višavi pred pervo bajto tovarša udari z bajonetom po glavi. Ranjeni je še 35 stopinj navdol tekel, morivec pa za njim^ ki ga je do mertvega mahal, mu uze! pis™ovniak s 167 gl. denara, truplo pa je vlekel še kacih 8 sežnjev navdol v germe. Njegov brat se tega ni čisto nič vde-leži!. Pri ogleda Su našli zz truplu ran z bajonetom in sicer njih 20 na glavo. Hudodelnik 211etni Jan. Ci-gole je bil močno skesan. Take strahovitosti morajo vsakemu obudovati resnobne misli. Vse moči se morajo na novo zedinjati, da se mladina čedno odreja in ostudno divjaštvo odstranuje. Starši, odrejajte otroke v Božjem strahu, molite z njimi doma, vodite jih pridno k nauku za spoved in obhajilo in ne izgovarjajte se, da nimajo časa; ne pušajte jih ob nedeljah brez Božje službe in glejte, da v cerkvi res molijo in Božjo službo v duhu spremljajo, ker brez tega serce terdovratno postane kakor železo in ne mara več ne za Boga in ne za ljudi; učite jih krotiti hudo poželenje po tujem, — tudi ne enega sadu naj nobeden ne ukrade s tujega verta, za vsako naj manjši tatvino naj nasledva kazen; svarite jih pred gerdimi in divjaškimi pretčpi in poboji, in zlasti tudi pred neusmilje-njem do žival, zakaj lahko se zgodi, da se takemu tudi človek ne smili, kteri nima usmiljenja do živali. Naj bolj obdivjajo mladenči, kadar so odpravili nedeljsko šolo ter odidejo spod posebnega nadzorstva in postanejo nekako — bi djal — sami svoji, začn6 v kerčme zahajati, nevarne znanja delati in torej ponočevati. Ko bi bil mladeneČ nedolžni Abel, v trenutku tako rekoč se zamore v Kajna spremeniti, ako zajde v zanikarne drušine. Mladenči, mladenči,! varite se vender take živinske drušine. Koliko jih tiči po ječah zavoljo pobojev, in tam se mnogi se bolj spa-čijo, ker je polne sobe vsakterih hudodelnikov skupaj, ki si eden drugemu gerde spake in zanikarnosti pripovedujejo, kakor pravijo taki, ki z jetniki imajo opraviti, in marsikteri še tam nočejo ne k Božji službi in ne k spovedi hoditi; kako se bodo poboljšali! Obeta se sicer, da bodo ječe tako vravnali, da bodo jetniki ločeni; Bog daj, da bi se to res in skorej zgodilo. Rezno prevdar-jati je treba, kako bi se divjastva po kerčmah , poboji in ponoČevanja odpravile ali saj zmanjšale, kolikor le je mogoče. Ranjki g. Brence je dobro zadel, da je tudi odrašeno mladino zbiral in z raznimi nauki mečil njih serca ter jih s tira od raznih napak odvračal. Posebno škodljivo je tudi to, da mladeneč, kadar v vojaštvo pride, ima pogosto to kužljivo vražo, da nikomur več pokoršine ni dolžan, postane prederzen, in v taki lažnjivi svobodi se lahko kaj hudega zgodi. Zdaj se zlasti, ko mora vse vojak biti, je še bolj ostra dolžnost deržavi za to skerbeti, da bi se vojaški mladenči staršem ne le ne spridili, ampak se še bolj izobrazili in v vsakterem čednem obnašanji olikali. Gotovo je velika, napaka, ki je ne more nihče izgovarjati, ako vsi vojaki nimajo ob nedeljah in praznikih redno in vselej svoje Božje službe s pridigo vred. Naravnost podirati se pravi tolikoletno skerbljivo odrejo staršev in cerkve, ako je res pripušeno po kasarnah tiste mladenče nadle-gati in zaničevati, kteri svoje molitve opravljajo, kakor so doma navajeni, kar se od nekdaj sliši in po vsih deželah toži. Dober red bi moral večerno pobožnost in čedno obnašo še le pospeševati. Zakaj pa ne? Je mar sramota Bogu služiti? Ali se more in sme terpeti pre-derznost, da se človek zato nadlega, ker svojega Stvarnika časti in hvali, da ga je čez dan obvaroval? — Pred kaj leti smo imeli priliko večkrat tudi slišati, kako ostudno so tisti preklinjali, ki so novake vadili ali ekser-cirali, zlasti bolj pri posameznih. Ni nam znano, koliko se je v tem zboljšalo. Tako napčno djanje mora mla-denču njegov novi stan prižaliti in ga čisto odivjačiti. Nravni ali Čednostni mladenči so bili vselej in pri vsih narodih naj bolji vojaki; spačenci so piškavci. — Pred vsim uči skušnja, da človek, ki se nečistosti uda, po-Buiue kakor rogat in živinsk, ker ga vest dela nepo-kojnega iu mu je vse zoperno, kar ga na red in Čednost zavrača ter potiej lahko vvsaktere hudobije zabrede. V tem cziru je veliko pomanjkljivega v vsih krogih. Pervo in poslednje, kar človeka oblažuje in lika ter ga Čednega, usmiljenega, spodobnega, priljudnega, pa junaškega dela, to je vera, delavna vera. Torej vi liberalci, le tirajte keršanski nauk zmiraj bolj iz šole; le kričite za ločenje šole od cerkve; ie hvalisajte zaplotni zakon; le opravičujte rop, mahajte po papežu, cerkvi, po božjih petih, duhovnih in tako devajte v nič njih delo: s tim tudi vi pripravljate sami sebi dogodbe „hrusiške." Ne tako, temveč vsi stanovi te morajo v prijaznosti, v keršanski ljubezni zedinjati in roke podajati, da se narod v celoti in posameznosti čedno lika in odreja. Iz Planine, 13. nov. M. K. Mavtarji mislijo, da je že blizo tisti čas, ko bodo na razvalinah vsake vere, posebno pa katol. cerkve in na razrušenju prestolov svoje gospodarstvo postavili, ter potem svojevoljno ljudstva poživinovali. Že je padel zavoljo njih najstarši apo-stoljski prestol v Rimu; jagnjet in ovc pastir zgubil je osebno in vladarsko prostost. Padel je ta prestol vsled nemarnosti, ali po Potockovih besedah vsled slabosti keršanskih vlad. Naj bi se nikdar ne pripetilo, da bi te vlade zarad same slabosti same oslabele in enako padle, kakor že več druzih! — Mi kristjani smo sicer prepričani, da sv. Petra skale tudi mavtarji ne bodo razdjali, dasiravno so blezo precej z Luciferom v dotiki, kajti besede večne Resnice so zoper nje: „Et portae interi non praevalebunt adversus eam." Toda ravno ta Resnica je govorila: „če bote Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dalzato moramo prositi, kakor so prosili pervi kristjani, ko je bil Peter v ječi. — Že smo brali v mnozih listih, da so se po širokem svetu opravljale očitne molitve za našega splošnega Očeta. Tudi ljuba Danica si nam zadnjič veselo novico prinesla, da so krepki Gorenci okolice Železniške na božjo pot šli za sv. Očeta molit. Naj tudi jaz iz naših krajev naznanim, da tukaj ljudstvo sploh obžaluje bo-goskrunski rop večnega mesta, in se mu ta neslišana grozovitost studi. Zato splošno za sv. Očeta molijo. Na sv. Karola dan pa so verli iarani logaške fare s čč. duhovnima pastirjema priromali na božjo pot k Materi Božji na Planinsko goro, kjer so med tremi ss. mašami molili za sv. Očeta. Ginljivo je bilo slišati, kako iskreno je ljudstvo za č. g. fajmoštrom molilo molitev za papeža po petih litanijah. O zaupati smemo terdno, da bo Bog zavoljo goreče molitve kristjanov sv. Očeta sužnosti rešil, če tudi so ga vladarji zapustili. Zraven pa se moramo veseliti posebno v današnjih žalostnih časih tako splošne gorečnosti za keršansko reč po vsem svetu. Tudi v Avstriji vidimo pojemati keršanstvu toliko sovražni duh liberalcev , kar so se začeli katoličani dra-miti. Zato pa smo tudi terdno prepričani, da pest ljubljanskih liberalcev s svojimi tagblattarskimi svinjami med značajnim vernim slovenskim ljudstvom nikdar veljave dosegla ne bode. To pa je naše veselje. Veseli nas pa tudi to, da je le malo tacih, ki mislijo, da s kmetijsko obleko sleči moramo tudi vero, kakor da bi za gospodo vera ne bila. Mnogo imamo še verne gospode , ki sv. vero visoko čislajo in po nji živijo. Naj omenim iz naše okolice danes samo pobožno družino kneza Windišgradca. Postavil je letos ta knez zalo kapelico sv. Križa za zadnji pokoj svoji družini na zemlji. 27. oktob. je bila slovesno blagoslovljena in 3. nov. so bile v rako te kapele prenesene tri trupla omenjene družine. O priložnosti kaj druzih novic z Bogom! Iz Gorice, 12. listop. —n— Dovoli, predraga mi ,,Danica" , tudi meni predalček , da ti nekaj povem o zadevi verskih reči po naših šolah. Šolsko leto smo pričeli 3. nov. s slovesno sv. mašo. Od tega dne naprej pa nismo imeli več maše razun ob nedeljah. Kar se tiče molitve, se na našej gimnaziji celo slaba godi; ne pred šolo ne po šoli ae ne moli. Le kak profesor, kteremu iskra pobožnosti sije, moli kakikrat. Tako je bilo sicer že lani, toda v taki meri še ne. Pač žalostno je to in dijakom spotikljivo! Lansko leto neki dan zjutraj učitelj stopi v šolo, se prekriža in začne moliti. Za njim tudi dijaci. Toda kmalo obmolkne in zdajci reče: „Lassen \vir's gehen; es ist ja schon nicht nothwendig zubeten!" Eoacih žalostnih reči bi imel še marsikaj pisati pa naj bo za-dost; raji še nekaj druzega. Do lani so na gimnaziji v cerkvi le po nemški in po latinski peli. Ker pa dijaci višje gimnazije lani niso marali niti nemški niti latinski peti, je bilo utihnilo petje in orgle. Zaradi tega se jim je letos pa vendar dopustilo, da se poje le slovenski in italijanski. Kaj praviš k temu, ljuba „Danica?" ') Iz Koroškega, 14. listop. — Kakor je „Danica" v 44. listu naznanila, se je 30. oktobra v Lebučah poleg Pliberka pričela katoliško konštitucijalna družba, in že šteje 67 udov, vnetih za vero in pravico. Veselo je slišati, kako se po mnogih krajih snujejo katoliške društva, v bran poataviti ae lažnjivemu liberalstvu, ktero sili na vso moč, Boga odriniti od njegovega preatola in iz človeških sere, ter v divji neveri izrediti prihodnji zarod. Pa kakor je vihar potreben, da razganja kužni, smrad-ljivi zrak, tako, bi rekel, potrebno je, da vladar nebes in zemlje, kteri tudi ve iz hudega dobro buditi, pošlje ali dopušča viharnih časov, zdramiti mlačne spavajoče k živemu, keršanskemu zavedanju. Kar vihar odnese, je plevel, pšenico pa spravi Gospod v svojo žitnico. Ravno v pervih stoletjih, ko so kristjane silno preganjali in grozovito morili, je katoličanstvo narlepše cvetelo. O pravem času bode Vsegamogočni zapovedal viharju , sej svoje cerkve on nikdar ne zapusti, — in zmaga bo naša: „Portae inferi non praevalebunt ad-versus eam." Mi pa moramo delati, kar nam dajo moči, združevati se in pokazati, da štejemo se po milijonih in milijonih, in da je strašna krivica, nam psovati, treti, jemati to, *) Gotovo bi bilo primerno in želeti, da bi pridni dijaki sem ter tje peli tudi v latinščini, kakor častitljevem cerkvenem jeziku, ki je ob enem jezik vesoljnega sveta. Vr. kar nam je Bog dal, vero, in namesto kruha nam res. nicelačnim ponuditi kamenov. Združevati se moramo, braniti, kar nam je naj svetejše, in združeni deržati se njega, kteremu je Zve-ličar rekel: ,,Na to skalo bodem zidal svojo cerkev", z njim stati nepremakljivi, dokler ne potihne divji serd viharja, ,,da resnica vzame mesto laži, da miru zašije zlata zar ja." Da tudi mi zavemo se svojih keršanakih dolžnosti, smo pokazali v drugem shodu 13. t. m. s protestom zoper božje roparsko hudobijo, v Rimu storjeno, v sledeči resoluciji: „Mi oporekvamo zoper roparski napad našega vik-šega dušnega pastirja, papeža Pija IX, zoper poUstenje Rima, v imenu katoličanstva in v imenu pravice, ktera se po takem silnem ravnanju z nogami tepta, ter prosimo vlado, po moči braniti očeta vesoljnega katoličanstva." F..c*) Iz Vabase 18. okt. Marija Trobec, sestra miaijo-narjeva, ki se je v ljubljanskem nunskem samostanu za Ameriko pripravljala in se podala k bratu, piše pre-čast. gospej prednici mično pisemce, ki naj po večera nasledva tukaj. — Že je več ko mesec, kar sve se ločile, oj koliko serčnih zdihljejev sem poslala nazaj v Vaše mi ljubo stanovanje. Enkrat sem Vam tudi pisala; ako ste piamo prejeli, Vam je naše popotovanje znano do Kolina. Tedaj Vam naprej naznanim. 13. sept. se peljemo naprej proti Antverpen-u ; tu smo prenočili in drugi dan se pa peljemo v barki proti Angleškemu čez morje, kamor smo še le 16. zjutraj ob 8 dospeli — v mesto Mavriaby. Ta dva dni smo imeli kaj neprijetno vožnjo, ker je bil precej hud vihar; to seje barka zibala! Tako nas je zrukalo in pretreslo, da smo bili vsi bolni, eni koj pervi večer; jest sem se dolgo branila, pa vender drugi dan mi je tudi enkrat malo slabo prišlo. V. Č. g. Buh so bili tako nadleževani od morske bolezni, da celi dan niso nič mogli jesti; o to so se mi smilili! Taki so bili, ko merlič. Po tem se peljemo po železnici še kakih 8 ur do Liverpolja. Tukaj nas je že neki agent (opravnik) na kolodvoru čakal, ker je iz Kolina pismo dobil, kedaj da pridemo. Potem na3 pelje v svojo hišo, nam da malo večerje in naa prenoči. Drugi dan smo mislili, da bomo sli koj naprej na široko morje, pa barka je bila že napolnjena; tedaj smo mogli čakati, da je bila druga pripravljena, od sabote do torka. To je bilo dobro, da so že v Kolinu z a0entoui mvczo tia redili, tako, da dokler nas ne oddd na barko, nas mora on z vsim preskerbeti. 20. sept. zjutraj se podamo na široko morje. Jest se nisem prav nič ustrašila morja. Barka je bila malo manji ko Vaš samostan , pa je bila vender tako natlačena z ljudmi,v ker jih je bilo še čez 1000, kakor so g. Buh pravili. (Ženske imajo na barkah posebne oddelke zase.) Postelje v barki so tako narejene, kakor pri Vas odri za jabelka, po tem je še pre-grajeno za vsacega posebej z dilami, da se lahko prime, kadar se barka prekucuje. Jedila v barki pa take le pripravijo: Zjutraj černo kavo, prav nič vredno, in belega kruha za kake 4 kr.; o poldne pa juho in frišno meao pa celi krompir, zvečer pa čaj ali te in cvibak (auhor). To je bilo vsak dan. Dajo že toliko, da lačen ni, kdor more to jesti; mi smo le opoldan jedli, zjutraj sam kruh, zvečer pa nič. Pa to se že prestoji, da le viharja ni. Imeli smo perva dva dni prav mirno, tako lahno je sla barka, da se ni čutilo, da gre naprej ; ali potem je bila pa druga. Kvaterni četertek zvečer so začele ribe iz vode v zrak skakati; to je bilo zuamnje, da bo vihar. Pa je bil res koj tisti večer in pa še dva dni prav hud: takrat je bilo pa res neprijetno, vse je *) Hvala; prosimo večkrat kaj. Vr. bilo bolno, — taki hud zrak je bil v barki, da ni bilo v nji za prebivati. Na verhu pa spet ni bilo mogoče biti. ko se je morje na barko zaganjalo; dostikrat je kterega dobro zmočilo. Jest bolezni nisem veliko občutila, ene 4krat me je malo prijelo , pa za to mi ni bilo nič hudega: potem sem bila pa koj dobra. Neki korešk študent in njegova sestra sta bila pa skor celi čas bolna. Na morji smo bili 13 dni. O to smo se zaveselili, ko smo v saboto k roženkranski nedelji suhi svet zagledali, dolg otok na desni strani barke, in ob 11 zvečer je barka že obstala in mesto novi Jork se je od deleč vidilo. O to je bilo veselje! Vse je migljalo v lučicah. O kako sem se začudila, ko sem velikansko mesto od deleč zagledala. Ni ravno lepo, je pa strašno veliko, še enkrat tolikošno kot dunajsko. Roženkransko nedeljo smo bili še celi dan v barki, ker v nedeljo nečejo iz barke vlačiti kišt (zabojev,; še le v ponedeljek ob 10 smo se na suho pripeljali. Ne moram Vam povedati, kako mi je bilo pri sercu, ko sem na novi svet stopila. Mislili smo iti koj naprej, pa so g. Buli šli pobožnega Nemca obiskat, ki sta se bila spomladi soznanila; ta nas pa kar ni pustil naprej, nas je v svojo hišo sprejel in nas z vsim prav dobro preskerbel, pa ni hotel nič plačila za to. (Konec nasl.) Razgled po svetu. X LiiH-u je 7. listopada shod 4<«»O mož. veči del kmetje z dežele, sklenil: 1. prošnjo za katoliško in cen e j š i šolsko postavo, kr-t je novo-iirarska; 2. prošnjo : volilna postava naj se po vstavni poti tako prenaredi, da v prihodnje kmctiške občine ne bodo v toliki škodi, kakor so bile pri poslednjih volitvah. Hismarkoti agenti, pišejo „Tirolski glasi," ,,v Celovcu in po družili mestih prav marljivo delajo. V liberali.em taborji pruski terdnjaki kaj hoboten sad rodč. Uboga Avstrija ! ki se še nikoli ni izmuznila iz nevarnega objemanja nemško liberalne svojbine." Tako tedaj ve nemšk list. .Nesrečnim Francozom je samo Garibalda še manjkalo, da so prav do čistega razdjani. Francoski general Kambrie! je v sredi oktobra imel že zbrano veliko moč v Vogezah, s ktero bi bil zamogel Prusom braniti proti Bezansonu in Dižonu in še kake terdnjave Prusov oprostiti. I)a so pa rudcčkarja Garibalda ondi za višega poveljnika izvolili, to je vse skazilo; ondotno dobro ka toliško ljudstvo je s tim tako razdraženo, da bi bili prosti strelci skorej Pruse poklicali in jim orožje oddali : tudi mobilne straže so se razletele. Marsiktere kardela nočejo o Garibaldu nič vediti in so pokorne le svojim lastnim častnikom. Kako neumni so rudečkarji, se tudi iz tega vidi, da na jugu Francoskega imajo ti sovražniki človeštva opraviti s preganjanjem duhovstva, namesto da bi mislili na brambo domovine. S\icarsko. Odbor za pregled švicarske zveze je povabil švicarsko ljudstvo, naj mu naznanuje svoje želje v prid njegove delavnosti. Sklenili so torej škofje poslati svoje misli, in tudi središni odbor švicarske Pijeve družbe je oddal pismo omenjenemu odboru. Listi katol. Švice razglasujejo vošila, ki naj jih v kratkem posnamemo. 1. Polna svoboda; tedaj tudi v cerkvenih reččh nobenega preseganja in zatiranja od deržave: ne .,pla-ceta," nc* gospostvenih „cenzur" ali štefnaštev v cerkvene reči, ternuč enaka mera. — 2. Polna svoboda za družbe, pa nc le za politiške , ampak tudi za verske. - 3. Pod klop z nekim rusko-poljskim (jezuitožer-kim^ .,3*. artikelnom." kakoršnega celo pruska deržava ver nima 'in ga zamorejo zagovarjati k večemu Ijudo-čerti.i iiiavtarji in liberaluhi) — 4. Fnaka mera in tehtnica »udi v zakonskih rečeh bramba cerkvenih pravic in postav, saj ne preseganjanja ... Po več kantonih katoliški veljaki, duhovski in deželski tirjajo: Naj verstva imajo pravico, da svoje cerkvene zadeve same vravnajo, cerkvene službe sami oddajajo ; naj je učenje prosto; bolj natanko to zadevo razločujejo kantonske vlade (tedaj samovprava, avtonomija). Verski nauk ima v rokah zadevno verstvo. Za dosego vradnih služb naj se ne tirja obiskovanje ravno deržavnih naprav ali pa zrelotne poskušnje. Kantoni naj skerbe za medsebojni javni mir med raznimi verstvi. Versko premoženje ima postavno varstvo ... Naslednje številke bi bile vredne v sedanjih okoliščinah veče pozornosti: Francija je obsegala 1. 1789: 9»>m štirjaških milj: !. 1*08: 13G00, 1*15:9665, 18(30: 98o<>. Njena preišnja meja se po miru, 1. 1815 od za-veznih m< či podpisanem, ni kar nič skerčila, temveč še dalje segala, ko pred glasovito vstajo. Nemčija, severne zavezne Jn južne nemške deržave merijo pa 9i»31 štir. milj. Ce Nemci odtergajo Franciji alzaške dežele: spodnjerensko (Strassburg) in gornjerensko (Kol-mar\ pa tudi so>e'lnje lotrinške kronovine: Mozel (Mre), Meurthe (Nanev) in Vogeze (St. Die), priraste Nemčiji potem oCl štir. milj ; imela bi toraj vkup 10132, Francija pa ostane le še 9349 štir. milj. Po zadnji štetvi sedanje ljudsko število znaša na Nemškem 38,512.^77, na Francoskem pa 3*,< >07.0<>0. Ce privzamemo še zgoraj omenjene kronovine, ktere utegnejo Nemcem pripasti, poskoči številka nemških prebivalcev za 2.308.(MK"); Francija bi imela toraj v prihodnje le 35,759.000. Nemčija pa 40,*20,877 prebivalcev. (Ne\v. Y. Kztg.) Rimsko. Vsi Cerkvi sovražni listi so popisovali na dolgo in široko, kako prijazno so bili laški tolovaji v Rimu sprejeti, in vender je vse zlagano. Zanesljivi naznanovalci se v tem-le zlagajo: 1. Laški vsi-Ijenci so bili merzlo sprejeti slavo kričala jirn je najeta derhal, ne pa pravo jedro Rimljanov); prebivavci glavnega mesta so se s sv. Očetom zbirali na grobu sv. Petra in so bili zoper napad; 2. Sv. Oče niso hotli, da bi se zastonj kri prelivala, če tudi so se njih vojaki serčno bojevali, protestirali pa so zoper nasilstvo in se mirno zanašajo na prihodnjost, ko bo Bog osramotil sovražnike sv. Cerkve. — O zaslišanji grofa Ponza, ki je bil prinesel Viktor-Eraanvelovo pismo, pravi ame-rikanski list med drugim: Sv. Oče so grofa prijazno pozdravili, govorili z njim o njegovi rodovini, zlasti o bratu, ki je rektor v jezuiškem vstavu. Poslednjič prične grof govoriti o svojem poslanstvu in izroči pismo. Papež pazljivo prebero in nič obraza ne spremene, polože ga na mizo in rečejo samo: „Lepe besede, pa gerdo djanje," in se molče zamislijo. Ko Ponza zopet spregovori, da morajo italijanski vojaki cerkveno deržavo obsesti, mu sv. Oče v besedo sežejo: „Oh, čimu veliko besed , Vam diši nov grižljej in vzeli ga bote; toda, ne da bi bil prerok ali sin prerokov, Vam povem, ne boste v Rimu ostali. Zapomnite si, še enkrat rečem, ne boste vživali sadu svojega nasilstva." Ponza hoče razkladati, za kaj vse je Italija papežu porok, kako je voljna poskerbeti za papeževo samosvojnost, koliko spoštovanje imajo Italijani do namestnika Kristusovega; sv. Oče pa mu presekajo besedo, rekoč: „Vi ste pobeljeni grobi, vam nič ne verjamem in ne upam, ne bom se v noben dogovor spušal zastran storjenih predlogov." Laška vlada je v Rimu ugrabila tudi papeževo letno stanovanje, ki se imenuje Kvirinal. Preden je general Lamarmora dal duri vlomiti lepo delo za generala!!), da bi papeževe izbe pripravil za Viktor-Kmanvela, je sklenil še rimske dohtar-pravde zaslišati, če se po pravu ima to poslopje ceniti za deržavno, ali pa za papeško poslopje. Dohtar-pravniški odbor je odgovoril: dvor je deržaven dvor: toda podpisati to pojasnilo — to je bilo sram advokate in niso podpirali. Lamarmora general je imel tedaj tako reko?, prazen papir v rokah. V Rimu so se čudili prebrisanim advokatom, ki so tako umetno hotli dvema gospodoma služiti, in so se na vse strani smešne storili — O moškost, kje si? — Zadnjič je bilo omenjeno, da vender ena katoliška vlada je, ktere poslanec se je v Rimu resno poganjal za korist sv. Očeta. Zdaj pa piše „Vaterland" znamenito novico, da utegnejo sv. Oče iti v Belgijo in sicer v mesto Melin (Meheln), ter ondi cerkveni zbor nadaljevati. Gotovo ne le velika čast, ampak tudi velika korist bi bilo to za Belgijo, zakaj resnica je: „Kjer je papež, tam je Rim," takorekoč središe sveta. — Sv. Oče so 28. unega mesca iz Rima poslali odgovor na pismo v Fuldi bivših zbranih škofov. V tem pismu izrekujejo škofom hvalo za njih vdanost in tožijo čez tiste, kteri rogovilijo zoper cerkveni zbor in njegove sklepe ter brezbožno razdirajo naročje svoje matere, svete cerkve, ktera jih je zredila in živila; njeno jed spreminjajo v strup ter v svojem napuhu obračajo vedo v svoje in druzih pogubljenje. Kako neznansko sovraži j ivi katoliški cerkvi so laški karbonarji, ki jih je rop v Rim gnal, kaže tudi to, da so postavili j uda na čelo šolskega vodstva. Ko bi hotel luciter iz pekla priti, tudi njega bi postavili. Eden stotnikov, ki je bil pri napadu Rima ranjen, je bil sprejet v bolnišnico „sv. Duha;" ondi je umeri, potem ko je vsako duhovsko pomoč odbijal. Posebna milost bi tudi res bila, ko bi se izobčenec sprcobernil. In kako so nesrečnega pokopali? Djali so ga na kar-dinalski častni voz, spremljali ga skoz mesto z zastavami, kterih naj veči je nesla neka baba! Sicer pa brez križa, brez duhovna, brez kacega verskega znaninja. Sej se tudi tacega pokopa cerkev vdeleževati ne sme. Na pokopališu je grof Giarciani v mertvaškem govoru papeža zasramoval. Ali ni to pravi peklenski sej m na čast nesrečnemu mertvemu, kteri je izdajal papeža in svojo dušo za laške sanjarije! Kaj mu zdaj pomaga vsa zunanja „pomparija," kaj njegova služba v ropu zoper njegovo lastno mater Cerkev? — Kakor povsod, kjer jame pregreha gospodovati, tako so tudi v Rimu derhalstva in prosti zidarji jeli hujskati na jezuite. Nesramni časniki in družbe so na zvonec udarili, mestni svet je nato prosil poglavarja Lamarmora, da naj jezuite prežene. Dva podpisanih sta še pjcd malo mesci imela svoje otroke pri jezuitih v odreji. Lepa hvaležnost! Poglavar Lamarmora je ukazal, da naj se šolski prostori v jezuiškem vstavu (Collegium romanurn) prepiutč mestni gosposki, jezuiti pa smejo, ako hočejo, v hiši zasebne (privatne) šole imeti, ki jih pa vlada ne priznava. — Da mavtarji bolj vero tarejo in zasramujejo, se v kazališih oblačijo burkarji v mniške oblačila in prihajajo na oder z roženkranci, križi. — Da huje papežu nasprotvajo, so napervo obhajali žalosten spomin na Mentano, kjer so bili garibaldovci pobiti ; zdaj pa hočejo zopet prestavljati dva morivca, Monti-a in Tognetti a, ki sta bila kasarno z vojaki, s smodnikom podsuto, razdjala in bila torej k smerti obsojena. — V naznanilu do kralja pravijo: cerkev bo svobodna, ob enem pa tudi, da vse italijanske postave (cerkvi tako silno sovražne) imajo veljati tudi za Rim. Cerkveno premoženje je v nevarnosti, da bode ropano in zadegavano, kakor po drugem Laškem. To je sama zlata svoboda — tatinska. — Adresa gosposke zbornice. Kakor je znano, svitli cesar deržavni zbor pričenja z ogovorom, ki ga v vstav-nih deržavah ministri izdelajo. Na ta ogovor obč zbornici po posvetovanji z adreso Njih veličanstvu odgovorita. O svojem času smo sedanji cesarski ogovor omenili. Gosposka adresa tedaj, ki so jo ravnokar izdelali, mi- luje, da je bil razrešen tisti deržavni zbor, v kterem so bili Tiroici tako hudo razžaljeni in cerkev zasramovaua. Le vse preveč zatiašljiva jim je vlada do deržavopravne opozicije, to je, do tistih, kteri v sedanji vstavi ne najdejo poroštva za svoje pravice, za vero, ravnopravnost itd.; zakaj bi se ne bilo tudi brez njih (Cehov, Slovencev, Poljcev itd.) naprej delalo ? Vsim prizadevam zoper vstavo in centralizem , da naj se terdo na pete stopa; le v vstavi (decemberski) jim je svoboda in narodna ravnopravnost! O užaljeni cerkvi ne besedice ni v adresi, dasiravno se slišijo tožbe po vsem cesarstvu. — Z obetanimi novimi vravnavaiui namesto zaverženega konkordata, kakor tudi z napovedovanimi „retoriuami" (obnovami; po visocih šolah je katoličanom dano >labo upanje, ker je vsim znan cerkvi nasprotni duh tedanje liberalne večine. Iz gornje Avstrije piše eden naj imenitnisih deželnih poslancev v „Vaterland" (zoper n^ki sostavek v „Volksireundu") v oziru na vdeleževanje d ihovstva pri krajnem svetovalstvu Tudi ta spis dokazuje glede na cerkveno stališč in na sedanje okolišine, da duhovnu nikakor ne gre se pri krajnem šolskem svetu vdele/.e *ati. Od cerkvene strani zato ne, „ker je duh, ki veje v šolski postavi od 1. skoz in skoz nekeršamk, ka- toliškim koristim škodljiv, kar že beseda „brezverne šole" k« »Uka postava v verskem oziru le to dopusti , česar ni mo^la ubraniti, namreč milostno dopušenje, da se ker>:>nski nauk sploh >e sme deliti..." — Dopisnik omenja po druzih obravnavah tudi ,,grenki sad šolske p.stave," ki so stroški. Razun šolske priklade v deželni /aklad in v srenjsko denarnico je «e ietna učnina po '1 gl. Naj ima n. pr. rokodelec ali kmetic raznih davkov ."<• gl., in k temu 5 otrok v šoli. Kolik je denar, ki ga mu nova šolska postava izzuli itd.? V e II i n gf rje v o iiiisijonstio v Ameriki. Portland-ski časnik „Sentinel" je nedavno priobčil svojim bralcem pismo iz Viktorije, ki marsiktcro zat iiuivo čertico hrani o P. Veningerjevcm misijonu. Ne bo toraj odveč, da tudi mi ponovimo v prestavi tehtno naznanilo: Mnogim je prijetno naše mesto Viktorija, posebno zarad naravnih lepotij, še krasnejše pa je, odkar ga je Gospod tako z milostimi obogatil. Nikd*»- se ne zbriše iz spomina katoliških prebivalcev teden po 14. avgustu; še le zmeraj bolj bodo hvalili Boga, da nam je po sUl slovečcga misijonarja P. V. Ks. Veningerja. Novo dušno življenje se je jelo buditi v naše j srenji: zastarani grelniki se vračajo zopet k Bogu, pobožni sklepi se množijo, mnoge rod<»vine se zopet vesele v miru in tihi sreči. Po vsej pravici se spolnujejo tu besede sv. pisma: ,, Kako lepe so stopinje onih nad gorami, ki oznanujejo sporočilo miru in zveličauja." Marsikak zanikernež se poprej ni dosti zmenil za misijonarjev prihod, pa s solzami v očeh se je poslavljal z misijonarjem pri njegovim od hodu. - Zanikernost v dušnih zadevah je ravno največkrat kriva nekake bojazljivosti, ktera se lahko polasti tudi marljivega oznanovavca božje besede. Pa nenavadna gorečnost za blagor duš, prel«*pi kine Jezusove družbe, ktere ud je tudi P. Veninger, premaga vse ovire, kterih se pri posvetnih, v razne skerbi zamotanih ljudeh velikih mest le premnogo nahaja. Pri vsem tem misijonarjem reda Jezusovega ni nobena vojska prehuda, nobena darežljivost prevelika, da se le zgodi Bogu v čast in v blagor neumerjočitn ducatu. Lahko obračamo na nje besede psalmista: „Nobenega jezika ni, ki bi ne čul njih besed, — njih glas se razlega po vsem svetu in njih beseda t je do mej zemlje. ' Tudi do nas je prederl taki glas : goreči misijonar pride od zahoda sem s križem v roci, r»dostno sprejme tu množica različnih narodov in značajev vsako njegovo besedico. Pobožnost in radovednost zbira čedalje več ljudstva, tudi marsikak Nikodem se vmuzne skrivaj. Vzrok, da si misijonar tako kmalo pridobi serca poslušalcev, je nemirujoči nagon, ki ga vedno spodbuja, da le še novih ovčic pridobiva za večno življenje; z gorečnostjo pa se popolnoma strinja ljubezen do Boga, ki se tako živo razodeva v vseh njegovih govorih; le ona omeči naj terša serca, ona vpiha le še slabo tlečo iskro vedno veče mlačnosti, da se razširi v goreč plamen ter ogreje doslej zanikerno serce. Vsak dan se je čutil ži-veje blagi vtisek, ki nam je došel v zveličanskem tednu ; rajski prikazi, kterih ne more popisati slaba roka, so se verstili pri slovesnih obhajilih, o ponavljanji kerstne obljube, in pri blagoslovljanji misijonskega križa. Le to naj še omenim, da me pri vseh slovesnostih ni nič bol) ganilo, ko skupno obha|ilo mož in mladenčev. Globoko segajo v serce solze Magdalene, pa še večo oblast do človeškega serca imaja solze Petrove, posebno v veličastnem trenutku sv. obhajila, ker takrat se leskeče v očeh derznega moža sprava z Bogom. — Nikrcdc *la visočine, molitev naša plava v oblake ter liva-ežno nese nad zvezdice tvoje imč !" Vdrrsa čez katoličanov dunajskih je oddana ministerstvu, ktera omenja vesoljni glas, da krivično posedenje Kima od Italijanov se ni zgodilo brez pri-razumljcnja grofa Beusta. Katoliški družbi se to neverjetno zdi, ker je neslišano in v nasprotji z mislimi svit-lega cesarja, z vso avstrijansko zgodovino in cesarsko habsburško hišo, ki je bila vse čase škit in bramba katoliške vere, katoliške cerkve, kakor je tudi sama cd nje brambo imela. Torej kakor zvesti katoličani, kakor zvesti podložni, kakor pravi rojaki in Avstrijani protestirajo zoper vsakoršno vdeležje nad tem svetc-skrunstvom, ako bi se kaj tacega starokatoliški Avstrii ali pa njeni cesarski hiši prilastovalo. — Prav imate Dunajčani! Sramota naj ga vekomaj pokriva, kogar ni sram z roparji se bratiti! Katoličani, torej prosimo vis. ces. kr. ministerstvo, da raj se tako peča za sv. Očeta, kakor se spodobi poštenju katol. Avstrije. Rimsko ljudstvo — vkaj počenja med tolikimi zmešnjavami italijanuhov V Čaka in moli in se ne utrudi sv. Očetu izročevati pisma verne vdanosti. Kijubu dobre misli o njih vender toliko serčnega obnašanja nisem pričakoval, pravi dopisnik v „Genf. Blattu." Tlačivci gore togote in mašujejo se s tim, da vse staknejo, kako bi Rimljane spačili. — I)a bi ne bilo treba tolike posadke v Rimu, išejo narodno stražo na noge spraviti; pa zastonj. Mesec ječe, l<)Odo 1000 lir globe jim ni zmožno studa do nje ogreti. Hudo je; tako ne more dolgo ostati. V Ciiiciiiatu so usmiljeLe sestre pričele zidati cerkev, ktera bode posvečena „spravi," namreč kakor sprava za grehe, ki se gode zoper naj svetejše Jezusovo Serce. To je zares lepa misel lepih duš... Če pa tudi nimamo drugod posebnih cerke * za „spravo", se vender povsod k najsv. Sercu za spravo moli, se svete obhajila darujejo, se razširja „apostoljstvo molitve" itd. V ktinci-u, v deržavi II., so nedavno vložili pod-stavni kamen za nov frančiškanski samostan, pri čimur so se vdeležile vse katoliške družbe, kakoršnih je v Ameriki silo veliko. Nekdaj. Kanjki cesar Frančišk I je do takratnega deržavnega ministra grota Zichy-a, predsednika pri der-žavniškem shodu , te le verstice pisal (Oesterr. Beob. 1>. apr. lsl l): Ljubi grof Zichv ! Med naj srečniši nasledke sedanje, za blagor in mir v Evropi začete vojske, štejem rešenje poglavarja sv. Cerkve. Po dolgoletnem terpljenji je papež poslednjič tisti trenutek izpušen od francoskega cesarja, ki ni bilo nobenega dela francoske dežele več, ki bi mu bil za-mogel prav za prav varno prebivališe biti. Od strani deržavniškega shoda tedaj zadevnim vradnijara naznanite mojo misel in vol jo, da naj se brez pomude po vsih cerkvah Mojih dežel obhaja očitna zahvalna slovesnost zavoljo rešenja cerkvenega poglavarja, in vsi svetni vradi naj se ga vdeleže. V Dižonu 5. mal. trav. 1814. Frančišk 1. r. Razne novice. Kako delajo tako imenovane „kon- fesionslosne šole, se vidi v Ameriki, kjer imajo v berilih naj ostudniši laži in zabavljanja čez papeža, duhovne, itd.; Luter pa so na cente hvali, kako svet mož je bil! Ali ni to ,,kontessionslaž," in ne ,,konfessionslos?" — Vsi maaniki škofije Duburjue v Ameriki so pismo vdanosti, podložnosti in spoštovanja poslali sv. Očetu. Vesele se, da je razglašeno nezmotljivo učilo, žalujejo, da se tako rekoč s križa v novo slišijo besede: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? — Vikši škof v Kvebeku, Peter Flavijau Turgeon, je umeri v 72. letu svojega življenja. — V kraju Loreto blizo Kvebeka je bil undan za duhovna posvečen mlad Indijan Samata-nen, to je „človeške velike nade." Le ta je pervi Indijan, ki je v Kanadi posvečen. Petindevetdesetletni glavar ondotnega rodu je pri slovesnosti govoril in je zahvalil „Velikega Duha", da mu je ta dan dal doživeti. Iz Ljubljane. G. L. Svetec, dež. in derž. poslanec, je postal notar v Idriji. Die Save — se bo klical nemški časnik, ki ga na-merja ob nov. letu začeti izdajati g. Fr. Potočnik. Bog mu daj vse dobre lastnosti za vero in narod, in pa obilne podpore! V goriški hogoslovnici je za izpraznjeno učilištvo nravnosti (moral) poskušnja 3. in 4. jan. 1871. Dan poprej se odda prošnja pri čast. sem. ravnateljstvu. — (Plača 840 gl.) ' IMuhorske spremembe. V ljubljanski škofii. Č. g. Luka Hiti, šolski vodja vlpavi, je dobil faro na Studenem ; — č. g. Luka Aleš, vikarij na Černem verhu, faro Presko; — č. g. Peter Teran, fajm. v Mozelnu, faro pri Stari cerkvi (Mitterdorf); in Mozelj je razpisan 10. nov. MMobroini darovi. Za sv. Očeta. Ž - ska šolska mladina na Go-renskem daruje stiskanemu sv. Očetu Piju IX iz svoje male šolske blagajnice 3 gl.; želi, da bi Njih Svetost ta mali darek radovoljno sprejeli, ter prosi Njihovega blagoslova za se in za svoje gg. učenike za časnost in večnost. - Iz Rudolfovega'5 gld. — G. Ant. Klemen 1 gld. sr. - „Papežu-kralju" 2 gld. Fr. Z. — G. M. Tavčar 3 gl. — Neimenovan 1 gl.; prosi blagoslova, da bi vselej prejemal vredno ss. zakramente. Iz neimenovane roke za voljno poterpljenje 50 kr. Za pogorelce v K leča h. Nekdo iz ondotne fare 1 gl. — Iz Smlednika 3 gl. 30 kr. Za družbo sv. Leopolda 3 gl. 84 kr. t 7 kr. (Oddali v kn. škof. pis.) Za afrik. m i s. Iz Vodic 4 gl. 9 kr. Iz Mošenj 7 gl. Iz Dol 2 gl. 40 kr. Pogorori z gg. tiopisoraeei. O. J.: Prosim, le poslati, se bode že obernilo , kamor bo bolj prilika. — Vet" pcst-ni in druzih zastalih spisov prihod. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef ttluzuik v Ljubljani.