s
S.:
ruStvo'J ab <i',>
j
:r‘iprb:»i
n Ort^
[ornn*,
QueWt;
edelio
preds'
Naslov - Address
nova doba
St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio ,Te>- HEnderson 3889)
(NEW ERA)	I
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
RF
Bratstvo, poštenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed-note rnore isto obdržati na častni višini.
Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O.. Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. 1 SIT Authorized March lath, 1925.
CLEVELAND, O., WEDNESDAY, OCTOBER 18TH — SREDA 18. OKTOBRA 1933
VOL. IX. — LETNIK IX.
IN DRUGE *%ISKE VESTI
Den
o dr„^U’ Colo-> ie tarns' it« 0 št. 21 J. S. K. Povilo živahno kam-
sS2 r V w.1pfiIdobivanje novih ^ too fjr a^'nski oddelek. 0-[|»ova|UStV°, hoče tozadev-
*# [ Zvezi ^StvI’ ki spa‘
Hi	p	'	JSKJ	društev	v
N nnsylvaniji. Začet-
J tofota Prav zadovoljivi.
ne ^ ‘Vili n So°rat John Schut-
'Isi %°r0tnik JSKJ in taj-
!	21	• Nuj	bi
J<:»!	%0 ,	Ustva	št. 21'	na-
>"■" ^nemovalcev!
K *
0™edi
iiovi«’1 v ’ JSKj veliko ve-.ti| [•	22.	oktobra
lem avrn<lltev se vrši v
f v/	cllt°riju.
'I/	A
v Mh Ue* Mont- vPri-
^ , ^imivo 105 in Št‘ 190 m	Vo	igro	Begun-
 g elj0 22. oktobra.
:::>!! n»	*
'CaSu, m . s ^ ’’ovemi . 0 na ve_ •v* r*if »Jla vršila veselica
%‘J0 JSKJ, na Marti-S, ZVečer> to je 11. ^ie i ^ Se b<) vršilo Mar-fc. enskeSa društva št.
ji.«'. .	#
Ho d
f Cu. fUstv» “Ivan Can-■Ijo g andu, 0., vprizori ijfjjj ,7' °ktobra veselo-Jgra se bo vr-Slovenskega nRlf> Tin St. Clair *
*neki
(	\y*	^°ni v Rock
5	1 f	pr*redi v sobo-
liyiini t ' Veselico z igro in mi točkami.
,NneRa
^ M;	councilmana v
^ tUdinn->.kandidira med toeiW, l0jak Philip Fis-K	tamkajšnega
°itve JSK.J. Primar-
f redne	vršile	30.
/	e Pa 7. novembra.
\ *
Nrodpi!nVenci-ia Sloven-“.. »I k Zve» V Cleve-L’ °ktoh„ 0 Vršila V nede-f ^ delep Konvencijo boro i{J ?-adn.ie !? glavni od-jsi *j(|	' redne konven-
V fe- s- S- P. Zve-
IV jj tow* ,So v nedeljo 15.
la.25-letnico o-l‘# I i(?0' Pr01Zaei’le 7 lepo pri“
>a ^ Cb*ifenrfm je bil zalli'
pVi ejŠega bl bil vre-i/? „	Poseta.
ski >k *
V ^ Vh	“7 •
’etl i K	,	Ja”	v Cleve‘
C, iL J^srin nedel.io 12. no-pe'S ik H” °Pero “Gorenj-
Sl°'
>e' /	Ave	ga Doma na
}r’/
k0, / L 'tnis«
% \ls ? 1N»- ix*. »
d C Ha,? a 0Klasi|i Mrs. j Mrs-V ’ vSj . eilnie Ostir in -V Ni;	V	o/2 Litt,e	Fallsa,
M V p°VraVtllandU	S° se
3’	V Chi r 1 s svetovne
eS. L aSu.
;U»’	,	■%
5S *■	r,“The	Dllluth
S^l ^ k L ■ okt°bra po-“ lij/ ^lyi„Ul'u Oliver Min-y C 4vzela na
^ v e^a^° se bo ^()v ^; nly f1686211 Po osem Pa bo po 46 ,^teni r°vu in 42 cen-aiJe n«
2- strani)
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
NA KONVENCIJI Ameriške delavske federacije, ki se je pretekli ted«n završila v Wa-shingtonu, D. C., je bil sedanji predsednik William Green ponovno izvoljen za predsednika. To bo že njegov deveti termin. Green je obljubil, da se bo boril za 30-urni tedenski delavnik in višje minimalne plače. Prihodnja konvencija se bo vršila leta 1934 v San Franciscu.
ZVEZNA VLADA bo poskusila še z enim novim sistemom za odpomoč brezposelnim delavcem. Kupila bo 1,100 akrov obsegajočo farmo blizu mesteca Weedsville, W. Va., ter jo bo razdelila v male farme, obsegajoče dva do štiri akre. Na Jteh malih farmah bo zgradila hišice, ki bodo stale približno $2,-000 vsaka. Tam bo naselila brezposelne premogarje iz okolice Morgantowna, W. Va., ki so brez dela že po pet let. Zgradila bo v bližini tovarno, ki bo izdelovala potrebščine za poštne urade. Delavci bodo deloma zaposleni v tovarni, delo-md pa se bodo pečali na svojih malih farmah s pridelovanjem sadja in zelenjave ali pa s pe-rutninstvom. Domove bodo delavci odplačali z malimi mesečnimi odplačili v 20 letih. Naselbina bo imela šolo in lastno občinstvo upravo. Zvezna vlada namerava poskusiti s sličnimi projekti v raznih krajih dežele.
JEKLARSKI magnati, ki la-
stujejo tudi premogovnike, so se podali zahtevi predsednika Roosevelta, da priznajo za prizadete premogarje unijo in ta-kozvani checkoff sistem. S tem bo dolgoletni spor končan.
NEMIRE med linijskimi in neunijskimi premogarji v Indiani je ustavila državna milica, ki je bila tja poslana.
V CALIFORNIJI, kjer je na štrajku 10 tisoč obiralcev bombaža, sta kot posredovalki nastopili ameriška in mehiška vlada. Obiralci bombaža so po večini mehiški državljani.
SEDEM OSEB je bilo pretekli teden ubitih, ko je veliki potniški aeroplan United Airline družbe v zraku eksplodiral in v plamenih padel na tla blizu Chestertona, Ind.
POT M DEPRESIJE AMERIKA DAVNIH DOB
RECOVERY Administrator Johnson se »pogaja z lastniki filmskih podjetij, da se primerno znižajo velikanske plače gotovih filmskih igralcev in uradnikov. Neka filmska igralka je prejela, na primer, $30,000 za pet tednov dela in neki mlad uradnik filmske družbe prejema pol milijona dolarjev letne plače. V primeri s tem je predsednik Zedinjenih držav slabo plačan, ker dobiva le 75,000 dolarjev letno.
V FLORIDI so se dne 10. oktobra volilci izrekli s štiripe-tinsko večino za 21. amendment, ki naj odpravi narodno prohibicijo. Za sprejem 21. amendmenta je zdaj treba pristanka samo še treh držav.
GOVERNER države Mississippi je obljubil popolno prostost desetim jetnikom, ki se prostovoljk prijavijo za poskušnjo zdravniKov, kateri žele pronaj-ti, če komarji' prenašajo spalno (Dilje na 2. strani)
Splošni gospodarski položaj v Združenih državah je še vedno jako nepovoljen. Dežela stoji pred zopetno zimo z milijoni ne-zaposlencev, ki morajo dobiti javno podporo, da se preživijo. Vendar opažamo nedvomno znake, da se Amerika izkopava iz depresije. Niso našli čarobne formule, ki naj mahoma privede boljše čase, ali razne činje-nice in sile delujejo neprestano v to smer. Ugotovil se je znaten napredek in vzlic začasnim oviram se je dosegel stalen napredek v smer gospodarskega izboljšanja.
Tako je na primer razvidno iz statistik federalnega Labor departmenta, da se je zaposlenost v tovarniških industrijah povišala za 22 odsto tekom štirih mesecev do 31. julija in se skupne plače istočasno po-dvignile za 39 odsto. Sklepa se, da približno 2,500,000 nezaposlenih delavcev je šlo nazaj na delo. Od konca julija je zboljšanje nezaposlenosti odločno zaostalo, ali začetkom septembra se je položaj zopet zboljšal. Pa še jako malo javnih gradenj se je dejansko začelo, od katerih se pričakuje, da bodo prinesle delo velikemu številu nezapos-lencev.
Povečanje industrijske zaposlenosti in skupnih plač tekom prvih štirih mescev nove vlade je največje, ki ga pozna ameriška zgodovina tekom kake štirimesečne" dobe. Ali tudi tq razmeroma velikansko povečanje zaposlenosti je komaj prineslo stanje zaposlenosti na ono, kar je bilo v oktobru leta 1931. To pokazuje, kako globoko je padla delavnost v industriji od leta 1929 naprej.
Po pravkar obelodanjeni vladni študiji je razvidno, da depresija 1929-1933 je bila najhujša izmed vseh dolgih kriz v tej deželi, začenši od 1. 1800.
V gospodarskih krizah 1. 1838-43, 1874-79 in 1893-96 ni površina poslovne delavnosti nikoli padla na manj kot 50 odsto pod normalo.
V januarju leta 1931 je Census Bureau cenil število nezapo-slencev na 6,050,000. Ameriška federacija dela je cenila število nezaposlenosti na 8,300,-000 v januarju leta 1932 in na 12,730,000 v aprilu leta 1933. Do julija 1933 pa se je po cenitvi delavske federacije število nezaposlencev zmanjšalo na 11,573,000.
Skupne mezde pa so še bolj padle kot zaposlenost. Ako smatramo normalno zaposlenost kot “100,” je indeks zaposlenosti padel od januarja 1929 do januarja 1933 od 95.2 na 56.6. Istočasno pa je indeks mezd padel od 94,5 na 35.8. To je po kompilacijah federalnega urada za delavske statistike. Mezde v tovarnah so padle od $11,621,-000,000 v letu 1929 na $5,022,-000,000 v letu 1932. Istočasno je dohodek farmerjev padel od $11,918,000,000 na $5,143,000,-000. Dohodek vse dežele je ra-stel od 63,000 milijonov dolarjev v letu 1921 na 91,000 v letu 1929, pa je padel do približno 52,500 milijonov dolarjev v letu 1932.
Vlada se bori proti depresiji z raznimi sredstvi in tako imamo vladno kontrolo industrije potom takozvanih kodeksov ali NRA pravilnikov, prilagojenje poljedelske produkcije k dejanskim potrebam dežele, pomoč onim, ki imajo hipoteke na farmah ali hišah, obširen sistem (Dalje na 2. strani)
Naš takozvani divji zapad je bil v davnih časih res divji. Od takrat pa je po sodbi znanstvenikov preteklo že kakšnih 60,000,000 let. Takrat so pohajale po obširnih planjavah zapada velike trope že davno izumrlih živali. Tam so se pasli predniki današnjih konj, ki so bili pa mnogo manjši kot so današnji poniji, ter j so imeli mesto kopit po tri prste na nogah. Mnogo je bilo malih srn, ki so sličile srnam, katere žive v Evropi. Ob rekah | so se pasli neki mali prežvekovalci, ki pa niso zapustili nilMkih bližnjih sorodnikov. Po planjavah so se pasle črede velikih divjih prešičev, katerih glave so bile poldrug čevelj dolge, čeljusti po oborožene s strašnimi zobmi. Strah manjše divjačine so bili veliki divji psi, prtgebno pa še sabljastozobi tigri, g Ti tigri so bili veliki kot levi in oboroženi s šest palcev dolgimi podočniki. O teh pradavnih prebivalcih ameriškega zapada pripovedujejo v South Dakoti in v Wyomingu izkopana,) okostja, o katerih sodijo znanstveniki, da so stara najmanj (jo .milijonov let.
Na našem j ugozapa|u|;so se našli ostanki najstarJSih človeških bivališč. V Pueblo Bo-nito so našli v neki stari “hiši” tram, ki je bil posekan v letu 919 po našem štetju. V naselbini Una Vida so našli les iz leta .861. Blizu ‘Al^iitowna, Arizona, so izkopali pod neke stare indijanske hiše, les za katerega je bil posekan leta 797. V severni Arizoni pa so izkopali les neke zgorele indijanske hiše, ki datira iz leta 784. Dr. A. E. Douglass z univerze v Arizoni je sestavil poseben “lesni koledar,” ki mu pove starost lesa iz kolobarjev v lesu. Rastoče drevo napravi vsako leto en kolobar ali prstan v deblu. Te posamezne plasti lesa so v vlažnih letih bolj debele, v suhih pa bolj tanke. Na podlagi tega in gotovih kompliciranih računov je dr. Douglass sestavil “koledar,” ki mu pokaže starost lesa do leta 700 na-
KAJ LJUDJE VSE JEDO
zaj.
Po precej splošnem mnenju znanstvenikov so bili tudi ameriški Indijanci priseljenci. Priselili so se iz Azije preko Beringove ožine v Alasko in od tam so prodirali naprej. Sibirija in Alaska sta na nekem kraju samo 40 milj narazen in Beringova morska ožina, ki ju loči, pozimi zamrzne. To priseljevanje se je po mnenju znanstvenikov pričelo pred tisočletji in se je vršilo dolge dobe. Prihajale so skupine različnih Azijcev, kar znači različnost indijanskih jezikov, pa tudi telesne oblike raznih indijanskih plemen. Od severnega pacifičnega obrežja so priseljene skupine Azijatov počasi prodirale proti jugu in vzhodu.
-------o -------
IDEALNO MESTO Med klimatično najbolj idealna mesta spada nedvomno Quito, glavno mesto republike Ecaudor. Tam ni nikdar mraza in nikdar prehude vročine, ampak vlada večna pomlad. Quito je eno najstarejših mest na ameriškem kontinentu in je cvetelo davno pred prihodom Špancev v novi svet. Postavljeno je 9,300 čevljev nad morsko gladino, zato ima zdravo in ne prevroče podnebje, dasi se nahaja Scimo par milj južno od zemeljskega ravnika.
Ljudje v različnih krajih sveta jedo najrazličnejše stvari. Menda je ni nestrupene rastline, katere bi ljudje ne porabljali za hrano na en ali drug način. Istotako porabljajo ljudje za hrano “vse, kar plava, vse, kar lazi, vse, kar leta. peš hiti.” Ponekod je v modi ene vrste hrana drugod kaj drugega. V splošnem se seveda ljudje v različnih krajih preživljajo z rastlinstvom, ki v dotičnih krajih uspeva, ali z živalmi, ki tam žive. Pri tem pa je veliko predsodkov. Žabe in polže se najde skoro povsod, toda le primeroma majhno število civiliziranih ljudi jih uživa. Znano pa je, da Francozi, ki so znani ljubitelji okusnih jedi, zelo upoštevajo polže in žabje krake. Mnogo ljudi tudi ne mara za ostrige, medtem, ko so za druge prava poslastica. Pred par desetletji na Slovenskem nikomur ni prišlo na misel, da bi užival sirove paradižnike; rabili so jih kvečjemu za v omake in za v .juho. Tudi Američani pred 75 leti niso marali za paradižnike, dandanes se pa menda malokje na svetu použije tolike množine tega okusnega sadeža kot v Ame-.riki. Tudi melone so prišle v Ameriki do veljave šele v zadnjih 50 letih.
Povprečnim ljudem se studi konjsko, pasje in mačje meso, dasi je okusno in v mnogih ozirih od bolj snažilih živali kot je svinjina. Nekdanji Angleži so s slastjo uživali meso jazbecev, veveric in ježev, današnji Angleži pa se te vrste mesa ne pritaknejo.
V Calcutti postrežejo goste v restavracijah s praženimi kobilicami. Arabci pa ljubijo kobilice v masleni omaki ali pa jih posušijo in zmeljejo v moko, iz katere pečejo neke vrste kruh. Hotentoti uživajo kobilice “na župi.”
Arabci se kaj radi posladkajo z mastnimi zemeljskimi glistami. Tudi japonske pevke uživajo gliste, češ, da jim ta di-jeta da lep in čist glas. V za-padni Indiji pa imajo rajši gosenice.
Domačini v nekaterih krajih Južne Amerike imajo radi hrošče, pečene na maslu, in za priboljšek si privoščijo pečene mravlje. Velike mravlje, imenovane termiti, smatrajo mnogi primitivni narodi za zelo okusno hrano.
Na Kitajskem in na Filipinih velja za veliko delikateso juha iz lastavičjih gnezd. Na Jamai-ci so v časti želve in želvina jajca. Tudi domačini v Južni Ameriki ne zametujejo želv in želvinih jajec in prav tako navdušeni so za meso in jajca aligatorjev, kuščarjev in kač.
Domačini na nekaterih otokih v Pacifiku pečejo okusne ome-lete iz gosenic in za prigrizek hrustajo čebele in čmrlje. V prodajalnah mesa na Kitajskem je mogoče kupiti poleg svinjine in jagnjetine tudi pasje in podganje meso, lastavičja gnezda in stara jajca. Jajca, ki so stara vsaj dve leti, prinašajo odlične cene, deset let stara jajca pa veljajo za prvovrstno delikateso. Kitajci, Japonci in Korejci uživajo zelo malo mleka in mlečnih izdelkov, medtem ko njihovi sosedje Tibe-tani mleko in mlečne izdelke zelo cenijo.
Laponci na visokem severu se preživljajo s posušenimi ribami, mesom severnih jelenov in medvedov in s kruhom iz (Dalje na 2. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSAK PO SVOJE
Ministrski svet v Beogradu je razpravljal o težkih posledicah, ki jih je povzročila poplavna katastrofa v velikem delu dravske banovine in deloma tudi v predelu savske banovine med Zagrebom in Siskom. Po nalogu ministrskega sveta je odpotoval v Slovenijo minister za zgradbe, da si ogleda škodo na cestah in mostovih in izdela obnovitveni program. Storili so se tudi potrebni koraki za hitro državno pomoč težko prizadetemu prebivalstvu.
V Ljubljani se je pod predsedstvom bana sestavil centralni pomožni odbor, potom katerega se bo v pomožno akcijo pritegnila najširša javnost. Srezki načelniki sestavijo v prizadetih srezih srezke pomožne odbore in v prizadetih občinah 3odo sestavljeni še občinski pomožni odbori. Centralni odbor Rdečega križa je bil naprošen nujne pomoči. Higijenskemu zavodu je bilo poverjeno preprečen je nalezljivih bolezni. Iz banovinskih sredstev se je posameznim srezom za prvo po moč nakazala tudi denarna podpora.
V Št. Jakobu v Rožu na Koroškem je bila nedavno z lepo slovesnostjo odkrita nagrobna plošča odličnima koroškima ro jakoma: župniku Treiberju, oč<3-tu naj lepše slovenske narodne
 fr
profesbrju Hutterju, t a j n i ki;
Mohorjeve družbe in dobrotniku slovenskih dijakov v Celovcu. Slovensko izobraževalno društvo “Kot” je isti dan proslavilo svojo tridesetletnico.
Oficijelna r o ž a messc>> oktobra je hmelj. Mi Slovenci pa neoficijelno poklanjamo to čast vinski trti.
i!«
Po vsej deželi odmevajo ur-nebesni pozivi, da naj ljudstvo kupuje in troši denar. Mestni in okrajni blagajniki za božjo voljo prosijo posestnike naj plačajo davke. Kleti hrepenijo po premogu in vinski kapljici. Za-poslenja so redka in plače pičle. Dolgov ne plačuje nihče. V mnogih bankah je denar še prav tako zamrznjen kot je bil meseca februarja. Nekateri učenjaki so mnenja, da bo ves svet v 300 letih ponorel, toda, po sedanjih znakih soditi, se bo to zgodilo dosti prej.
*
V starih časih so junaški vitezi reševali dražestne prince-zinje iz krempljev pošastnih zmajev. To je minilo in zdaj je vrsta na junaških NRA generalih, da rešijo Miss Ameriko iz krempljev profitarjev, kapitalistov, brezvestnih politikov in ničvrednih bankirjev.
*
Mesto New York baje porabi okrog 900 milijonov galon vode na dan. Polovica te količine pa se najbrž porabi pod imeni: kava, juha, pivo in vino.
*
Naša zvezna vlada izda na leto okroglo $1,350,000 samo za papir in svinčnike svojih urad-nikpv. Večina tega materiala
Smrt stare dobrotnice Janezov. V zavetišču v Ljubljani je umrla v 76. letu gospa Marija Ozimičeva. Bila je pred svetovno vojno in med njo lastnica kantine v stari cukrarni, po sebno priljubljena med vojak' avstrijskega 17. pešpolka. V najrazličnejših zadregah jim jc znala pomagati in nuditi marši-kak košček kruha s priboljškom tudi zastonj. Zapušča sina Leona, ravnatelja Društva indu-strijcev in veletrgovcev, in p,j gospo Lizo, poročeno Gogalovo
Ob priliki septembrskih po plav v Sloveniji je po odhodu opoldanskega osebnega v 1 a k ;■ na progi Trbovlje—Zagorje velik plaz zasul oba železniška tira. Brezposelni delavec Jožef Ocepek, ki stanuje poleg mosta onkraj Save, je videl in slišal, kako je nad 200 kubičnih metrov zemlje in kamenja zgrmelo na oba železniška tira. Kolikor mogoče hitro je pritekel na železniško postajo ter poročal o nezgodi. Pritekel je baš tedaj, ko je signal iz Trbovelj naznanjal prihod vlaka v Zagorje. Na potu je bil brzovlak iz Ljubljane, ki so ga še pravočasno ustavili. Na zagorski postaji je čakal dobro uro,
Zgodilo bi se bila lahko velika nesreča, če bi bil vlak zavozil v plaz. Zaradi velikega ovinka strojevodja ne bi mogel pravočasno ustaviti in ker je tir tik Save, bi iztirjeni vagoni strmoglavili v naraslo reko. Vse to je preprečila pravočasna obvestitev.
Stopetnajstletna starka čita brez očal. V Slunju živi starka, ki je te dni stopila v 115. leto. Dobro se spominja Jelačiča in Kvaternika. Ko je bila (Dalje na 2. strani)
se nedvomno porab-Tža številke
novih in zvišanih davkov.
*
Mehika ima 40 tisoč navadnih vojakov in samo 367 generalov, tako da pride na vsakega generala več kot sto mož. To pojasnjuje zakaj ni v Mehiki več toliko revolucij. Revolucije so v Mehiki sijajno obrodile v starih dobrih časih generalske inflacije, ko je na vsakih šest vojakov prišel po en general.
Osel je osel, kdor pa se da opetovano izrabljati za štafažo osebnih ambicij tega ali onega, ali kdor se brez vzroka in potrebe nastavlja za tarčo ne-osnovanih napadov, izzivov in žaljenj, je njegov brat. Razlika med njima je le ta, da je prvi osel, ker si ne more pomagati, drugi pa po lastni zaslugi.
Z mojim želodcem sva večkrat tako skregana, takorekoč prav za nič, da se niti ne pogledava. Kljub temu ne moreva živeti eden brez drugega. Človek pa se na vse privadi in živi se, dasi je življenje včasi precej jesiharsko. Pravijo, da eksistirajo podobni odnošaji tudi v marsikaterem zakonu.
*
Urednikom v splošnem ni z rožicami postlano. Na eni strani morajo paziti, da se ne zamerijo čitateljem in dopisnikom, na drugi strani pa, da se ne zapletejo v tožbe. Toda v tej deželi se še da nekako izhajati. Neprimerno hujše je v državah, kjer uredniku enostavno glavo odsekajo, če zapiše kaj, kar vladi ni všeč. Takih krutih paragrafov pa ni na Kitajskem, ampak v prosvitljeni Hitlerjevi Nemčiji. Tam morajo vsi uredniki pisati natančno tako, kot vlada zahteva. Ce Hitler ukaže, naj'ljudstvo prideluje krompir v stročju, repo na brajdah in buče na drevju, morajo uredniki narod v tem smislu poci-učevati. Ako ne, so v nevarnosti njihove lastne buče.
(Dalje na 2. strani)
MMM
“JVox)a Doha99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
VSAK PO SVOJE
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. IX.
NO. 41
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA
V večjih slovenskih naselbinah te dežele kandidirajo včasi za razne politične urade tudi naši rojaki. Do tukaj je vse lepo in pravilno. Želeti bi pa bilo, da bi dopisniki ne pozabili, da Neva Doba v smislu pravil JSKJ ne sme delati nikake reklame za te kandidature, razen take, ki so plačane kot oglasi. Dopis, ki na direkten ali indirekten način priporoča izvolitev kakega kandidata v kakršenkoli političen urad, mora biti odklonjen ali pa primerno pristrižen, tudi če je kandidat član J. S. K. Jednote. Urednik ne sme delati v tem oziru nikakih izjem, če neče kršiti jednotinih pravil.
Izjema velja, kot že omenjeno, le za plačane oglase. Po starih pravilih Nova Doba ni smela sprejemati niti plačanih političnih oglasov, zadnja konvencija pa je po precej burni debati zaključila, da se morejo v našem glasilu priobčati tudi plačani oglasi politične vsebine.
Glavni odbor JSKJ ima po pravilih moč, da določa cene za raznih vrst oglase in upravnik Nove Dobe se mora teh določb držati. Kdor želi izvedeti za cene političnih in drugih oglasov, naj se obrne za informacije na urednika-upravnika Nove Dobe.
Ni pa proti pravilom, ako dopisniki v svojih' dopisih poročajo, da ta ali oni rojak ali član JSKJ kandidira za ta ali oni urad. Taki dopisi pa ne smejo vsebovati nikake direktne ali indirektne reklame za kandidata. Taka poročila morajo biti samo informativnega značaja in kot taka se smatrajo za novice Urednik bo take novice vedno drage volje priobčal, ker to ni v nasprotju z našimi pravili.
Razume se, da Nova Doba ne sme priobčati vabil in pozivov na shode in druge prireditve, ki so političnega, verskega ali protiverskega značaja. To ni urednikova kaprica, ampak volja članstva JSKJ, ki je sprejelo taka pravila.
Glede dopisov želi in prosi urednik, da bi bili stvarni, ne čez mero dolgi in čitljivo pisani. Navajanje številnih imen ni priporočljivo, vendar če jih že dopisnik želi navesti, naj jih napiše razločno, da ne pride do napak, ki niso nikomur ljube. Vsak dopis mera biti lastnoročno podpisan od dopisnika, ker tako zahtevajo naša pravila. Pod vsakim priobčenim dopisom mora biti navedeno tudi pravo ime dopisnika; podpisi kot “Poročevalec,” “Opazovalec” in slični ne zadostujejo. Dopisi, ki ne dospejo v uredništvo najkasneje v torek z dopoldansko pošto, ne morejo biti priobčeni v izdaji istega tedna.
“Naznanila in zahvale” za umrlimi člani se priobčajo brezplačno, če se pošiljatelj zadovolji, da so priobčena v obliki dopisov. Kdor pa želi, da se taka reč priobči v okvirju kot oglas, mera za tak oglas plačati po velikosti.
Sjc i\i i'fi
Od časa do časa dobiva urednik-upravnik poročila, da se temu ali onemu bivšemu članu še vedno pošilja Nova Doba, das; je dotični bivši član že umrl, bil črtan ali je odstopil. Krivda za to pa ni na upravniku, ampak na društvenem tajniku, ki mu tega ni sporočil.
Nekateri tajniki so mnenja, da so v tem oziru storili svojo dolžnost, če so sporočili ime in certifikatno številko umrlega, odstoplega ali črtanega člana glavnemu tajniku, kar pa ni resnica. Res so imena in certifikatne številke takih bivših članov pri občene v izkazu glavnega tajnika vsak mesec, toda s tem ni upravniku nič pomaganc. Med člani je mnogo enakih ali sličnih imen, certifikatnih številk članov pa upravnik nima. Upravnik ima v naslovniku zabeležena samo imena in naslove članov, namreč kam list prejemajo. Ako društveni tajnik ne sporoči narav-nest upravništvu Nove Dobe imen in popolnih naslovov tistih bivših članov, katerim naj se glasilo ustavi, jih upravnik ne ve kje v naslovniku najti.
Pomniti je treba, da je v naslovniku nad 12 tisoč imen in naslovov. Ta imena niso v vseh slučajih razvrščena po društvih, ampak so v naslovniku razdeljena po državah In posameznih poštrih uradih, ker tako zahteva poštna uprava. V državi Pennsylvaniji, na primer, ima JSKJ nekaj nad 50 društev. Člani teh društev pa prejemajo glasilo na več kot 280 poštnih uradov. Kako naj torej upravnik te člane v obširnem naslovniku najde, če mu društveni tajniki ne sporočijo popolnih naslovov!
Društveni tajniki, ki vedo ali sodijo, da se,pošilja Nova Dcba bivšim članom, ki niso več upravičeni prejemati našega glasila, naj pišejo upravniku Nove Dobe, da jim pošlje odtis naslovnika za njihovo društvo. Iz takega odtisa se bodo lahko prepričali o morebitnih napakah v naslovniku ter jih popravili ali odstranili.
Včasi se kak član pritoži, da ne»prejema redno glasila; včasi list dobi, včasi ne. V takih slučajih je nerednosti kriva pošta in ne upravništvo. Član naj vpraša za vzrok nerednosti pešiarja ali pismonašo. Član, ki večkrat zaporedoma lista ne debi, naj se sam ali pa potom društvenega tajnika obrne na upravništvo Nove Dote, da se prcnajde vzrok in zadeva uredi. Član, ki premeni naslov, naj istotako sam ali potom društvenega tajnika o tem obvesti upravništvo. V vsakem slučaju pa naj navede poleg novega tudi svoj stari naslov.
Urednik-upravnik odkritosrčno želi, da ne bi imel noben
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Po ustnem izročilu sem izvedel, da se je neka ljubezniva rojakinja precej neljubeznivo izrazila o moji malenkosti iz vzroka, ker se včasi izpozabim in zapišem v tej koloni tudi kaj nelaskavega o ženskah. Po ustnem izročilu mi je tudi znano, da dotična rojakinja naravnost “cartla” svojega možička.
Vse ženske na svetu pač ne morejo biti enake, toda po mojem mnenju je večina dobra, krotka in ljubezniva. Tekom mojega življenja sem poznal primeroma zelo majhno število žensk, katere sem imel vzrok mrziti. Nekaj je pa tudi takih na svetu, Bog nam pomagaj!
Saj bi rajši videl, da bi jih ne ailo. Da bi pa zaradi teh red-cih žalostnih izjem sovražil vse, mi seveda ne pade v glavo; še dolgo ne. Saj se tudi kot otrok nisem na veke odpovedal sladkim črešnjam, če mi je pri zobanju istih pomotoma prišla v usta smrdljiva zelena polonica.
Nelaskave krilatice, ki gredo včasi potom te kolone v beli svet, niso naslovljene na nikogar “in particular,” zato veljajo le za tiste, katerih se tičejo.
Kjer ni kljuke, se ne more kavka obesiti. Kdor pa se čuti prizadetega, mora biti kriv, vsaj nekoliko.
Ce bi mene kdo s prstom pokazal, češ, ti si pijanec, pretepač in kvartopirec, bi vzrojil in iskal zadoščenja po inštancah.
Dokler pa kdo le tako na splošno robanti čez take tiče, se niti malo ne vznemirjam, ker se ne čutirrj prizadetega. Z ozirom na to bi lahko mirne vesti stopil v tempelj, prav pred daril-nik, in izjavil: “Zahvalim te, o veliki Jehova, da nisem tak kot oni cestninar tam za vrati; ne pretepam se, kajti ne maram biti tepen, ker to boli; ne kvar-tam, ker kart ne poznam; ne pijančujem, ker tega moj želodec ne prenese; ne čikam i'i ne šnofam, ker me že samo kajenje dovolj stane!” Ce bi imel čas, bi se morda domislil še znatnega števila drugih čednosti, katerš bi natrobil Jehovi.
Citateljice naj mi oprostijo, da sem se nekoliko oddalji! od predmeta na programu. Ta konfiteor je bil namenjen v nekako spravno daritev tistim ljubeznivim, katere so se brez potrebe in vzroka čutile prizadete po kaki nelaskavi krilatici te kolone. V bodoče naj pomnijo, da so take krilatice namenjene drugim, namreč tistim grešnim cestninaricam tam za vrati.
Da se bomo v bodoče razumeli, naj poudarim, da smatram ogromno večino ženskih bitij, katera poznam, za dobra kot kruh in sladka kot cuker, med in tržaške fige; o tistih, katerih ne poznam, pa tudi ne morem reči nič slabega. Mislim in s&dim (čeprav na to ne pri-j narodov sežem, ker se nečem podajati v nevarnost krive prisege), da je velika večina žensk pravi nebeški blagodar in sreča za moške, ter da spada v činovni razred tamalih angelčkov. Nekatere so pa seveda iz celega vraga in nekatere celo iz vraga in pol.	A. J. T.
--------o--------
(Nadaljevanje iz 1. strani) bolezen. Za to poskušnjo se je takoj prijavilo dovoljno število jetnikov, ki so se pod nadzorstvom zdravnikov dali opikati od komarjev, kateri so se prej pasli na bolnikih s spalno boleznijo. Ako opikani jetniki ne zbolijo, bo potrjeno mnenje večine zdravnikov, da komarji ne raznašajo spalne bolezni.
BOJEVITA ŽENA pennsyl-vanskega governor ja Pinchota je na velikem stavkarskem shodu v Apollu, Pa., izjavila, da je jeklarski trust kriv vseh delavskih bojev v Pennsylvaniji. Pozivala je delavce, naj se organizirajo v unije, naj jih vodijo pošteno in pravično, naj upoštevajo postave in naj kršenje postav prepustijo jeklarskemu trustu in naj pri volitvah volijo take ljudi, ki bodo res delavce zastopali. Delavci so priredili Mrs. Pinchot burne ovacije.
ZVEZNA VLADA namerava spremeniti otok Alcatras v San Francisco zalivu v kazensko kolonijo ze najbolj nevarne zločince. Dosedaj je bila tam vojaška jetnišnica. Mesto San Francisco nasprotuje nameri, da bi se otok, ki se nahaja v bližini Golden Gate, izpremenil v kazensko kolonijo.
POT IZ DEPRESIJE
NEMŠKI VLADI v Berlin je ameriška vlada poslala oster protest, ~ker so nazijci zopet pretepli nekega ameriškega državljana, ki ni salutiral nazij-ski zastavi. Tudi angleška vlada je že ostro protestirala proti sličnim napadom nazijcev na angleške državljane.
KONGRESNI im igrač odbor v New Yorku preiskuje resničnost pritožb, da Hitlerjeva vlada širi nazijsko propagando v Zedinjenih državah.
FRANCOSKI ministrski predsednik je predložil članom svojega kabineta načrt za gospo-idarsko izboljšanje dežele, ki v mnogih ozirih zelo sliči ameriškemu NRA programu.
(Nadaljevanje f* 1. *fr»nO
javnih gradenj. Ta in druga sredstva imajo predvsem poglavitni cilj, da se poveča kupoval-na sila dežele. Le taka večja kupovalna sila more vzdrževati poljedelstvo in industrijo. Od vsepovsod se poroča večje kupovanje, kar daje sklepati, da se kupovalna sila ljudstva povečuje.
Ekonomi so zdavnaj pripo-znali, da minimalna mezda, ki naj bo zadostna za vzdrževanje delavca in njegove družine, je naj bistvenejši pogoj za kupo-valno silo, zadostno za vzdrževanje industrije, trgovine in poljedelstva. In vlada sedaj prihaja na dan s podatki, ki to dokazujejo. V zadnjih letih smo prišli do tako odločno slabe distribucije narodnega dohodka da je v isti najti poglavitni vzrok sedanje depresije. N. pr. tovarniška produkcija v Zedinjenih državah je v letih 1923 do 1929 narasla za 10,000 milijonov dolarjev letne vrednosti. Od teh pa je le 600 milijonov šlo !za mezde delavcev in 800 za plačane nastavljence. Za surovine je šlo 3800 milijonov in druge stroške, vštevši profite, 4600 milijonov. Surovi dohodek korporacij, ki upravljajo glavni del gospodarske delavnosti dežele, je rasel do 95,000 milijonov I. 1921 na 160 milijonov 1. 1929. Leta 1932 je padel na 80,000 milijonov dolarjev. Dividende in obresti, plačane od korporacij, za 100 odsto, od 3600 milijonov na 7600 v dobi med 1923 in 1929. Tekom iste dobe pa je narodni dohodek na-rastel le za 20 odstotkov.
Ravno taki podatki pokazujejo, kje zlo tiči. General Johnson, NRA upravitelj, je s svojo znano odkritosrčnostjo rekel: “Imamo toliko dobrega v tej deželi, ali treba, da to dobro razdelimo bolj enako, in ga bo zadosti, da more vsakdo delati in biti tako, srečen, kolikor je to mogoče za, človeško bitje.”
FLIS.
-------o--------
KAJ VSE LJUDJE JEDO
NA RUMUNSKEGA kralja Karla je bil baje poskusen atentat, ki se je pa izjalovil.
V BANGKOKU, glavnem mestu države Siam v Aziji, je bilo proglašeno vojno stanje zaradi rebelnega gibanja, ki se je pojavilo v okolici. Siamski kralj Prajadhipok se je pred nekaj leti mudil v Zedinjenih državah zaradi operacije na očeh.
BELI BIVOLI
Ameriški bivoli so navadno črnorjave ali rjavkasto sive barve, beli bivoli pa so zelo redki. Kože belih bivolov so Indijanci zelo cenili, ker so menili, da vsebujejo zdravilne lastnosti, toda beli bivoli so bili redkost celo v časih, ko so se ogromne črede teh živali sprehajale po ameriških prerijah. V narodnem bivolskem parku v Montani so preteklo pomlad med 75 teleti prirastka našli enega belega. Čreda bivolov v omenjeni rezervaciji šteje nad 400 glav.
VOJNA NEVARNOST se je nenadoma pojavila v Evropi, ko je nemški diktator Hitler odpoklical nemške zastopnike in naznanil izstop Nemčije iz Lige in iz razorožitvene konferenco v Genevi. Nemčija je zahtevala, da se ji dovoli oborožitev v proporci ji z drugimi državami ali pa naj druge države svoje vojne sile primerno znižajo. Ta zahteva je bila odklonjena m nemški zastopniki so zapustili Genevo. Obenem je bil hizpuščen nemški državni zbor in so bile razpisane nove volitve za 12. novembra. Situacija je zelo resna.
Možnost vojne med Rusijo in Japonsko postaja tudi vsak dan večja. Rusija ne taji, da utrjuje svoje postojanke na Daljnem Vzhodu v pričakovanju vojne z Japonsko.
VOLITEV PO SMRTI
Pri zadnjih predsedniških volitvah v Norfolku, Virginia, je bil štet kot veljaven glas, ki ga je oddal mož, ki je bil na dan volitev že mrtev. Volilni list je bil poslan po pošti in oddan ko je bil volilec še živ.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v A®
Ely, Minnesota
IR
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalni odsek:	rj
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELO, Box 12, Aurora, ^ Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave.,w Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely. Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Elv, Minn.	.	„rSt
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 018 Chestnut St. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC. 6117 St. * Cleveland, O.
h) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St.. Lorain, O. ^,0
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleve‘ p«.Jo^j
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., PMsb * W
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St-
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely. Minn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:	(j,
Predsednik: ANTON OKOLISH. 1078 Liberty Ave., Barberi"'
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denyer, %
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane. Pa.
Jcdnotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 61.17 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:	,	0
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, JV
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St- •>
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl..
I
n ‘nauj \ h *
$; $:
MBer
H
član vzrokov za kakršnekoli pritožbe. V dosego .ega pa ne zadostuje samo njegova dobra volja, ampak je potrebno tudi prijazno sodelovanje društvenih tajnikov in čiansiva v splošnem.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
smrekove ali brezove skorje; poživljajo se s pijačo, ki je napravljena iz kitovega olja. Tartar ji uživajo meso konj in divjih oslov in skisano mleko kobil. Domačini na Cejlonu ljubijo meso opic. Na Filipinih uživajo domačini poleg velikih kobilic tudi molje. Severoame-riški Indijanci cenijo meso prerijskih volkov in dihurjev.
Mehikanci napravljajo iz soka agav ali stoletnih rož opojno pijačo, ki jo zelo cenijo. Japonci jedo mlade poganjke bambusa, kot mi salato, dalje korenike lotusa, nekih vrst lilije in štiri vrste morskih zelišč. Krizanteme, ki so najbolj spoštovane cvetlice na Japonskem, nimajo le za okras, ampak jih uživajo tudi kot salato ali pomočene v sladkorno raztopino.
V nekaterih delih Francije uživajo akacijevo cvetje, pomočeno v jajca in praženo. Angleži starih časov so ljubili v “kej-kih” zapečene vijolice. Po nekod na Slovenskem zapečejo cvetje bezga v jajčji pečenjak; še boljše pa je na enak način pripravljeno duhteče in sladko cvetje akacij, kar lahko potrdi tudi pisec teh vrstic iz lastnih izkušenj.
 o-------------
DRUŠTVENE IN DRIJGE SLOVENSKE VESTI
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na denarna pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in P?* slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih	fjV
za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljaj0 zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in elovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba. 6117 St. Clair Av«-.	^	y	,
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša	u	>r	^
varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najlibeialnejse podpore s	tfl	^
Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Aj® *li£ . hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega dr.u? iega p j " piše na glavni, urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani v.0ts <>.	<
neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. •*, ^ko * ^ &Uifi tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo	^
skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka ja prosta.
Premoženje znaša nad $1,500,000.00.
Odrasli oddelek ja nad 104% solventen, mladinski nad 2,0
30.77%, med pismen^ 53.19% samo os»°v‘ ostali odstotki Pa rJ)
šole. Čistokrvnih Ju",: je med obsojenci pa odpadejo na zaS^ gih narodnosti. Veli ^ jencev je starih oi let. Po statistiki xl >rili obsojenci t®
dobe 39.98%, nad 6 pa je bilo 3.06%•
12 in dobi vsaka vprečno na leto ^ novih jetnikov, na " ji odhaja na leto iz vSo5(> nic od 2,000 do 3,0^ vi leg tega umre na lei^ nicah povprečno 80	^
nikov. Za nadzorstv0(j))wr niki in za vodstvo J1 | i tivnih zadev je bi*0 $ vseh kaznilnicah 8." cev, za vzdrževanj® ^ i| pa se je porabilo Pr lijonov dinarjev.
 0
NEMCI IN AR 
  ’ • po*
Nemci so se -vselej ^
svojo znanstveno r (Gruendlichkeit)- jjf1 nedavno zagrešil' „ \ “arijskega plemen8’, ^ bedastoča. Zgolj 0l'ej evropcev, ki je Pr*sfev^ in v Iran, si je na A ime “aria,” to je P eg je lični. Toda vse ^ najmanj pred 4,00 posebno težko M poslej mnogoštevilni* ali vpadi iz Azi.ie> jpei, ke, n. pr. altajske , / Tatari, Turki in eJ,j]i' Wm ja do konca izpi tistemu delu Ind0®'^ je ostal v naši sta* dvomno arijski je . še jezik, to se Pra'jjeiA arijske govorice. 1 mogli edinole o na1 ga jezika, nikakor narodu arijske kr^’ ^ pride, kam to BreJ
poleg Germanov flci Poljaki, Bolgari, A ^ ^ ci, Portugalci z v vjo, arabsko, črnsko ^ teče po žilah. Ar g po5« rih eden sam zalef^. pregovoru za štii-1 .g# katerih eden sam P °. ^ govoru odtehta ^ll ^ itd. Arijski pa ne j ki. Madžari, Fincj’ \t^ govorica ugrofin8 ^et)i';l razloga velik del J ob baltiškem obre^5ve, se ni noben narod 11 rI/ lešal nego sami w
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Umrla je v Elyju, Minn., Mrs. Gertrude Ulbar, rojena Boh, stara 49 let, članica društva št. 200 JSKJ. Pokojnica je bila rojena na Igu pri Ljubljani, kjer zapušča brata in sestro. Na Elyju pa zapušča soproga, tri hčere, dva sina in sestro.
V Clevelandu je umrla Frances Naglič, rojena Langerhollz. Doma ja bila nekje od Škofje j Loke. V Clevelandu zapušča so-! proga, v Milwaukee, Wis., eno
sestro, v starem kraju pa brata in dve sestri. V Ameriki je bivala 21 let.
V Clevelandu je umrl Joseph Smole, star 44 let, rojen v Razdrtem, fara Šmarje. Tu zapušča soprogo, tri hčerke in brata, v starem kraju pa očeta, dva brata in tri sestre.
V Hiasoti, Pa., je bil ubit v rovu Frank Urbas, star 54 let, član društva št. 209 JSKJ in društva št. 503 SNPJ. Rojen je bil v Ivanjem selu pri Rakeku, kjer zapušča eno sestro.
V Hiasoti, Pa., zapušča soprogo, 3 sine in eno hčer, v Marsh-1'ieldu, Wis., pa brata in sestro.
V Ameriki je bival od leta 1903.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s 1. strani.)
stara 90 let, je zelo izgubila vid, ki pa se ji je po desetih letih zopet vrnil. Sedaj lahko čita brez očal.
Nenavaden spor med suboti-ško občino in najemniki. Subo-tiška mestna občina je oddala mnogo hiš in zemljišč v najem. Najemnikom je mestna uprava izdajala potrdila o plačanih najemninah. Nedavno so davčni organi obiskali te najemnike ter zahtevali, da jim pokažejo potrdila o plačanih najemninah. Nekateri najemniki plačujejo najemnino že blizu 15 let in so sedaj za vsa ta leta nazaj uradnikom pokazali potrdila o plačanih najemninah. Uradniki- so ugotovili, da potrdila niso pravilno kolkovana, in so najemnikom naložili globe od 700 do 10,000 dinarjev. Pri 150 najemnikih znaša to več stotiso-čakov. Najemniki nočejo plačati glob, češ, da bi bilo kolko-vanje dolžnost mestne občine, mestna občina pa trdi, da sme kot samoupravna edinica izdajati potrdila brez kolkovine. Najemniki vlagajo sedaj tožbe proti mestni občini in bo prišlo do zamotanih in zanimivih procesov.
Statistično je ugotovljeno, da pride v Jugoslaviji vsako leto za zamrežena okna in zaklenjena vrata blizu 40,000 ljudi, ki so jih obsodila prvostopna in sreska sodišča. Med 40,000 obsojenci pa je samo 4,500 žena, ki so prišle v konflikt z zakoni. Med obsojenci je največ kmetov, po šolski izobrazbi so razdeljeni takole:	nepismenih	je
Hit
Chi
S
M
h
S
%
% iti
CC
Vi
!°t>l
V
Mo"
k
%
N
h?
v j
v 11)1 v
N
h ’
K
‘h, % \-1 \
ENGLISH SECTION OF
“v
▼ olf'cial Organ
of the
South Slavonic Catholic Union.
tsbui«6-it. 0
eveia
jrgb;
&
»rtoB' u
: coif lyn.1,1
wi
AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
ClRRENT thought
Are You Interested?
l»au,n^e^US *° a na^*cna^ campaign for new members our
,^Ul"ated a system of prizes to be awarded on the asis;
ENROLLED in the adult department
* -00 for a $2,000 death benefit enrollment.
$	*°r a $1,500 death benefit enrollment.
•00 for a $1,000 death benefit enrollment.
•50 for a $ gQQ death benefit enrollment.
■MRp ^°r a	death benefit enrollment.
^Enrolled in the juvenile department
^•50 c
‘c only • every juvenile member enrolled, ničijo *tlpu^at«on accompanying the prize awards is the 8 landing in good grace for the period of one year.
Part^ (^r*ve started Aug. 1, 1933. To date the response the °Ur rnem':)erR has been anything but encouraging. Nter, ^eas°ns are for the indifferent attitude cannot be tVtl'Udily’ a‘s circumstances and conditions embodying atij ^ of various communities holding local branches f0f . set rules or principles can be laid down as a cri-[Pgidgb grouPs to follow.
very y the comments made in the English section of Nova Ninjr, *^G 0r no effort has been exerted by members in a rnerr>bership drive. Local branches have indicated ers Merest in increasing their number of component
• us aban i
'Ji’iy i	shackles	of	unconcern and unite in a con-
e *or new members.
J!fr0U8 past four years of reprisal against starvation °f(^0yrrient has left a large portion of the multitude in Pther of ^ ^‘mes when jobs were plentiful the father a family n°t hesitate to purchase the many ■ S° viMly n°t onl.V f°r sheer existence but also a few lux-'lies a a happy and contented life. Today many . ^oney only on absolute necessities. Sometimes the 11S necessary if a family is paying off debts incurred ast few years.
*tice	sorne heads of families class fraternal benefit
>°facuntthe category of luxuries that can be dispensed in *o Coni ® conditions. Such a view is erroneous and if car-f iijVoiy 8tit-	resu*t *n disaster not only to the prin-
se# ■ ?
but also to the innocent offspring. Fraternal e!ter r5nce *s just as essential in everyday life as food ^ vl|8 ®xp0 °r with°ut	the former	members of the	family are
^ ^lsiCa)1 fo°Sed	Possibilities	of deprivation	and want.
le^e^ what fate has in store for us—sickness, death,
vo I’ Occident
Jrlk. bovijfi _
‘	, dssume	the task of	informing individuals not
j. ernal benefit insurance of the dangers that con-ji.°lic every-day walk of life. And our South Slavonic °1''an0-1’ organize(i i"or mutual benefit and mutual pro-lst lifp’1 '^eal organization to protect members of society
8 hazards.
SH’e
>Vi]
eMbe
^ V
cl*" ,
"Is
0054’
min«
1oVSt
Jl#
2$i
itop"1 Oik *
id
let*
iz te s’ r.n I«1
aziii
Center Ramblers
Center, Pa.—The next meeting of the Center Ramblers will be held on Nov. 10 at 7 p. m. All members try to be present. We would like to make a change in regard to our meetings, something that will tend to draw the members together. Our meetings need not be business only; we should have something in the line of enjoyment also.
Members please pay dues to the secretary on time. The 25th day of each month is the last day on which to make payment. It is not the secretary’s duty to notify members when payments are due. According to the By-Laws, a member is suspended if late in paying assessments, and there should be no hard feelings toward the secretary. It is not her fault, but yours.
Antoinette Mozina, Sec’y, No. 221, SSCU.  o------------
Do We Eat? Plenty!
The Ely Miner, weekly publication of Ely, Minn., reports in last week’s issue the finding of the “Grand Jury in its deliberations of the affairs of the City of Tower, City of Ely and the First State Bank of Ely.” Five indictments were returned : Two aganist Leonard Slabod-nik, cashier of First State Bank of Ely, one for the larceny of $1,582.50 and one for the larceny of $1,743.00; two against John E. Johnson, assistant cashier of the defunct bank, one for $1,000 and one for $500; .one against John Pal-cher, charging him with “the appropriation for his own use of City of Ely warrant No. 63,939 in the amount of $94.08.” When John Palcher was taken into custody he pleaded not guilty before Judge Magney.
»He-
tlis;
.
!
Plan
e
0ftun
I
let*
[2
e
reK0
;o
i
p
■t >s
A
,e! evl ni( e if let" # ,10 fl
A
roP(
J
3)11'
1H
Pi
4
&
O’,
I#
ei
J
is
eggs
'1' 5sy’, .the shells of
S ,ite °nes 1 peil from those ^ahl ’	^	science has
Si?	find that there
, vMne j?1 difference in the
. caf5	0Wn and white
^eji	where the hens
^_^the same rations.
\ ^n^er Season
^	O.—The
sutler' °t Is '^us^ around ^ is the time of
s!efiMiteHn,many young
J, tbe ,. d^ficult to pass 'Ud	during	the
j/ hey Sit around 1° ^ith +u lowing what
0ttemselvc5-*>te 0" th-clals can cap'
\ ''»»Ho time of the
\Mto anv People eagerly iNm/?roPosition for OA Perin ,afforded them a'a*s of 1 the year. W s ^lluv ges should of-different
'''■Ni0 attj.ae^tainment in or-11 t^erest °« attention
Se? ^aiin y°ung PeoPle-* feah to tin °r *t can be \ ^ is fn'meTnbers that «^>1 > to belong to
sUclfaniZations of \l ^ Ho V as the sscu-
C° sen t?ter place in
JSan hem the idea A"d it>s “ everyone con-
^°e Golicic,
No- 41, SSCU.
Happy-Go-Lucky
Barberton, O.—In the Oct. 11 issue of the Nova Doba Mrs. Mary Hiti, secretary of Lodge No. 195, had a writeup of some of our lodge members, and it happened to be that my brother Frank and I were one of the “victims.”
She had some questions and wanted the answers, so I am giving the answer to the question, which is why we are in such a great hurry to leave after meetings, and if we are afraid to miss our beauty naps; but we are not in a great hurry to leave after meetings and not afraid to miss our naps, because if there is any meeting, it would start at 7 or 7 :30 o’clock, but I wait until about 9 or 9:30, and then there isn’t any meeting; so we leave. But I wouldn’t term that leaving in a hurry so we won’t miss our beauty naps, as she terms it. At other meetings the members leave after the meetings and wherever they go or whatever they do is up to them.
Here are some questions I would like to ask our secretary:
Why did she put down our last name and the first names of the other members? Are we any better or any worse than the rest of them?
J. F. Valencich, No. 195, SSCU.
Lots of us know why we eat, but how many know how much we eat? Well, here are some figures by Uncle Sam that really tell us how big the appetite of the average American really is.
To begin with, the average American citizen annually eats his weight in flour. Yes, we really mean it. Each year he eats about 122 loaves of bread and enough cake and other pastry to bring the total weight of flour up to around 160 pounds. To go with this amount of bread, the average person uses nearly 18 pounds of butter.
Most people are glad that the trouble in Cuba is over, for nearly everyone has a sweet tooth and our own country cannot supply enough sugar for our candy, other sweets, and the sweetening of our foods. The bulk of the sugar for the United States is imported from that country. It may sound fishy, but the average sugar consumption per person is nearly 100 pounds.
It takes one very industrious hen to keep one person supplied with eggs for the year round as the average hen lays every other day, and it takes about 270 eggs for each man, woman and child. “Ham and” is a favorite order in restaurants and this is borne out by the fact that an ordinary person consumes around 135 pounds of meat in the course of a year.
It’s surprising but each of us gets away with nearly three bushels of potatoes, or around 170 pounds of them when brought to good round figures. And so, taking all our food into consideration, we eat up many times our weight in food each year.	—Pathfinder.
 o-------------
Goofus: What are you taking for your cold?
Rufus: What are you offering me for it?
Germany’s d e f i a n t withdrawal from the League of Nations and disarmament conference, which has created the most dangerous situation since the armistice, may mean that France, Poland and the Little Entente nations are almost ready to fight. Jugoslavia, one of the Little Entente group, is effected by the latest menace to world peace.
J. and O. Racquet Club of
Cleveland, O., has been organized and will hold its regular meetings every second Tuesday of the month. Officers of the club are Sam Richter, president; Mildred Milavec, vice president; Vera Laurich, secretary and treasurer; William Bortcher, recording secretary, and John Alich, organizer. Purpose of the club is to promote “rapid fire” tournaments in tennis, and to instill greater interest an enthusiasm for tennis in the Slovene neighborhood. The next preliminary meeting of the J. and O. club will be held Tuesday, Oct. 23, in the St. Clair Bathhouse.
Trying to Find the Cure
People in the United States spend about $700,000,000 a year for medicine and drugs. According to the 1930 census figures there were 122,775,046 people in the United States. Now there are 125,000,000. This mean an annual per capita consumption of about $5 worth of medicine and drugs. The figure is independent of money paid out for doctor’s or hospital care.
President Roosevelt’s plea
heard over the radio last Sunday for communities to support the local welfare agencies as far as is humanly possible received support from the Community Welfare Club, a Slovene organization, when it sponsored a boxing show Wednesday, Oct. 18, in the Slovene National Home. The entire proceeds of the program will be used to give aid to poor and needy families.
Hadji Jussuf Kozara, who is
130 years old and probably the oldest man in Jugoslavia, claims that drinking milk is the best way to health. So reports the South Slav Herald, which goes on to say that Kozara does not touch alcohol, nor does he smoke. Moreover, he does not drink water, claiming that “he has never drunk any water for the past 30 years.”
Editor’s Note
Due to the curtailment of space, continuation of Tenth Brother, translation by Joseph L. Mihelich, has been suspended in this issue and is to be resumed with next week’s publication.
 o-------------
Bore: I don’t know how it is, but I feel thoroughly wound up tonight.
Hostess: How strange! And yet you don’t seem to go.
Gophers Take Off to New Season
Ely, Minn. — Ladies and gents, Little Stanley steps out of the radio circle for a brief period of time to appear before you in person as master of ceremonies at the big Gopher get-together to start the fall and winter activities with a bang that will be heard around the world, or at least as far as this Nova Doba will circulate! Before I start my introduction of the 1933-34 Gophers, I want to tell you of some of the records the Gophers made during their first year of existence. If you remember previous writeups by yours truly, you will find that the Gophers were first in bowling, fourth in basketball (in a nine-team league) and first in having the best of co-operation and fun at their meetings! Another great social event of the Gopher season was Joe Champa’s matrimonial venture (now’s the time to fall in love) used through special permission of copyright owners!
Well, this year the Gophers are going to try to surpass this great setup by them in 1932-33 and all indications point to a great season! The Gophers are starting by holding a big Hallowe’en ‘dance with novelties, decorations ’n’ everything, including the best orchestra in town, at the National Home, or popularly known as the U and I Bar, on Saturday, Oct. 28. This is just the beginning of the Gophers’ great season ahead, so watch our smoke and excuse our dust! We’re on our way to town!
And now introductions are in order, so O. K., Gophers, friends, etc.:
Toiks Antoncich, St. Thomas’ U.— Follow us through the season, Toiks!
Pauline Belehar, on Gophers’ entertainment committee—Swell gal. Bring “Hoot” up with you!
Christine Belehar—I like that brown outfit you had on. Brown does attract me! One smile and I’m gone!
Joe Belehar—Don’t forget the meetings, Joe, old boy!
Mike Bachar Jr.—Did you know that Mike was a judge? Well, he is, so step up, gals! The Gophers Champion Bowlers practice on Mike’s bowling alleys.
Frank and John Bachar—Frankie and Johnnie in person. Frank is our treasurer, but we don’t see much of John. How about it, Johnnie?
Frank Banks Jr.—Come on up, Frank, join the party!
Fallmaier brothers—Better come in, too. You don’t have to knock.
Tonts Golob—Don’t worry, Tonts. We'll have that bottle on Oct. 25, so don’t be disappointed!
Al Gorshe—I know you’ll be there, Al! And tell Charlie to be there, too. Also all the others!
Johnny Gotchnik—You be there and tap dance for us.
John Hutar—If you have to work at R. & V.’s, drop in after 12. We’ll save some for you (I hope).
Peter Hutar—Bring your “dekla.”
Indihars—When, you all enter within our halls, we know we can have a great time.
Frank Jasper—We haven’t seen you yet, but we hope to on Oct. 25. Also bring your “dekla.”
Alex Kosir—Our All-American basketball heroe!
Remember the one about Cock-a-Doodle-Doo?
Fuxy Kosir—C. C. C. three times three, and a bottle of TNT!
Mary Kosir—Frank will be there. So-o-o-o-o will you!
Margaret Kovali is always with us. Good old Margie!
Louise Kosir—Bring your accordion and we’ll harmonize.
Tony Konda—We want you to have some fun!
Tony Klun—Ali dressed to kill. What a man!
Mary Klancher, Frances Klancher— Two little sisters who will show you their idea of a good time. You’ll have to come up sometime to see me!
Charlie Kerntz—Three hankies are hanging on the line. Lil, how could you?
Rudy Kerntz—Chip off the old block.
Margaret Knapp—“Down the Old Ox Road!”
Tony Knapp—In person! Theme song, “Please.”
Tony Kuzma—Our midget B. B. player!
Frankie Kramar—Our musical ge-
The Country Store
By Frank J. Progar, No. 203, SSCU
Before taking the defensive position in the long-distance gang war, allow me to present herein an open letter from one of the “bachelors’ union”; none other than Stanley Raymond Progar—“Stan” or “Ray,” be what it may ... To Little Stan : What I expected has happened —Frankenstein at work.—Fo-give me, fo-give me!
* * *
At the sound of the gong it will be exactly one minute and three seconds past 8 o’clock. Mark time. Ding! One minute and three seconds past 8 o’clock.... At this time Station SRP transfers you to their studio in the Country Store. . . . Good evening, Nova Doba readers, this is your own little announcer, Readem Inweep. I now have the pleasure(?) to introduce to you one of your own members who thinks he
Mary Kuzma and Mary Seme—The Bronx Sisters!
Marcella Melovasich—Dimples in Mary’s smile!
Pauline Mrack—Those dark dancing eyes!
Johanna Markovich^-Lunches a la king!
Rose and Elizabeth Peternal—A little bashful, but these Gopher meetings will do wonders.
Agnes Perushek—Those Mae West curves! But don’t get ine wrong— Agnes is a nice girl!
Angela Pechek—Who’s the Little Whoois?
Louise Seme—I like cookies, Lou!
Paul Lekatz—Gotta match ?
Tony Lenich—,1 like mountain music!
Louis Melovasich—Milk, Alex and a bottle.
Robert Myhar—Dependable “sub” who scored three points against the Rangers!
Joe Mestick—Our vice president. That smile!
Joe Mestnick—“Shorty.”
Frank Mrack—Our secretary. Gree-ings, etc.
Joe Mavetz—May all your troubles be little ones!
Eddie Mestick—You find the time, I'll find the place.
Luddie Mestick—Our forward on the Mighty V team.
Frank Pryatel—Learn to croon. We’ll have beer!
Stanley Pechaver—Your little keyhole peeper.
Those Perushek brothers — Tough guys, eh!
Louis Pechek—Wejll play Spin the Bottle, Louis!
Those Seme brothers from Milwaukee Ave.—You know them!
Frank Shober—N. R. A? New rumors abroad!
Margaret Turk—Can give us some great ideas!
Mary Turk—“Dream Train, Please Carry Me Back!”
Those two Vidmar gals, and Justina Zbashnik wind up our introductions.
And with such a gang, the Gophers should go places, so all of these Gophers and any I may have left out will have their first annual blowout on Oct. 25 at the National Home. It will be a big get-together, and I know you will all be there from A to Z. And you should! The entertainment committee will meet tonight, and we’ll formulate plans to have the best get-together party in years. Beer! Delicious sandwiches, as only Gopher girls can prepare them! And last of all, great music to round up the evening’s swell entertainment.
So everybody remember the date—Oct. 25, 1933, at 7:30 p. m., until ? ? ?
Well, brother and sister lodges, the Ely Gophers have started. Let’s all start and enjoy these coming fall and winter months! And let’s hear from these lodges through our medium, the Nova Doba. I hope that Bro. Kolar will give us enough space this time, but as it does not show up our spirit so until Oct. 25, your Little Stanley will say, “Au Revoir and Pleasant Dreams.”
Stanley Pechaver,
No. 2, SSCU.
mus!
Joe Lobe—What was in the bag?
 •••••>•—»
has been silent long enough and has bribed his way into our modest radio station (I don’t know how), receiving special permission from the copyright owner to speak to you tonight. Fellow members, Mr. Stanley “Ray” Progar . . . Thank you, Mr. Readem Inweep, and hello my vast unseen audience. Disregarding all formalities and as my time is limited—here goes. Tonight is my debut as a writer.
I have decided to join the great army of columnists who weekly disturb millions of people (no hard feelings, brother writers) and take up space with nonsense to extract laughter (perhaps) from the “blue” members during the trying times. Here at the Country Store, if I may use Little Stan’s expression, we have one great merry-go-round. And how! Little Stan’s column and Brother Frank’s retaliation is food for thought—oh, yeah, powder for dynamite . . . Now, Frank, no censoring ... To Little Stan: Frank’s weekly “efforts” are constantly digested and interpreted. No “wool pulling” is tolerated. Any such attempts will be quickly exposed. As we say in the game of football, “‘use the line plunge,” and as I have used it now we other three bachelors will again come out of the huddle and make another	line	plunge	.	.	. Thanks
for listenin’,	and	now	“Stan”
relinquishes the “mike” to the copyright owner . . .
*	*	*
Well, there you are, folks. To cool off the heated atmosphere within the bachelors’ ranks I have reserved a portion of this space to brother “Stan”. Considerate, eh? Placing myself between two rivers—two “Stans” . . .
:jc	*	*
Now to divert my attentions to Little Stan, personally. Thanks, and all that, for acknowledgment of my five-dollar words. For explanation— when your mother wants to set before you a lot of vegetables and has only a limited space for that dish, what does she do? Mixes them all up, adds a little flavor, heats, and the result is vegetable soup . . . Here it is the same. A lot to say, limited space—so what? I mix them all up and present them to you “assimilated’.’ . . . Save your tomatoes, now! . . .
Speaking of heat reminds me of your belief that we here are closer to the hot palace than yourself. Perhaps so, and if we succeed in getting there conscientious efforts will be employed to freeze it over and construct a skating rink. The bachelors’ union is constantly on the alert to perform the impossible . . . Your advice as to the insufficiency of a grain of salt w’ill be passed on to Chick . . . Geographically speaking, you have erred. In our present position you are west of here (Pennsylvania) and I am east of there (Minnesota) . . . The development of a monster by the original Frankenstein is a diminutive undertaking, as you professed, when compared with the probable outcome of this Frankenstein who is aided by two other bachelors —the assistants . . . Once again I find a need for curtailment of “fun” news to allow space for “real” news . . . Pert answers will be sent via the U. S. mail, accept your offer to correspond.
^^IIIIlllllllllllllllllll!IlllllllllllllllllllllllIIIIIIIIII!I!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiai|||IIIIIIIIIHII38BieiIlllllSIIIII!IIIllI8IIIIIIIIIlllIEIIEIIEIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIII!lllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!!IIIIUIIlllIIIIIIIIIIIt2IIIIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl(l|lllIIIIIIII||IIIIinilfi;iIIIIS!EISE:ii;SSIEniIE;ilICIIZIII'»inl11
S* MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT I
AiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiHeiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiniuHniuniuiiiuiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiHtaiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiaHiiiiiiBiuiiuiiniiiHiiiuiiiiiiiiiHtH^
Ulili®11 Še
GOVOREČI OSEL
THE FLYING FOOL
Visoko v hribih je živel mogočen gorski duh, ki je rad dražil hudobne ljudi in jim škodoval, dobrim ljudem pa je rad pomagal. Seveda jih je vselej prej spravil v strah in jih šele potem poplačal.
Tako je šel nekega dne siromašen kramar, ki je kupil v steklarni precej steklene robe, da bi jo dalje prodal z dobičkom, s hribov v dolino. Ze med potjo je računal, da bo precej, pred vsem zato, ker je mislil nekaj reči prodati draže, kakor bi prav za prav smel.
Nevidno ga je spremljal gorski duh. Ker je možak na glas računal, je slišal vsako njegovo besedo. Ko je slišal, kako misli na nepošten način preveč zaslužiti, ga je hotel kaznovati. Stekel je kos poti dalje in se tam izpreme-nil v velik štor. In kmalu je kramar prisopihal po hribu navzdol. Bil je utrujen in pot naporna. Štor pa se mu je zdel tako vabljiv za kratek počitek. Kar je stopil k njemu in sedal nanj. Tedaj pa je štor iznenada izginil, kramar pa je padel s svojo krošnjo vred v jarek! Vse steklo se je razbilo. Niti ena steklenica ni ostala cela.
“Moj Bog! Moj Bog!” je stokal kramar. Ves je bil iz sebe. Kakšen strah, kakšna izguba! Možak je bil tako obupan, da si je že hotel vzeti življenje. Drugega stekla ni mogel kupiti, ker ni imel denarja, na upanje pa v steklarni tudi niso dajali. Ves denar, kar ga je imel, je izdal za svojo robo, zdaj pa leži vse v jarku in ni vredno niti počenega groša.
Tedaj pa je prijezdil z gore mlad gospod na oslu. Ko je zagledal stokajočega moža, je stopil k njemu in ga vprašal, zakaj se žalosti. Kramar mu je vse potožil in neznanec ga je vprašal, koliko ceni škodo.
“Oh, osem ali devet tolarjev je bilo z zaslužkom vred med brati vredno!” je kramar med solzami preračunal.
“Rad bi ti pomagal, neroda,” je dejal jezdec, “toda prav nič denarja nimam pri sebi. Vem pa, da stanuje doli v dolini mlinar, ki je velik šaljivec in obenem tudi gostilničar; meri in meri pijačo, da izgubi človek oči in pamet, potem pa te omoize. Kar poosebljena požrešnost in dobičkaželjnost je. Zato ti bo moral on poplačati razbito steklo!” “Kako mislite, gospod, da bo tak skopuh in požrešnež sam od sebe kaj takega storil?” je začudeno vprašal kramar, ki je počasi stopal zraven neznanca in mu držal povodec, kjer je bilo bolj strmo.	.
“Sam od sebe?” se je posmehnil neznanec. “Ne, ne mislim tako. Prepričan sem, da tako dober ni. Pa bo vendar moral to storiti. Prodala mu bova mojega osla, ki je med brati vreden deset ali dvanajst tolarjev.. Če ga bo dobil za devet tolarjev, bo rad pristal na kupčijo in še zastonj nama bo dal jesti.”
“Da—toda—ljubi gospod?” je preplašeno vprašal kramar. “Pa vendar— ne mislite—svojega osla—meni na ljubo—”
“Mlinarju prodati?” je dejal jezdec. “Seveda, dragi možiček! Prava reč. Oslov je povsod dovolj.”
Kramar kar ni mogel svojini' ušesom verjeti. Ni vedel, ali bedi ali sanja. Neverjetno se mu je zdelo, da bi se mož, ki ni imel nič denarja, njemu na ljubo odrekel še oslu. Seveda ni vedel, da je bil njegov sp.remljevalec sam gorski duh.
Kmalu sta bila pri mlinarju. Mlinar je kar požiral z očmi lepo rejenega osla. Kako je bil šele vesel, ko je videl, da bosta tujca stopila v njegovo krčmo. Dal jima je jesti in piti. Kramar je potem povedal, kaj se mu je pripetilo in mlinar se je še na vse grlo nasmejal.
Zunaj pa je osel rigal na vso moč. Takoj se je mlinar oglasil:
“Lep je vaš osel! Koliko je pa star?” “Štiri leta,” je odvrnil neznanec. “Koliko stane?”
“Prav za prav ni naprodaj.”
“Škoda,” je odvrnil mlinar, “morda bi ga kupil. Moj je prejšnji teden poginil.”
“Predobro ste ga krmili,” ga je zbodel neznanec.
“O, ne, nasprotno,” se je mlinarju zareklo.
“Tako? Potem bi vam pa jaz svojega osla sploh ne prodal, ker je vajen dobro jesti.”
“No, saj mu pri meni tudi ne bi nič manjkalo,” se je popravil mlinar. “Reči sem hotel le, da moj osel ni hotel nič več jesti in da je zato poginil. Za vašega bi pa kar dal sedem tolarjev.”
“Ali ste znoreli?” se je posmejal tujec. “Kaj pa mislite, mlinar? Takega osla za sedem tolarjec! Fej! Za manj kakor dvanajst ga sploh ne dam.”
“No, osem bi dal,” je rekel mlinar, ki se mu je na vso moč zahotelo lepega osla.
“Enajst dajte, pa bo vaš!”
“Devet! Devet! To je moja zadnja beseda,” je vzliknil mlinar.
“Moja zadnia pa je deset. In še to, kar sva že pojedla in popila, mora biti zastonj!” je resno dejal neznanec in ni hotel odnehati.
Mlinar se je popraskal za ušesom: “Kamenito srce imate!” Naposled pa je le prinesel denur, toda ne lepih tolarjev, ampak same groše in umazane, zelene novčiče. In kar izpod rok mu ni hotel iti denar. Pri vsakem novcu je stokal. Neznanec je vzel denar in ga vtaknil v mošnjiček. Tega pa je izročil kramarju, ko je mlinar odšel v hlev, da bi osla privezal. Kramar je bil pošteno presenečen. Zahvaliti se je hotel, toda tujec je dejal: “Nič ne govoriči. Devet tolarjev sem ti obljubil, dam ti pa še desetega za strah. Zdaj pojdi v hlev in poglej, kaj počenja mlinar, če1
Wes King’s uncle owned the flying circus at the Blakeland County Fair. Although, as Wes said, it wasn’t much of a “circus” because his uncle was afraid to let the flyers stunt.
“What people want is a good, safe airplane ride,” he insisted. “This business of barrel-rolling and looping is cld-fashioned.”
Wes shook his head and grinned mournfully at Johnny Kane, the other pilot.
“I leave it to anyone as to who is old-fashioned,” he said.
As a matter of fact, something was wrong. It may have been that the crowd agreed with Wes and judged the air show as too slow to be interesting, or it may have been another reason, but the result was the same. Nobody could be persuaded to take a ride. Uncle Ben tried his best, but only one man came to the ticket box.
‘“No ride for me,” he said gruffly. “My name is Davidson, treasurer of this County Fair, and all I want is your concession money.”
“I—I’m sorry, Mr. Davidson,” stammered the nonplussed barnstormer. “We just haven’t got it right now. You see—”
“Yes, I see,” returned the treasurer. “There’s no busness. Well, I’m sorry, too,” he went on, “but your agreement
pants off it?”
“Are you crazy? Do you want to ruin our hopes of making any money at all? Don’t you know that’s why barnstorming has gone to nothing— such crazy pilots as you wanting to show off? Instead of drawing the people, as you think, all you’ll do is scare them away.”
With that, Uncle Ben stalked off to the handful of people, who still remained on the field.
“You’re right, Wes,” put in Johnny. “Thanks, Johnny,” replied Wes, dispirited. “I wish I could get Uncle Ben to say that. Listen, Johnny,” he went on, grabbing his friend by the arm in excitement. “I’ve a scheme. It may sound crazy, but I think it will work. Will you stick with me?” “Sure!”
For the next half hour Uncle Ben made speeches to the small crowd and tried his best to sell rides. Finally an old, bent figure with a veil over her face hobbled up to him and said in a funny, crackling voice:
“Mister, how much do you charge for a ride in one o’ them things?” Looking down at the decrepit old woman, Uncle Ben made an effort to recover from his astonishment.
“Why—why, two dollars, Madam.” “I’ll take one,” she said, fumbling in
m
'fow/o/?
LUNCHEON APPLES
Wash and core six large apples.
Stuff the centers with fresh sausage.
Arrange in a deep baking dish.
Into the dish, around the apples, put 2 cupfuls water,
2 cupfuls sugar,
1 teaspoonful ground cinnamon.
Bake till apples are tender, which will take 50 to 60 minutes, according to size and kind of apples.
Serve at once, using the sauce in which the apples were cooking.
A left-over apple is very ’tasty in a school lunch.
----------o--------
O JEŽU
Iz Janezkovega prirodoslovnega opisa:
Jež sestoji največ iz bodic. Z bodicami se jež lahko popolnoma zvije. Zviti se more tako daleč, da ga sploh nič več ne vidimo. Zaradi tega se psi obgrizejo ob njem do krvi, če ga hočejo ujeti. Toda lisica ga lahko ujame, ker ga v vodi odvije. Jež se preživlja s hrano, ki jo požre. Živi tako dolgo, dokler ne pogine. Jež je lepa žival. Zaradi tega mu pravijo tudi prašičji jež. Imamo pa tudi pasje ježe. Toda na svetu je več prašičjih ježev kakor pasjih ježev; prašičji ježi živijo povsod in jih spoznamo po gobcu. Jež krade ponoči sadje, ki si ga narobe navali na hrbet, ga vtakne med bodike in ga potem nese domov.
Pravijo, da je to bajka.
■% ---------O---------
Slavo šline:
DECA VOLI SI ŽUPANA
The Figure in the Cockpit Stood Up and Jerked Off the Fancy Hat and Veil
was to make payment at noon today. I a much-used purse.
don’t want to be hard, but unless you can do as you agreed, I’ll have to get the sheriff to attach your planes.”
“Mr. Davidson,” put in Wes, earnestly, “if you will extend the time until 4 o’clock this afternoon, I think that we’ll be able to make the payment.” “And, if you don’t—?” asked the treasurer.
“Then you can bring in your sheriff.” Mr. Davidson agreed and walked away.
“Uncle Ben,” Wes went on, turning to that person. “These people didn’t come to the fair to find out how safe an airplane is; they came to have a good time, to get thrills and enjoy themselves. They aren’t afraid to go up. What they want is a thrill for their money. Why not let Johnny or me take one of the ships up and stunt the
bo po meni vprašal, reci, da sem že šel.
Zadovoljni kramar si je natovoril krošnjo na rame in krenil v hlev, kjer je bil žc osel privezan pri jaslih. Mlinar sam mu je natresel na tla listja in prinesel otep dišečega gorskega sena, ki mu ga je stresel v jasli.
Kako pa se je kramar začudil in mlinar prestrašil, ko je osel seno postrani pogledal, zmajal z glavo, pihnil sapo, odprl gobec in rekel z globokim glasom: “Ti človek božji, ti mlinar, ti— zelo mi je žal, toda sesesena ne maram! Jem samo kukukuhano in pepepečeno!” Mlinarja je obšla groza. Skočil je iz hleva, da je skoraj kramarja podrl, in začel kričati:	“Hudobec je v hlevu!
Kje je ničvrednež, ki mi je to čarovnijo prodal?”
“Je že šel!” je vzkliknil kramar in se zdaj prav tako smejal mlinarju, kakor prej mlinar njemu.
Mlinar pa je sklical vse ljudi iz okolice in neprestano kričal o govorečem oslu. Ker ni prišel daleč v svet, kaj takega še nikoli ni slišal. Ljudje so mislili, da je pijan. Zato jih je vse odvedel v hlev, da bi jim osla pokazal. Toda ko so prišli tja, so dobili k jaslim privezan otep slame in mlinar se jc še bolj prestrašil. Pa še vsi so ga za norca imeli.
Kramar pa je šel svojo pot in ves čas blagoslavljal gorskega duha; iz srca jc privoščil škodoželjnemu mlinarju lastno škodo in jezo.
‘	(“Mlado	Jutro.”)
Deca voli si župana, toda to je težka stvar; občina je cela zbrana— kdo naj bo njen gospodar?
V vrsto dolgo vsi stopimo, prvi gre naj mimo nas— in ko pravega dobimo, mu povemo to na glas.
Prvi mimo nas korakaj!— ti ne boš še zdaj župan; a zato pa nič ne plakaj, morda drugič boš izbran.
Drugi mfino nas korakaj!— tudi ti ne boš župan; mlad si še—a nič ne plakaj, morda drugič boš izbran.
Tretji speši naj korake!— mimo vrste je pozvan; dečko spada med veljake, on naj bo zdaj naš župan!
By the time the sale of the ticket was completed, the news spreading through the crowd that an old lady was going up, brought more and more people to the field. Soon the throng had increased to twice its former size, with more onlookers arriving every minute. Uncle Ben led the old lady to the plane whose engine Johnny had started, and said:
“Where is Wes? I was going to let him make this trip.”
“Why I—I guess he must be over in the fair grounds,” replied Johnny. He seemed strangely confused at the question and Uncle Ben looked him over suspiciously before helping the passenger into the cockpit.
“Give her a smooth ride, Johnny,” he cautioned, walking away. When he arrived at the ticket box, he turned to watch the take-off, but instead saw the pilot running toward him.
“I left my goggles in that box under the counter,” explained Johnny as he ran up. “Will you hand them to me?” As Mr. King bent down behind the ticket window, he heard a familiar roar. Pausing in that crouched position, he thought his ears must have gone “haywire”; but in anorhcr moment, hearing the dismayed shouts of the crowd, he became convinced that something was wrong. Dashing through the gate at the back of the booth, he saw the powerful biplane roaring full at the crowd. They scattered like frightened cattle, screaming as they ran:
“The plane has gotten away with the old lady!”
“Run—leverybody, run!”
“She’ll be killed!”
Just before the loose airplane reached the frightened, yelling mob, it wobbled drunkenly into the air, narrowly missing a clump of trees. Crazily, like a blind beast, it climbed to a height of several hundred feet, then suddenly shot straight upward and around on its back.
“Great Scott!” gasped Uncle Ben. “It’s doing a loop!”
But instead of leveling off, it plunged vertically toward the airport.
By this time the rest of the fair was deserted. Even the town of Blakeland emptied itself of its inhabitants. The airport thronged with men, women and children. Some were hysterical, some
thrilled by the exciting turn of affairs and some wept for what seemed the old lady’s certain death.
When it seemed that in another second the diving craft would dash itself to bits on the ground, it veered toward a line of automobiles. Rolling over in a vertical bank, the lower wing brushing the short grass, it headed for the ticket box. Uncle Ben fell flat on his face on the ground and, as Johnny described it later, tried to “dig in.”
Instead of crashing, as everyone expected, the ship ROLLED OVER ON ITS BACK and flew the full length of the runway, barely fifteen feet above the ground. Murmurs of astonishment came from the crowd. Uncle Ben stared with unbelieving eyes. Before the bewildered spectators realized what was happening, the ship rolled back to a normal flying attitude, turned and made a perfect three-point landing.
When it stopped in front of the now tremendous crowd, the figure in the cockpit stood up and jerked off the funny hat and veil.
“Wes King!” cried Uncle Ben in amazement.
“It’s the young pilot!” someone in the crowd shouted.
“Well, the flying fool!”
“The flying fool—he’s a flying fool!” The name spread through the applauding mob. Fully a hundred men swarmed toward the ticket box, money in hand and shouting:
“I want a ride with that flying fool!” “Hey, you—I’m first!”
After Wes had made half a dozen trips, the thoroughly excited spectators were glad to ride with Johnny, or with anyone just so it was a ride. By 3 o’clock the receipts had jumped to a figure above even what they had expected for the full engagement.
That night the two tired flyers watchcd Mr. King count out the money they had taken in. Putting the last dollar away, he slapped Wes on the back:
“Wes, I’ve got t0 give you the credit both for your idea and for a splendid bit of flying. ^ takes more skill to pull a clown stunt like that for five minutes than it does to fly on an even keel for a thousand niiles. And that’s what the people want.
Wes grinned modestly. It was good to hear his uncle say what he did, but to Wes, the big problem was how to continue to fly 80 that not only would his ship be as * safe as an armchair” but also so that he would be known to everyone as “the flying fool.”
Božena Nemcova:
ZLATE ZVEZDICE
Božena, šestletno dekletce in sirota, ni imela po svojih umrlih štarših nič drugega kakor žalost v srcu, preprosto obleko na sebi in košček kruha, ki ga ji je bil dal siromašni boter, ko jo je odpravil na pot k teti. Bilo je to v jeseni, na zimo,| Šla je od vseh zapuščena in iskala vasice, kjer je imela teta svojo kočico. Na cesti jo je srečal berač in jo naprosil, če ima kaj jesti, da bi zelo rad jedel. Brez vsakega obotavljanja mu je Božena takoj dala kos kruha, rekoč: “Gospod Bog naj vam ga blagoslovi!”
Ko je šla dalje, jo je srečal raztrgan otrok, ki se je ves tresel od mraza. Deklica si je odvzela rutico in jo dala tresočemu se otročičku.
Potem, ko se je že nočilo in je baš prihajala v gozd, je srečala spet drugo dekletce brez krilca. Dala mu je svoje krilce, tako da ji je ostala samo še srajčka. Mraz je ni preveč mučil, zakaj vedela je, da je storila dobro, in od tega se ji je srčece ogrevalo.
Zdajci je pa zagledala, kako padajo zvezdice z neba in prav pred njo; ko je hotela videti, kakšne so zvezdice, je videla, da so rumene in blesteče, vzela jih je v roko, jih potežkala in takoj, ko se je spomnila predpasnika, ki bi vanj lahko spravila te zvezdice, je že imela na sebi vso oblekeo. Nabrala si je teh zvezdic v novi predpasniček, misleč, da jih pakaže teti. Še malo dalje je šla ob luninem svitu, dokler je ni kratko pred polnočjo premagal spanec in ni zaspala. Zgodaj zjutraj se je zbudila, in že se je napravil iz ene zvezdice rumen kolač, tako da je imela dovolj za zajtrk, za kosilo in za južino. Do večera je pa že prišla k teti in ji je takoj povedala in pokazala, kaj nese, in namesto zvezdic se je iz predpasnika iztresel kup rumenih zlatnikov, tako da so se zakotalili po vsej sobi. Od tistih dob sta se Božena in njena teta dobro imeli in sta delali dobro tudi drugim.
--------O--------
NEUMNI OSEL
Ljudje imajo mnogo predsodkov. O ljudeh in o živalih sodijo nepravilno in krivično in radi nesmiselno ponavljajo slabe in hude sodbe drugih ljudi. Tako ne slišimo govoriti drugače kakor “osel neumni.” In osel velja tako nekako za zgled neumnega bitja. Pa vendar osel ni samo dobrohotna žival, ampak je prav tako moder in pameten kakor vse druge živali. Čujmo tole prigodbo:
V neki naselbini pri Madridu na Španskem je spravljal kmet dolga leta v mesto mleko, in sicer na oslovem hrbtu. Pot sta prehodila z oslom vsak dan v letu in ob istem dnevnem času. Nekoč je pa kmet obolel in ni mogel iti z oslom v mesto. Domislil se je pa, da bi mogel oddajo mleka oskrbeti osel sam. Dal je živali na hrbet običajni tovor, za komat pa pritrdil oslu listek, na katerega je napisal, da prosi, naj si od osla mleko vzamejo odjemalci sami. Potrepljal je osla še po hrbtu in žival je mirno odkljusala po znani je poti. . .
Potem je osel vsak dan kar sam nosil mleko v mestu. Ko je kmet ozdravel in se spet pripeljal z oslonr v mesto, je slišal o pametni živali samo pohvalo. Osel je prihajal zmerom ob pravem času in se ustavljal povsod tam, kjer sc običajno jemali od kmeta mleko. V neki hiši so kmetu celo pripovedovali, da niso bili takoj pripravljeni vzeti mleko z oslovega hrbta, pa je postal dolgouhi nosač nepotrpežljiv; z gobcem je menda potegnil za vrvico pri zvoncu, ki ga je nosil, in tako priklical svoje, ali bolje gospodarjeve odjemalce.
Ne sodimo ne ljudi ne živali po predsodkih, ampak preiščimo vedno vsak slučaj in našli bomo, da so pogosto preprosti ljudje in zaničevane živali boljši od onih, o katerih gre po deželi najboljši glas.
LEGEND OF THE POPLAR
TRtJ
The following is the pretty legend of the silver lining of the poplar tree’s leaves:
The great Greek hero, Hercules, had some very splendid white oxen which he had brought from Spain. One day while Hercules lay sleeping after his mid-day repast, a giant named Cacus, who lived in a mountain cave, slipped upon the oxen and drove off the finest pair. He dragged the animals to his cave by their tails so that Hercules could not trace them by their hoof-prints.
The days went by, and Hercules hunted in vain for his favorite pair of white Spanish oxen. He was sorely grieved, and sat a very long time in deep meditation one evening as the sun set in the heavens. Then he got up and went off toward the mountains.
. . |j]i
And he chanced to Pass J js Cacus where were h‘ jPj oxen. As he had with 11	|]
of oxen, those on the in3_ ^ bellowed to their forn’e j the outside oxen repl>e Hercules hurried into ^ after slaying the wickc ^ lost oxen home again-down the mountain si ■ bianch of poplar from a j a victor’s wreath of lls. -s|j!' head. Soon thereafter ^ him into the region of 1 ^ side of the leaves w8® ^ the thick smoke and t j but the underside was (( cool by the silvery ,m°',(ijt cules’ brow. Ever s'n.° ve$l lining of the poplar le silvery bright.	.
,0
M , ™al
pražim ®ladin p#stal ve %lka alinil,
■'eii situs
:N z d ?"V° '■si d, imV; '?ina| A h(
S° «• >ri " hrcne
^nio Stn> to
Nuša
*dio
y na % ie
na
POsl
J *ar‘
iS-
P* 'mi >tr;
bi
[$« a,sev
KONJ IN PUTA
Isker konjič je, vprežen v kočijo, pripeljal gospodarja na domače dvorišče. Gospodar je stopil z voza in zadovoljno potrepljal konja po grivastem vratu. Konjič se je nato ošabno obrni! proti putki, ki se je sprehajala po dvorišču :
“Glej,” je dejal, “kako me ima gospodar rad! No, saj me ima lahko. Kdo bi ga pa tudi hitreje vozil kakor jaz. Ali zmoreš ti, neumna kokoš, kaj takega?”
“Ne zmorem,” je ponižno odgovorila puta.
“Seveda ne zmoreš. Jaz pa delam to skoraj vsak dan,” je rekel prevzetni konjič.
Drugi dan je gospodar sedel na konja in jahal sem in tja po dvorišču in vrtu. Komaj je konjič opazil putko, ji je že zaklical:
“Hoj, hoj, kokoška! Ali me vidiš? Ali znaš ti kaj takega?”
“Ne znam,” je spet pohlevno odvrnila putka.
“Kako bi neki znala reva! Jaz pa delani to vsak dan,” se je napihnil konjič.
Tretji dan je konj ostal v hlevu, privezan k jaslim. Pod jaslimi je bilo kurje gnezdo in na njem je čepela putka. Zdajci je pa stopila z gnezda, glasno zakokodakala in rekla konju, kazoč na pravkar znešeno jajce:
“Ali znaš ti napraviti tole?”
“Neumnost! Kako naj bi znal,” je nevoljno razrezgetal konj..
“Vidiš, jaz pa napravim kaj takega skoraj vsak dan,” je dejala putka i" vnovič veselo zakokodakala.
Konjič je v zadregi stresel grivo in pustil odslej putko pri miru.
--------O---------
Danilo Gorinšek:
METULJČEK
Safety First for
hi|dre» ,
Every year school en' ^island, O., celebrate Safe y^i During this time prevent as many acc which might occur on ^	2adm
home. Each year t*ie^Hea1*1 ^ i-Se bi lower the child accident gj ^ ^ doesn’t moan that only Jjj) I* to Va-tieular week children 5 . 0yf< Hi ous, but the teachers a ^ «a prv make special effort at * ^jj late tragic incidents, 3	|i' J. f "
could have been, preven ^,1	^
purpose to impress uP°n	%la’
row and grief brought UP	tila
because of carelessness- :(l
So many children lo®	1	se
their way to or from °i<W w*iQrij past number of years are being selected as sa
watch over the little one	^
duty to guide them sa ^ P**w!!Ce s streets at the right time a ^ I «nCe, there is no policeman a	Kaj
guards cannot convince	3%
of the danger about t*iel nd (Jj 4°vent portance of looking UP 'jlJ^ki street before crossing’ f tt‘1 'Soy is informed. The instru f*| e je ^ it upon herself to teac1 I t 0l); rules of safety first.	Jsli
How many juvenile me	rj
SSCU heed warnings • ^ i I Ji p not know, but since so /» Or0 have died resulting Sf -•1 > accidents, we take it f0. „■[ "‘J »..’’'ai they are cautious. » > " /I “V to tell of tragic accide^j^ pen, to those who can newspapers arc always ^ J report another traffic	■
consider those juvenile ^(1	^
yet in school and vva^jg o< Jk *5 Every juvenile can d° ^jit M j^, in a safety campaign &Ni j there a child in the ne> ^j|ti M lila has a habit of playi^S a|i5^ with explosives, or runfli0ol<i|,L* ^ n into the street without M Pd| machines? If there toward safety first ca'? e$ fulfil !.lfaj Perhaps the playmate d° I »6iEj the risks he is taking. s 5 M s° become his safety guar ’hjcli J te
Of all the accidents *	(»'J
death or crippling f°r . e d;« ity of them arc due *° hM£l c‘v[ t or ignorance of the c ,jrst- ■ ,*n traffic rules for safety ^ t ^J % more children would y k at street crossings, au »	j. 1
torists and the paren^ M How can this be done- arj « I our juveniles can do the I c first. To be on the * as well as for thcmse»v	^
opportunity for every 1 a i of our SSCU to perf^fOf J a day and receive the r # ■ ( ciation and thanks whic than gold.	^
» I 1
Slavo štinc:	1
KRALJ MATJ I
   9l>!' [
e ne veste, kdo J® |j*f I To je mladi krah ^ I Smel, krepak niu I to je pravcati juna. gtr^’h■ vseh sovragov živ* ^ pf# I ker jih vse Poin.ece,eS»t Meč njegov je iz bezga je puški*-'3’ iz papirja čepic3’
hali»v"
Mlade borce prav ^0' vodi sam po bojo0eirlaga’ I Ko sovrage vse Pr I na večer še sa-n	,	I
truden prav sladK ^ . spanja nikdar dos ^
Res, junak je d®c^ I in vsak pravi, mladi, speči krai)
Od cveta do cveta vse rože objema, jih k ustom prižema, srčno poljubuje in zopet odpljuje begotni draguljček, naš drobni metuljček.
JUST FUN
W \ S. ■ -A
jp
Oh, it’s fun to go a-fishing When autumn days are here!
Oh, it’s fun to go a-hunting At this time of the year!
Oh, it’s fun to go a-camping
When days are calm and cool—
To pitch your tent beneath some tree Beside a silvery pool!
Oh, it's fun to go a-nutting In forest big and gray—
To sit around a bright campfire At close of a busy day!
Oh, it's fun to be a-living When October winds arc chill,
To roam the meadows sear and brown. And climb the frosty hill!
Oh, it’s fun most anywhere you go,
Or anywhere you stay—
It your heart is ever happy,
And you’re singing all the day!
0 Se ma. ,	. EXPORT, PA ^dražim °aSa *mam> da še parkral
rPEE ' *ladin«& urednika z mojimi dopisi P°sia| Ve,,	oddelku. Kmalu bom
%llta p ’ oz*roma član odraslega
issWjj ^Oil češ°tem. se bo g' urednik od* lidde« 9 Pred jL.,’ zdaJ bom enkrat imel mii , him a";' ^mai0^2em: ^a ako bo to mislil, se jnsid*1''	iovai 2	ker jaz ga bom nadle-
mer ^ !|°pil v nHPls'.,ud‘ P°tem, ko bom pre-ied W% prii^' oddelek- (Tako je prav,
0 the .	Odpisi dni	^udi potem bodo tvoji
<ed 8iJf' v . rodQšfi. Op. ured.) Zato i. A ^ kaj °> da se ka naučim in tu-ide W H Zdaj hPrt?em-
a11*, ^ijo niV'11 v dru8‘ razred višje šole.
:ts m .^rprjj vse’ kar katerega veseli, r fr5 ji 1,1 *)fcnem<ilT1 dom°v, parkrat poskočim fire *(j be® pa n°gometno kroglo, potem j !e »čim 0pe* v mojo delavnico, kjer the i"1*' si n TSak°vrstne reči. Napravil ; keP1 , !a,Ho na • rad'o, tak, da se sliši ioistu('j sf® to sji,Ses?’ kot telefon. Sedaj, ko ice Nitšaij l-^ sPrav>l> bi pa vsi radi leave5 % j^’ er ni denarja, da bi prav % tla rah' ZadniiS ie bilo nekaj le-%p0s] , 10> Pa bi bila oba s sestro il °>aio c* .!n tako )’e prišlo, da sva !S da ipPOpriiela- To je, očeta razje->la. r zgrabil radio in ga je treščil '*e' kar c! Pa’ ne bodi *en> poberem ;8e*avnie0 mo8el najti, in hajdi v !°Pet itne, ru8i večer sem radio že c Postranna u^esih. Oče je samo ma-
r sti,o h-fP0g!edal* n‘ n'^ rekei>
; Me bi] 1 ‘ m'rr>i. Zdaj je lep mir, Tukaj r?dio dvakrat narejen. i° ^eUvciFl nas vse	P°čiva, ker
'	''"aio ^na štraJ‘ku,	ali kakor praviti ako	To	bi bili lepi praz-
ftaršev p0, 1 b'le le	denarnice naših
K. ne> a kaj	pomaga, ker so
1 L, ''n'alu*5ai^°- pa’ da bodo ti pražil' itr'9 ^Pis'v"1',1'’ morda prei’ Predno
ES, ker ,Za6ledaI beli dan. To vsi
/ He dei . ,e vse bolj prijazno, kadar
Pq^r
vse bratce in sestrice v ' Mer žc?? oddelku in tudi g. uredni->o st lm vsakemu eno veliko pu-, ,.,11 of K2ito}peno za Zahvalni dan, dasi
A <»«!■
V	SUPANCIC	(15	let),
1 »ji*	društvo	št. 57 JSKJ.
4	——o---------
k^iim	EXPORT, PA.
deA iJSe biia 6sec *cm zopet zamudila, da e, °8las la v mladinski prilogi i j vaša '	0 Pa ni moja krivda, am-
il °'i d**0 čaš;l Urednik, ker ste bili pre-hi® *2 k Pfvi tpj1'1 p°eitnicah. Mislila sem,
S»d ,fi f6li 6a*a ’ ko se vrnete’ nc boste
ti.To(ja Se ukvarjati z našimi dopisi tui da )e Pr‘®la Nova Doba, sem ^ lil 3’ du ma m*adinsko stran, pa sem ». Setn jo zopet enkrat zavode
Se zdeltf*Ln^Ce so tud‘ nl'n'le- Meni I ’’“dim v * ma’°	predolge, ker ra-
^dt,. y *o!o- Sedaj sem v sedmem ..'staj naši šoli je 10 sob in dve jjC|> b0(]0 , Prazni. če bo šlo tako na-
s'užbCGZ- ne*ai vse na®e u^‘tc'
^Cev 0 izgubile, ker ne bo več
fc,<linskemdr^i bratie in sestrice v i>sk0 n.oddelku, ali so vsi pozabili th« 5 ‘ ski izdnP!.8a?i? Skoro v vsaki mla-l°! St”v- i^oJ1 Je mani Slovenskih do-the iele večkr-1 a^ od dr*-lštva št. 110 ■ I «d,°na Žar,'** °,g*as‘la, sedaj nas je pa i odd^1'3’ ker je prestopila v
(c* fj t' Pridp	teden komaj čakamo
S sim°nVl?0ba’ in k0 Pride’ se
\ |Jzdrav ’ kdo jo bo prvi čital. n’tHit aditiskn Sem bratcem in sestricam >	11! nske>H oddelku in tudi g. ured-
j.1,11 ^ARv
[	M-	SUPANCIC (12 let),
th' 11 ,	društvo	št. 57 JSKJ.
w'l’V !	"	■—o----------
0V’ ( /
! 0r r Jfet	Morley, Colo.
’heir lj >eb!‘Ninskn"1 nekai malega napisati ^	C' 5ovfc(Stran Nove Dobe- Po-
•itlt i	1)lad!e še v u na Morleyu ni. Z de-
y,	Vi’^ki Dri, n° P°d ničlo. V zadnji
kidf'i	6i s °d 0g' Nove Dobe sem čital
J	> Mlinske Knzay, ki je vzela slovo
A !atsli“ddeaekodTdeika in prestop;1r
^ Stl '° moj 2‘ H • Udl ,aZ Sem miSlt’
flei6? 'n da h dn)' dopis za mladinsko •oj ’ Pa	Prestopil	v odrasli od-
..U f	»e ,tlavske rIam’ žal> še počakati, ker
|Ltli(	f(1eri.as*l>ži ,azrnere preslabe. Moj oče
£>	<>k;t°0Sti ,Za Plaicvanje ase-
, i#!	% rt', v družini štirje člani v
st. 'i	^akn r)e pa v mladinskem od-
r. (J*	St, ere nckn'rura?T1 še Poeakati, da se
of I 1	H '''“Sel n 10 'zboljšajo. Upam, da
lt lef° n0veme^tOpiti v odrasli odde
ft/fa	SJ n^ieg0vStu' Zat0 bom pa šc
-rt j T„i miLy R- urednika z mojimi f/	e	,dlnsk0 stra"-
hP' : raie li.'>ieSedrUŠfV0 št- 140 JSKJ ie '	6,	'la r,,. priredilo veselico, kate-
Vi V' T dobro obiskana. a\\	v kats JanCapudi mladinski dopis od
V	lijSm I*r °.d društva št. 6 JSKJ,
5,i delala 0pisa'a> da je med počit-
1 tudi wna !arm‘> ter pripomnila, točit!,'0(*delk.,ater‘. drug' član mladin-kratj lcartii, i nap‘sal kaj je delal med l>to$tll''<)2il (j^az ,sem počasi z mojimi J>i j. dneh J3 'n nabiral premog, v [raia',ll(*' del Sem 'gra* žogo. Znano at t ^asi sp° na.^armah še iz starega ?daf,'ce ng,11.1 bl> mlad, me je dosti-i h) Pa k(ln-0 pri tem delu-
^atiica*°Ke. pCam> ker imam dosti šol-i	!'ste ?. ^ladi 0zdravljam vse člane in
?616l 'i so >. nskega oddelka, pa tudi 'Hrv’, ^t>zdr, prest°Pili v odrasli od-
da m. tudi g- urednika u'tVar;! ne zameri, ker sc mo
VictA^1 1 moiimi dopisi.
0R SLAVEC (16 let),
društvo št. 140 JSKJ
c —°----------------------
oiieM c „ .	JOLIET, ILL.
SJ° za rcc*n‘k;- To je moje pr-^^aj v IJ1*a-dinsko stran Nove ?lla ^ dan’i Jolietu smo imeli “Slo-i4 ''Piknik, o ga prire-je t,,H-°Venskih društev, med 'di naše društvo št. 66,
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
nts
ies , ar«
I JSKJ, dne 3. septembra v Rivals Parku. Na tem velikem pikniku je bilo nad 7,000 ljudi. Toliko ljudi jaz še nisem videla na nobenem pikniku. Dne 15. septembra je priredila Zveza slovenskih društev radio program na jolietski postaji v zahvalo za veliko udeležbo na pikniku. Upam, da bo drugo leto udeležba na tem pikniku še večja.
Šola se je zopet začela in imamo mnogo šolskih nalog za delati; jaz hodim v osmi razred in imam veliko dela vsak večer. Bom pa drugič kaj več napisala. K sklepu pozdravljam vse člane in članice mladinskega oddelka in tudi vas, g. urednik.
MARIE RUSS, društvo št. 66 JSKJ. --------O-------
GEOMETRY
People say I’m lucky to be alive,
But would you think so,
If you had to go
To school, which started September five?
I hate to think of going there,
I’d rather be pulled by the hair,
Algebra was bad enough,
But geometry is rather tough.
At nights I dream of theorems,
Of rules, propositions, and angles;
Next day come exams,
And my head is still in tangles.
AMELIA PETERNEL (age 15),
No. 2, SSCU, Ely, Minn.
 0--------------
STRABANE, PA.
DEAR EDITOR:
I did not write for the last juvenile edition so I am trying now to tell what’s new. Summer is gone and we are already preparing for winter. Our mothers and sisters are canning and the gardens are waiting to be harvested. Wherever 1 go I see more and more canning. It seems everyone wants to have more than another. They say that for winter everything canned is good, especially during this depression.
You certainly can tell it is getting closer to winter. We have to build fires in our stoves to keep warm. School started Sept. 5, and I am very glad. We have to study hard if we want to pass for Christmas. When we have i day or two off, we still like to play because it isn’t hot or cold yet.
In our lodge we lost a young member. Stanley Sustrich died on Oct. 1, 1933.
Regardless of these hard times, there are parties to pass the time away. Mr. and Mrs. Frank Mikec celebrated their 25th anniversary on Sept. 23. There was a large crowd. Mr. and Mrs. Mikec received many nice presents.
My best regards to all the members of our SSCU.
ANNA STERLE,
No. 149, SSCU.
--------o-------
HUNTING
Ely, Minn.—Once there were four boys who went hunting and each had a 22-caliber repeater to shoot rabbits with. All were on the trail of one big brown rabbit which had run into a clump of bushes. This was their target, <nnd after shooting 25 times they went to see what they had got. They were surprised to find a domestic cat and her family of four dead. They went home sad, first because the pretty black cats were dead and second because their bullets were wasted.
ERNEST PETERNEL (age 12),
No. 2, SSCU.
 —0--------------
CONVERSATION AT THE TABLE Ely, Minn.—We were eating dinner and began talking about the depression pnd the unemployed. Naturally, we mentioned those around us. Mom had just heard about how one girl who had a job and lost it planned to visit her married sister in some distant state.
Father said the place would be too far and it would cost a lot to get there.
I wasn’t sure what the rest of the family were saying, for my mind was elsewhere, but somehow I came back to life when father said, “Mrs. Choosets.” I at once thought 1 had learned something, so I said, “Oh, is that her name now?” The family began to laugh at me.
1 couldn’t see why, but later it was explained that the girl’s sister lived in Massachusetts. Father had pronounced it Mrs. Choosets.
AMELIA PETERNEL (age 15),
No. 2, SSCU.
 0--------------
MY EXPERIENCE Eveleth, Minn.—One morning I woke up very early and my father told me to rake hay. I started my journey to the farm and when I got there the hay was damp with dew. 1 had to wait three hours before it was dry and in the meantime I picked three quarters of berries.
I started to rake the hay by the barn when I heard a noise like someone climbing the wall. 1 looked and saw a big rabbit. 1 ran and closed the door. My father came and asked why I wasn’t working and I told him I had a rabbit in, the barn.
He said I was to give him grass and carrots so he would not be hungry. I found a coffee can in the ditch, filled it with water and gave it to the rabbit. That afternoon at about 3 o’clock I was through with the work and went home. My mother asked me why I was so happy, and when 1 told her she said she would make a rabbit dinner some day.
The next day I went to get him. I had a box and some rope with me. Wiien I reached the barn, the rabbit
was climbing and jumping around and almost jumped through the window. I blocked the window with hay and finally caught him. At home I got a bigger box and put him inside.
My brother asked me if he could see the rabbit, and when he did he forgot to put the cover on the box and the rabbit got away. None of the neighbors saw the rabbit because it went so fast. Some boys tried to catch it, but they only saw the tail for the last time.
We never will have a rabbit dinner from that rabbit.
ANTHONY KOTNIK (age 13), No. 25, SSCU.  0-------------------
OUR CAMPING TRIP
Lorain, O.—It was Monday, the day appointed for the Girl Scouts of Troop 10 to have day camp. I got my lunch ready and waited for my girl friend with whom I was to go. When my girl friend came, we went to the place we were to meet. Our scout teacher came for us with her car. We camped at Lakeview Park. After getting everything fixed up in order, we went swimming. We stayed in the water for a while, then came out. When we got dressed up we helped (cook dinner. After we ate and cleaned up we had story hour, dramatized stories and played different games.
All at once it started raining, so we ran into our car. On our way home we talked about our fun and how the rain had spoiled it all.
VICTORIA KUMSE, No. 6, SSCU. --------o--------
THE FROG ROAST
Eveleth, Minn.—One day some boy friends and I decided to go to the woods. As we were walking along we saw a nest of birds in- a tree and a little bird on the ground. I picked up the bird and put it back in the nest. We came to a swamp where there were many frogs and began to kill them until we had about twenty-five. One of the boys said he liked to eat frog legs, so we prepared them to be roasted.
After one of the boys made a fire we began to roast them. The boy who said that he liked frog legs took the first taste and said that it tasted like chicken. The rest of us only took one leg at first, but we soon were fighting over them. We decided to come back some other day.
After that we went walking around the woods until we met more boy friends who had guns. We asked them what they were doing with the guns, and they said looking for partridges. We asked if they had seen any and why they didn’t shoot at them, but their reply was that they were too far away.
We told them what we had roasted and they wanted to know why we didn’t save any for them. They said they would come with us the next time and we all went home together. When mother asked where I was, 1 told her what we had ddtie and she said thaf many people eat frog legs.
ANTHONY KOTNIK (age 13), No. 25, SSCU. ------------o--------
SURPRISE PARTY
Ely, Minn.—Last week at 8 o’clock I went to a surprise birthday party. My friend was 13. As soon as I entered the house, I was given a place at a table. There were five girls at the big round table and four at a square one.
We had ice cream, cake, coffee and many other good foods to eat. While at the table we played, whisper. The dishes were taken away and we played more games. I only remember a few. One girl held a bowl of sugar or salt and a spoon in her hand. She said, “To belong to a stick-up club you have to be very nice, so please open your mouth.” 1 did, expecting to get a dose of salt, but instead she ate a spoonful of sugar herself.
In another game we had to try to push a stick out of a cup. 1 tried, but couldn’t do it. Then 1 was blindfolded and asked to blow the stick out of the cup, but instead blew flour in my face. We also played spinning the knife.
The time was going fast and it was soon 11 o’clock. We departed for home with sweet memories of a very enjoyable evening.
AMELIA PETERNEL (age 15), No. 2, SSCU.
 0---------------
NAGRADE
Za dopise, priobčene na mladinski strani Nove Dobe v mesecu septembru, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče nagrade:
Amelia Peternel, društvo št. 2, Ely, Minn., $1.00; Agnes Jančar, društvo št. 6, Lorain, O., $1.00 — Častno priznanje (honorable mention) zaslužita: Lucile Zi-vetz, društvo št. 66, in Edward Laurich, društvo št. 170. -----------------o-------
Danilo Gorinšek:
HITRO V KOLO
Hitro v kolo, urno v kolo, kratko je življenje, včeraj cvetno še poletje— danes že jesen je!
Hitro v kolo, urno v kolo, naj srce zapoje, ker pojoč pozabiš zimo, mraz in reve svoje!
Hitro v kolo, urno v kolo, smo veseli svatje, komaj se srce naraja,— pa že spet pomlad je.
Iz urada predsednika gl. porotnega odbora JSKJ
38-33
" Prošnja za ponovno razpravo v zadevi priziva Andrew-ja Pečariča (Pecharich), člana društva “Sloga Ljubezni,” št. 167, Cie Elum, Washington.
Bolniška podpora za zgoraj omenjenega člana je bila odklonjena po vrh. zdravniku od 4. februarja 1933 do 19. aprila 1933. Razsodba porotnega odbora glede te zadeve je bila priobčena v glasilu dne 19. julija 1933 in katere del se glasi, da se zgoraj omenjenemu članu ni zgodila nikaka krivica, ker mu je bila odklonjena bolniška podpora.
Zgoraj omenjeni član trdi v njegovi prošnji za ponovno razpravo: 1.) Da mu je njegov zdravnik povedal, da ni on poslal nobenega pisma vrh. zdravniku. 2.) Da prilaga potrdilo njegovega zdravnika, da je bil v resnici bolan v teku dobe, za katero mu je bila odklonjena bolniška podpora. 3.) Da ni mogel narediti prošnje za ponovno razpravo pravočasno, ker je čakal društvene seje in ker je imel še prej korespondenco z , uradom.
Prošnji za ponovno razpravo se ne more ugoditi vsled:
1.) Ker porotni odbor ima dokaz, iz katerega je vidno, da je njegov zdravnik odgovoril vrh. zdravniku na pismu, datiranem 15. marca 1933.
2.) Ker potrdilo njegovega zdravnika ni zadosti jasno in katero se glasi: “s tem se potrjuje, da je bil Mr. Andrew Pacarich na bolniški listi od 4. februarja do 19. aprila.” (This is to certify that Mr. Andrew Pacarich was on the sick list from Feb. 4. to April 19.)
3.) Ker zgoraj omenjeni član ni vložil prošnje za ponovno razpravo pravočasno.
Anton Okolish, predsednik porotnega odbora;
John Schutte,
I. porotnik.
57-33
Priziv Louise Brula, članice društva “Marija Čistega Spočetja,” št. 120 v Ely, Minnesota.
Članica se pritožuje, da ji je bila odklonjena bolniška podpora, do katere da je bila upravičena in sicer vsled tega, ker izvrševalni odsek naše Jednote trdi, da ni poslala naznanilne kartice pravočasno na vrh. zdravnika. Članica je na potnem listu. Članica pojasnuje, da je dala izpolniti kartico pravočasno in ako jo ni prejel vrh. zdravnik ob pravem času, ni njena krivda. Pripravljena je dokazati, da je ravnala v smislu pravil. Glavni tajnik poroča, da se je zadeva poravnala v zadovoljnost zgoraj omenjene članice in da naj porotni odbor smatra zadevo za zaključeno. Da se je zadeva tako poravnala, poroča tudi tajnica zgoraj omenjenega društva. Ta zadeva se torej smatra za zaključeno.
Anton Okolish, predsednik porotnega odbora
47-33
Pritožba društva proti izvr-ševalnemu odseku JSKJ. Društvo se pritožuje, da se mu ni dalo priložnost voliti v zadevi glede zidanja jednotinega doma. Potem ko je predsednik porotnega odbora pojasnil društvu kake so -bile določbe glede tega glasovanja in vprašal akc se je društvo po njih ravnalo je povedalo društvo, da mu n bilo znano o določbah, ki so bi le dane v glasilu po gl. tajniku Društvo prosi, ’ da se naj pri tožba smatra opuščena. Dru štva želja je, da se v glasih ne objavi imena ne številk« njih društva. Prošnji in želj društva se je ugodilo.
Anton Okolish, predsednik porotnega odbora
DOPISI
Denver, Colo.
Na redni seji društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, ki se je vršila 14. septembra, smo prišli do zaključka, da razvijemo kampanjo za pridobivanje članov v mladinski oddelek. Glavni odbor JSKJ je na polletni seji zaključil, da plača 50 centov nagrade za vsakega novopridob-ljenega člana mladinskega oddelka. S tem je dana posameznim članom prilika koristiti društvu in Jednoti, pri tem pa še nekaj zaslužiti.
Naše društvo je smatralo, da je gori omenjeni ukrep glavnega odbora zelo umesten in je sklenilo, da istega praktično upošteva. Sklenjeno je bilo, da se razvije kampanja za pridobivanje članov v mladinski oddelek našega društva in da se zdravniška preiskava za vsakega novopristoplega člana mladinskega oddelka plača iz društvene blagajne. Torej, kdor pridobi ali vpiše novega člana v mladinski oddelek, bo deležen 50 centov nagrade, novopristo-pli člani mladinskega oddelka, oziroma starši istih pa ne bodo imeli nikakih drugih stroškov, kot p 1 a č a n j e rednega asesmenta, ki znaša samo 15 centov na mesec.
To vse me je spravilo “v luft," ker sem izračunal, da dvakrat po 50 centov je dolar, in dolarji se dandanes ne pobirajo po tleh. Podal sem se brez odloga na delo, upajoč, da me nihče ne bo prehitel in prekosil in da se bom konci leta mogel jaz postavljati z zastavo slave, kot tisti, ki je nabral največ članov za mladinski oddelek našega društva. Toda človek obrača, ženske pa obrnejo. Te dni sem izvedel, da sta so-sestri Mary Peterlin in Frances Ponikvar že pred menoj. Je že tako v Ameriki, da so ženske vedno prve. No, pa jima iz srca privoščim, ker dobro delo omen jenih "’Mkester bo v 'kredit našemu društvu in Jednoti.
Moja želja je, in mislim, da se bosta tudi Mary in Frances strinjali, da poskusimo tu v srebrni Coloradi “bitati” tisto Pennsylvanijo, ki se je, kot smo čitali v Novi Dobi, z veliko ihto zapodila v . boj za pridobivanje novih članov za mladinski oddelek. Mi pri našem društvu smo dosedaj dobili že 18 članov in članic za mladinski oddelek. Pa to jc šele začetek. Veselilo nas bo slišati, da jih je Zveza JSKJ društev v za-padni Pennsylvaniji dobila tekom te kampanje še več. Vsekakor pri naš smo pripravljeni za tekmo. Kaj pravita k temu sobrat Zigman in sobrat Šne-ler ? Pogledali se bomo konci decembra, ko bomo prešteli vsak svoje rekrute v mladinskem oddelku. Do takrat pa z zavihanimi rokavi na delo!
Dosedaj je bil pogovor o mladih članih, zdaj pa je treba reči par besedi tudi o starih. Vsi člani so prošeni, naj skrbe, da bodo imeli plačane svoje ases-mente točno 25. vsak mesec do konca tega leta. Knjige morajo biti čiste do konca leta, to pa bo mogoče le, če bodo člani točno plačali svoje tekoče in morebitne zaostale asesmente. Kdor ne bo plačal svojega rednega, ali vsaj zaostalega asesmenta, bo suspendiran. Upam, da bodo člani to upoštevali, da ne bo pozneje kakšne zamere. Sicer pa pravijo, da je prva zamera boljša kot druga.' Opozarjam tudi tiste člane, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti, da jih ne bom vsak mesec pismeno opozarjal na njihove dolžnosti. Vsak naj sam skrbi, da bo poslal svoj asesment tajniku do 25. v mesecu. Ako bo vsak storil svojo dolžnost, bo vse v redu in poslovanje bo šlo gladko. — Pozdrav vsem članom !
Za društvo št. 21 J. S. K.
Jednote:
John Schutte, tajnik.
Aurora, Minn.
Društvo sv. Jožefa, št. 85 J. S. K. J. je na svoji seji, ki se je vršila 24. septembra, razpravljalo o nekaterih točkah pravil, ki jih je Federacija minnesotskih društev poslala pridružena društva v odobritev ali odklonitev. Za izpre-membo predlagane točke so se čitale ena za drugo, toda vse je članstvo soglasno zavrglo. To iz razloga, ker skoro vse dotič-ne točke so bile vsebovane že v prejšnjih iniciativah, katere je članstvo zavrglo s tem, da jih ni hotelo podpirati. Naše društvo smatra, da je nesmiselno ponovno prihajati pred članstvo s spremembami, ki jih je članstvo že enkrat odklonilo.
Omenjeno naj bo pri tej priliki tudi, da omenjenih točk za izpremembo pravil ni odobrila Federacija minnesotskih društev kot taka; priporočal jih je le odbor treh članov, ki je bil izvoljen na federacijski seji v Gilbertu, Minn. Društvo sv. Jožefa, št. 85 JSKJ apelira na vsa društva, ki spadajo k minnesotski federaciji, da odklonijo od omenjenega odbora za spremembo predlagane točke pravil; društvo namreč smatra, da bi take spremembe v pravilih ne bile koristne za Jed-noto kot celoto niti za članstvo v splošnem. — Za društvo št. 85 JSKJ:
Matt Anzelc, tajnik.
znanci. Posebno so vabljeni člani in članice društva št. 25 JSKJ, da se udeležijo te zabave. Ako ne morejo takrat plačati vstopnine, naj vse eno pridejo; tajnik bo zapisal ime in član lahko za vstopnico plača pri drugi priliki s svojim ases-mentom vred.
Nadalje naznanjam, da se bodo v Evelethu dne 30. oktobra vršile primarne volitve, dne 7. novembra pa redne. Vsak sme voliti za enega županskega kandidata in za štiri svetovalce (councilmen). Za enega mestnega svetovalca kandidiram tudi jaz podpisani. .
Philip Fister, preds. društva št. 25 JSKJ.
Rock Springs, Wyo.
Tukaj je umrla Katarina Taucher, stara okrog 50 let .Doma je bila iz Bobrovnice, fara Lučna nad Škofjo Loko, odkoder je prišla v Ameriko pred 25 leti. V Rock Springsu zapušča soproga Blaža Taucherja ter troje odraslih otrok, namreč dva sina in pno hčer. Pokojnica je bila Članica društva sv. Ane, št. 134 JSKJ.
Rock Springs se izpreminja v vedno lepše mesto. Posebno zdaj je prijazno, ko se nahajamo sredi lepih dni indijanskega poletja. Ker sezona za slamnike pri nas ni po nepisanih postavah in paragrafih določena, kot na vzhodu, cvetejo te slamnate rože na glavah nekaterih naših meščanov tudi v času indijanskega poletja. Razume se pa, da tako gorko vreme škoduje nam delavcem, ki smo zaposleni v tistih premogovnikih, kjer se producira komercijalni premog. Tako so nekateri teh premogovnikov obratovali zadnje čase le po 24 ur, mesto po 40 ur na teden. Višnjevi orel nam dosedaj ni še nič pomagal, pač pa je povzročil, da so se cene življenjskih potrebščin znatno dvignile.
Kar se družabnega življenja tiče, je treba priznati, da smo prav po medvedje spali v raznih brlogih vse do meseca maja. Veselice in druge družabne prireditve s m o prihranili za boljše čase. Prvo zabavo po tem presledku priredi tukajšnji Slovenski dom 28. oktobra z igro in slovenskim petjem, namreč s samospevi, dvospevi in kvarteti. Ko nastopita na odru Koštrunov Jaka in Petelinov Nace, se bo moral smejati vsak, ki bo živ. Cena vstopnic bo zelo nizka. — Pozdrav vsem!
Louis Taucher.
Aurora, Minn.
Naj mi bo dovoljeno, da se tem potom iskreno zahvalim mojim prijateljicam in prijateljem ter društvenim članicam in članom, ki so me tekom moje šestmesečne bolezni obiskovali in mi na en ali drug način pomagali. Ne bom jim tega pozabila, in če bi se zgodilo, da bi katerega omenjenih doletela nesreča, bom pripravljena po mojih močeh pomagati. Zahvaljujem se društvenemu tajniku za njegovo točnost; kakor hitro je prejel ček za podporo iz glavnega urada, ga je točno prinesel. Ne vem, kaj bi bila počela v moji bolezni, da nisem bila zavarovana pri dobri in točni organizaciji J. S. K. Jednoti. Vsem, ki še niso zavarovani pri eni ali drugi organizaciji, priporočam, da pristopijo k J. S. K. Jednoti, dokler so še zdravi in dokler je čas. Človek nikdar ne zna, kdaj ga zadene bolezen ali nesreča. Starišem priporočam tudi, da vpišejo svoje otroke v JSKJ, kajti boljše podporne organizacije ni med ameriškimi Slovenci kot je Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Frances Turk, članica društva št. 85 JSKJ.
Cleveland, O. Članstvu društva Krasni raj, št. 160 JSKJ naznanjam, da je
bilo na seji 8. oktobra sklenjeno, da mora za pokritje društvenih stroškov plačati v društveno blagajno vsak enakopravni član ali članica po $1.00, neenakopravni člani in članice pa po 50 centov. Ta društvena naklada mora biti plačana v mesecih novembru in decembru. Lahko se plača vse na enkrat, ali pa v dveh obrokih, to je v novembru in decembru.
Od članov ali članic, ki tekom omenjenih dveh mesecev ne plačajo gori navedene društvene naklade, ne smem vzeti tudi rednega asesmenta. Tak je bil sklep seje 8. oktobra t. 1.
Priporočam, da se člani in članice našega društva bolj številno udeležujejo mesečnih sej, ker- najemnina za pr’ostore je ista, če smo zbrani polnoštevilno ali pa nas pride na sejo samo par članov. O raznih društvenih zadevah je lažje ukrepati, ako je večje število članov navzočih. Prosim, da člani ta naznanila in pozive upoštevajo. Bratski pozdrav! — Za društvo Krasni raj, št. 160 J. S. K. J.:
Frank Ponikvar, tajnik.
Eveleth, Minn
Vse člane društva št. 25 J. S. K. J. in vse ostale Jugoslovane v Evelethu vljudno vabim, da se udeležijo veselice, ki se bo vršila v nedeljo 22. oktobra zvečer v evelethskem mestnem avditoriju. Vsem poset-nikom se bo nudilo obilo zabave. Za srbeče pete bo igral dobro znan, izvrsten orkester. Za žejna grla bomo imeli ječmenovo in železno vodo in za lačne želodce bo preskrbljen okusen prigrizek. Vstopnina bo primerna za te čase, namreč samo 25 centov za osebo. Začetek bo točno ob osmih zvečer.
Vsi so vabljeni in vsem se bo nudila lepa priložnost, da se sestanejo s svojimi prijatelji in
Chicago, IH. ZELO VAŽNO naznanilo in vabilo. — Tem potom poživljam vse članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ, da se gotovo udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila v sredo 25. oktobra ob sedmi uri zvečer. Seja se bo vršila na domu soses-tre predsednice, katere naslov je: 2294 Blue Island Ave.
Seja bo zelo važna, posebno, ker bo to zadnja seja pred veselico, katero priredi naše društvo na večer 11. novembra v proslavo 35-letnice naše Jednote. Veselica se bo vršila v gornji šolski dvorani na 22. in Lincoln cesti. Dolžnost nas vseh je, da delamo skupno in složno, da bo ta veselica izpadla (Dalje na 6. strani)
4 '■
J
DOPISI
(Nadaljevanje s pete strnni)
leakor si /lelimo. Dan, oziroma večer sv. Martina je najpri-pravnejši, da se znanci in prijatelji skupaj zberejo in v prijateljski družbi pozabijo svoje križe in težave. Vstopnina na veselico bo samo 25 centov za osebo. Vsi prijatelji Zvezde so prijazno vabljeni, da ,pridejo na Martinovo k nam v goste. Članice našega društva se bodo pa po najboljših močeh potrudile, da bodo vsi gostje dobro postreženi.
K sklepu dopisa še enkrat poživljam članice, da se polnoštevilno Udeležijo seje na večer 25. oktobra in da ne pozabijo naslova, kjer se bo seja vršila, namreč na 2294 Blue Island Ave. Na veselo svidenje! Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 JSKJ.
Cleveland, O.
Članice dr. “Jutranja Zvezda,” št. 137 JSKJ opozarjam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se morajo redne seje 39. oktobra udeležiti vse članice tega društva. Sklenjeno je bilo dalje, da članica, ki se ne bo udeležila seje 19. oktobra, bo dvakrat kaznovana. Prva kazen bo, ker bo morala plačati 25 centov v društveno blagajno, zaradi neudeležitve. Druga kazen pa bo, ker bo “vesele urce zamudila,” ko se bomo po seji zabavale in malo okrepčale.
Članice naj to upoštevajo in pridejo na to sejo ter naj pri peljejo še svoje prijateljice s seboj, posebno take, ki ljubijo razne igre. Vendar bo za vsako boljše, da pride na-sejo, kot pa da bi jo zadeli kar dve kazni. Kaj vse se bo igralo, ne vem; morda karte, morda tombola, morda pa bomo celo ba-linčale in kegljale. In katera se bo izkazala za najboljšo, bo pa še nekaj za spomin odnesla domov. Druge se bodo pa izurile, pa bodo drugi mesec med prvimi.
Poživljam članice, da privedejo v naše društvo svoje sorodnice in prijateljice. Istota-ko naj vpišejo v mladinski oddelek našega društva svoje o-troke in otroke svojih prijateljic. Petnajst centov mesečnega asesmenta je tako malenkostna vsota, da jo vsaka lahko pogreši; poleg tega pa so mladinski asesmenti vsako leto še po parkrat odpuščeni.—Na svidenje 19. oktobra!
Mary Bradač,
tajnica društva št. 137 JSKJ.
In sva se nenadoma znašla obdana od kroga dragih obrazov naših otrok in ožjih prijateljev.
Ko sva se malo razgledala, vidiva mize obložene z vsakovrstnimi jedili, okusnimi poticami, katero je vse tako +ajno pripravila na ^svojem domu naša dobra prijateljica Mrs. Mary Dragan. Tako tudi Mr«. Josephine Zgonc je pripravila domače “kekse.”
Milo se nama je storilo in odkrito povedano, da sva bila v dno srca ginjena, posebno še ko živimo v teh težkih časih, pa ste toliko žrtvovali za naju. Vsi poklonjeni darovi so nama dokaz, da tudi finančne žrtve niso bile prijazno majhne.
Tako tudi žlahtne kapljice in ječmenovca ni manjkalo, kdor je kaj imel, je prinesel s seboj. In muzikanta sta pa tudi preskrbela, da smo se nekoliko zavrteli. In v vsem tem je sledila prijetna domača zabava s prepevanjem domačih pesmi, ki nama bo ostala v trajen spomin.
V prijetno dolžnost si šteje-va, da se prisrčno zahvaliva najini hčerki Carolini in Franku Velikanu, ki sta vso stvar za-novala in aranžirala, kakor tudi prav vsem, ki so v tem sodelovali.
Prav prijazna in lepa hvala vsem za krasna darila in njih prijateljsko navzočnost, kot so: Mr. Martin Dragan, Mrs. Mary Dragan, Mr. Frank Deželan, Mrs. Agnes Deželan, Mr. Joseph Semich, Mrs. Frances Se-mich, Mrs. Agnes Androjna, Mrs. Agnes Komlanc, Mrs. Josephine Zgonc, Mr. Anton Urbančič, Mrs. Frances Urbančič, Mr. Louis Fon, Mr. Louis Metelko, Mr. Joseph Kocjan, Mr. Joseph Žnidaršič, Mr. Joseph Bele, Mr. Joseph Krapec, Mrs. Uršula Bačar in Mrs. Josephine Mivc.
Predragi najini otroci in znanci! H koncu vam izrekava ponovno iskreno toplo zahvalo z zagotovilom, da bova ta veseli večer ohranila za vedno v spominu!
Karel in Neža Brodnik.
Lorain, O.
V' soboto 17. septembra je bil pričetek pouka slovenske šole po trimesečnih počitnicah odprt, s prireditvijo in shodom, ki je imel namen, da navduši slovenske starše za pošiljati slovensko mladino v slovensko šolo. Mr. Ivan Zorman je v lepih besedah očrtal pomen slovenske govorice in slovanskega naroda sploh, kakor tudi kulturnih ustanov.
Po kulturnih ustanovitvah in njih gibanju vas bo tudi narod sodil, v ustanovah je združenje in v združenju je moč; s skupno močjo si da več ukreniti in pridobiti, kakor posamezno. Še je čas, kdor želi, lahko pošlje ali sam pripelje otroke v soboto dopoldne po 9. uri. Ako naši otroci ne pokažejo takoj popolnega znanja slovenskega jezika, nikar ne zgubite potrpljenja, saj veste, kako je za vas težko se navaditi angleško, in vi ste izkušeni in razumni.
Že to je lepo za videti, ko nastopijo v deklamacijah in petju, vedite tudi, da je veliko vredno, ko se navadijo javno nastopiti, kar jim bo morda koristilo v poznejših letih, ker nič ne škodi, kar se kdo nauči ali zna.
Povejte svojim otrokom, da morajo poslušati svoje predpostavljene in ubogati. Otroci naj ne misli ji jo, da oni store uslugo učiteljem, ako pridejo v šolo ali če se kaj uče; ne, učiteljem je vse eno, saj sami že znajo, a trudijo se brezplačno otrokom v korist, ker več človek zna, več velja.
Sedaj ob priliki desetletnice otvoritve S. N. Doma v nedeljo 28. oktobra boste imeli zopet priliko videti, ko bodo popoldne ob 2. uri nastopili naši malčki v igri, ki bo zelo smešna, “Janez v New Yorku.” Na programu bodo lepe pesmi (naj vam
Indianapolis, Intl.
Ob priliki najinega prazno vanja 25-letnega zakonskega življenja sva bila od strani najinih ljubljenih otrok in prijateljev prijetno presenečena Skcro smeva trditi, da bi ta jubilej najine srebrne poroke šel neopažen mimo naju, da nas niso otroci in prijatelji na tak način in s krasnimi darovi presenetili.
Prav nič nisva pričakovala in tudi popolnoma nič slutila, kaj se na skrivaj pripravlja za nedeljo 17. septembra. Bilo je letfo gorko popoldne, nakar pride Mr. Frank Deželan in soproga s svojim avtomobilom, ter naju povabi na kratko vožnjo po mestu in okolici. Nič hudega sluteča sva se radevolje pridružila. Vozil naju je okoli, pri tem se pa tako trdovratno moško držal, da nama sploh na misel ni moglo priti, da je to le pretveza za presenečenje, ki se je pripravljalo na najinem domu v proslavo najinega jubileja.
Tembolj sva bila presenečena, ko ob povratku na dom, opaziva sobe s srebrnimi traki preprežene in iznenada zadoni nepričakovani vzklik pod vodstvom dobrega prijatelja in velikega humorista Josepha Semiča: “Živio, ženin in nevesta!”
na ušesa povem, da že ta velike prekosijo), deklamacije in ples. j Videli boste prvič naše male Slovenke in Slovence v narodnih nošah; gotovo lep pogled, torej ne zamudite. Da bo še bolj povzdignilo lepi popoldanski program in da boste s smehom pričeli in se spominjali desetletnice, bo še naš slovenski komik “Edy Kenner” nastopil, saj veste, da se mu jih ne zmanjka. V popoldanskem programu bo nastopil tudi naš orkester prvič; torej glejte, da ne zamudite. Nastopijo tudi gostje izven Loraina in domači solisti in pevci.
Popoldanskemu p r o g r a mu sledi Večerja, katero pripravi “Gospodinjski klub S. N. Doma,” ki je v avgustu praznoval desetletnico obstanka in ki je že mnogo delal in žrtvoval za napredek S. N. D. Delegatje J. S. K. Jednote in S. D. Zveze vedo, kako znajo kuhati in pripraviti, saj so v lepem številu posetili njih jedilno sobo za časa njih tukajšnega poseta. One vabijo sedaj in garantirajo dobro in okusno večerjo, ter postrežbo za malo vsoto.
Večerni program posetijo tudi bratje Hrvatje v pevskem oktetu, sledi igra “Dramatičnega kluba S. N. D.,” “Lipa” in zapoje tudi “Naš Dom.” Po večernem programu sledi ples, pri katerem igra slovenski orkester iz Clevelanda, “Jaky Zorc.”
Želeti je in vabljeni ste vsi domačini in tujci iz sosednih naselbin, da nas posetite ta dan in v polnem številu vidite cel program. Vstopnina je zelo nizka, samo 75 centov za cel dan; ako pa kupite posamezno, vas stane popoldan 25 centov, večerja 50 centov in zvečer 35 centov; s tem, da kupite celo vstopnico, si prihranite lepo vsoto in ste še deležni videti vse, kar so z velikim ■trudom pripravili razni kulturni odseki in direktorij.
Šolski odbor je sklenil, da vsa odrasla mladina šolskih let se lahko priglasi- ter se združi v “Mladinski odsek dramatike in petja—Junior dramatic and singing part.” To je zelo priporočljivo, da se pripravijo za vstop med odrasle, zato je želeti, da v polnem številu delujete za napredek tega odseka. Imate prijatelje in prijateljice, recite:	“Pojdimo, da se pri
petju slovenskih pesmic navadimo slovenske govorice in ravno tako pri nastopih na igrah. Slovenske pesmi so zelo lepe v besedah, kakor tudi liriki, učitelj vam bo raztolmačil pomen istih, da boste bolje razumeli, kaj je v pesmi opevano.
Staršem je dovoljeno, da pridete k šolskem pouku, da vidite, kako se otroci zadrže, ako imate kak nasvet, ga lahko priporočite šolskem odboru ali učitelju; težko je sicer vsem ustreči, ker otroci imajo tudi svoje muhe. Prosto je vse, že večkrat se jim je kaka stvar dala prosto ali pripravila kaka zabava, tako se jim bo tudi 25. oktobra naredila “Halowe’en party,” da se jim da malo vesele zabave. Ta prireditev je samo za otroke, ki obiskujejo šolo sedaj in one, ki se mislijo vpisati od sedaj naprej. Ni pa samo, da se novi otroci vpišejo in pridejo, kadar se jim zdi; ako začno, naj ne zamude pouka brez pravega vzroka, prinesejo naj oprostilne liste od staršev.
Ker že ravno pišem, naj še dodam, da se vrši seja “Ženskega kluba” v Virantovi dvorani v pondeljek 30. oktobra zvečer. Na to sejo so vabljeni vsi Slovenci in so prošeni, da se polnoštevilno udeleže, da se pokažemo, da nismo vedno povsod zadnji, ko je treba pomoči, hočemo biti pa prvi. Torej, pridimo polnoštevilno in pripeljimo naše prijatelje s seboj.
Pozdrav!
Vida Kumše.
La Salle, 111.
Cenjeni sobrati in sosestre pri društvu Danica, št. 124 JSKJ, vsi smo čitali v Novi Dobi, kako lepe nagrade daje JSKJ za vsakega novopridoblje-nega člana. To je gotovo nekaj izrednega. Pa se, ne gre samo za nagrado. Saj je tudi častno agitirati in pridobivati rojake in rojakinje, da postanejo člani ene najboljših bratskih podpornih organizacij v Ameriki. Biti član te najboljše podporne organizacije je nedvomno velikega pomena za 'vsakega rojaka in rojakinjo. Jednota v slučaju bolezni prav po materinsko skrbi za nas in točno izplačuje vse obveznosti; našemu glasilu se pozna, da je v resnici glasilo ene najboljših organizacij. Pisano je v svrho naše izobrazbe in razvedrila, ne neti nikakega sovraštva in se ne vtika v politične ali verske zadeve. Smernica Nove Dobe. glasila JSKJ, je res bratstvo. Ponosni smo lahko na našo JSKJ in na njeno glasilo.
Bratje in sestre, potrudimo se torej, da vsaki izmed nas pridobi v tej kampanji vsaj enega novega člana za našo organizacijo. To bo v korist nam, ki smo že člani te organizacije, in tistim, ki bodo vstopili v naše vrste.
Pri tej priliki apeliram na člane društva Danica, da bi bili bolj točni z vplačevanjem svojih asesmentov. Jaz moram pravočasno poslati denar na glavnega tajnika, zato je treba, da tudi člani pravočasno plačajo svoje prispevke. Člani naj ne pozabijo, da blagajna je prazna in tajnik tudi nima denarja, da bi zakladal za druge. Tudi naj upoštevajo, da tajnikova dolžnost ni hoditi od hiše do hiše in kolektati ases-ment. Za naprej prav prijazno poVern, da kdor ne bo plačal svojega asesmenta pravočasno, sc bo sam suspendiral in naj se potem nikar ne jezi na tajnika.
Člani so prošeni, da čitajo pravila in se po njih ravnajo; kdor nima pravil, naj se zglasi pri meni, da jih dobi. Priporočljivo je tudi, da bi se člani našega društva bolj točno in številno udeleževali mesečnih sej, kar bo v korist njim samim in društvenemu poslovanju. Prihodnja redna seja se bo vršila v nedeljo 12. novembra ob eni uri popoldne y S. N. Domu. Želeti je, da se te seje udeležijo vsi člani in članice, ker bomo za naše delnice volili zastopnika za letno sejo družbe S. N. Doma. Torej, pridite- vsi in pripeljite vsaki po enega novega kandidata. — Za društvo Danica, št. 124 J. S. K. J.:
Matt Vogrich, tajnik.
Tudi tistih, ki še niso člani. Slovenci sicer nimamo nobenega kandidata sedaj. Imeli smo ga pri primarnih volitvah, ki pa ni zmagal. Imamo pa več kandidatov slovaške narodnosti. Vse se prosi, da pridejo ob pravem času.
Anton Okolish, tajnik.
----------o---------
POPRAVEK V imeniku uradnikov krajevnih društev JSKJ, ki je bil pri-občin v zadnji izdaji Nove Dobe, je vsled neljube pomote napačno označen naslov predsednika društva št. 37. Njegov pravilni naslov je:	“John	Za-
lar, 6303 Glass Ave., Cleveland, O.”
 o------------------
Iz urada glavnega tajnika
Posojila na certifikate načrta “AA” oil 1. septembra ’33 do 30. septembra ’33 Loans Granted to Members Insured Under Plan “AA” from Sept. 1,
1933, to Sept. 30, 1933 Dr. št.	št. cert.	Vsota
Lodge
No.	Cert. No.	Amount
1 ................ 35256	$	60.05
1 ................ 35257	100.00
2 ................. 35260	50.00
2 ................. 35255}	13.18
2 ................. 35258	35.00
16 ................ 35262	25.04
18 ................ 35266	49.08
18 ..........■..... 35265	42.50
18 ................ 35264	95.41
20 ................. 35267	58.31
29 ................. 35268	60.57
30 ................. 35269	62.81
31 ................. 35270	53.76
37 ................. 35271	89.53
37 ................. 34207	34.76
40 ................. 35179	53.37
42 ................. 34226	33.54
42 ................. 34223	12.79
42 ................. 34412	81.00
47 ................. 35275	61.26
47 ................. 35277	21.38
47 ................. 35276	15.42
47 ................. 35278	25.55
53 ................. 35280	60.38
55 ................. 35282	51.52
61 ................. 35285	56.17
70 ................. 35288	77.07
70 ................. 35287	12.49
71 ................. 35291	86.81
71 ................. 35290	53.74
71 ................. 35289	60.84
84 ................. 35292	42.03
84 ................. 35293	60.84
84 ................. 34838	11.71
85 ................. 35296	36.13
85 ................. 35295	45.29
85 ................. 35294	32.19
85 ................. 35297	47.45
103 ................. 35298	58.68
110 ................. 35299	34.76
110 ................. 35300	24.53
110 ................. 35301	4.0.78
114 ................. 35303	37.86
120 ................. 35304	32.01
120 ................. 35305	22.53
125 .;............... 35307	22.10
128 ................. 34877	19.42
133 ................. 35309	43.20.
150 ................. 35310	26.35
156 ................. 35311	9.12
174 ................. 35314	14.42
200 ................. 35316	91.89
221 ................. 35319	6.03
221 ................. 35318	5.70
Barberton, O.
Tukajšnji “Ameriško Slovenski Državljanski Klub” bode imel sejo v nedeljo dne 22. oktobra ob 7. uri zvečer v dvorani društva “Domovina.” Na to sejo bode prišlo tudi več kandidatov za v razne mestne urade. Vsakega Slovenca dolžnost je, da se udeleži te seje.
Skupaj-Total ..............$2,358.45
ISKOVINE
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. C L A 1 R AVE. CLEVELAND,OHIO
I	I
■BSLk .iflflBDHMk.	JBEB0
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem. da nam .1e ne a smrt nenadoma pobrala ljubljeno soprogo in dobro mater
Katarino Tauchar
Nepozabna pokojnica	je bila stara	48 let. Rojena je	bila	v
vasi Žirovski vrh' *a!fa.	’d£ne nacJ, Škofjo Loko v Jugoslaviji.	V
Ameriki je bivala 25 let. Tu zapušča žalujočega soproga, dva sina, eno hčerko in več drugih sorodnikov. Pogreb se je vršil v soboto 7. oktobra, pokojnica je spadala k društvu sv. Ane, št. 134 J. S. K. Jednote.
Naj bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala društvu sv. Ane, št. 134 JSKJ in vsem soiodnikom in prijateljem, ki so se pokojnice spomnili z vencl	m cvetlicami.	Najlepša hvala naj	bo	izrečena vsem, ki s0 na!n	vozkih urah	stali na strani in
na« kakršenkoli način izi azili svojg sožalj©, pomoč in Vsem smo in ostanemo iskreno hvaležni.
Smrt, ki je pokojnici pretrgala nit življenja, jo je rešila bolečin in trpljenja, možu pa je vzela ljubljeno soprogo in otrokom najboljšo mater. Vsi, ki ste jo poznali, ohranite jo v blagem spominu!
Žalujoči ostali:	Blaž Tauchar, soprog; Frank
sina; Catherine, hčerka.
Rock Springs, Wyo.. 12- oktobra 1933.
Plačana posojila in obresti na certifikate od 1. septembra do 30. septembra 1933 Repaid Loans and Interest on Certificates from Sept. 1 to Sept. 30, 19:13 Dr.
št. Št.cert. Posojilo Obresti Skupaj Lodge Cert.
No. No Loan Interest Total 1 33603 $	88.54	$	2.71	$	91.25
1	33602	101.07	3.19	107.26
2	33285	22.18	.81	22.99
2	33286	47.76	1.73	49.49
16	33648	101.11	3.10	104.21
16	33649	36.46	1.12	37.58
30	33531	41.51	1.51	43.02
BO	33296	19.58	.71	20.29
30	33535	80.13	2.42	82,55
31	33690	92.20	2.83	95.03
31	33538	35.49	1.07	36.56
31	33305	109.26	3.30	112.56
37	33766	48.29	1.48	49.77
37	33761	74.26	2.28	76.54
37	33278	65.14	2.37	67.51
37	33270	59.89	1.81	61.70
37	33212	55.38	1.67	57.05
37	33277	32.29	.97	33.26
37	33279	56.23	1.70	57.93
45	33325	53.97	1.96	55.93
45	33383	68.98	2.51	71.491
45	33319	54.24	1.97	56.21
45	33328	16.57	.60	17.17
55	33812	9.01	.28	9.29
71	33248	42.35	1.54	43.89
71	34022	26.65	.82	27.47
71	33939	51.14	1.57	52.71
71	33935	22.26	.63	22.94
71	33244	24.56	.89	25.45
71	33840	31.95	.98	32.93
71	33936	71.49	2.19	73.68
71	33837	83.82	2.57	86.39
71	33930	45.17	1.38	46.55
71	33238	48.53	1.76	50.29
71	33241	35.00	1.27	36.27
71	33283	32.68	1.19	33.87
71	33282	49.04	1.78	50.82
71	33944	6.24	.19	6.43
71	33247	32.61	1.18	33.79
71	33245	102.50	3.32	105.82
71	33246	75.11	2.73	77.84
76	33844	37.42	1.15	38.57
76 33846	7.35	•	.22	7.55
76	33843	26.43	.81	27.24
76	33842	83.37	2.56	85.93
76	33845	27.42	.84	28.26
94	33868	52.86	1.62	54.48
94	33869	52.62	1.61	54.23
94	33416	52.71	1.91	.	54.62
108	33559	52.17	1.89	54.06
108	33560	32.67	1.19	33.86
I 108 33556	?2.94	^
1100 33885	10.00	|(|J	|	;
|109	33886	10.00	•*’	jjl
109	34044	35.74	#	|
120	33895	35.58	ji!	V
122	33430	53.31	'	1-61	^=5-
122	33426	51.61	itf
122	33898	16.29	$
140	33991	25.23	^	d
144	33512	79.42	2.40	ji	s.------
'144	33528	38.58	l->°	sJWtm
1145	33362	52.28	1-9”	j}.■—
1158	34000	57.30	1^0	j, ^	(
158	33910	56.17	$	s.	1
1171	33448	54.83	1-6&	fll
; 183	34005	72.45	2.2Z	,,,	(Dlj^
1204	34018	41.40
Skupaj..$3,291.77 $106.08 ^ SLOVj
ŠTEVILO INOZEMC^i 1^.^
V Zedinjenih d r ž a v ^ ( okrog 17 milijonov ose <	g	KJ v	^
bile rojene v inozems'	^	!elic0>	^
teh jih je 8 milijonov,	BVo ^
državljani te dežele.	%a,	v (
ZA STARI KRAJ JVi„
-- t * Ples
JI -	^
POTOV A N J ® , v<jj JJtolin
Če ste namenjeni v stari	, JQ
interesu, da se poslužite te	.
zanesljive domače tvrdke.
Pišite po Vozni rt-d s cenan>	.
važne LINIJE IN PARNIKE!	,	. v
vjijkt	n.
Cene za denarne	}	% ,n
I Za	$ 3.00	120 Din Za *	l	ij?
Za	B.00	215	Din	Za	1” o0	,,,
Za	10.00	440	Din	Za	l5	,	•
Za	11.U0	BOO	Din	Zu	^
Za	20.00	KIHI	Din	Za	00	1	' Chi
Za	22.25 1.000 Din Za	2,«"	, /»Cft
Za	50.00 2,200 Din Za	l hr
0pBS* d	, nov.
Pri večjih zneskih aoraKI11fn1fljO,	^ 5f
Ker se cene- sedaj hitro »e . j,ori fc t dene cene podvržene spretnem ■	U
Pošiljamo tudi v	dol««	,	,e
Vse pošiljke naslovih
LEO ZAKRAJ^	,jjte
GENERAL TRAVEL	SE* ^	y,
1359 Second Ave., New	Yo^»	^ rjj^ ^
   -	v
ZA BOŽIČ : TTiK !
izvršujemo denarna nakazila točno in zanesljivo po dnevnem ku1	IB
V JUGOSLAVIJO	V	ITALIJO	jOO	|l||
Za % 2.55..............Din.	100	|	Za	$	8.30..................20°	||L	!
Za	4.70.............Din. ..200	I	Za	10.45...............“!'	5OO	|1* 3
Za	0.80.............Din. 300	|	Za	40.10..............."J*.	^00	Ittl ’
Za 11.00............. Din.	500 I	Za	79.75.................2000	P	M;
Za 21.75...............Din. 1000	| Za 158.50...............|BL
KER SE CENE SEDAJ IIITRO MENJAJO SO NAVEDENE C EN '	l»pj0 v
PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI	j	MT
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih	JjQg
lirah dovoljujemo se bolj&e pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH	ML
Za izplačilo $ 5.00 morate poslati $ 5.75
10.00	  10.85
15.00	”	”	  16.00	|1%|
20.00	”	”   21.00	1
4 0.00	M	”	  41.25
50.00	”	**	  51.50	P j
Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih. ««00	Bi
Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino ?*•	Wtyjv.
Kadar ste namenjeni v stari kraj;	I	'•
Kadar želite dobiti koga iz starega kraja;
Kadar imate kak drug opravek s starim krajem;	K.
je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete na nas;	1
SLOVENIC PUBLISHING CO.
(TRAVEL BUREAU)	^	V'
216 West 18th St.	New	York,	| U,
--------------------------------------------------------------------------------o
NAZNANILO IN ZAHVALA ^	P?
Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in ?n^pr<$ žalostno vest,	da se je za vedno poslovil od nas nepozabni s	I
in oče	IV
Frank Urbas
Pokojnik je bil rojen 21. avgusta 1879 v Ivanjem se^o?°' •	[%•*
Rakeku; v Ameriko je prišel	leta 1903.	Ubit je bil v P1 ff0 V1	Iu1
vem rovu 2. septembra 1933.	V Hiasoti,	Pa., zapušča soP1'0^^	I	• J)
sinove in eno hčer; v Marshfieldu, Wis.,1 brata in sestro; v kraju pa eno sestro.	oVsfle	»a
Tem potom naj bo izrečena iskrena zahvala za ^ m 10'	I'fw.
krasne vence društvu št. 209 JSKJ, društvu št. 503 SNPJ j{r.	llL
kalu št. 6264 UMWA; istotako	družinam:	Mrs. Ivana Deklev • ^	t	^
in Mrs. Anton Urbas, Mr. in	Mrs. Prank Smaila in Mr. 10	I’
Frank Sitar. Lepa hvala vsem, ki so pokojnika obiskali na ri\t'	PVi
vaškem odru, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile ti-	I
polago. in ki so se udeležili pogreba. Iskrena hvala tudi v®šepK°’	I
stim, ki so nas v žalostnih urah tolažili	ali nam na kaki	|\>
način izrazili sožalje in naklonjenost.	a	z»'	k,,	:t|
Ti pa, nepozabni soprog in oče, ki si	nas tako nenad«1^	f't#h
pustil, odpočij se po dolgoletnem trudu in	trpljenju v narocJ sI.ciH
tere zemlje. Tvoj spomin bo lep in svetal ohranjen v naši*1	i. Ho
do konca dni.	.nd?'
Žalujoči ostali: Mary Urbas, soproga; Frank, Jacob
in *•
sinovi; Mary, hčerka.	L
Jim,
Hiasota, Pa., 12. oktobra'
h*'
NAZNANILO IN ZAHVALA ^
Žalostnih src sporočamo sorodnikom, prijateljem in ZI]ial'ijUtr	Ita.
da je dne 4. oktobra po mučni bolezni in operaciji preminl Ijcna soproga oziroma mati	■
Gertrude Ulbar t#»	K
Pokojnica je bila rojena na Igu pri Ljubljani; njeno de ps ime je bilo Boh. Pogreb, ki se je po maši zadušnici v ic£l je	I v
elyško pokopališče dne 6. oktobra, je bil veličasten. Pokoji*	■
bila ob času smrti stara 49 let.	tvU	sv’	!	■!']
Dolžnost nas veže, da se na tem mestu zahvalimo driiS jeP	EL
Barbare, št. 200 JSKJ in podružnici št. 23 SŽZ, ki sta se K>	L
način poslovili od pokojnice na mrtvaškem odru. Hvala 'f so se pokojnice spomnili z venci in cvetlicami ali mašami 19čP"	fc,
nicami, vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile bl'e ^gU^	lina razpolago. Hvala, prijateljem, ki so nas ob priliki velike^ jn	| *;
tolažili, posebno Mr. in Mrs. Železnikar in družina, Mr. SU ,{ i>	Ft,,
Mr. John Movern v Duluthu, ter Mr. in Mrs. John Švigel.
Mrs. Louis Bergant in Mr. in Mrs. Frank Skalar v Elyi1?. p0K<"' vsem, ki so nam na razne načine pomagali pri obiskovani11 £	I y*
nice, posebno Mr. in Mrs. Louis Jakich in Mr. in Mrs. Fra proS4; zera. Ako ie ime katerega pomotoma izpuščeno, naj	I. Ij
Iskreno hvaležni smo za vse izraze sožalje, naklonjenosti in	Jo,
vsem skupaj in vsakemu posebej.	h	Itiii.
Za pokojnico žalujejo: John Ulbar, soprog; Mary, 1°j0SePtt	l11!
Strand, Helen, omožena Lundeen in Frances Ulbar, hčere; jr	wt
in John Ulbar, sina; Konstance Strand, vnukinja; Pranhrat 11 kich, sestra^. V starem kraju Janez Boh in Marija Boh, sestra.	o£li	J	Km
Naj bo nepozabni pokojnici lahka ameriška gruda m ohranjen blag spomin!
so nam naklonjenost.
m Blaž Jr.,