Od česa je odvisna cenejša graditev stanovanj
Naš dopisniik v Ljubljajii se j-e obrnil na imžejiiirja arhitelata Pavla Gest-la, šefa št'iidij.skega oddelka Zavoda za stanovanjisko izgradnjo v Ljubljajii, s prošujo, da pove svoje nuuenje o možnostiih cenejše gradnje staoovauj. Ob-javljamo njegov odgovor:
GlaTna naloga zavodov za stanovanjsko dzgrad'njo ni ;le pospeševanj-e gradnje sta-novainj, aimpak tudi skulna težnja po zni-žanjfd stroškov gradnje. Cene grad'be:nim storitvaim so na.mreč nesorazmern-o visoko marasle, tako da stane povprečno stanova-nje še vedno okrog 3 milijone dinarj-ev. Ker razpoložljiva sredstva še ne dosegajo potreb po stanovanjiih, poman.i vsako še tako skromno znižanje grad'benth. stroškov že dcl sredsiev za gradi jo novega stano-Tanja. Kakor pa so gradbeni stroaki od-visni od mnogo fa:kto.rjeT, tako so tudi pota do poce.nitve z-elo raznoliika in je ino-goče pričakovati uspeh le pri komplcks-nem, analitionem reševajiju vseh činite-ljev,  ki vpldvajo na  stroške  gradnjt1.
Pri gradnji razLikujemo tri glavne faze: pTOgrarn, načrtovanje in gradnjo samo. Mnogo vzrokov dragega zidanja je mogo-če odpraviti že pri sestavi prograina. Eden prvib. ukrepov je bila zato obveznost, da je treba tudi za staoovanjske zgradbe predJožiti investicijske programe v odo-briteT. V komisijah sodelujejo tudi usluž-benci zavodov za stanovanjsko izgrad.njo. ki so s problemi stanovanjske iizgradnje aajbližje sezmanjeni. V večinii repiubHfc so biie sprejete jSmemice za projektira-nje stenovanj<t ob iipoštevanj'ii gradbemo-tehničnih in hi.giens.kih predpis-cvv ali obi-čajev s sTnotrom. da bi bMa stanovainja čira skrominejša po obli^ki. velikosti in opremljenosti. Obli^ka stanoranja i'n hiše (eno- aV[ veeeta/na, vrstna. blok ali stolip-nica). vflikost (števiilo vtj veliik-o-st s>»b iu stranskih prostorov) jn opremljeinost (5te-vilo i.n vrsta sainiitarnih predmetov, vzi-dane omarp. peči ali centralne kurjave, razne insfalaoije, dvigala) vplivajo nepo-sredno na ceno stanova.nja in jih je mo-goče razčistiti že pri sestavi programa.
Seveda pa pri tem ne smptivo iti preda-lei*. Pod n^kiTii d»ol'n?wim povprpfniiti stsn-dardom ne bi smeli graditi. Saj nioramo pred-postavljati, da bt>do stuvbe preživeile današn jo stisiko rn bi bilo p^redrago gra-diiti »provizorije«, za katere moTda v ne-kai letih n^ bi imeli stanovalcev. Ce j€ to 1« preveliik optimizeTn. si nioramo ven-dar prizadevati. da nudijo novoz-grajena stanovanja vsaj tisto udo-bje. ki smo ga naTajeni v pov-prečnih obstoječih stano-vanjUi. To pa j« v raz.nih krajih in go-spodarekiili razmerah različno. razlione potrebe pa imajo tudi stanovalci raznih poklicev. Zato se ta vprašanja še rešujej'o od primera do primera iin znenkrat re^zml-tati   teh   ukrepov  še  uiso  tako očitni.
Povr.šine nekaterih 'prostorov so se res precei zmanjsšale, vziporedno s tem pa smo morali dati večje koncesije opremljenosti. Ce zniž.ujem-o n. pr. površine spalnv pod običajno mero. postane problematična po-»taiviiev tradicioaalnega pohištva? ki ga Sianovalci še imajo in sa mizarstva še vedino znova izdelujejo. Vemo. da }e vzo-da.na omara cenejša in boij upf>rabna od prostostoječe, toda potem se moramo po-»taviti na stališče. da bomo v ta.ka sta-novaoja naselili ljudi. ki še nimajo last-nega pohištva ter si bodo ot> vselitri na-bavili le ležišča. Toda. če nismo hkrati pokrenil: tudi izdelave cen^nih ležišč pri na5ih mizarsitvili. smo ostali tia pol poti. Vemo namreč. da staneta dva kavfa — in to ie danes edino le/išče. ki ga laihko sa-mostojnega kupimo — več kakor prepro-sta tratlicionalaa »spalmica« z omaiami vred.
Uspešnejši smo v tem pogled-u pri kai-hvnjah. Ce te povsem o:prejiiinw) (s štedid-nik-om, pomiTalnikora, stoječo oinaro z de-lov.no površino va visečo omaro za poso-do) mora staaiovalec kupiti res le dosti laie diosegiljive stole in mizo za oibede. In če je to povsem delovna kuhinja brez jedilnega kotička, si s tem pohištvom opremi že del dnevne scbe. V Ljnbljajai in Mariilx>ru, pa tudi v dirugih mestih Slo-venije imajo novogradnj« dosleduo po-vsem oipremljene kuhinje. Ta oprema se-veda še ne vsebujf hladilnika. ima pa .vedno kombiniran žte<iiiltniik (elek-tro iu trda goriva) in v -veoitni primerov tudi te-kočo toplo vodo. bodisi z lastnim maljin bojlerjem ali da eloktrobojler oslcrbuje kopalnico io kuliinjo hkrati. V zadnjem primeru v Ljivbljani na<lom«ičamo eleik-trično opremo s pknsko.
Centrailma kurjava pomeni za sedaj še višji standa.rd. Pre.dvidevarao jo pri vi-sokih objektih v središeu mesta. Stv&r analitične. študije pa je primerjava vseh stroškov za eno ali drugo ogrevanje. ne le imvesticijsloih, teraveč tudi obratnih. Pri tem bi bilo treba upo-števati prav vse pri-hramke. ki jih dražja iinvesticija centrail-ne kurjave nudi: shramba za kurivo strank se reducira. za neizkoriišč&ni pro-stor ob pečeh se zmaniša površina sob. da celo dovozme poti do blo.kov lahiko odpa-dejo in so možni samo pešdostopi.
Pri pocenitvi stamoTanjske izgradnje na. dalje labko veliko prisipeva projektant. Na sre^o iinamo že le.po število projek-tantov, ki so se poglobili tudi v probleme stanovanjske izgradnje. Vedno pa še ne dosega zaželene stopnje niti zasnora. niiti izbiira konstrukcije: ne poenostavljajo se najrazličnejši elementi. ne uporabljajo se dosegiljivi ma.teriali. najčešče pa irpe pro-jekti      na      nezadostnem       sodelovanju
arhiiekta, stafciJia, kal'ku.la.nta in projek-tantov iastalacij. VeLiika napaka pa so še vedno prekratki termimi za projoktira.njc in nepravooasno naročilo projektov.
Tretji faktor pocenitve pa naj bi nudila sama operativna izgradnja. 2e z uvedboli-oitacije so bile v minulern letu dosežene občuitme poeenitve. Toda letos licitacije ne uspevajo več: podjetja se ne odzivajo ali nudijo le minijnalni  pt>pust.
Dobro pripravljeno. urejeno in organi-zirano gradbišče tudi še ni postalo splo-šen pojav. Pri slabi organizaciji grauTija počasi naprcduje, dela niso poveza;na v pravi redosled, termini dcgotovitve se pre-koračujejo. Tudi do-ber terenski nadzornik lahko samo registrira neuspehe. SVasprot-no pa pri podje'tju, ki irna pravo voljo do Tzornega deia. lahiko mnogo pomaga z na-sveti in tolmačenji. z uvajanjem aovih de-loTiii'h metod teT predlogi z.a zbn.lj§aiija. Zal pa je njegova naloga danes š(> vedno osredotočena pre.dvsem na kontrolo kra-litete dela itn izdelkov io na kon.trolo de-jansko izvršenega in obračunanega dela. Nerazumljrvo se zdii. da imajo -nekatera podjetja še vedno težnio^dviga.ti cene. za-računavanjia neizvršenih usLu? in koli^iin, da skušajo vsa^ko pomanjikliivost v na-črtili iu pogodbah obrniti sebi v prid ter jim je vprašanje zaslužka važnejšo od so-ii'd:neg.a dela.
Podobno nerazumevanje nasiproti tež-nja.m poccniitve stanovanjske gradnje ka-žejo tudi nekatera proiavodna podjetja gradbenega materiala. Da so cene proiz-vodav odvisne od predpisanih gospodar-skih instrumentov. je pač jasno. manj ra-ziimljivo pa je, da podjeitje za isti ma-terial — m tu gre predvsem za ra/.ne po-sku.se racionalizaci je — takoj dvigne pro izvodno ka>l'ku]aci'jo. kator hi-tro zas.luiti, da bo ta material našel šAršo potrošmjo. Prav tako ni razumliivo. da količina na-rofi&nega izdelka običajno ne igra nobene vloge, saj je proizvod v seriji povuod ce-uejši  od   iindividualno   izdelanega.