STARČKOVA SMRT
Neki starček je zaradi visoke starosti pričel slabeti in bližala se mu je poslednja ura življenja. Številni otroci in vnuki so stali okoli njegove postelje. Zdelo se jim je, da starČek mirno spi. Kar se mu prikaže na ustnicah in licu trikrat zaporedoma sladek nasmeh, kakor da bi snival prav prijetne in vesele sanje. Ko je zopet spregledal, ga vprasa najstarejši sin: sLjubi oče, zakaj ste se trikrat nasmehnili?« Oče odgovori: >Vse veselje mojega življenja je hitelo pred mojimi duševnimi očmi in nasmehnil sem se, spominjajoč se, kako se pehajo Ijudje za praznimi posvetnimi penami. Potem je Šlo mimo mene vse gorje in trpljenje, ki sem ga prcstal v svojem življenju, m sem bil vesel, da je izginilo. Naposled sem se spomnil smrti, ki me bo rešila vsega zla in privedla iz doline solz v nebeški raj, in tedaj sem se tretjič nasmehntl, ker zapuščam lo zemljo nadlog in vidim odprt kraj rairu in duŠevnega veselja v Gospodu.c                                                                               Volkov
273