o «TD Leto X - Štev. 12 (228) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 30. junija 1983 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 izdaja Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad H ninni- Sl PARTE DA POSIZIONI MIGLIORI ”MOJA VAS,, JE ZRASLA! Non vogliamo esaurire in queste poche righe l'analisi del risultato elettorale del 26-27 giugno. Spetta ai partiti entrare nel merito delle vincite e delle perdite: a livello nazionale emerge il dato di grande rilievo politico della forte ed imprevista flessione della DC che conserva a stento la posizione di partito di maggioranza Volitve so izboljšale naš položaj V teh nekaj vrsticah ne nameravamo povedati zadnje besede o volitvah. O zmagah in porazih naj razmišljajo stranke. Nekaj pa je takoj na dlani: velikega političnega pomena je padec glasov krščanske demokracije (KD), ki je s težavo ohranila položaj stranke relativne večine, medtem ko ji je KPI takoj za petami. V naši deželi so bile v parlament izvoljene pomembne (Nadaljevanje na 2 strani) relativa, scendendo poco al di sopra del livello elettorale del PCI. Dalla nostra regione torneranno in parlamento persone di spicco quali la senatrice slovena Gabriella Gher-bez, l’on. Fortuna, Fon. Ba-racetti (presentatori di buone proposte per la tutela globale della minoranza slovena). A questi si aggiungono il sen. Battello (a Gorizia), l’on. De Carli (a Pordenone), il sen. Castiglione (a Udine), che hanno sempre espresso indirizzi molto positivi nei nostri confronti. A Trieste viene eletto l’on. Coloni (nella DC), a Udine l’on. Bres-sani: gente con la quale ci siamo comunque confrontati. Basta questo per dire che le cose andranno meglio? Speriamo che sia vero. La DC ha perso molti voti anche nei comuni della Sla-via friulana e nelle zone friulane in cui si sono riversate le popolazioni slovene fin dall’inizio dell'esodo migratorio. Pensiamo che la DC abbia perso perchè si è composto al suo interno un nucleo instabile ed insofferente delle DREKA TAVORJANA V-1ST4 / c=- \ / N ) u ( / \ / M h A C/vicN Simbol lista civica Zmagala je Lista Civica, ki je dobila 127 glasov. DC, ki bo v opoziciji, pa je dobila 125 glasov. Bele glasovnice: 10: neveljavne glasovnice: 8. Za Lista Civica bodo v občinskem svetu naslednji svetovalci (navajamo tudi njihove preferenčne glasove): Giuseppe BERGNACH (132), Mario BERGNACH (136), Nadalio BLEDIG (135), Antonio CICIGOI (136), Amedeo CRAINICH (132), Silvano CRAINICH (137) Silvio FLOREANCIG (132), Renzo GUS (137), Maurizio N AMOR (136), U-go TOMASETIG (136), Antonio TRINCO (134), Dionisio TRUSGNACH (141). Za DC: bojo v občinskem svetu Bruno TRUSGNACH (137), Gianni IURMAN (136) in Ferdinando TRUSGNACH (131). strettoie ultranazionalistiche imposte da una dirigenza rimasta fondamentalmettte a destra. La campagna elettorale ha visto troppo spesso la DC impegnata in anacronistiche e sciocche manifestazioni tricoloriste : inaugurazioni, adunate, tavole rotonde... il tutto condito da accenti antisloveni stile anni cinquanta, con i vari Zardi, Mizzau, ecc., a pontificare di linguistica e politica estera, contro la tutela degli sloveni e contro il trattato di Osimo. Il risultato? E’ sotto i no- (Continua a pag. 2) Otroc v parvi varsti v špietarski palestri za Mojo vas Sejem v Špetru je korak naprej Prispevati hoče k sociogospodarskemu in kulturnemu napredku predolgo zapostavljenih obmejnih krajev Simbol lista civica Zmagala je Lista Civica, ki je dobila 750 glasov. DC, ki bo v opoziciji, pa je dobila 493 glasov. Bele glasovnice: 76: neveljavne glasovnice 42. Za Lista Civica bodo v občinskem svetu naslednji svetovalci (navajamo tudi njihove preferenčne glasove): Valerio BENATI (826), Luigi BORGNOLO (850), Romano COCCOLIN (823), Giuseppe CUDICIO (810), Emilio DE CORTI (816), Mario DE VINCENTI (815), Giuseppe FLEBUS ( 809 ), Moreno GIORDANO (779), Lidio MACORIG (810), Mattia MACORIG (805), Nevio PERESSUTTI (814), Egidio SABBADINI (833). Za DC: bojo v občinskem svetu Guerrino BINI (558), Walter GUERRA (551), in Dante SPECOGNA (550). Ob letošnjem patronu, zaščitniku Špetra, je občinska uprava priredila v šolskem centru prvi vzorčni sejem in s tem konkretno začela iskati način, kako vrniti občini vodilno vlogo v Nediških dolinah, kako razviti gospodarstvo in se vključiti v poslovne stike s Slovenijo. Na otvoritvi razstave so bili prisotni župan Giuseppe Marinig, odbornik Giuseppe Blasetig, deželni odbornik Romano Specogna predsednik videmske trgovinske zbornice Gianni Bravo, pokrajinski svetovalec Paolo Petricig, župan iz Grmeka Fabio Bonini, predsednik gorske skupnosti Giuseppe Chiuch predsednik teritorialnega odbora Slovenske kulturne gospodarske zveze Viljem Černo in drugi ugledni predstavniki strank, kulturnih društev, gospodarstva itd. Špeter hoče, da bi postal sejem most za povezavo med deželo Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, je dejal Marinič. Prispevati hočemo k gospodarskemu in kulturnemu napredku vsega obmejnega prostora, ki je bil predolgo časa zapostavljen zaradi zgodovinskih in političnih razlogov. Za to priložnost so natisnili lično brošuro napisano v italijanščini, slovenščini in nemščini, ki jo bodo razdelili na Gorenjskem sejmu v Kranju in na sejmu v Celovcu. V njej se objavljen seznam podjetij, trgovcev in obrtnikov, ki so razstavljali svoje blago. Tako je bilo na sejmu med drugim mogoče videti zapirala in cevi iz plastičnega materiala, ki jih izdelujeta mešani podjetji Flobles in Veplas. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi kotle za cen- tralno kurjavo neke mariborske tovarne, inštalacije, obrtniške izdelke, pohištvo itd. Sejem so popestrili s kulturno umetniškimi prireditva- mi, med katerimi je prav gotovo najpomembnejši 10. narečni natečaj Moja vas; o njej pišemo na drugem me-(Nadaljevanje na 3 strani) Šolsko Ijeto se je že končalo Začele so poletne počitnice za naše otroke, Po navadi, na koncu šolskega leta, otroc na-pravejo eno feštino za pokazat, kaj so se navadli in kaj znajo. Maloman v usaki šoli so o-troc napravli ki simpatičnega; sevieda mi niesmo mogli zvie-det za use festine, ki za sigurno so ble lepe in uriedne dvieh rij. Zviedel smo, de gor par Hloc so otroc osnovne šole napravli v nedjejo 12. junija njih rečito nič man ku u Telovadnici (palestri) dol na Ljesah. Začel so feštino z nekaj pesmi, potle so rečital, in zlo lepua jih je blua poslušat. Vic ku kajšna mama je bla emo-cionana - Na zadnjo so otroc pokazal an balet, ki, pod vodstvom meštre Alde, so se ga navadli v šolskem letu. Ganljivo je blua videt otroke plesat, daržal so u rokah usak svojo bandierino od vsieh da-žel. Na zadnjo so se dal roko in usi kupe plesal. S tuolim so nam tjel pokazat de med ljudmi ne srnje bit konfinu in de se muormo vsi miet radi. V dvorani je biu prisoten, med drugimi, tudi direktor šuol od čirkulna Sv. Lenart, ki na koncu prireditve se je komplimentieru z meštrami za tajšam Ijep program. U palestri je bla tudi na majhana, a zanimiva razstava djel in fo- tografiji, ki otroc so napravli v šolskem letu. Med drugimi manifestaciji, za konec šolskega leta, tudi u Petjagu je Glasbena šola na-pravla an Ijep končert. Otroc, ki so bli nad 30 od usieh Ije-tah, so zagodli usak na svoj štrument. Usako Ijeto Študij-ški center Nediža, s sodelovanjem Glasbene Matice iz Trsta, organizira za naše otroke tel «Corso di musica» na katerim hodejo učit zlo barki pro-fešoriji ki so Nino Specogna, Antonio Qualizza, Nicla (taschino in Neva Kažic. Vsiem našim otrokam, ki v telim šolskem letu so napravli svoje dolžnost, voščimo vesele počitnice. Loretta C. Nastop Roberta Lauretig na Glasbeni šoli v Petjagu Nasulo se jih je vič ku 400 v telovadnici sriednje šuole v špietru. Pravimo od o-truok, ki an lietos so napravli kieki za slovienski dja-lektalni konkorg «Moja vas», ki ima že 10 liet živlienja an ki ga organizava študijski center Nediža. Par šli so iz vsieh nediških dolinah, iz Rezije, Barda, Tipane, iz laških vaseh, kier žive puno naših beneških Slovencev an, parvi krat, tudi iz goriš-ke an taržaške pokrajine. Vsi so arjul, vsi so skakal, nieso mogli včakat, de liepa fešta začne. Kar je parielo, de ponesejo vse v luht, Aldo Clodig je dau «il via». Otroc, razdeljeni v skupinah, so začel tekmovat (gareggiare); muorli so odguarit na nieke vprašanja, ki so tikale ži-vlienje naših občinah. Kar nieso znal odguarit, so jo muorli al zapiet, al zaplesat, al ki čudnega napravt. Pru lepuo je bluo videt malo Faniko, ki že trečjo lieto jo je zapiela na Mojo vas. Simpatična je bla tudi liepa mine-na Martina iz Garmikà, ki je zapiela «Naša čelešta». Vsi so se smejal, vsi so bli kontent: te mal an te velie, an tudi oblasti (autorità): predsednik deželnega sveta Mario Colli, pokrajinski konsilier Paolo Petricig, predsednik SKGZ (Slovenska kulturno gospodarska zveza) Boris Race, predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Viljem Cerno, šindak občine Spietra Firmino Marinig, šindak občine Gar-mak Fabio Bonini, predsednik društva beneških izseljencev Ferruccio Clavora, komunski konsilieri an aše-šori naših občinah, predstavniki naših kulturnih društvah. Kar tekmovanje (gara) je paršlo h koncu, se je arzdelilo darila (regale), ki so jih za vič ku 400 otruok dal podjetja (ditte), Daniela L. (Nadaljevanje na 3 strani) 'Moja (Riassunto) 416 i ragazzi che hanno partecipato al concorso dialettale sloveno Moja Vas, giunto quest’anno alla decima edizione. La crescita della iniziativa è stata confermata con una buona partecipazione, per la prima volta, di ragazzi sloveni delle province di Gorizia e Trieste. Domenica, 26 giugno, tutti i ragazzi si sono ritrovati nella palestra della scuola media di S. Pietro al (Continua a pag. 3) Sped. in abb. post. Il gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADiT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Kako smo volili po naših občinah Come abbiamo votato nei nostri Comuni DEZELA - REGIONE OBČINE-COMUNI P.C.I. 1983 1978 M.S.I. 1983 1978 M 1983 .F. 1978 L.P.T. 1983 P.S.D.I. 1983 1978 P.R. 1983 I. 1978 P.S.I. 1983 1978 D.P. 1983 1978 M .Ver. 1983 P.L. 1983 I. 1978 U.S. 1983 1978 D 1983 C. 1978 Ahten-Attimis 227 211 36 37 87 81 4 68 61 23 9 187 150 17 10 6 8 4 2 2 638 516 Bardo-Lusevera 67 84 23 14 51 74 3 26 3 7 44 131 87 9 9 4 2 7 2 - 332 364 Dreka-Drenchia 27 43 7 2 5 4 0 18 17 1 - 31 45 4 2 0 1 - 3 1 173 228 Fojda-Faedis 345 393 51 47 313 196 0 75 77 45 33 288 175 34 28 13 31 14 6 5 914 1.183 Grmek-Gr imacco 56 57 12 10 29 5 0 34 39 6 1 119 81 7 6 2 4 - 4 4 268 327 Neme-Nimis 348 346 92 78 134 161 4 65 21 100 51 138 162 34 3 13 29 13 6 12 1.053 1.097 Prapotno-Prepotto 79 97 30 12 34 29 6 77 60 10 5 74 48 8 4 1 3 4 2 1 396 474 Podbonesec-Pul •» o 67 107 18 13 174 3 1 107 133 12 10 56 39 10 4 3 4 4 5 7 716 987 Rezija-Resia 146 148 63 38 60 45 1 58 58 12 4 113 129 17 22 8 13 1 4 9 533 588 Sv.Lenar t-S.Leonardo 81 77 17- 20 57 6 1 52 54 7 1 71 67 15 6 4 7 4 4 6 543 619 Sov od n j e-Sav og na 72 66 6 9 63 5 1 91 130 8 3 32 37 3 3 0 3 - 0 12 372 425 Špeter-S.Pietro al N. 222 211 37 38 93 20 1 99 73 41 20 185 240 29 29 9 12 9 4 6 724 857 Sred n je-Stregna 44 64 9 3 63 9 2 67 77 7 - 19 28 1 3 2 6 1 5 3 280 354 Tavor jana-Torreano 349 370 24 10 96 39 20 94 53 28 10 200 128 19 13 10 18 2 3 4 720 902 Tipana-Taipana 122 151 10 20 22 18 1 28 6 74 71 47 45 9 15 2 6 6 9 14 397 487 Skupno-Totale 2.252 2.425 435 351 1.281 700 45 959 862 381 262 1.691 1.461 216 157 77 147 69 59 86 8.059 9-408 ZBORNICA - CAMERA OBČINE-COMUNI P.R. 1983 1979 P.C.I. 1983 1979 M.F. 1983 1979 MSI- 1983 DN 1979 P.R 1983 I. 1979 D.P. 1983 P.S 1983 D.I. 1979 P.L 1983 I. 1979 P.S.I. 1983 1979 L.P 1983 T. 1979 L.Ven. 1983 U.S. 1983 D.C. 1983 1979 Ahten-Attimis 41 77 290 405 62 58 54 39 29 20 12 74 126 15 15 194 161 3 4 7 0 696 671 Bardo-Lusevera 22 34 78 124 37 67 24 26 9 8 8 29 59 6 4 104 84 1 - 3 1 346 336 Dr eka-Drenchia 1 11 22 37 4 3 5 5 1 2 7 16 28 0 - 33 36 0 1 0 4 182 233 Fojda-Faed is 40 39 384 480 219 162 69 66 61 30 26 83 150 31 19 286 227 1 2 3 3 939 1.087 Grmek-Gr imacco 11 17 52 80 18 5 13 15 4 10 10 47 51 3 2 111 60 0 1 1 0 274 332 Neme-Nimis 47 41 373 461 105 105 101 81 79 35 32 82 149 43 25 135 120 4 3 3 9 992 1.024 Prapotno-Prepotto 8 14 88 106 25 19 29 23 9 21 5 79 91 5 6 73 36 2 2 1 » 6 394 420 Podbonesec-Pulf - ; 7 26 60 101 100 17 17 32 11 7 9 150 143 3 10 64 45 0 1 1 2 742 950 Rezija-Resia 23 17 146 187 47 65 64 56 12 5 16 61 77 9 1 109 86 0 3 1 3 547 604 Sv .Lenar t-S.Leona rd o 18 22 82 105 28 19 20 21 12 9 10 74 78 8 6 67 49 1 1 0 4 536 590 Sovodnje-Savogna 5 1 67 84 25 19 7 11 12 4 4 79 127 4 5 38 25 0 2 0 0 409 455 Špeter-S.Pietro al N. 27 65 193 248 55 27 47 44 56 35 29 120 122 10 10 181 144 1 3 2 9 709 827 Srednje-Stregna 8 17 46 64 35 10 7 5 8 8 7 80 104 3 1 21 15 1 - 0 3 227 361 Tavor jana-Torreano 23 24 351 407 60 40 33 21 37 12 17 108 111 15 14 187 125 15 3 3 1 728 817 Tipana-Taipana 12 23 147 159 13 37 32 24 36 11 7 38 92 4 11 51 57 0 1 2 7 407 403 Skupno-Totale 293 428 2.379 3.048 833 653 522 469 376 217 199 1.120 1.508 159 129 1.654 1.270 29 27 27 52 8.128 9.110 SENAT - SENATO OBČINE-COMUNI P.C 1983 .1. 1979 P.R. 1983 1979 M.S.I. 1983 1979 M.F. 1983 1979 L.P 1983 T. 1979 P.R. 1983 I. 1979 D.P. 1983 P.S.D.I 1983 1979 P.S 1983 .1. 1979 P.L. 1983 I. 1979 U.S. 1983 D.C 1983 1979 Ahten-Attimis 206 293 19 19 42 33 76 52 1 1 20 13 6 57 123 162 142 14 12 2 564 551 Bardo-Lusevera 58 98 14 26 19 18 26 57 1 - 8 8 6 29 51 115 98 8 5 3 316 319 Dreka-Drenchia 20 27 1 5 6 4 3 1 0 3 1 1 7 13 31 31 35 0 - 2 164 214 Fo jda-Faedis 336 420 23 25 52 47 198 143 2 1 52 32 11 68 131 255 218 28 17 1 810 966 Grmek-Gr imacco 42 74 8 9 11 12 13 5 1 - 3 5 7 31 54 108 48 5 2 0 243 305 Neme-Nimis 340 416 29 27 84 72 90 117 1 - 68 30 16 63 125 144 124 45 26 2 875 907 Prapotno-Pr epotto 71 87 4 9 27 19 20 13 1 5 11 14 5 80 85 59 42 4 3 0 322 375 Podbonesec-Pulfero 67 85 4 12 15 17 64 9 0 1 13 6 9 131 136 55 38 9 5 4 659 857 Rezija-Resia 111 148 8 6 44 43 30 65 1 - 13 6 8 48 61 135 92 10 5 3 478 512 Sv.Lenart-S.Leonardo 67 82 8 16 17 16 25 9 1 1 13 7 3 53 71 67 47 13 8 5 471 521 Sovodn je-Savogna 61 61 1 - 8 9 17 13 0 - 12 4 0 83 116 32 22 2 2 5 344 404 Špeter-S.Pietro al N. 175 216 20 48 37 34 35 35 4 1 50 28 15 104 122 167 132 5 7 5 637 751 Srednje-Stregna 32 54 5 13 5 5 22 4 0 - 8 5 3 66 95 21 11 5 2 6 261 321 Tavor jana-Torreano 323 358 12 21 28 16 67 32 18 4 29 14 12 101 105 150 120 21 11 1 608 738 Tipana-Taipana 146 152 3 16 27 16 12 33 1 - 32 10 5 29 72 52 55 9 7 10 335 416 Sku pno-Totale 2.055 2.571 159 252 422 361 698 588 32 17 333 183 113 956 1.378 1.553 1.224 178 112 49 7.087 8.157 ELEZIONI • m (Continuazione dalla 1a pag.) stri occhi: la DC perde due comuni proprio in queste Valli del Natisone poste a guardia, dal destino, di chissà che cosa! A Drenchia e Torreano hanno vinto le liste civiche, formazioni democratiche in cui ci sono uomini e forze che esprimono la volontà di rinnovare, anche dal punto di vista culturale, la propria realtà. Con una profonda riflessione sulle cose fatte e da farsi, c’è non solo una prospettiva politica nuova per la direzione della Comunità Montana delle Valli del Natisone, ma una immediata possibilità che il nuovo rapporto di forze (21 DC, 19 gli altri) può determinare: come minimo l’accettazione del dato di fatto e cioè di una presenza slovena cosciente. Nella DC si è aperta da anni una diaspora che oggi trova un suggello elettorale vistoso: gli elettori cattolici, trovata una linea di aggregazione nel Comitato sostenitore della candidatura dell'indipendente sloveno Ferruccio Clavora, cominciano ad abbandonare una DC insensibile al nuovo. Per questo l'affermazione di Clavora, primo non eletto nella lista del MF, rappresenta un elemento positivo. Altrettanto positivo è che un altro candidato sloveno, Giuseppe Blasetig, abbia conseguito un successo personale notevole come primo dei non eletti del PCI. Positivo è il sostanziale consolidamento delle liste di sinistra, con una buona affermazione del PSI, elemento portante del rinnovamento della Benečija. L'assessore Specogna si è confermato nella sua buona posizione, i consiglieri regionali sloveni (Bratina, Iskra e Štoka) delle altre provin-cie riprenderanno il loro posto. Gli sloveni partono quindi, dopo le elezioni, da posizioni nuove e più forti, nel- LE PREFERENZE DEI CANDIDATI LOCALI PREFERENCE DOMAČIH KANDIDATOV BLASETIG 1243 NOACCO 238 CLAVORA 778 VENOSI 27 SPECOGNA 9054 PAUSSA 173 BALLOCH 226 San Pietro al Natisone ANCHE LA FIERA CAMPIONARIA ALLA FESTA DEL PATRONO Nel quadro delle manifestazioni per la festa del patrono a S. Pietro al Natisone si è registrata quest’anno una novità: l’amministrazione comunale ha organizzato nei locali dell’ex collegio la prima fiera campionaria. All’inaugurazione della mostra erano presenti il sindaco Firmino Marinig, l'assessore comunale Giuseppe Blasetig, l’assessore regionale Romano Specogna, il presidente della Camera di commercio di Udine Gianni Bravo, il consigliere provinciale Paolo Petricig, il sindaco di Grimacco Fabio Bonini, il presidente della Comunità montana Giuseppe Chiuch, il presidente del comitato territoriale SKGZ (Unione economica culturale slovena) Viljem Černo, rappresentanti di partiti, di associazioni culturali ed un pubblico numeroso ed interessato. Nel suo intervento il sindaco Marinig ha tra l’altro detto: «La fiera di S. Pietro al Natisone vuole diventare punto di collegamento fra il Friuli-Venezia Giulia e la Slovenia. Noi vogliamo contribuire al progresso economico e culturale di tutto il territorio di confine che, per motivi storici e politici, per troppo tempo è stato trascurato». Per l’occasione è stato stampato un opuscolo illustrativo delle ditte, negozi ed artigiani che hanno presentato i loro prodotti alla fiera campionaria di S. Pietro. Fra questi i tubi in vetroresina prodotti dalla Veplas ed i serramenti in legno della Hobles, le due fabbriche a capitale misto italo-jugosla-vo della zona industriale di Azzida. L'opuscolo, con scritte in italiano, sloveno e tedesco, verrà distribuito alle fiere di Kranj (Jugoslavia) e Klagenfurt (Austria). Oltre alla fiera campionaria, la gente ha potuto assistere ad altre manifestazioni culturali. Nella palestra della scuola media si è avuta la premiazione del X concorso dialettale sloveno Moja Vas, di questo riferiamo in altra parte del giornale. Nei locali della scuola media è stata invece inaugurata una mostra «a due» dei pittori Altieri di Capriva e Komel di Nova Gorica, curata dal Centro studi Nediža e dall’Associazione Artisti della Bene-eia. Nella Beneška galerija ha avuto luogo la premiazione della 4. ex-tempore internazionale di pittura a cui hanno partecipato oltre settanta pittori friulani, sloveni e carinziani. All'inaugurazione delle due mostre hanno parlato Giuseppe Blasetig, Paolo Petricig e il critico d’arte Rener. Come si può vedere, gli organizzatori della festa si sono proposti non solo di rivitalizzare l’antica tradizione di S. Pietro al Natisone, ma anche di portare l’elemento nuovo dell’incontro fra la gente di confine. la comunità slovena della Benečija emergono dinamiche nuove che imporranno una riflessione alle forze politiche ed alle stesse organizzazioni culturali e politiche slovene: una riflessione speciale dovrà farla, crediamo, soprattutto la DC. VOLITVE . (Nadaljevanje s 1. strani) osebnosti: slovenska senatorka Jelka Gerbec, poslanca Fortuna in Baracetti (vsi predlagatelji dobrih predlogov za zaščito slovenske narodne skupnosti). Nadalje so bili izvoljeni senator Battello (Gorica), poslanec De Carli (Pordenon), in senator Castiglione (Videm); vsi imajo do nas dobra stališča. V Trstu so izvolili poslanca Colonija, v Vidmu pa Bres-sanija (oba KD), s katerima smo se pogostoma srečevali zaradi naših problemov. Krščanska demokracija (KD) je izgubila veliko glasov v Beneški Sloveniji in v Furlaniji, kjer so se naselili slovenski emigranti. Po naši sodbi je KD izgubila zato, ker je v njenih vrstah nastala skupina ljudi, ki ni zadovoljna z ultra-nacionalističnimi pozicijami, ki jih je vsililo v desno obrnjeno vodstvo. V volilni propagandi se je KD prepogosto spuščala v anahronistične in neumne trikoloristične manifestacije. Na odkritjih spomenikov, zborovanjih in okroglih mizah so Zardi, Mizau in drugi nastopali s protislovenskimi parolami iz petdesetih let, zaganjali so se proti zaščiti Slovencev in proti Osimskemu sporazumu. Rezultat? KD je izgubila dve občini prav vo tistih Nediških dolinah, ki naj bi jim usoda, kdo ve zakaj, prisodila vlogo obrambe pred kdo ve kakšno nevarnostjo. V Dreki in v Tavorjani sta zmagali krajevni listi, demokratični formaciji, ki jih sestavljajo takšni ljudje in sile, ki se borijo za kulturni in spošni napredek svojih krajev. Če dobro premislimo, prinaša volilni rezultat nove perspektive v vodenju Gorske skupnosti Nediških dolin. Spremenjen odnos med političnimi silami (KD 21, ostali 19 svetovalcev) dokazuje, da je v skupščini Gorske skuponosti močna narodno osveščena slovenska skupnost, ki jo bodo morali poslej bolje upoštevati. V krščanski demokraciji je nastaja skupina ljudi, ki je zabeležila velik volilni uspeh: katoliški volivci, ki so se združili v odboru, po-borniku neodvisnega kandidata Ferruccia Clavore, začenjajo zapuščati zaprto KD. Zaradi tega dejstva predstavlja uveljavitev Clavore, prvega neizvoljenega kandidata na listi MF, pomemben politični uspeh. Prav tako pozitivna je uveljavitev drugega slovenskega kandidata, Giuseppa Blasetiga, ki je prav tako prvi neizvoljeni kandidat za deželo na listi KPI. Spodbudna je splošna utrditev levičarskih list in v tem okviru napredovanje PSI, ki predstavlja pomemben faktor obnove Benečije. Ponovno je bil izvoljen deželni odbornik Romano Specogna, prav tako tudi slovenski kandidati iz Gorice in Trsta: Bratina, Iskra (KPI) in Štoka (SSk). Volitve so okrepile položaj Slovencev. V slovenski skupnosti v Benečiji prihaja do spodbudnega nastajanja novih subjektov, kar bo dalo misliti tako strankam, kakor tudi samim slovenskim kulturnim in političnim silam. Predvsem pa se bo nad tem stanjem morala razmisliti sama KD. Na velikem shodu slovenskih pevcev v Šentvidu pri Stični Pevski zbor «Rečan» že desetkrat zapel Izlet udeležencev tečaja slovenskega jezika Tri dni je manjkalo do začetka poletja, ko smo odpotovali iz naše lepe Rečanske doline z avtobusom na XIV. Tabor slovenskih pevskih zborov, ki je bil v nedeljo 19. junija 1983 v Šentvidu pri Stični, na Dolenjskem, ne daleč od Ljubljane. Od štirinajst taborov, je bil naš pevski zbor Rečan prisoten desetkrat. Tja ga je prvikrat in potem nadalje vodil njegov ustanovitelj don Rino Markič. Tisti dan, ko smo odpotovali iz Rečanske doline, da bi nastopili na 14. Taboru slovenskih pevskih zborov, je bilo lepo vreme. Tudi drugi dan, ko smo se udeležili velikega mimohoda pevcev in potem se vračali domov, nas je spremljalo sonce poletnega začetka. Manjkal nam je samo On: don Rino Markič, o katerem pišemo v drugem članku. Pevski zbori iz zamejstva (dva iz Koroške, eden iz Madžarske, trije iz Italije) smo nastopili v soboto, 18. Kot pišemo zgoraj je bil v nedeljo 19. junija v Šentvidu pri Stični, ne daleč od Ljubljane, že XIV. tabor slovenskih pevskiv zborov. Letos je tam nastopil že desetikrat pevski zbor «Rečan» po zaslugi njegovega ustanovitelja, pokojnega gospoda Rina Markiča. On je bil navezal z organizatorji prve stike in on je prvi peljal na tabor svoje pevce. Z njimi je nastopil osemkrat. Ga ni bilo lansko leto zaradi bolezni in ga ni bilo letos, ker ga ni več med nami. Vsem je manjkal, vsi smo občutili njegovo odsotnost, njegovo vedrost, milost in prisrčen smeh, poln življenja, ki ga ni več ... Izidor Predan je v soboto, 18. junija zvečer, po koncertu zamejskih pevskih zborov, ob njihovi prisotnosti ter navzočnosti družbenopolitičnih predstavnikov socialistične republike Slovenije, počastil spomin svojega nepozabnega prijatelja don Rina Markiča. «Smo srečni in veseli, da praznujemo z vami naš ma- Don Rino Marchig junija zvečer v nabiti dvorani. Vsi smo bili nagrajeni z velikimi aplavzi, posebno pa mi Beneški Slovenci, ki nas uspešno vodi naš dragi Antonio Qualizza. Pod njegovim vodstvom smo zapeli «Jest prosim muoc ljubezni», «O le pridi» in za zaključek «S strani Matajurja». V nedeljo, pred glavnim nastopom in pred svečanim govorom, je bil organiziran po središču Šentvida do tribune mimohod (sfilata) 210 pevskih zborov ali približno 8000 pevcev. To je nekaj velikega, ki vliva pogum v vsakega, posebno po v zamejske ga Slovenca. Daje dokaz, da Slovenci živimo in da hočemo živeti, poleg svojega tru-dopolnega dela, tudi pojoč. Osemtisoč pevcev iz tako majhne domovine, ah, kako smo veliki in močni! Niti velike dežele ne zmorejo nekaj takšnega. Mi pa moremo, zato, ker smo narod pesmi in ljubezni. Za narod in ljubezen bomo delali tudi naprej. li, a hkrati pomemben jubilej: deseti nastop na tem važnem in simpatičnem zborovanju pevcev iz matične Slovenije ter pevskih zborov iz slovenskega zamejstva», je rekel Predan. «Toda ob tej veseli ugotovitvi moramo prav nocoj tu izraziti našo globoko bol, našo žalost, da ni več med nami tistega, ki nas je prvikrat pripeljal v Šentvid, tistega, ki nas je večkrat vodil na to in druga srečanja, tistega, ki je ustanovil naš pevski zbor «Rečan», tistega, ki je dal našemu zboru dušo in življenje: don Rina Markiča. Don Rino Markič je bil človek z globoko zavedno beneško slovensko dušo, pošten mož, borec za naše človečanske, kulturne in narodnostne pravice, napreden duhovnik, vreden časti Bevkovega kaplana Martina Čedermaca. Za večno nas je zapustil 19. junija lanskega leta, prav tisti dan, ko smo mi tu nastopali in veseli peli med vami. Imel je samo 42 let. Zapustil nas je nenadoma, v času svoje največje ustvarjalnosti, v času, ko je bil najbolj potreben naši narodni skupnosti, v času, ko bi bil še lahko mnogo napravil za našo slovensko Benečijo in za naš še vedno preganjan slovenski rod. Za žalostno novico smo zvedeli, ko smo se vrnili domov tisto nesrečno nedejo lanskega junija. Reči, da nas je njegova prerana in nepričakovana smrt potrla je premalo. Bili smo obupani in smo se vprašali, če bomo še peli, ker smo zgubili svojega buditelja, navdihovalca, svojega pravega in pridnega pastirja. Ja, bili smo obupani, a smo se vseeno odločili, da Z izletom v naj lepše slovenske kraje — na Bled in v Bohinj — so se končali letošnji tečaji slovenskega jezika, ki so jih Zavod za slovensko izobraževanje in druga kulturna društva imeli v preteklem šolskem letu. Čeprav se marsikdo od tečajnikov izleta ni mogel udeležiti, se je zbralo lepo število ljudi, več kot petdeset, bomo peli naprej, ker je in mora biti pri nas slovenska pesem ponos, sporočilo mladim, da živi v naših dolinah slovenski narod. Pevski zbor «Rečan» vodi že več let Anton Qualizza iz Srednjega in je tudi nacoj nastopil pod njegovim vodstvom. Peli pa bomo naprej, ne samo zato, ker nam je všeč, ampak tudi zato, ker pri nas naša pesem osvešča duhove, ker nas spominja in spodbuja po našem pesniku Ivanu Trinku: «Oj tam, oj tam so bratje, oj tam so sestre mile, ki so me iz spanja dolgega zbudile». V nedeljo, 19. junija je bila ob. 11. uri na Lesah, kjer je več let opravljal svojo duhovniško službo in kjer je ustanovil naš pevski zbor «Rečan», maša zadušnica vv njegov spomin. Ob 19. uri zvečer pa so počastili njegov spomin v farni cerkvi Kosce, kjer je don Rino zaključil kot župnik svoje mlado pastirsko življenje. Pri somaševanju so se zbrali njegovi bivši sošolci in nekateri župniki iz naših dolin. Na svečano komemoracijo se je vrnil iz desetega nastopa iz Šentvida tudi njegov pevski zbor «Rečan», ki mu je zapel v cerkvi več pesmi, na grobu, kjer počiva večno življenje, pa so mu njegovi pevci zapeli «Vigred se povrne» in položili šopek rož, ki so jih dobili v poklon na koncertu v Šentvidu pri Stični. Kratko je bilo življenje gospoda Rina Markiča, a v svojem kratkem življenju nam je mnogo (puno) ustvaril. Naučil nas je ljubiti našo pesem, naš jezik, našo kulturo, naše doline, našo zemljo. Zato mu bomo za večno hvaležni. ki so se z avtobusom podali na programirano pot. Nekaj zamudnikov je žal moralo ostati doma, ker so se prijavili takrat, ko je bil avtobus že poln. Prišli pa so iz Čedada, Špetra, Svetega Lenarta, Grmeka, Podbonesca, Ti-pane, Barda in še od kod. Topel dan nas je spremljal na poti do Trbiža in naprej čez mejo pri Beli peči, skozi Rateče, Kranjsko goro, Jsenice naravnost k Bohinjskemu jezeru, kjer smo se po kratki, a strmi poti dvignili peš do slapa Savice, ki je ena najpomembnejših znamenitosti v Bohinjskem kotu. Divja, neomadeževana narava je prevzela vsakogar. Po sprehodu je vsem teknilo odlično kosilo, ki so nam ga pripravili v penzionu Rožič v Ribčevem lazu, le dober streljaj od jezera: pokusili smo bohinjski sir in se nato spopadli z najrazličnejšimi mesnimi jedmi, ki so jih le najbolj pogumni lahko pospravili do konca. Po odličnem in tako obilnem kosilu je prijal počitek v senci in sprehod ob jezeru in še prehitro je bilo treba na Bled. Tu se je večina izletnikov odločila za to, da gredo s čolnom na otok sredi jezera, marsikdo je tudi povlekel vrv zvona in si kaj zaželel, kajti pravijo, da se take želje uresničijo. Žal je zaradi stiske s časom odpadel ogled Prešernove rojstve hiše v Vrbi, pa tudi po večerji v Nemah so se izletniki zaradi pozne ure lahko le nekajkrat zavrteli ob zvokih harmonike. ž. V soboto 4. junija, se je z nastopom pri klavirju, s harmoniko in kitaro zaključilo letošnje šolsko leto glasbene šole v Petjagu. Ob tej priložnosti je pred starši in številnim občinstvom nastopilo trideset učencev, ki jih v svet glasbe u-vajajo profesor Nino Speco-gna, mojster Antonio Qualizza, prof. Ničla Baschino in prof. Neva Kažič. Izvajali so dela Beethovna, Griega, Hàn-dla, Hindemitha in drugih ter pokazali velik tehnični in u-metniški napredek. Prof. Pavel Petričič je ob tej priložnosti pozdravil v imenu študijskega centra Ne-diža, ki je skupaj s tržaško Glasbeno matico organiziral glasbeno šolo in hkrati izrazil željo, da bi se šola lahko čim-prej preselila v ustreznejše prostore. Učitelji in učenci bi po nje- MOJA VAS JE ZRASLA ! (Nadaljevanje s 1. strani) tergovine (butige), občine, kulturne an športne društva iz naših dolinah, iz okolja Čedada, iz Vidma, Gorice, Tarsta. Vsak otrok je imeu njega regal, njega diploma, brošurco Vartac an majco z napisom Moja Vas. Regal je vdobila tudi Andreina Trusgnaeh iz Garmaka. Se more lahko reč de Andreina je zrasla z Mojo vas. Začela je kar je imiela 12 liet, an vsako lieto je pošjala ki za tel natečaj. Na fešto nie mu manjkat Checco ki, skupaj z Anito Tomasetig an z njega komplešam, je za-pieu an par piesmi. Potlé so bli tudi diškorš. V imenu občinske uprave špietra je preguorila Bruna Dorbolò Strazzolini. Jala je, de take manifeštacjone kuk je «Moja vas» so potriebne za življenje naše lokalne kulture, Organizatorje tega konkorša je pohvalu predsednik deželnega sveta Mario Colli. Jau je, med drugimi rečmi, de tudi «Moja vas» pomaga kieki v boju za ohranitev an razvoj naše slovenske skupnosti. Abina-na natečaju «Moja vas» je bla tudi nagrada «Laštra landarske banke». Parvo jo je vdobiu Roman Firmani za njega liep roman «L’ultima valle - Zadnja dolina». Drugo Laštro pa je vdobiu Milko Matičetov za die-lo, ki je napravu an napra-vja v raziskovanju (ricerca) ljudske kulture Slovencev v videmski pokrajini. Lahko diemo, de vsi so šli veselo damu an vsi se že napravjajo za drugo lieto, za XI. Moja vas. SEJEM . (Nadaljevanje s 1. strani) Stu. V prostorih srednje šole so odprli razstavo slikarjev Al-tierija iz Gorice in Komela iz Nove Gorice, dveh slikarjev sosedov, ki sta s skupno razstavo simbolizirala prijateljstvo med Italijani in Slovenci. Na otvoritvi razstave so govorili Paolo Petricig, Giuseppe Blasetig in likovni kritik Milko Rener. Štiridnevni vzorčni sejem, ki je potekal v lepem vremenu, kar je tudi dober znak (doslej je za praznik sv. Petra vedno deževalo) si je ogledalo lepo število prebivalcev Nediških dolin. govih besedah tako lahko še povečali svoj prispevek h kulturnemu razvoju Nediških dolin, posebno na področju Glasbene vzgoje kot dopolnila šolskemu delu. "MOJA VAS,, (Continuazione dalla 1a pag.) Natisone per la premiazione. Tutti sono tornati a casa con il proprio regaio. Per questo hanno contribuito ditte, negozi, enti (comuni, provincia...), associazioni delle Valli del Natisone, del cividalese, Udine, Gorizia, Trieste. Abbinato al concorso Moja Vas il premio «Lastra della banca di Antro». La prima è stata assegnata a Roman Firmari per il romanzo « L’ ultima valle » («Zadnja dolina» nell’edizione slovena). La seconda Lastra è stata invece assegnata allo studioso Milko Matičetov per il lavoro di ricerca che ha svolto e che sta svolgendo sulle tradizioni culturali degli Sloveni della provincia di U-dine. Fašistične provokacije v Trstu Mednarodne konservativne sile so v ofenzivi. Povezali so se nekdanji in sedanji fašisti, nacisti, ustaši in kujejo načrte, da bi zaustavili težnjo narodov po svobodi in pravičnosti. V naših krajih so to vlogo prevzeli nekdanji in sedanji fašisti, zakleti sovražniki Slovencev in prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Posebno grobe in agresivne so se te sile pokazale na Tržaškem. Neofašisti so izkoristili volilno propagando in začeli uprizarjati škvadristične pohode v slovenske vasi v okolici Trsta, kjer so mazali partizanske spomenike in fizično napadali naše ljudi, blatili Jugoslavijo in spomin predsednika Tita. Ob podpori vse protifašistične in demokratične javnosti so naši ljudje dostojno odgovorili na te provokacije. Priredili so protifašistična zborovanja in obsodili poskuse netenja nacionalizma in spodkopavanja prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Organizirali so se in ponoči varovali spomenike, da jih škvadristi ne bi pomazali. Tako so ravnali zato, ker policija ni storila svoje dolžnosti. Neofašistične provokacije so obsodile demokratične stranke, Solidarnost s~ Slovenci v Italiji in njihovim bojem za obstoj in razvoj pa so izrazili tudi Slovenci v Italiji in njihovim bojem za obstoj in razvoj pa so izrazili tudi Slovenci v Jugoslaviji. vSt?'rbene *>et*aga mec* nast°Pu na letošnji zaključni prireditvi Oto prvi obletnici prerane smrti Don Dino Martič počaščen na velikem zhnravanju pevskih zborov v Šentvidu, na lesah in Kosci Uspešen zaključek Glasbene šole v Petjagu CALCIO Nessuna sorpresa, riconfermato Angelo Specogna! CICLISMO II Come era ovvio, non si sono avute sorprese nell'assemblea delVUnione sporti■> va Valnatisone. Dopo aver ascoltato la relazione morale e finanziaria della società, che nonostante T<(amara» retrocessione è da conside- Angelo Specogna, «presidentissimo della Valnatisone». TORNEO DI CAMPEGLIO Cat. « Pulcini » - 3/4 posto Valnatisone - Serenissima 0-0 (4-3 dopo i calci di rigore) TORNEO NOTTURNO «Trofeo Casa del Miele» FINALE Cividalese - Valnatisone 4-5 Siamo ormai alle ultimissime battute del calcio giocato dai pulcini della Valnatisone, che si stanno comportando egregiamente. Dopo la bella affermazione nel torneo di Campeglio dove è stato premiato Cristian Mulloni quale miglior giocatore dagli allenatori delle squadre partecipanti, la bella vittoria ottenuta sul campetto del convitto sulla Cividalese. Il trofeo «Casa del Miele», che lo sportivissimo Gigi Nardini ha voluto mettere in palio, è così stato conquistato meritatamente dai «rampolli» di Enzo Bernard. In occasione della finalissima del torneo dei Bar «trofeo Grassi Sport», ci sarà la rivincita, con in palio un altro trofeo e pensiamo che questa volta molti genitori, che per diversi motivi non hanno potuto seguire i propri figli, saranno presenti. rarsi positiva, i soci presenti hanno eletto il consiglio direttivo per il biennio 1983-1985. Sono risultati eletti: Beuzer Giovanni, Blasutig Franco, Cicuttini Milvia, Fi-laoro Leopoldo, Manzini Tiziano, Massera Elena, Mo-reale Sergio, Specogna Angelo, Straulino Luigi, Pittioni Giancarlo, Bergnach Giuseppe, Cignacco Rino, Zuiz Giuseppe, Borgnolo Franco, Bar-dus Mario, Pinatto Aldo, Costaperaria Elia, Bordon Claudio, Crudi Tiziano, Bla-setig Alberto, Fiorentini Serafino, Coren Bruno, Stur am Aldo, Clavora Ferruccio, Domeniš Claudio, Birtig Renzo, Caffi Paolo. Hanno rinunciato alla carica: Co- staperaria, Domeniš, Crudi, Bordon, Caffi, Clavora. Gli eletti hanno eletto il presidente ed il vice che sono risultati riconfermati Angelo Specogna e Milvia Cicuttini. La premiazione di Cristian Mulloni. Mi dimenticavo, ma devo segnalare la magnifica prova di Simone Vogrig, che da ala si è trasformato portiere eseguendo interventi applaudi-tissimi dal numeroso pubblico presente (ha sostituito i portieri titolari degnamente). ULTIMA ORA Gli allenatori per la stagione 1983/84 dell’ U.S. Valnatisone sono: Beltrame (ex Manzanese) 1‘ squadra ; Vida Nereo (ex Sangiorgina, già Valnatisone) Giovanissimi e Under 19; Bernard Enzo (riconfermato) Esordienti & Pulcini. La notizia mi è stata data in anteprima da Angelo Specogna, venerdì 1 luglio alle premiazioni dei trofei «Gazzettino». (C.P.) 2a coppa CITTA’ DI S. PIETRO AL NATISONE,, L’arrivo vittorioso di Flavio Milan. Con la solita impeccabile organizzazione dell'Unione ciclisti Cividalesi si è disputato a S. Pietro, nell’ambito dei festeggiamenti, la 2.a coppa Città di S. Pietro. Alla gara hanno preso il via sessantadue concorrenti della categoria esordienti, che hanno dato battaglia senza esclusione di sorprese; alla fine è risultato meritatamente vincitore Flavio Milan della Buiese, che ha battuto allo sprint una trentina di compagni di fuga. Alla premiazione, oltre allo «staff» del presidente cav. Bruno Beuzer, il sindaco di S. Pietro Marinig. Ordine di arrivo: 1. Flavio Milan (Buiese) che compie i 43 km. in 1 h 14’, alla media di 34,865; 2. Simone Calliga-ro (Ped. Manzanese); 3. Paolo Pasut (Ped. Sanvitese); 4. Massimiliano Zoccolan (Ped. Sinvitese). 5. Paolo Favot (La Puiese); 30. Stefano Osgnach (U.C. Cividalesi). Ha conquistato il titolo per società il Pedale Sanvitese al quale è andato il trofeo del Comune di S. Pietro, alla U.C.C. Marmi Oliva di Capri-va il trofeo Macellerie Beuzer, alla terza classificata G.S. Caneva il trofeo U.C. Cividalesi. » 2° TROFEO COMUNITÀ’ MONTANA VALLI DEL NATISONE,, Il cav. Bruno Beuzer con a fianco il presidente dei K.K. Soča Ivo Krajnik, con sullo sfondo il d.s. Bruno Bellina. Le manifestazioni e gli avvenimenti che si sono verificati numerosi in questi giorni, necessitano di spazio che purtroppo in questo numero non è sufficiente. Ci riproponiamo di prenderli in esame nei prossimi numeri del giornale. A distanza di un anno si è disputato il secondo trofeo «Comunità Montana Valli del Natisone» e a differenza della prima edizione una bella giornata ha reso più spettacolare la gara. La parte del «leone» l’ha fatta la K.K. Soča che ha conquistato con settantadue punti il trofeo. Lo squadrone di Caporetto nelle categorie cadetti e debuttanti, mentre la vittoria singola è stata di Fulvio Cussigh dell’U.C. Cividalesi, Andrej Cimprič nei debuttanti, Valoppi Eugenio del G.S. Vet, nei veterani, Paravano Rinaldo nella categoria gentlemen. Alle premiazioni svoltesi nel parco festeggiamenti, erano presenti il sindaco di S. Pietro al Natisone Marinig, il presidente della Comunità Montana Chiuch, il consigliere provinciale Melissa,, il vice sindaco Adami, il presidente della Valnatisone Angelo Specogna, il presidente dell'U.C. Cividalesi cav. Bruno Beuzer, il direttore sportivo Bruno Bellina; molto apprezzato l’intervento del presidente del K.K. Soča Ivo Krajnik, il quale ha voluto ringraziare gli organizzatori e le autorità presenti dando appuntamento a tutti per la dividale - Kobarid. (C.P.) KAKO VLADIMIR PREDAN GLEDA NA ŠPORTNO ŽIVLJENJE V BENEČIJI (PREDAN JE VRATAR V EKIPI SAVOGNESE) Romeo Clodig consegna una targa di riconoscimento all'allenatore degli «esordienti» e «pulcini» deila Valnatisone Enzo Bernard. Vp. Vladimir, ti si se začel baviti s športom že v Dijaškem domu v Gorici, kaj se spomniš na tista leta in s čim si se najraje bavil? Odg. Res je, da sem se začel baviti s športom že v slovenskem Dijaškem domu v Gorici. Naš Dijaški dom je bil po mojem s športnimi strukturami in napravami bolje opremljen od drugih zavodov za dijake. Spominjam se, da je že takrat razpolagal z igriščem za odbojko, kjer se je lahko igralo tudi druge športne discipline: rokomet, košarko, nogomet in drugo. V Domu smo imeli na razpolago dve mizi za igranje namiznega tenisa. Ko sem bil zadnje leto v Gorici je prihajal v dom vsako sredo inštruktor za karaté, za tiste, ki so se hoteli spoznati in udejstvovati v tem športu. Seveda, že takrat je bila moja športna strast nogomet, čeprav sem z zadovoljstvom prakticiral vse zgoraj omenjene športne panoge. Vp. Sedaj pa igraš nogomet v Benečiji? S kom, koliko let... Odg. Sedaj igram nogomet v Benečiji in sicer z ekipo 2. kategorije, točneje s Savo-gnese, to je ekipa občine Sovodnje. V ekipi sem vratar in to je tretje leto, ki igram v tej ekipi. Prej sem igral šest let v Špetru Slovenov, v e-kipi «Valnatisone». V p. Kakšne so možnosti vaše ekipe? Odg. Naravno je, da je naša največja ambicija preiti iz druge v prvo kategorijo. Lansko leto se nam to ni posrečilo za eno samo točko, medtem ko je za nas letošnja športna sezona, leto uravnavanja, je na šestem mestu v lestvici. Po zadnjih vesteh lahko sklepam, da ima «Savognese» resne namene, da se ojači in da doseže promocijo. Vp. Kaj pa ambient? Ga sestavljajo samo mladi Benečani, ali je pogovorni je-zik beneški itd... Odg. Ambient v Sovodnjah je eden izmed najboljših, posebno kar se tiče navezanosti na domačo ekipo. Sovodenj ci so znani kot najboljši navijači in ljubijo svoje igralce. Ker ima občina Sovodnje samo nogometno ekipo in ker se ne prakticira drugih športnih disciplin, spremlja z velikim ponosom ekipo, ki jih predstavlja v pokrajini. Vsem svetujem, da naj ne nihče govori slabo o naši ekipi na področju občine Sovodnje. Lahko naleti na nepredvidene reakcije! E-kipi sledijo z entuzjazmom ne samo mladi, temveč tudi priletni in stari možje in prav tako tudi žene. Nastal je že rek: «Če igra "Savognese”, se lahko v Sovodnjah krade». Ekipa je večinoma sestavljena iz mladih domačih igralcev in je naravno, da je jezik, ki ga govorimo med sa- bo, naš slovenski dialekt, listo velja za naše podpornike in navijače. Ne morem zamolčati dejstva, da v časih, ko igramo s kakšno furlansko ekipo, padajo žalitve na nas in na račun našega jezika. In prav zaradi tega se trudimo tako igralci kakor vodstvo, da se vedno bolj izpopolnjujemo, izboljšujemo, da s tem dokažemo našim nasprotnikom, da so «Sclav» kakor oni imenujejo nas Slovence — bolj olikani in da znajo igrati nogomet morda bolje kot oni. V resnici je že nekaj let od tega, da je sma-trana «Savognese» ena izmed velikih v drugi kategoriji. Začeli so se nas bati in spoštovati in več kot kakšen furlanski igralec — morda tudi takšen, ki nas je do včeraj psov al s «Sclav» — bi rad igral v naši eipi. V p. Misliš, da bi se dalo v Benečiji še dodatno razvijati šport (na splošno) tudi v okviru beneško — slovenskih organizaciji? Odg. Mislim, da v Benečiji, ne samo, da bi se moglo razviti na splošno vse športne panoge, ampak da je to nujno potrebno. Sem prepričan, da bi bila množična udeležba. Toda sedaj v vseh naših dolinah imamo na razpolago samo tri telovadnice in eno samo igrišče za tenis in da prideš do nje, moraš napraviti prošnjo vsaj teden dni prej. Današnji dan mladina lepo pozna probleme naše Bene- čije, zato sem prepričan, ds bi se lahko poglobilo vpra šanje za ustanovitev nekt športne zveze s strani slo venskih organizacij, ki ob stajajo in delujejo v Benešk: Sloveniji, a največji proble mi in težave bi bile ekonomskega, odnosno finančneg£ značaja, ker je danes potreb no mnogo sredstev, mnoge denarja za vzdrževanje šport nih ekip ter postavitev ir vzdrževanje športnih struk tur. Po drugi strani pa m: se zdi, da smo kot slovenske organizacije na tem podro čju mnogo zamudili. Na koncu naj povem še moje osebno mnenje o spor tu, ki pa ni tako osebno Šport pomaga telesnemu ir duševnemu zdravju človeka; združuje mlade ljudi, jih za bava, jih vodi k diskusiji, 1 dialogu, torej ih zaposljuje in jih responsabilizira. Za to sem prepričan, da bi še vedno moglo odpreti dobre organizirano naše športne združenje vrata še drugirr problemom, ki so v določe nih krogih in vaseh še vedne zatemljeni še danes tabù. Sedmega avgusta letos borr dopolnil 24 let. Rodil sem se v Čedadu, ker mame dane; ne rodijo doma. Svojo ra no mladost sem preživel e občini Grmek in v Dijašken domu v Gorici in Trstu, se daj pa stanujem v Dolenj Mersi — občina Št. Lenart Delam v gradbeništvu v Vid mu kot prevoznik gradbene ga materiala z neko furlan sko firmo. Večkrat sem od šoten zdoma teden dni. GRMEK manzan gorenje bardo Tri veselice u Štefanovi družini Na dan 4. novembra 1982 se je rodila u čedajskem špi-talu Cristina Lucia Predan. Nje tata je Mario Štefanu iz Gorenjega Barda, ki ima znano butigo pohištva u S. Giovanni al Natisone, mama pa lepa Lucia iz Manzana. Cristina Lucia je dobila na svetu lepo sestrico Miche-lo an sada gobadvje arju-jeta mami in tatu: «Nu, dajta, hitro nam dajta adnega bratraca!». Mi smo prepričani, da bota tata Mario an mama Lucia uslišala prošnjo dveh sestric. Pa tuole ni še vse! Na dan 7. februarja sta praznovala 35 let svoje poroke Bepič Štefanu (Giuseppe Predan) in Clementina Vogrig (Klema Vanacova), oba iz Gorenjega Barda - tata in mama, tistega Marja, ki je tata dveh čičic: Michele in Cristine Lucie. Pa ni še zadost. Glih na dan 7. februarja letos sta z Bepcijam in Clemo praznovala no malo obivno ljet skupnega življenja tudi Bep-ciu brat Doric in njega le- V Novem Matajurju smo že pisali, da poteka letos 120. let, od kar je naš pesnik in buditelj Ivan Trinko zagledal luč sveta v Trčmu-nu. Mons. Angelo Cracina nam je posredoval zgodovinsko fotografijo, ki jo prav radi objavljamo. Fotografija je bila posneta dne 27. januarja 1953 leta v Trčmunu, ob 90. rojstnem dnevu Ivana Trin-ka. In tu vam predstavimo gospode, ki so na njej. V prvi vrsti od leve proti desni čepijo: don Chiacig, don Cernet, don Blasutto, don Jaculin, don Cernoia in don Cracina. V drugi vrsti, stoje, od leve proti desni: don Cuffolo, don Gujon, don Qualizza, mons. Trinko, don Laurencig, don Birtig in don Cramaro. pa žena Adele Drečinova iz Lombaja, a o telih dvjeh bomo pisali hletu, če ne bo prej kaj posebnega. Za sada voščimo Klem an Bepcju puno let zdravega an veselega življenja; puno let zdravega an veselega življenja Micheli in Cristini in vsem navuodam an ne-čam, ki so se rodili an se bojo še rodili u teli simpatični Štefanovi družini iz Gorenjega Barda, ki sada živi u Manzane. (Na fotografiji vidimo malo Cristino Lucio na krstu. Na levi je botra-nuna Nila Ruttar iz Gorenjega Barda, za njo je mama Lucia, ki drži svoje dete v naročju, tata Mario ne vemo, kaj želi povedat s svojim «certifikatom» v roki, nunac Mario Vogrig pa se zdi, da doklada sou, ki je potrebna par karstu. Ko je bla posneta fotografija, je biu duhovnik že opravu njega sveto djelo). KONAUC Je že 19 liet, odkar gor par Konauc se na rodian o-trok! Zatua, kar v sredo 22. junija se je u čedajskem špitalu rodil Nicola, smo bli vsi vesel. Ljep puobic je prvi sin Sandre Loszach iz Topolo- Dva laika v sredi sta, na Trinkovi desni, dr. Besednjak, ustanovitelj Novega lista v Trstu, na Trinkovi levi pa inž. Rustja, ravnatelj Katoliške knjigarne v Gorici. Od tistih, ki so na fotografiji jih je s Trinkom vred osem zapustilo ta svet: Chiacig, Cernoia, Cuffolo, Besednjak, Qualizza, Trinko, Rustja in Cramaro. Ob tisti priložnosti, trideset let od tega, je zapel tudi Mons. Cracina, po vzgledu svojega učitelja. Gotovo so bili vsi prepričani, da Trin-ka najbolj razveselijo s pristno domačo poezijo, s katero se mu dokaže, da ni zastonj učil in sejal. Tu spodaj rade volje objavljamo odo, ki jo je bil don Cracina napisal za 90. rojstni dan Ivana Trinka. vega in Romeo Trusgnach iz Konauca. Mali Nicola je prvi puob po 27. ljet, zadnji je biu pru njega tata Romeo, saj v telih ljetah so se rodile gor par Konauc same tri čiče. Malemu puobču, ki bo živel gor par Konauc želmo vse dobre v dugim življenju. SEUCE Za venčno nas je zapustila Toninca Tonhova Po dugem tarpljenju je zapustila tale svet Antonia Vogrig - udova Bucovaz -Toninca Tonhova po domače. Imela je 68 ljet. Rodila se je u štengarjovi družini u Seucu 12-1-1915. Umarla je u čedajskem špitalu. Nje pogreb je biu u pandiejak 20. junija dopudne na Lje-sah. Naj gre družini in žlah-ti naša tolažba. PODHOSTNE Umarla je Basilia Podho-ščanova. žalostna novica se je na naglim raztresla po vsim grmiškem komunu in drugot kot je bla poznana. Tisti žalostni dan, petak 3. junija, je ranka Basilia kot po navadi šla za svojim dje-lom, vrnila se je preča damu zak nje stala dobro, popu-dan pa je na naglim zmanka la pred očmi moža Vicenca in sina Danila, ki nič ji nie-so mogli pomagat. Imiela je 70 ljet. Rojena je bla v Matiovi družin v Hostnim, poročila je Podhoščanovega Vicenca in mu porodila pet otruok. Puno je pretarpiela vsega, narbuj veliko žalost je mie-la ob izgubi dragega sina, ki šele mlad ji je umaru u Frančiji. Nje velik pogreb je biu na Ljesah v nedeljo 5. junija, puno ljudi ji je par-šlo dajat zadnji pozdrav. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. ODA Pred vami se stavljam slovensko pojoč, 'no pesem napravljam, a šibka m’je moč... Književno slovenščino prav malo poznàm, naučil sem se sam. Zatorej če storim že kako napako, če težko govorim, no, čudno ni tako... ni meni ni sram, jaz krivde ne nosim, prostite, Vas prosim! Al 'kaj mene gani da pojem takole, v viži neznani, učenec brez šole? Ker vi ste mi dali presijani navzor, gospod Profesor. Začeli ste sami Vi tudi takò, le s svojmi žrtvami ste učili roko. Oh narod Vam mora čestitke podat, slavni avtodidat! Vi mene zbudili iz sramnega spanja, Vi mene vabili na pot tega znanje. Če ljubim slovenski, če kaj ga poznam, hvaležen sem Vam! Prav rad bi še tekel kar ravno naprej in jaz bi vam rekel, še mnogo in marskej, a nuza mi pravi: Ne delaj pretvar! Sa's’ spraznil slovar... Oh Bog naj Vas živi še dolgo nadalje! Oh Bog ljubeznivi naj hrani Vam zdravlje in naši deželi naj milo novi le može kot Vi. Angelo Cracina UČJA’ (Uccea) Na Rozajanski zemjè, na-dejo duanaist dnuu junja vlika segra je se oglasila pod nebo anu sveselela učarsko vas. Da vi jasno vedita da ke se nalaža Učja: «Mala vasi-sa ziz hišice ristrantane po brega, po klanca od gore Kiline anu Uarde, za 8 Km. To počnua ta par Tamoro anu Cocou plas dardo na kunfin te Buški (Slovenski), od 600-1000 visoko od mu-rja. Use tako lépo spltenò tanti zelene traunike anu goz-dè, ke duh od človeka samo slatko pašijo. Usei nur leti, usei ta di za St. Antuni ke uarje i to vas, jasno vidimo nu čujamo da Učja anu Učarje so ščilč živi na starin dumo. Vlika segra je bila i ti din; zuonavi so se glaseli po go-ramin. Vlika miša je bila peta anu jero je rekal: «da samo srce rasti ko vidi bra-tre Rozajanske, Furlanske Slovenske uezane na okroglo za jti din». Tami tuliko Zdjelo se je, da je on navaden petjar, kot puno drugih tist, ki je ankrat paršu u gorsko vas in prosu za prenočišče, za obnuoč. Ne, ni biu tak kot drugi. Kar je on prosu, je bluo uslišano. Tale petjar je šu u gorski vasi od hiše do hiše, a na-žalost, obedan ga ni teu sprejet pod streho za obnoč. Obupan je paršu že na konac vasi, ko je zagledu pred sabo lepo hišo, veliko vilo. «Aha — je pomislu — tle se ne bojo izgovarjal, da ujemajo prostora. Hiša je velika in velik je hljeu, ki je u naspruotni strani». Šu je prosit še u tole hišo, a gospodinja se je pokazala še manj prijazna in buj tar-dega srca kot druge ženske po vasi. Zapodila ga je iz hiše brez vsakega usmiljenja. «Kam bom šu spat?» se je uprašu in šu žalostno naprej, a ko je prehodu samuo nekaj metrov je zagledu na njegovi desni majhno bajtico, ki je bla zlo kumarna, buj podobna zajčjemu hlev-čičiju, al pa kakošnjaku, kot pa hišici. Da pa je bla hišica, ki so stanovali notar ljudje, je zastopu potem, ko je zagledu na pragu staro ženico. «Tudi tle popravam, saj mi je že znano, da so ubogi ljudje buj dobrega sarca kot te bogati». Stopu je pred bajto in po-prosu ženico: «Oh, vi, dobrotljiva in usmiljena mati, al bi me lahko sparjeli pod streho za obnoč?». karje, judi so bile autorità od Komuna Rozajanskaga Enzo anu Gino Lettig, Aldo Madotto anu Bratri na meje Černo, Del Medico. Pa stari citirauci ke pa-tardun lit zuonijo citiro i ti din, žiuo rozajansko muziko so oglasili anu gruppo Folkloristiko stari ples je pokazal. Itako, tami muziko anu den ples, pitilinavi na uohula so se pikli, ser anu rugaci ti domači so bili za usakaga. Vlika polenta na kutlii je samo gela da jeme; Župnijski list Med Nami, ki izhaja v Terski dolini, je obljavil program verske prireditve dne 29. maja v narečju, ki se govori v tej dolini. Takale so zapisali: Zberimo se par sveti trojici za ke nebeški Buoh u nas varvi pred hudim anu u nam poživi tou dobroti. Božja besjeda bo povese- Prav rade volje, a kam naj vas spravim, kam naj vas lo-žim, njemam ne pasteje, ne hleva, ne senika ne šupe. Tle je vse, kar vidite!» je pokazala po kumarni hiši, ki je bluo videt povsjerode špranje in razpoke. «Mene je zadost, da imam streho nad glavo, sai sem navajen tarpjet!» ji je jau. No oknu je pokuku mali otrok, ki je imeu takuo mili obraz, da petjar ni biu še videu tajšnega v svojem življenju. «Če čjete spat pod šten-gam u hiši, drugega prostora ni. Bojim pa se, da vam bo mraz in da vas bo u glavo tiščalo. Jezus, Marija, tudi darvi ni, da bi potikala na ognjišču. «Zame bo dobro pod šten-gam, Buoh vam Ioni in Buoh vam daj zdravje za vse vaše življenje. Mraza mi ne bo, tudi tiščalo me ne bo, saj bom dau pod glavo žaki z moko!» je pokazu na harbat, sneu žaki in poluožu na tla. Šli so u hišo, kjer ga je otrok lepuo pozdraven. Use-denli so se okuole ognjišča, kjer sta gorjela skupaj dva kumarna kropca, pod pepela, pa je bluo nekaj skarbno pokritega. «Čigav je pa tale Ijepi otrok s takuo milim obrazom?» je povprašu staro ženico, potem pa njega: Ka-kuo se imenuješ? Kakuo te kličejo?». «Ivo!» je prijazno odgovo-riu puobič, ki je imeu 5 ljet. «On je vse zame, vse, kar anu nahejta da uan ričij: «Da pa putokavi i ti din ni ni so meli uadè, ma samo vino za pomladet anu za zabit toho od i te vasè. Ziz srcon zahualimo anu pohualimo Učarje ka ni so tako lepo pokazali nu oglasili na svit da ni so ščilč živi, pa če Ukavi ke sidijo na jauravin skanja so tako hluhi za ne pomagat, za no pot anu za no bogatijo od dne take lipe vasč Na uaša Silvana Paletti lila anu ozdravila naše sar-ce. Buoh nas bo posvetil svete luči anu nam bo dal pijače dobrega živinja. Zatu pohitimo, tei dobri pastirji tou Betlem, ta naši sveti trojici za parjeti kruh živinja anu za posvetiti našo pot pred nami. mi je ostalo». Je žalostno potožila stara mati in iz oči so ji padle dve debele suze in ko se jih je z vjertuhan obrisala, je začela pripovedovat: «Mož mi je umaru, ko sem bla še mlada, takuo da sem že nad 30 ljet udova. Imjela sem hči, ki je bla takuo Ijepa, da jo ni bluo takuo Ijepe na svjetu. Ni bla pa samuo Ijepa, bla je tudi pametna, imjela je glavo na vratu, kot se temu pravi po kumetuško. Nje lepoto in pamet so vsi hvalili. Imjela je puno snubaču, a z nobenim se ni rjesno ložla, zatuo, ker je zastopila, da hodijo h nji, zavojo nje lepote, ne pa zatuo, da bi jo poročili, ker je bla revnega stanu. Nazadnjo, ko je imjela že 24 ljet kaj se ni sparala z njekim lum-pam iz doline! Ne vjem, ali je bla Božja volja ali jo je hudič premotil. Že ko si ga pogledu u oči, si zastopu, da ni nič dobrega z njim. Ist sem ji branila, pa nič ni pomagalo. Poročila ga je kmalu po poroki je on odšu u Ameriko in se ni več oglasu. Hčerka Iva — takuo se je imenova la — je umarla na porodu in pustila tuole djete, tole samoto tle, ki je — kot sem vam že poviedala — vse zame. Dali smo mu ime Ivo v spomin njega name». Spet so se materi usule su-ze iz oči in spet si jih je obarisala u stari vjertuh. (Nadaljevanje prihodnjič) Zgodovinska fotografija ob 90. letnici pesnika Ivana Trinka FOGLIO INTERPARROCCHIALE di» Proanid, Brezje, Tipana, Viakoréa, Vizònt, Zavarh, Bardo, Tar, Podbardo. PISE P ET AR MATAJURAC Kakuo je Nemec iznajdu (inventù) pivo Parvo Sveto obhajilo v Kosci in voščila strica kolonela Od leve proti desni: Anna Bernich, Simona Tomasetig, Lara Tomasetig, Tiziana Rudi, Oriana Tomasetig. V nedeljo 15 maja je bluo par parvim Svetim obhajilu v Kosci pet otruok: vse same lepe čičice. Med njimi je bla tudi Anna Bernich-Peče-nova po domače. Za tole lepo parložnost ji je zluožu poezijo u treh jezikih nje stric-kolonel v rezervi Guido Barčanu iz Dolenjanega. Kot vidite, je pesem napisana v italijanščini, furlan-ščini in slovenščini. Guido je že zaslovel kot ljudski (popolar) pesnik (poet), saj sklada za vsak Senjam beneških pesmi na Lesah res vredne, pomembne in simpatične pesmi. Ko bote prebrali tole poe-zijo-voščila, tisti, ki ga poznate, porčeta: «Samuo on more an zna narest kiek taj-šnega! ». PER ANNA Da tre giorni le campane stan suonando tutte l'ore é suon di primavera, di letizia e d'amore. A l'é stat che starnatine, cun in man la cjandelute, dutis blancis cinc frutinis e son ladis te glesiute. Kadar prišle u cerkev Kosce pred oltar odstavle rožce, da dobile so darilo za to Prvo Obhajilo. Anche tu, o cara Anna, questo dono hai avuto, cantan gli Angeli Osanna a Gesù or ricevuto. Viod di jessi simpri bièle e ancje buine come vué, cussi simpri la to stéle lusirà in cTI par te. Tista zvezda bo danica ki na nebu vandra sama kot na licu ji bla suzica ki sta imela tata in mama. zio-barbe-stric Guido Cosizza, 15.5.83 SV. LENART - AŽLA V nedeljo 12. junija sta se v cjerkvi Sv. Lenarta poročila Rosetta Gollia iz Sv. Lenarta in Venturini Renato iz Ažle. Ona dela kot uradnica na kamune v Čedadu, on je pa eletričist. Zlo ljepa je bla poroka, godu je tudi kompleš od Checca in Roberta. Družina Gollia ima v Sv. Lenartu znano gostilno in novič bojo tam živiel do-kjer na napravejo novo hišo. žlahta in vsi mi jim žel-mo puno sreče in zdravi j a v skupnem življenju. KOSCA Na hitro je zapustila to dolino suzi Maria Beldig, u-dova Gariup iz naše vasi. Imela je 81 let. Nje pogreb je biu u Kosci u sredo 22. junija. Naj v miru počiva. GORENJA MERSA U čedajskem špitale je u-marla naša vasnjanka Antonia Bledig poročena Simaz-Lahova po domače. Imiela je 79 ljet. Mama Lahova je bla barka in dobrega sarca, in zatua usi so jo miei radi. Nje pogreb je biu u Sv. Lenartu u sredo 15. junija, naj u miru počiva v svoji zemlji. Možu, sinovam in vsi žlahti izrekamo naše globoke sožalje. ŠPETER KLENJE U čedajskem špitalu je za večno zaparla nje trudne oči Angela Bevilacqua iz Klenija, Učakala je visoko starost, imiela je 83 ljet. Nje pogreb je biu u petak 10. junija. Naj gre družini naša tolažba. AŽLA U videmskem špitalu je umarla Antonia Tropina -uduova Golles. Imela je 75 let. Nje pogreb je biu u Ažli v sredo 22. julija popudne. Ohranili jo bomo v lepem in venčnem spominu. Pas ki misle mali Matteo Braidotti? More bit: «Al mi dajo mama Loretta an tata Bruno dno sestrico al pa dnega bratraca?». Mi se troštamo de ja, medtem ko čakamo de tuo-le se zgodi, liepemu an simpatičnemu Matteu želmo vse dobre v življenju, da bi biu nimar zdrau an veseu, ku do sada. TRUŠNJE - LIPA V saboto 4. junija sta se pri Devici Mariji na Krasu poročila Liliana Crainich iz Trušnjega in Giovanni Onesti. Bota živiela v S. Giovanni al Nat., kjer imajo hišo. želmo jim vse dobre v skupnem življenju. SOVODNJE ČEPLEŠIŠČE V sredo 22. junija je bil u čeplešišč pogreb Vincenza Barbieri rojen u Campobasso, ki že vič ljet je živel par sestri Concetti, ki je poročila Bepa Cedrovega iz tele vasi. Rajnik Vincenzo je umaru u čedajskem špitale, imeu je samua 47 ljet. Družin naj gre naša tolažba. Par dni prej in točno v nedeljo 19. junija je biu le u čeplešišč drug pogreb, umaru je Antonio Vogrig - Tona Guo-ju po domače. 13. junija je dopùnu 62 ljet. Naj u miru počiva v svoji zemlji. DEŽURNE LEKARNE FARMACIE Dl TURNO od 1. do 15. julija 1. julija Grmek (Hlocje) tel. 725044 Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 od 2. do 8. julija Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Manzan tel. 754167 Tavorjana tel. 712181 od 9. do 15. julija Čedad (Fontana) tel. 731163 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 Premariacco tel. 729012 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». TOPOLOVO - MATAJUR Tisti dan, ki sta se poročila Filipig Giuseppe in Lo-szach Angelina, on Barinčin iz Topolovega, ona Kljetine hiše iz Ložca, je počastil njih zvezo tudi pevski zbor «Rečan», v katerem poje tudi novič Pepo Filipič. Angelina in Pepo sta se poročila na 4. junija 1983 v Matajurju. Poročil jih je gospod Mario Gariup, bratranec (kužin) noviča. Gospod Paskal Guion pa je pred velikim matajur-skim Bogom napravu v spomin tole sliko. Novičam, ki bota živiela v Premariaccu, želmo puno sreče in lepe in zdrave otroke. Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBAIMCIGH (Dividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer DESPAR di Terlicher Amedeo SCRUTTO Dl S. LEONARDO OFFERTE DESPAR DAL 4 al 9 Luglio Gr. 350 Confetture Despar Lire 980 Gr. 125 Filetti di sgombro Despar 1.090 Lt. 1 Vermouth Badia 1.780 Spalla cotta Benson (l’etto) 520 Lt. 1 Latte Fontebianca 580 Saponetta Despar 470 Gr. 400 Poipapronta De Rica 590 Lt. 1 Olio di semi vari Topazio 1.170 Cl. 75 Sambuca Molinari 4.950 Gr. 190 Starlette 10 fette 1.280 Speck tirolese 1.490 Deodorante Impulse 1.990 CC. 32 Bibite Watchers Punto 540 15 flt. Camomilla sogni d'oro setacciata 980 Mt. 12 Domopak pellicola 880 Mt. 8 Domopak alluminio 1.090 Gr. 200 Margarina Maya 1.050 Sapone sole giallo doppio 790 Kg. 1 Candeggina Despar 590 OFFERTE DESPAR dall’11 al 16 Luglio Gr. 500 Pasta di semola Despar n. 5x5 pacchi Lire 2.590 Gr. 200 Caffè Despar Diamante 1.680 Pz. 30 Pannolini Despar 2.290 Kg. 6,5 Formaggio Fontal Benson 1/2 Forma (l’etto) 560 Prose, crudo Parma Benson (I etto) 1.990 Gr. 120 Sugo Pomodoro Barilla 630 Gr. 120 Sugo carne Barilla 910 Gr. 250 Maionese Calvé vasetto 1.090 Cl. 75 Whisky J. & B. 8.290 Linde Berger Kraft Tranci (l'etto) 750 Gr. 200 Margarina Vallé 750 Prosciutto cotto Praga Benson (l'etto) 860 Shampoo Vividop Bis 2.280 Gr. 120 Sardine Napoleon olio semi 630 Gr. 340 Salsa Rubra Cirio 940 20 flt. Té Star 1.040 Biol E/2 1.290 LA VERA GUBANA G ■ ■ ■ STRUCCHI PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE mJ di CATTANEO & CHIABAI s.d.f. PRODUZIONE ARTIGIANALE PREMIATA CON MEDAGLIA D'ORO DAL E.P.T. SCRUTTO S. LEOHAHDO iUOi lei. 723005 PRAVA DOMAČA GUBANCA in ... ŠTRUKLJI CA SPORTdiCLAUDIO ADAMI &C Ipeter - S. Pietro al Natisone - Tel. 727266 bbigliamento sportivo ed articoli sportivi per: portna oprema in športni predmeti za: CALCIO BASKET VOLLEY BALL SCI TENNIS JOGGING TEMPO LIBERO NOGOMET KOŠARKO ODBOJKO SMUČANJE TENIS JOGGING PROSTI ČAS SCRUTTO - Via S. Leonardo - Tel. 723183 MOTOR VALLI