URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 14 Ljubljana, torek 11. julija 1978 Cena 25 dinarjev Leto XXXV 994. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o seizmološki službi Razglaša se zakon o seizmološki službi, ki g& je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. junija 1978 in na seji Zbora občin dne 28. junija 1978. St. 0100-3/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o seizmološki službi 1. člen Seizmološka služba opravlja strokovne naloge v zvezi z varstvom prebivalstva in materialnih dobrin pred potresi na območju SR Slovenije. 2. člen Podatki seizmološke službe, seizmološke karte in načrti so javni, če ni z zakonom ali drugim predpisom za posamezne podatke drugače določeno. 3. člen v Zadeve seizmološke službe so: 1. registracija potresnih in drugih dinamičnih pojavov naravnega in umetnega izvora; 2. vzpostavljanje, vzdrževanje in razvoj mreže seizmoloških opazovalnih postaj, ki je potrebna za uspešno izvajanje nalog-te službe; 3. analiziranje seizmičnih pojavov, njihovih vzrokov in posledic; 4. posredovanje podatkov republiškim in zveznim organom, sredstvom javnega obveščanja in mednarodnim seizmološkim centrom; 5. spremljanje in izpopolnjevanje delovnih metod seizmološke dejavnosti; 6. reševanje seizmološke problematike v zvezi z nalogami civilne zaščite in ljudske obrambe; 7. organiziranje razvojno raziskovalnega dela na področju seizmologije; 8. organiziranje raziskav in priprava dokumentov, ki so potrebni za prostorsko planiranje (karta seizmične rajonizacijc, analize selzrrilčnosti, ekspertize in drugi podatki); 9. organiziranje raziskav in priprava dokumentov, ki so potrebni za urbanistično planiranje (karte sei- zmične mikrorajonizacije, seizmična presoja lokacij pomembnejših gradbenih objektov, priporočila glede gabaritov in konstrukcijskih elementov gradbenih objektov in podobno); 10. priprava strokovnih ocen s stališča seizmične varnosti k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja za pomembnejše gradbene objekte; 11. organiziranje analitičnega ocenjevanja seizmične varnosti obstoječih pomembnejših gradbenih objektov; 12. druge zadeve seizmološke službe in varstva pred potresi, ki jih določi zakon. 4. člen Za pomembnejše gradbene objekte po določbah 9. in 11. točke prejšnjega člena štejejo: 1. objekti, katerih rušenje bi povzročilo nadaljnje katastrofalne posledice; 2. stavbe, katerih uporaba je nujna za takojšnjo odpravo posledic potresa; 3. stavbe, v katerih se zbira večje število ljudi; 4. izjemno visoke stavbe z velikimi razponi; 5. pomembnejši kulturni spomeniki; 6. pomembnejše upravne stavbe, stavbe z zelo drago opremo in kulturnimi dobrinami. 5. člen Za zadeve seizmološke službe iz republiške pristojnosti se ustanovi Seizmološki zavod SR Slovenije kot republiška organizacija. Seizmološki zavod SR Slovenije: — opravlja instrumentalno registracijo potresov obdeluje seizmograme ter določa osnovne elemente potresa; — zbira, registrira in proučuje podatke o makro-seizmičnih, mikroseizmičnih. seizmotektonskih, seizmoloških in podobnih pojavih; — vzpostavlja in vzdržuje omrežje seizmičnih postaj ter nabavlja, instalira in vzdržuje seizmološke instrumente: — organizira razvojno raziskovalno delo na področju seizmologije; — seznanja občane, delovne in druge organizacije ter skupnosti z izkušnjami in izsledki seizmološke službe glede varstva pred potresi; — izmenjuje informacije z drugimi seizmološkimi organizacijami doma in v tujini; — sodeluje z univerzami in znanstvenimi organizacijami, s strokovnimi službami in z organizacijami na področju gradbeništva, geologije, rudarstva in ljudske obrambe; — sodeluje s štabi za civilno zaščito in drugimi organi pri preventivnem ukrepanju in odpravljanju posledic potresa; — vodi seizmološki arhiv za seizmično dokumentacijo; — pripravlja, vzdržuje in obnavlja seizmološko dokumentacijo, ki je potrebna za prostorsko in urbanistično planiranje: — vodi, vzdržuje in obnavlja evidenco obstoječih pomembnejših gradbenih objektov in hrani tehnično dokumentacijo seizmične varnosti za te objekte; — organizira analitično ocenjevanje seizmične varnosti obstoječih pomembnejših gradbenih objektov; — spremlja domače in tuje predpise, ki se nanašajo na seizmično varnost, ter predlaga spremembe in dopolnitve veljavnih predpisov; — skrbi za strokovno izpopolnjevanje kadrov in izpopolnjevanje tehnično-materialne baze službe; — zagotavlja strokovno pomoč občinskim upravnim organom pri izvrševanju nalog seizmološke službe; — opravlja druge naloge iz republiške pristojnosti, ki jih določi zakon. 6. člen V občini opravlja zadeve seizmološke službe za gradbene zadeve pristojni upravni organ (v nadaljnjem besedilu: pristojni občinski upravni organ). Pristojni občinski upravni organ: — skrbi za izdelavo seizmološke dokumentacije, ki je potrebna za prostorsko in urbanistično planiranje v občini; — vodi, vzdržuje in obnavlja evidenco obstoječih pomebnejših gradbenih objektov; — sodeluje pri kategorizaciji poškodb po potresu prizadetih gradbenih objektov; — informira javnost o ukrepih za odpravljanje posledic potresa; — opravlja druge naloge iz občinske pristojnosti, ki jih določi zakon. 7. člen Organi in organizacije, ki imajo na območju SR Slovenije instalirane svoje seizmološke instrumente oziroma postaje, so dolžne brezplačno dostavljati Seizmološkemu zavodu SR Slovenije seizmološke podatke v rokih ter obsegu in na način, kot to določi zavod. 8. člen Organi, organizacije združenega dela in skupnosti kot upravljale! pomembnejših gradbenih objektov v družbeni latsnini so dolžni pošiljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu podatke, ki so potrebni za ugotovitev seizmične varnosti teh objektov, v roku in obsegu, ki ga določi upravni organ. Pristojni občinski upravni organ pošlje en izvod teh podatkov Seizmološkemu zavodu SR Slovenije. 9. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če ne pošlje Seizmološkemu zavodu SR Slovenije seizmoloških podatkov v rokih, obsegu in na način, kot to določi zavod (7. člen); 2. če ne pošlje pristojnemu občinskemu upravnemu organu podatkov, ki so potrebni za ugotovitev seizmične varnosti, v roku in obsegu, ki ga določi upravni organ (8. člen); 3. če objavi seizmološke podatke, ki jih ni dovoljeno objavljati (5, alinea drugega odstavka 11. člena). 7, denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekrške iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe. 10. člen Pristojni občinski upravni organ evidentira obstoječe pomembnejše gradbene objekte s stališča njihove seizmične varnosti najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi predpisa o načinu vodenja evidence obstoječih pomembnejših gradbenih objektov (1. alinea drugega odstavka 11. člena). Ce pristojni občinski upravni organ ugotovi, da pomembnejši gradbeni objekt ne ustreza predpisani seizmični varnosti, odredi z odločbo imetniku pravice razpolaganja na takem objektu, da objekt seizmično sanira v primerno določenem roku. Ce imetnik pravice razpolaganja na takem objektu ne izvrši sanacije v roku iz prejšnjega odstavka, pristojni občinski upravni organ prepove uporabo takega objekta. 11. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predpiše v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona metodologijo za kategorizacijo poškodb po potresu prizadetih objektov in predpiše, kateri gradbeni objekti se štejejo v smislu 4. člena tega zakona za pomembnejše objekte. Direktor Seizmološkega zavoda SR Slovenije v roku enega leta po ustanovitvi zavoda predpiše: — način vodenja evidence obstoječih pomembnejših gradbenih objektov; — način vodenja republiškega arhiva seizmične dokumentacije; — metodologijo in navodila za strokovne ocene k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja s stališča seizmične varnosti za pomembnejše gradbene objekte ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, da lahko dajejo te ocene; — podatke, ki jih morajo organizacije združenega dela in druge organizacije pošiljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu za ugotovitev seizmične var. nosti obstoječih pomembnejših gradbenih objektov; — kateri seizmološki podatki se ne objavljajo. 12. člen Seizmološki zavod SR Slovenije začne z delom s 1. januarjem 1979. leta. 13. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-229/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 995. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1977 Razglaša se zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične repUbli- ke Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. junija 1978 in na seji Zbora občin dne 28. junija 1978. St. 0100-2/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1977 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1977. 2. člen Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci republiškega proračuna za leto 1977 takole: din a) za obveznosti republike — skupni dohodki — skupna razdelitev dohodkov — dohodki za razporeditev b) za obveznosti do federacije — skupni dohodki — skupna razdelitev dohodkov — neporavnana obveznost 31. januarja 1978 3.482,200.030,23 3.453,829.784,63 28,370.245,60 5.851,694.436,50 5.851,694.436,50 438.842.563,50 3. člen Dohodki za razporeditev iz prejšnjega člena v znesku 28.370.245,60 dinarjev se razporedijo v proračun za leto 1978 na ustrezne postavke dohodkov oziroma splošnega razporeda dohodkov za: , din 1. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev v višini 1,257.000,00 2. Negospodarske investicije v višini 14,312.388,60 3. Intervencije v gospodarstvu v višini 12,800.857,00 4. člen Neporavnana obveznost do prispevka federaciji na dan 31. januarja 1978 v višini 438.842.563,50 dinarjev se poravna iz proračuna SR Slovenije za leto 1978 iz priliva temeljnega davka od prometa proizvodov 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-58/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina x Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov SR Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1977 A. DOHODKI Kvalifikacijska oblika številka podoblika Dohodki Plan 1977 Realizacija 1977 dohodka dohodka Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 11 Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 998,907.000 806,080.099,10 12 121 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji 636,634.000 683,360.145,20 26 Davek od skupnega dohodka občanov 20,000.000 13,695.132,50 Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 1.655,541.000 1.503,135.376,80 Vrsta 2 — Davki 21 Temeljni davek od prometa proizvodov (priliv v letu 1977) Temeljni davek od prometa proizvodov (priliv v janu- 6.557,437.000 5.320,396.108,45 arju 1978 za leto 1977) Temeljni davek od prometa proizvodov (priliv v janu- 488,025.145,05 ar ju 1978 za leto 1978) — 43,273.183 32 Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1.657,355.000 1.733,721.889,40 27 Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe 17,580.000 5,472.982,80 « 1 Skupaj vrsta 2 — Davki 8.232,372.000 7.590,889.308,70 Vrsta 3 — Takse 33 Sodne takse 15,000.000 10,131.165,26 Skupaj vrsta 3 — Takse 15,000.000 10,131.165,26 Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih 51 Denarne kazni 73,860.000 64,544.696,50 Skupaj vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih 73,860.000 64,544.696.50 / Kvalifikacijska številka oblika podoblika Dohodki dohodka dohodka Plan Realizacija 1977 1977 Vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 611 Izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti* Dohodki od prodaje tiskovin republiškega sekretariata za notranje zadeve Ostali dohodki Skupaj vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 96,834.142 100,486.650,78 10,321.000 8,754.958,60 32,000.000 13,105.149,90 139,155.142 122,316.759,28 Pokritje primanjkljaja dohodkov proračuna SR Slovenije za leto 1976 na podlagi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 12/77) 42,847.160,19 SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPOREDITEV 10.115,928.142 9.333,894.466,73 * — Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-442/73) 26,347.765 29,527.311,70 — Odstopljeni kredit Narodne banke Jugoslavije za leto 1977 (Uradni list SFRJ, št. 5/73. 21/74 in 37/74) — 90 %> presežka dohodkov nad izdatki Narodne banke 8,400.000 8,400.000 Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73) — Izvirni dohodki ukinjenega računa za izravnavanja v 32,086.377 42,086.376,80 gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti — ostali dohodki 30,000.000 20,472.962,28 Skupaj 96,834.142 100,486.650,78 B. SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV Klasifikacijska številka razporedna razporedna Splošni razpored dohodkov skupina podskupina Plan 1977 po proračunu in poznejših spremembah Realizacija 1977 01 01-1 Glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Sredstva za redno dejavnost 1.498,854.066 1.498,754.248,25 01-2 Sredstva za posebne namene 350,824.471 343,296.296,68 Skupaj glavni namen 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 1.849,678.537 1.842,050.544,93 03 Glavni namen 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 143,434.560 142,085.691,55 04 04-1 Glavni namen 04 — Negospodarske investicije Sredstva za obveznosti po odlokih 123,486.854 123,486.854 04-2 Sredstva za odplačevanje anuitet 69,192.555 69,190.654,90 04-3 Sprejete obveznosti po pogodbah, družbenem dogovoru in nove odločitve po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije 72,266.474 69,118.616,80 04-4 Investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme z modernizacijo uprave 10,000.000 9,982.104,30 Skupaj glavni namen 04 — Negospodarske investicije 274,945.883 271,778.230 06 Glavni namen 06 — Znanstvena dejavnost 13,766.040 12,491.040 07 Glavni namen 07 — Kulturno-prosvetna dejavnost 10,130.775 9,885.627,35 08 Glavni namen 08 — Socialno skrbstvo 514,409.281,85 451,108.119,42 14 14-2 Glavni namen 14 — Dopolnilna sredstva Dopolnilna sredstva občinam 158.399.000 154,685.990,10 Klasifikacijska številka razporedila razporedila skupina podskupina Splošni razpored dohodkov Plan 1977 po proračunu in poznejših spremembah Realizacija 1977 16 16-1 16-2 Glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvu Intervencije v gospodarstvu na ravni SR Slovenije Obveznosti SR Slovenije iz prenosa neproračunske bilance federacije, zakonske in druge pogodbene obveznosti 289,437.051 224,123.490 276,615.320,33 214,415.544,65 Vsega glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvu 513,560.541 491,030.864,98 17 17-1 Glavni namen 17 — Tekoča proračunska rezerva Tekoča proračunska rezerva 8,786.254,15 8,329.653,90 18 Glavni namen 18 — Krediti, vezana in izločena sredstva — sredstva rezerve v SR Sloveniji 71.380.270 70,384.022,40 Skupaj 3.558,491.142 3.453,829.784,63 19 Glavni namen 19 — Sredstva, SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije 6.557,437.000 5.851,694.436,50 SKUPAJ SPLOSNI RAZPORED DOHODKOV (glavni namen 01-19) 10.115,928.142 9.305,524.221,13 99G. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. junija 1978 sprejela ODLOK o potrditvi dogovora o nakupu in vzdrževanju letal za gašenje gozdnih in drugih požarov Potrdi se dogovor o nakupu in vzdrževanju letal za gašenje gozdnih in drugih požarov, ki so ga podpisali predstavniki Zveznega izvršnega sveta, izvršnih svetov skupščin socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin dne 10. aprila 1978 St. 22-20/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 997. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in drugega odstavka 301. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 10. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja Izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. junija 1978 sprejela ODLOK o razdelitvi dela prihodkov Loterijskega zavoda Slovenije za namene iz 4. točke 7. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije za leto 1978 I Del prihodkov Loterijskega zavoda Slovenije, ki po finančnem načrtu za leto 1978 znaša 39,979.000 dinarjev se razdeli takole: dinarjev 1. socialno-humanitarnim organizacijam 23,846.500 2. telesnokulturnim skupnostim 14,152.500 3. za VIII. Mediteranske igre v Splitu 1,980.000 Socialno-humanitarne organizacije so udeležene v dohodkih od loterije, ekspresne loterije in lota. Telesnokulturne skupnosti so udeležene v dohodkih od športne napovedi. Za prispevek k financiranju VIII. Mediteranskih iger v Splitu je namenjeno 3 % prihodkov športne napovedi iz sklada dobitkov. II Znesek 23,846.500 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka se razdeli med socialno-humanitarne organizacije 1. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana takole: din din — za redno dejavnost — za adaptacijo poslovne 3,099.000 stavbe v Ljubljani — za adaptacijo Počitniškega 648.000 doma na Okroglem pri Kranju 540.000 4,287.000 2. Zveza slušno prizadetih Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost — za plačilo prispevka za pridobitev uporabnega dovoljenja 2,318.000 za poslovno stavbo 400.000 2,718.000 3. Društvo mišično in živčno-mišično obolelih Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost — za nakup stanovanja za socialno habilitacijo in klubske prostore 4. Društvo paraplegikov Slovenije, Ljubljana 5. Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost — za nakup poslovnih prostorov 6. Zveza društev invalidov Slovenije, Ljubljana 7. Zveza društev civilnih invalidov vojne Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost 743.500 — za investicije v počitniškem domu v Fiesi 393.000 8. Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, Ljubljana — za redno dejavnost 1,320.000 — za organizacijo akademije ob :iDnevu invalidov« 105.000 9. Društvo multiple skleroze Slovenije, Kočevje 10. Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana 11. Rdeči križ Slovenije, Republiški odbor, Ljubljana 12. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna služba, Ljubljana 13. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji, Ljubljana 14. Zveza društev diabetikov Slovenije, Ljubljana 15. Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, za organizacijo »Mednarodnega tabora Sutjeska 1973« v Dolenjskih Toplicah 1.481.000 1.280.000 2.077.000 1.080.000 din 2.761.000 1.171.000 3.157.000 2.270.000 1,136.500 1.425.000 399.000 1.042.000 2.258.000 453.000 259.000 100.000 410.000 III Znesek 14,152.500 dinarjev, ki je rfaveden v prvem odstavku T. točke pod 2. tega odloka se razdeli tcles-nokulturnim skupnostim občin, na območju katerih so bili doseženi prihodki od športne napovedi. Dodeljena sredstva po prejšnjem odstavku se uporabljajo za financiranje izgradnje novih in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav telesne kulture. IV Znesek 1.980.000 dinarjev, ki je naveden v prvem odstavku 1. točke pod 3. tega odloka se nameni kot udeležba SR Slovenije pri financiranju VIII. Medite-?'anskih iger leta 1979 v Splitu (Uradni list SFRJ, št 58/76). V Del prihodkov Loterijskega zavoda Slovenije iz prvega odstavka I. točke pod 1. in 3. tega odloka se bo izplačal mesečno, tako kot bodo pritekali prihodki zavoda, sorazmerno z zneski, ki so določeni za navedene organizacije. Del prihodkov iz prvega odstavka I. točke pod 2. tega odloka se bo izplačal telesnokulturnim skupnostim občin trimesečno, tako kot bodo pritekali prihodki zavoda. VI Če Loterijski zavod Slovenije na doseže prihodkov, ki jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1978, se sorazmerno zmanjšajo sredstva organizacij Sim iz I. točke tega odloka. VII Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več dohodkov, kot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1978, se bo naknadno razdelil presežek prihodkov ob zaključnem računu zavoda za leto 1978 organizacijam, navedenim v prvem odstavku I. točke pod 1. tega odloka. Kolikor bo Loterijski zavod Slovenije dosegel več pr ihodkov, [tot jih pričakuje po svojem finančnem načrtu za leto 1978 na športni napovedi, se presežek razdeli organizacijam, navedenim v prvem odstavku I. točke pod 2. in 3. tega odloka. St. 47-4/77 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1, r. 998. Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 13. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77), 5. alinee prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. junija 1978 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1977 Potrdi se zaključni račun prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1977, ki ga je sprejel Svet Narodne banke Slovenije na seji dne 17. februarja 1978 in ki izkazuje’ dinarjev — skupne prihodke ’ 241.468.422,67 — odhodke 81,793.589,50 — presežek skupnih prihodkov 159,674.833,17 Presežek skupnili prihodkov se deli — del obresti za Narodno banko Jugoslavije — posebni rezervni sklad — za proračun SR Slovenije na: 113,854.500,00 4,082.033,17 36,738.300,00 Sl. 400-52/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 999. Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 13. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77), 5. alinee prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. junija 1978 sprejela ODLOK o potrditvi finančnega načrta Narodne banke Slovenije za leto 1978 Potrdi se finančni načrt Narodne banke Slovenije za leto 1978, ki ga je sprejel Svet Narodne banke Slovenije na seji dne 25. aprila 1978 in ki izkazuje: dinarjev — prihodke 284,342.000 — odhodke 165.650.000 — presežek prihodkov 118,692.000 St. 400-52/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1000. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena, 335. člena, drugega odstavka 342. člena in 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. junija 1978 sprejela ODLOK o soglasju k zaključnemu računu Narodne banke Jugoslavije za leto 1977 Daje se soglasje k zaključnemu računu Narodne banke Jugoslavije za leto 1977, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-240/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1001. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena In prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena, 335. člena, drugega odstavka 342. člena in 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 1. alinee drugega razdelka 73. člena tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. junija 1978 sprejela ODLOK o soglasju k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1978 Daje se soglasje k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1978, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. Št. 0101-241/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1002. Na podlagi 27. alinee 335. člena, 2. alinee 350. člena in drugega odstavka 391. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7 alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter tretjega odstavka 3. člena zakona o Svetu republike (Uradni list SRS, št. 3-112/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1978 sprejela ODLOK o razrešitvi člana Sveta republike Razreši se: Boris C i ž m e k , dolžnosti člana Sveta republike. St. 02001-1/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1003. Na podlagi 335. in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. alinee tretjega razdelka 70. člena, 5. alinee prvega odstavka 169 člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 20, člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1978 sprejela ODLOK o soglasju k imenovanju tajnika Kulturne skupnosti Slovenije Daje se soglasje k imenovanju Zupanc Dušana, diplomiranega politologa In pravnika, za tajnika Kulturne skupnosti Slovenije. Št. 25-11/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina Socialistične repub,iv« Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1004. Na podlagi 335. in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. alinee tretjega razdelka 70. člena, 5. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter četrtega odstavka 23. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1978 sprejela ODLOK o soglasju k imenovanju sekretarja Zdravstven« skupnosti Slovenije Daje se soglasje k imenovanju Grčar Slavka, diplomiranega pravnika, za sekretarja Zdravstvene skupnosti Slovenije. St. 25-9/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije. Predsednik Milan Kučan 1. r. 1005. Na podlagi 335. člena in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11, alinee tretjega razdelka 70. člena, 5. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 64. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 19/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1978 sprejela ODLOK o soglasju k imenovanju vodje strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Daje se soglasje k imenovanju Prijatelj Janeza, diplomiranega pravnika, za vodjo strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. St. 025-8/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1006. Na podlagi 32. člena zakona o visokem šolstvu tUradni list SRS, št. 13-593/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 15. junija 1978 sprejel SKLEP I Študij na oddelku za medicinske sestre Višje sole za zdravstvene delavce v Ljubljani traja za študente vpisane v prvi letnik studijskega leta 1978/79 pet semestrov. II Za študente, ki se bodo vpisali v I. letnik oddelka za medicinske sestre Višjo šolo za zdravstvene delavce v Ljubljani v študijskem letu 1979/80 in kasneje, pa traja študij štiri semestre. St. 022-16/78 Ljubljana, dne 15. junija 1978. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1, r. 1007. Na podlagi 32. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 15. junija 1978 sprejel S K L E P I Višješolski študij na VTO Gradbeništvo, VTO Elektrotehniku, VTO Strojništvo in VTO Kemijska tehnologija Visoke tehniške šole v Mariboru traja za študente vpisane v I. letnik študijskega leta 1978/79 pet semestrov. II Za študente, ki se bodo vpisali v I. letnik na "VTO Gradbeništvo, VTO Elektrotehnika, VTO Strojništvo in VTO Kemijska tehnologija v študijskem letu 1979/80 in kasneje, pa traja višješolski študij štiri semestre. St. 022-10/78 Ljubljana, dne 15. junija 1978. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 1008. Na podlagi 18. člena zakona o pomilostitvi (Uradni list SRS, št. 12/77) republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun izdaja NAVODILO o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom 1. Po 17. členu zakona o pomilostitvi (v nadaljnjem besedilu: zakon) mora biti pomilostitveni postopek hiter. To nalaga sodišču in vsem organom, ki sodelujejo v pomilostitvenem postopku, da postopajo posebno hitro in si prizadevajo, da čimbolj skrajšajo postopek. 2. Ko prejme sodišče prve stopnje prošnjo za pomilostitev, mora najprej preveriti, ali so podani pogoji iz 6. in 8. člena zakona oziroma ali je potrebno prošnjo za pomilostitev zavreči po prvem odstavku 9. člena zakona. Sklep, s katerim zavrže prošnjo za pomilostitev, pošlje sodišče tudi republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, če je bila prošnja za pomilostitev pristojnemu sodišču posredovana preko republiškega sekretariata. 3. Ce sodiščo- ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za pomilostitveni postopek, določeni v zakonu, zbere podatke, ki so potrebni za odločitev o pomilostitvi in sicer: 1) od kazenskega poboljševalnega zavoda poročilo o obsojenčevem obnašanju na prestajanju kazni — za obsojenca, ki prestaja kazen zapora oziroma je prestajal kazen; 2) od postaje milice, na območju katere ima obsojenec stalno prebivališče, podatke o obsojenčevem obnašanju, s katerimi razpolaga ali jih je ugotovila pri svojem rednem delu — za obsojenca, ki je na prostosti ali na pogojnem odpustu ali če se prošnja nanaša na odpravo ali skrajšanje trajanja varnostnih ukrepov ali na izbris obsodbe iz kazenske evidence; 3) od pristojne vojaške enote podatke o obsojenčevem obnašanju — za obsojeno vojaško osebo, ki z obsodbo ni izgubila lastnosti vojaške osebe; 4) od pristojne občinske skupnosti socialnega skrbstva podatke o obsojenčevem obnašanju — za obsojenca, ki je na pogojnem odpustu; 5) od pristojnih organov za notranje zadeve izpisek iz kazenske evidence — za vsakega obsojenca v pomilostitvenem postopku; 6) od občinskega upravnega organa za notranje zadeve, ki je pristojen za izvrševanje varnostnih ukrepov, podatke o obsojenčevih morebitnih kršitvah izrečenega varnostnega ukrepa — če se prošnja za pomilostitev nanaša na odpravo ali skrajšanje trajanja varnostnega ukrepa; 7) od organizacije združenega dela, pri kateri je obsojenec v delovnem razmerju, podatke o njegovem obnašanju pri delu — če je vložena prošnja za odpravo ali skrajšanje varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, dejavnosti ali dolžnosti; 8) od družbenopolitičnih organizacij, na območju katerih ima obsojenec stalno prebivališče, podatke o obsojenčevi družbenopolitični dejavnosti — če je vložena prošnja za odpravo ali skrajšanje varnostnega ukrepa prepdvedi javnega nastopanja. Če je prosilec v prošnji za pomilostitev navedel kakšne okoliščine (socialne, osebne ali družinske), ki utegnejo biti pomembne pri odločanju o pomilostitvi, sodišče zahteva poročilo od pristojnih državnih organov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da ugotovi resničnost navedb. 4. Če je sodišče izreklo enotno kazen na podlagi prvega odstavka 49. člena kazenskega zakona SFRJ, je pristojno za pomilostitveni postopek tisto sodišče, ki je sodilo v zadevi, v kateri je bila izrečena najstrožja vrsta kazni; pri kaznih iste vrste, tisto sodišče, ki je izreklo naj višjo kazen; če so kazni enake, pa tisto sodišče. ki je zadnje izreklo kazen. Če je bila obsojencu izrečena enotna kazen po 1. točki prvega odstavka 401. člena zakona o kazenskem postopku, je pristojno za pomilostitveni postopek tisto sodišče, ki je izreklo enotno kazen. 5. Ko prejme kazenski poboljševalni zavod prošnjo za pomilostitev ali zahtečo sodišča za poročilo o obnašanju obsojenca na prestajanju kazni, sestavi poročilo v katerem navede: 1) obsojenčeve osebne podatke; 2) podatke o sodbi sodišča, s katero je izreklo kazen, opravilno številko in datum sodbe ter izrečeno kazen; 3) podatke o izvrševanju kazni (od kdaj obsojenec prestaja kazen in kdaj jo bo prestal, eventualne prekinitve prestajanja kazni); , 4) ali je bila izrečena kazen omiljena ali spremenjena v drugo (če je bila, na podlagi katere odločbe;; 5) podatke o obosojenčevem prizadevanju pri delu in izobraževanju; 6) podatke o obsojenčevem obnašanju; 7) podatke o obsojenčevem zdravju; 8) opažanja delavcev kazenskega poboljševalnega zavoda o obsojenčevih osebnih lastnostih in mnenje o tem, koliko so vplivali nanj prevzgojni ukrepi. Prošnjo za pomilostitev in poročilo pošlje kazenski poboljševalni zavod brez odlašanja sodišča, ki je obsojencu izreklo sodbo na prvi stopnji oziroma sodišču iz 4. točke tega navodila. 6. Ko sodišče zbere vse potrebne podatke, navedene v 3. točki tega navodila, pošlje pomilostitveni spis skupaj s kazenskim spisom pristojnemu javnemu tožilcu, da poda pismeno mnenje o upravičenosti pomilostitve oziroma povabi pristojnega javnega tožilca na sejo senata, na kateri javni tožilec poda svoje mnenje na zapisnik. 7. Na podlagi zbranih poročil in podatkov sprejme sodišče mnenje o tem ali naj se prošnji za pomilostitev ugodi, ali pa naj se prošnja zavrne. Sodišče sprejme mnenje v enaki sestavi, kot je sodilo na prvi stopnji. Senat mora svoje mnenje obrazložiti; če sprejme senat mnenje, da se naj prošnji za pomilostitev ugodi, poda tudi konkreten predlog o načinu pomilostitve. 8. Na podlagi podatkov iz kazenskega spisa in zbranih poročil, sestavi sodišče poročilo, ki zlasti obsega: 1) obsojenčeve osebne podatke; 2) podatke o izrečeni kazni in eventualnem znižanju oziroma spremembi kazni v milejšo (z izredno omilitvijo ali pomilostitvijo); 3) podatke o izvrševanju kazni (kje jo prestaja, kdaj jo je začel prestajati in kdaj jo bo prestal; če obsojenec še ni začel prestajati kazni, ali je bil poklican na prestajanje kazni oziroma ali mu'je bila odložena izvršitev kazni, zakaj in do kdaj; ali je obsojenec na pogojnem odpustu in od kdaj);^ 4) obrazloženo mnenje sodišča in pristojnega javnega tožilca o .zaprošeni pomilostitvi. Cc je prošnjo za pomilostitev vložilo več oseb, ki so bile obsojene z isto sodbo, sestavi sodišče samo eno poročilo. V njem navede podatke iz prvega odstavka te točke za vsakega obsojenca posebej in da mnenje o vsaki posamezni prošnji za pomilostitev. 9. Sodišče pošlje republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun: 1) poročilo iz 8. točke tega navodila; 2) prošnjo za pomilostitev in vse priloge, ki jih je priložil obsojenec oziroma druge upravičene osebe; 3) overjen prepis sodbe (sodišče prve stopnje in pritožbenih sodišč); 4) overjen prepis sodbe, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen (401. člen zakona o kazenskem postopku); 5) overjen prepis sklepa o Izredni on^ilitvi kazni; 6) izpisek iz kazenske evidence za obsojenca; 7) poročilo kazenskega poboljševalnega zavoda; 8) poročilo postaje milice ter poročila in podatke, ki si jih je sodišče priskrbelo od državnih organov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; 9) mnenje pristojnega javnega tožilca o zaprošeni pomilostitvi; 10) zapisnik o posvetovanju in glasovanju v sodnem senatu glede mnenja o zaprošeni pomilostitvi v zaprtem ovitku. 10. V primeru pomilostitve po uradni dolžnosti pošljejo sodišča, javna tožilstva in kazenski poboljševalni zavodi na zahtevo republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun svoje predloge za pomilostitev določenih oseb v skladu z merili za pomilostitev po uradni dolžnosti, ki jih določi republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Predlogom priložijo ustrezne kazenske spise oziroma osebne liste obsojencev. 11. Če je bila s pravnomočno sodbo izrečena smrtna kazen, mora sodišče takoj po pravnomočnosti sodbe poučiti obsojenca, da ima pravico vložiti prošnjo za pomilostitev. Prošnji za pomilostitev na smrtno kazen obsojene osebe, sodišče priloži svoje poročilo, mnenje o upravičenosti pomilostitve in vse kazenske spise. Če se na smrtno kazen obsojena oseba izrecno ali molč-.-odpove pravici, da bi vložila prošnjo za pomilostitev, pošlje sodišče po uradni dolžnosti poročilo, mnenje o eventualni pomilostitvi in vse kazenske spise republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v nadaljnji postopek. 12. Ko prejme republiški sekretariat za pravosodje organizacijo uprave in proračun odločbo Predsedstva Socialistične republike Slovenije o rešitvi prošnje za pomilostitev, pošlje sodišču odločbo oziroma sporočilo o vsebini odločbe skupaj s spisi, ki so bili nriloženi. 13. Sodišče brez odlašanja pismeno sporoči vsebino odločbe obsojencu, tistemu, ki je zanj vložil prošnjo za pomilostitev in pristojnemu javnemu tožilcu. 14. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. P 25-4/78 Ljubljana, dne 9. junija 1978. Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Jože Pacek 1. r. 1009. Na podlagi 54. člena statuta Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77) je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, 29. junija 1978. leta sprejela FINANČNI NAČRT Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1978 1. S tem finančnim načrtom uresničuje Zdravstvena skupnost Slovenije politiko solidarnostnih in skupnih nalog, kot je dogovorjena v samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976 do 1980 (Uradni list SRS, št. 16/77). DOHODKI 2. Za uresničevanje enotnega programa zdravstvenega varstva v letu 1978 bodo občinske zdravstvene skupnosti združile v Zdravstveni skupnosti Slovenije ustrezna sredstva v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji 'v letih 1976—1980. Na podlagi aneksa št. 2 k temu samoupravnemu sporazumu bodo znašala združena sredstva za solidarnost pri uresničevanju enotnega programa zdravstvenega varstva 145,814.000 dinarjev. Ta sredstva so namenjena tistim občinskim skupnostim, ki s sredstvi, zbranimi po enotni stopnji, ne morejo uresničiti enotnega programa zdravstvenega varstva. 3. Za skupni program bodo občinske zdravstvene skupnosti združile v Zdravstvene skupnosti Slovenije sredstva po enotni stopnji do 0,264 na podlagi osnov, ki so bile dogovorjene ob koncu leta 1977. Ti prispevki znašajo (v 000 dinarjih): 1. Brežice 1.743 2. Celje 10.044 3. Laško 1.334 4. Sevnica 1.180 5. Slovenske Konjice 1.515 6. Šentjur 703 7. Šmarje 1.309 8. Žalec 2.765 9. Ajdovščina 1.750 10. Nova Gorica 6.600 11. Tolmin 1.445 12. Izola 1.097 13. Koper 5.733 14. Piran 1.632 15. Ilirska Bistrica 997 16. Postojna 2.175 17. Sežana 1.773 18. Jesenice 3.439 19. Kranj 8.743 20. Radovljica 2.857 21. Škofja Loka 3.492 22. Tržič 1.194 23. Ljubljana Bežigrad 8.762 24. Ljubljana Center 23.702 25. Ljubljana Mostc-Polje 5.993 26. Ljubljana Šiška 8.090 27. Ljubljana Vič-Rudnik 4.675 28. Cerknica 1.060 29. Domžale 2.880 30. Grosuplje 1.233 31. Hrastnik 1.082 32. Idrija 1.416 33. Kamnik 2.292 34. Kočevje 1.854 35. Litija 942 36. Logatec 505 37. Ribnica 661 38. Trbovlje 2.967 39. Vrhnika 1.108 40. Zagorje 1.264 41. Lenart 405 42. Maribor 21.871 43. Ormož 584 44. Ptuj 4.059 45. Slovenska Bistrica 1.650 46. Murska Sobota 3.893 47. Lendava 1.233 48. Ljutomer 953 49. Gornja Radgona 1.308 50. Črnomelj . 1.157 51. Krško 2.319 52. Metlika 535 53. Novo mesto 5.904 54. Trebnje V 865 55. Dravograd 616 56. Mozirje 872 57. Radlje ob Dravi 1.030 58. Ravne na Koroškem 2.852 59. Slovenj Gradec 1.425 60. Velenje 5.820 Skupaj 193.365 4. Občinske zdravstvene skupnosti bodo zbrale sredstva za nepredvidene rizike po stopnji 0,123 od njihovega skupno ugotovljenega dohodka, to je od vseh zbranih sredstev v občinskih zdravstvenih skupnostih (na podlagi stopenj prispevkov za enotni, dopolnilni in skupni program). Ta sredstva bodo znašala v 1978. letu 9,100.000 dinarjev in bodo združena v Zdravstveni skupnosti Slovenije, če bi nastali nepredvideni riziki. IZDATKI 5. Zdravstvena skupnost Slovenije bo solidarnostna sredstva za zagotovitev uresničevanja enotnega programa v celoti namenila upravičenim občinskim skupnostim na podlagi sklenjenega aneksa št. 2 za leto 1978. 6. Po samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980 so sredstva skupnega programa v letu 1978 namenjena (v tisočih dinarjev) največ do tehle zneskov: 6.1. za naložbe skupnega pomena 127.760 od tega: — izgradnja medicinske fakultete 56.770 — izgradnja onkološkega inštituta 58.290 — izgradnja Zavoda SRS za reha- bilitacijo invalidov 12.700 6.2. za naložbe v osnovno zdravstveno dejavnost na manj razvitih območjih 25.780 od tega: — ZP Mokronog 1.270 — ZP Radlje 4.318 — Lekarna Radlje 1.270 — zdravstveni objekti na območju regije Murska Sobota 4.572 — ZD Šentjur pri Celju 2.032 — ZD Kozje 7.239 — ZD Majšperk 3.810 — ZD Ormož 5.080 (Razlika v znesku 3.811 je pokrita iz preostanka investicijskih sredstev, ki so bila obračunana v letu 1977 in prenesena kot obveznost v leto 1978) 6.3. za zdravstveno varstvo tujcev, oseb neznanega prebivališča in oseb, ki jim je po zakonu o izvr- ♦ Sevanju kazenskih sankcij izrečen varnostni ukrep 6.4. za dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno 6.5. za republiške naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite 6.6. za dejavnost družbenih organizacij in za mladinski periodični tisk od tega: — Slovensko zdravniško društvo Ljubljana — Zveza društev medicinskih sester Slovenije, Ljubljana — Republiški odbor Rdečega križa Slovenije, Ljubljana — Koordinacijski odbor invalidskih organizacij, ki delujejo na ravni republike (9) — Zveza društev diabetikov SR Slovenije, Ljubljana — Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije — Društvo SRS za boj proti raku — OO ZSMS medicinske fakultete v Ljubljani (Komisija za mednarodno Izmenjavo študentov medicine in stomatologije) — OO ZZMS medicinske fakultete v Ljubljani (Medicinski razgledi) — Mladinski periodični tisk (Otrok in družina, Pionirski list, Revija Tabor) — REZERVA (za nujne primere sofinanciranja med letom po sklepu izvršnega odbora skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije) 6.7. za nujne raziskovalne naloge v zavodu za socialno medicino in higieno in v drugih raziskovalnih organizacijah po posebni pogodbi na podlagi sklepa izvršnega odbora skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije 6.8. za zdravstveno varstvo udeležencev mladinskih delovnih akcij Skupa1 9.515 do 11.790 2.010 2.950 1.100 260 430 440 100 125 90 23 30 252 100 do 2.130 1.280 183.215 7. Za delo Zdravstvene skupnosti Slovenije in njenih organov (skupščina, izvršni odbor, odbori, komisije, druga delovna telesa in posvetovanja) so predvideni tile izdatki (v tisočih dinarjev): 7.1. gradiva za seje 200 7.2. poštnina 110 7.3. najemnina sejnih prostorov in drugi materialni stroški v zvezi s sejami 100 7.4. potni stroški in dnevnice 550 7.5. prispevek Zvezi skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Jugoslavije 1.080 7.6. osebni dohodki s prispevki 830 7.7. Delegatski obveščevalec 800 7.8. drugi izdatki 200 7.9. prispevek za preureditev sejnih prostorov v klubu delegatov 60 Skupaj 3.930 8. Za delovanje strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije bodo porabljena tale sredstva (v tiso- čih dinarjev): 8.1. materialni stroški 740 8.2. amortizacija1 110 8.3. pogodbene obveznosti 60 8.4. zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti 426 8.5. osebni dohodki 4.081 8.6. pogodba o delu in drugi osebni prejemki 120 8.7. sredstva za skupno porabo delavcev 403 8.8. sredstva za obvezno rezervo 130 8.9. nakup osnovnih sredstev 150 Skupaj 6.220 9. Vsa predvidena sredstva po tem finančnem načrtu (razen sredstev za nepredvidene rizike) znašajo 339,179.000 dinarjev, prav toliko pa tudi vsi predvideni izdatki. 10. Ta finančni načrt velja od 1. januarja do 31. decembra 1978. leta in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 21-9/78-So . Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dr. Stane Zupančič 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 1010. Na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica v obdobju 1976—1980 (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/ 77 in 12/77, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/ 77 ter Uradni list SRS, št. 18/77) in sprejetih samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v zdravstvenih skupnostih podravske regije (Medobčinski uradni vestnik, št. 4/78, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3/78 ter Uradni list SRS, št. 11/78), sklenejo zdravstvene skupnosti Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju dela sredstev pri regionalni zdravstveni skupnosti Maribor in o načinu izvajanja s"”'■'—'osti med občinskimi zdravstvenimi skupu- si-' TEMELJNI DOLOČBI 1. člen Občinske zdravstvene skupnosti Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) s tem sporazumom urejajo način združevanja sredstev pri regionalni zdravstveni skupnosti Maribor (v nadaljnjem besedilu: regionalna skupnost) in naloge, za katere bodo združevale svoja sredstva kakor tudi postopek ugotavljanja solidarnostnega prelivanja sredstev med skupnostmi. 2. člen Sredstva skupnosti združujejo pri regionalni skupnosti da zagotovijo: — usklajeno izvajanje menjave dela z zdravstvenimi delovnimi organizacijami, ki izvajajo zdravstveno varstvo za širše območje; — smotrno poslovanje skupnosti in izvajanje drugih nalog; — izvajanje skupnega programa investicij v letih 1976—1980. OBLIKE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN DRUGE NALOGE, ZA KATERE SE ZDRUŽUJEJO SREDSTVA 3. člen Skupnosti združujejo pri regionalni skupnosti oiedstva za naslednje namene: 1. specialistično zdravstveno varstvo; 2. bolnišnično zdravstveno varstvo; 3. zdraviliško zdravstveno varstvo; 4. dejavnost zavoda za socialno medicino in higieno; 5. financiranje zdravstvenega varstva v socialnih zavodih; 6. štipendiranje kadrov, znanstveno raziskovalno ter inovacijsko dejavnost, ki je ni možno vključiti v program raziskovalne skupnosti; 7. nekatere naloge na področju narodne obrambe in družbene samozaščite; 8. delovanje samoupravnih organov skupnosti in regionalne skupnosti; 9. delovanje strokovne službe skupnosti in regionalne skupnosti; 10. pokrivanje stroškov denarnega prometa, poštnih in drugih stroškov poslovanja skupnosti in regionalne skupnosti; 11. pokrivanje ostalih materialnih stroškov in storitev skupnosti in regionalne skupnosti; 12. oblikovanje rezerve za obseg poslovanja regionalne skupnosti ter za zagotovitev likvidnosti skupnosti. 4. člen Sredstva za namene, navedene v točkah od 1. do 5. tretjega člena tega sporazuma bodo skupnosti združevale na podlagi letnega programa zdravstvenega varstva in finančnega načrta, opredeljenega po posameznih dejavnostih, pri čemer bodo upoštevale enotna merila za vrednotenje dela izvajalcev teh oblik zdravstvenega varstva v podravski regiji. Skupnosti sodelujejo z regionalno skupnostjo pri sklepanju sporazumov o menjavi dela in prevzemajo obveznosti, ki izhajajo iz teh sporazumov glede morebitnih prekoračitev programov in valorizacije cen zdravstvenih storitev. Skupnosti se vrnejo združena sredstva, če program zdravstvenega varstva ni bil uresničen v predvidenem obsegu in višini, prav tako pa vsaka skupnost sama nosi stroške morebitnih prekoračitev programa, za katere se je regionalna skupnost zavezala, da jih bo poravnala. 5. člen Regionalna skupnost bo obveznosti do izvajalcev zdravstvenega varstva poravnala iz združenih sredstev skupnosti, bremenile pa bodo sredstva posamezne skupnosti. Pri tem bo regionalna skupnost zagotovila tako evidenco, da bo razvidno za katere namene ter pri katerem izvajalcu zdravstvenega varstva je bila storitev opravljena. 6. člen Sredstva za namene od točke 6. do 12. iz tretjega člena tega sporazuma bodo skupnosti združevale v višini, ki bo določena s finančnimi načrti skupnosti in regionalne skupnosti za posamezno koledarsko leto, izdelanimi na podlagi konkretnih potreb in dogovorjene rasti dohodkov, vključno z obvezno rezervo za ta del izdatkov. Sredstva, ki jih posamezna skupnost združuje pri regionalni skupnosti se vsako leto ugotovijo tako, da se potrebna sredstva v regiji razdelijo med skupnosti po številu upravičencev v posamezni skupnosti glede na skupno število upravičencev v podravski regiji. V primeru, da bodo realizirani stroški iz utemeljenih razlogov, višji od načrtovanih, bodo skupnosti in regionalna skupnost izdelali rebalans finančnega načrta teh izdatkov in zagotovile ustrezno višja sredstva v okviru revaloriziranih sredstev skupnosti. 7. člen Skupnosti združujejo del rezervnih sredstev zato, da zadostijo predpisom po oblikovanju obvezne rezerve in zato, da zagotovijo likvidnost regionalne skupnosti in skupnosti. Potrebna sredstva rezerve se vsako leto ugotavljajo po stopnji 2 »/o od sredstev, ki se združujejo pri regionalni skupnosti za namene od 1. do 5. točke iz tretjega člena sporazuma. Rezervna sredstva se med letom uporabijo tudi kot obratna sredstva tistih skupnosti, ki ne bi imele sredstev za pokrivanje svojih obveznosti. Pred zaključkom leta se celotna zbrana rezervna sredstva po tem členu vrnejo skupnostim, ki so jih združile. SKUPNI PROGRAM INVESTICIJ V LETIH 1970—1980 8. člen Skupnosti združujejo pri regionalni skupnosti sredstva za izvajanje sprejetega investicijskega programa za obdobje 1976—1980. Potrebna sredstva, ki jih je v posameznem letu treba zagotoviti za izvedbo investicijskega programa se porazdelijo med skupnostjo tako, da se določi enotna prispevna stopnja v podravski regiji. Obveznost posamezne skupnosti preneha, ko združi planirani letni znesek sredstev, ugotovljen na podlagi enotne prispevne stopnje od osebnih dohodkov in planirane mase bruto osebnih dohodkov po mesečnem obračunu. Skupnosti nakazujejo sredstva s svojih računov mesečno na podlagi obračuna vplačanih namenskih sredstev, regionalna skupnost pa jih preodkazuje investitorjem skladno s sprejetim finančnim programom. NAČIN UGOTAVLJANJA SREDSTEV SOLIDARNOSTI V REGIONALNI SKUPNOSTI 9. člen Solidarnost se izvaja v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v podravski regiji. Konkretni zneski solidarnostnega prelivanja v posameznem letu se opredelijo v letnih aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za srednjeročno obdobje. 10. člen Osnova za izračun solidarnosti so poprečni izdatki, pri katerih se zagotavlja solidarnost na upravičenca v podravski regiji za preteklo loto, povečani za planirano rast cen za tekoče leto in enotna prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov, ki je potrebna za pokrivanje tako planiranih izdatkov. 11. člen Skupnost dobi ali prispeva največ toliko sredstev, kolikor znaša razlika med dohodki in izdatki, ugotovljenimi po prejšnjem členu. Prekoračitve planiranih izdatkov bremenijo posamezno zdravstveno skupnost. 12. člen Skupnost, ki daje solidarnostna sredstva, jih nakazuje mesečno po dvanajstinah letnega zneska iz svojega žiro računa na račun skupnosti, ki sredstva prejemajo. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Dokler še niso izdelani finančni načrti skupnosti in regionalne skupnosti za posamezno leto, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti obveznost posamezne skupnosti do združevanja sredstev, združujejo skupnosti sredstva v višini iz preteklega leta, povečane za planirano rast cen za tekoče leto. V obdobju, ko še niso znani podatki po zaključnih računih za preteklo leto. se uporabijo podatki na podlagi 9-mesečnega poslovanja. 14. člen Skupnosti nakazujejo sredstva, ki jih združujejo pri regionalni skupnosti oziroma zagotavljajo za izvajanje solidarnosti po dvanajstinah letne obveznosti, najkasneje do vsakega 16. dne v mesecu za tekoči mesec, razen za skupni program investicij, kjer je način združevanja sredstev opredeljen v 8. členu. 15. člen Spori iz tega sporazuma se rešujejo pred pristojnim sodiščem združenega dela, oziroma pred ustreznim samoupravnim sodiščem za področje zdravstva, ko bo to ustanovljeno. St. 022-205/77 Lenart, dne 5. maja 1978. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart predsednik Drago Spasovskl 1. r Maribor, dne 4. maja 1978. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Maribor predsednik Franc Krivec 1. r. Ormož, dne 20. aprila 1978. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ormož predsednik Alojz Hergula 1. r. Ptuj, dne 21. aprila 1978. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj predsednik Silva Gorjup 1. r, Slovenska Bistrica, dne 20. aprila 1978. Skupščina občinske zdravstvene skupnost Slovenska Bistrica predsednik Stanko Robnik 1. r. 1011. Na podlagi 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 18/77) sklenemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) ANEKS k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980 za leto 1978 SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen Udeleženci s tem aneksom opredeljujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980 program dejavnosti in nalog v letu 1978 na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti in potrebna sredstva za njegovo uresničitev ter druge medsebojne pravice in obveznosti. PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN SOCIALNE VARNOSTI V LETU 1978 2. člen Program za leto 1978 na področju neposrednega zdravstvenega varstva je izdelan v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart, izhaja iz dosežene ravni zdravstvenega varstva v letu 1977, upošteva pa tudi planirano realno rast, ki se odraža v večjem številu zdravstvenih delavcev in večjih prostorskih zmogljivosti in s tem večjem številu predvidenih zdravstvenih storitev. 3. člen Na področju zdravstvenega varstva programiramo naslednje število storitev: v osnovnem zdravstvenem varstvu 1,199.600 faktorjev, v zobozdravstvenem varstvu 346.500 faktorjev, v reševalni službi 98.800 kilometrov, v bolnišničnem varstvu 27.330 oskrbnih dni, v specialističnem zdravstvenem varstvu 452.880 faktorjev, na področju preskrbe z zdravili 52,750 izdanih zdravil. Storitve, izražene v faktorjih so prikazane po enotni republiški nomenklaturi zdravstvenih storitev in faktorskih razmerij, ki opredeljujejo, koliko faktorjev predstavlja posamezna zdravstvena storitev in število faktorjev, ki jih mora opraviti posamezen zdravstveni delavec v določeni časovni enoti. V programu je zajeto celotno zdravstveno varstvo vključno z enotnim programom. 4. člen Na področju socialne varnosti bomo zagotavljali denarna nadomestila in druge denarne pravice v okviru samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart, ki predstavlja širitev teh pravic v primerjavi z opredelitvami v srednjeročnih programih. 5. člen Skupni pogram v SR Sloveniji in na območju podravske regije zajema v srednjeročnem programu opredeljene investicije in ostale skupne naloge. POTREBNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE PROGRAMSKIH NALOG 6. člen Na podlagi opredelitev v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za srednjeročno obdobje, upoštevajoč spremembe, ki jih v naloge zdravstvene 'skupnosti in v sistem solidarnostnega zagotavljanja sredstev za zdravstveno varstvo vnaša predloženi samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, bo potrebno v letu 1978 zagotoviti iz vseh virov dohodkov naslednja sredstva: din — za enotni program 11,940.000 — za skupni program v SRS 405.000 — za dopolnilni program 23,651.000 — za kritje izgube iz leta 1977 887.000 — skupaj 36,883.000 Od tega iz solidarnosti , — v republiki za enotni program 5,880.000 — v regiji 5.066.000 Nove obveznosti zdravstvene skupnosti v primerjavi s srednjeročnim planom in letom 1977 zajemajo: — pokrivanje dela izpada udeležbe republike pri izgradnji mariborske bolnišnice (predlagana enotna prispevna stopnja v regiji 0,27 %>) 415.000 — predlagano širitev pravic pri nadomestilih osebnih dohodkov ob bolezni, nad 30 dni 67.000 — skupaj 482.000 7. člen Zdravstvena skupnost je zaključila poslovno leto 1977 z nepokrito izgubo 887.000 din, ki jo je treba pokriti. Potrebna sredstva po sanacijskem programu za sanacijo zdravstvene skupnosti bodo zagotovljena v višini 373.000 din iz presežkov drugih interesnih skupnosti v občini Lenart za leto 1977. 514.000 din pa bo zagotovljenih iz sredstev, ki se zbirajo na osnovi bruto osebnih dohodkov v občini Lenart za zdravstveno varstvo v letu 1978. 8. člen Potrebna sredstva, ki jih bomo zagotovili z združevanjem sredstev delavci v družbenem in zasebnem sektorju v letu 1978, znašajo skupaj 15,760.000 din. Ta sredstva bomo zbirali: 1. v času od 1. januarja 1978 do 30. junija 1978 po prispevni stopnji: 7,94 %> iz osebnih dohodkov in l,94«/«> iz dohodka TOZD 2. v času od 1. julija 1978 do 31. decembra 1978 P9 prispevni stopnji: 8,47 «/o iz osebnih dohodkov in 2,07 0/e iz dohodka TOZD. Z dohodki, ki jih združujejo delavci v družbenem in zasebnem sektorju s prispevki iz osebnih dohodkov in dohodka TOZD bo mogoče v okviru predvidenih sredstev 15,760.000 din zagotoviti naslednje programske naloge: din — za enotni program 2,968.000 — za skupni program v SRS 405.000 — za dopolnilni program 11,873.000 — za sanacijo izgube zdr. sk. za le.to 1977 514.000 Zdravstvena skupnost bo zagotovila, da bodo kmetje, upokojenci in drugi delovni ljudje na podlagi odloka Skupščine občine Lenart prispevali pstrezen delež sredstev za uresničevanje programa zdravstvenega varstva. 9. člen Sredstva, navedena v 7. členu so le akontacijska. Zdravstvena skupnost bo med letom valorizirala zneske, če bo prišlo do drugačnih gibanj življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, kot so opredeljena v izhodiščih za oblikovanje akontacijskih sredstev. Končni poračun obveznosti združevalcev sredste^ bo opravljen v začetku prihodnjega leta glede na dejansko doseženo rast družbenega proizvoda v občini. 10. člen Če sredstva zdravstvene skupnosti ne bodo zadoščala za izvajanje zastavljenega programa, bo v postopku usklajevanja pravic iz zdravstvenega varstva z dohodkovnimi možnostmi skupščina zdravstvene skupnosti zaostrila pogoje za uveljavljanje pravic oziroma skrčila njihov obseg v skladu z 72. členom samoupravnega sporazujrha o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 11. Člen Aneks je sklenjen, ko k njemu pristopi 2/3 podpisnikov. 12. člen Za udeležence, ki ne podpišejo tega aneksa uredi obseg pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva odlok Skupščine občine Lenart. 13. člen Ta aneks začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. Lenart, dne 16. maja 1978. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart je na seji dne 16. junija 1978 ugotovila, da je k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976 do 1980 za leto 1978 pristopilo nad 2/3 podpisnikov in je s tem aneks sklenjen. St. 022-153/78 Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart Predsednik Drago Spasovski 1. r. 1012. Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč usmeritve samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 18-1175/77), so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani po delegatih v skupščini občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov dne 16. junija 1978 in na seji zbora izvajalcev dne 16. junija 1978 sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart 1. člen V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78) se na koncu drugega odstavka 67. člena črta pika in doda besedilo: »(Uradni list SRS, št. 4-219/78 — v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum o enotnem programu).« 2. člen 77. člen se spremeni in dopolnjen glasi: »Kadar uveljavljajo določeni uporabniki nekatere oblike zdravstvenega varstva, ne prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve in zdravila, in sicer: 1. ženske med nosečnostjo, porodom in materinstvom do končanega 6. meseca otrokove starosti in v zvezi s kontracepcijo, kadar uveljavljajo pravico iz 6. člena samoupravnega sporazuma o enotnem programu (67. člen tega sporazuma), za: — kurativne preglede v dispanzerjih za žene; — nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih; 2. borci NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1945, za: — kurativne zdravniške preglede v dispanzerjih za borce ali splošnih ambulantah; — zdraviliško zdravljenje; — zdravila ob prevzemu v lekarni na recept; — nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih; 3. občani, kadar zbolijo ter sc zdravijo za katero izmed nalezljivih bolezni v smislu 3. člena samoupravnega sporazuma o enotnem programu (67. člen tega sporazuma), za: — posebne prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih bolezni; — nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih; 4. občani, kadar zbolijo in se zdravijo zaradi rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter duševnih bolezni v smislu 7. in 8. člena samoupravnega sporazuma o enotnem programu (67. člen tega sporazuma), za: — prevoze z reševalnimi vozili, ki jih odobri zdravnik; — zdravila ob prevzemu v lekarni na recept; — nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih; 5. občani, ki so stari nad 70 let, za: — prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih; — zdravila ob prevzemu v lekarni na recept.« 3. člen V 79. členu se spremeni 4. točka prvega odstavka, ki se spremenjena in dopolnjena glasi: »očala, kolikor niso potrebna: otrokom, šolski in drugi mladini, ki ta pripomoček nujno potrebuje za šolanje ali usposabljanje za delo; borcem NOB; drugim delovnim ljudem in Občanom, pri katerih gre za posledice bolezni ali obolenja iz samoupravnega sporazuma o enotnem programu, ki prizadenejo oko ali celotno orbitalno regijo; vsem uporabnikom pa v zvezi z nesrečo pri delu in obolenjem za poklicno boleznijo;«. 4. člen V 79. členu se spremeni 5. točka prvega odstavka, ki se spremenjena in dopolnjena glasi »kontaktna stekla in očesne proteze, kolikor niso potrebna: otrokom, šolski in drugi mladini, ki ta pripomoček nujno potrebuje za šolanje ali usposabljanje za delo; borcem NOB; drugim delovnim ljudem in občanom, pri katerih gre za posledice bolezni ali obolenja iz samoupravnega sporazuma o enotnem programu, ki prizadenejo oko ali celotno orbitalno regijo; vsem uporabnikom pa v zvezi z nesrečo pri delu in obolenjem za poklicno boleznijo.« 5. člen V 79. členu se spremeni 7. točka prvega odstavka, ki se spremenjena in dopolnjena glasi: »ojačevalni aparat za sluh, kolikor ni potreben: predšolskim otrokom, pri katerih je pričakovati razvoj govora ob izvedbi rehabilitacijskega postopka s slušnim aparatom; šolski in drugi mladini ter gluhonemi mladini, ki jim slušni aparat omogoča spremljanje pouka ali usposabljanje v specialnih zavodih; borcem NOB; delovnim ljudem in občanom, ki so izgubili sluh zaradi bolezni ali obolenja iz samoupravnega sporazuma o enotnem programu; vsem uporabnikom pa v zvezi z nesrečo pri delu in obolenjem za poklicno boleznijo.« 6. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina zdravstvene skupnosti po delegatih v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev, in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St 022-233/77 Lenart, dne 16. junija 1978. Skupščina »bčinske zdravstvene skupnosti Lenart Predsednik Drago Spasovskl 1. r. 1013. Po 55. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78) je izvršilni odbor skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji dne 17. aprila 1978 sprejel UGOTOVITEV o višini pogrebnine v občinski zdravstveni skupnosti Lenart v letu 1978 1 Pogrebnina v letu 1978 znaša: — 3.875,20 din, če je umrla oseba starejša od 14 let; — 2.744,80 din, če je umrla oseba starejša od enega in mlajša od 14 let; — 1.937,60 din, če je umrla oseba mlajša od enega leta starosti. 2 Z dnem, ko začne veljati ta ugotovitev, preneha veljati sklep o določitvi zneska pogrebnine na območju regionalne zdravstvene skupnosti Maribor v letu 1977. 3 Ta ugotovitev začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-153/78 Lenart, dne 14. aprila 1978. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart Predsednik izvršilnega odbora Pavel Lešnik L r. 1014. Po 55. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občini zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78) je izvršeni odbor skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji dne 17. aprila 1978 sprejel UGOTOVITEV o višini posmrtnine v občinski zdravstveni skupnosti Lenart v letu 1978 1 Posmrtnina v letu 1978 znaša 3.875,20 dinarjev. 2 Z dnem, ko začne veljati ta ugotovitev, preneha veljati sklep o višini posmrtnine na območju regionalne zdravstvene skupnosti Maribor v letu 1977. \ , 3 Ta ugotovitev začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-153/78 Lenart, dne 14. aprila 1978. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart Predsednik izvršilnega odbora Pavel Lešnik 1. r. 1015. Po 50. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78) je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov dne 5. maja 1978 sprejela UGOTOVITEV o višini povračila za stroške prehrane in nastanitve v občinski zdravstveni skupnosti Lenart v letu 1978 1 Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi ali tujini znaša v letu 1978:-v a) za upravičence nad sedem let starosti — 96,90 din, če je odsotnost daljša od 8 ur; — 145,30 din, če je odsotnost daljša od 12 ur in če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju; b) za upravičence — otroke od enega do sedem let starosti — 48,45 din, če je odsotnost daljša od 8 ur; — 72,65 din, če je odsotnost daljša od 12 ur in če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju. 2 Ta ugotovitev začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-153/78 Lenart, dne 10. maja 1978. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart Predsednik Drago Spasovski Ir. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1016. Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), 3. alinee 10. člena dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6/ 78) in skladno z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 (Uradni list SRS, št. 24/77) ter 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 29. junija 1978 in na 3. seji zbora občin dne 29. junija 1978 sprejela ODLOK o oblikovanju stanarin v letu 1978 na območju 'jubljanskih občin 1. člen samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin oziroma lastniki stanovanj oblikujejo v letu 1978 stanarine za stanovanja, s katerimi upravljajo, v odvisnosti od ugotovljene vrednosti, vendar le do viši- ki jo določa ta odlok. 2. člen Stanarine na območju ljubljanskih občin, določene z odlokom o oblikovanju stanarine v letu 1977 na bmočju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 8/77), ? z veljavnostjo od 1. 8. 1978 povišajo za 30 °/* 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-5/78 Ljubljana, dne 29. junija 1978. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1017. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) in 2. ter 17. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 12. seji dne 27. junija 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembe in dopolnitve urbanističnega programa in generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek avtocest in regionalnih cest (»U-sistem«) na območju mesta Ljubljane 1 Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev urbanističnega programa mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) in generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) za potek avtocest in regionalnih cest (»U-sistem«) na območju mesta Ljubljane. 2 Urbanistično dokumentacijo, ki ponazarja spremembe in dopolnitve dokumentov iz 1. točke tega sklepa, sta izdelala Zavod za družbeni razvoj Ljubljane in Republiška skupnost za ceste v juniju 1978 pod številko projekta 2306. 3 Navedena dokumentacija bo 60 dni javno razrgnje-na zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od dne 12. julija do dne 11. avgusta 1978 v prostorih: Skupščine mesta Ljubljane, Mestni trg 1, SOb Ljubljana Bežigrad, Parmova 33. SOb Ljubljana Center, Adamič Lundrovo nabrežje 2, SOb Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, SOb Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, SOb Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. St. 705/1-78 x Ljubljana, dne 27 junija 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r. 1018. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 126. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/ 78), 2. in 17. členom odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 12. seji dne 27. junija 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga za spremembo generamt;-. plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane zaradi ukinitve odseka avtocestnega rezervata in razširitve zazidalnega otoka ŠP 3 v Šiški 1 Javno se razgrne dokumentacija, ki ponazarja predlog za spremembo generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), zaradi ukinitve avtocestnega rezervata in razširitve zazidalnega otoka ŠP 3 v Šiški. Dokumentacijo je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane pod številko projekta: 2377 v maju 1978. 2 Dokumentacija iz prejšnje točke se javno razgrne zaradi zbiranja pripomb za 30 dni in sicer od 12. julija do 11. avgusta 1978 v prostorih KS Dravlje, Skupščine občine Ljubljana Šiška in Skupščine mesta Ljubljane. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 706/1-78 Ljubljana, dne 27. junija 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r. BREZICI 1019. Z namenom, da na osnovi pridobitev naše socialistične revolucije, ki je bila izvedena med NOB pod vodstvom komunistične partije in doseženih uspehov povojne socialistične graditve novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, ki temelje na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju delavcev in delovnih ljudi urejamo temeljne odnose v občini Brežice v skladu z ustavo SRS, sprejemamo statut občine kot skupen dogovor za urejanje medsebojnih pravic in dolžnosti v občini kot temeljni družbenopolitični skupnosti. V občini Brežice v skladu z ustavo na samoupravni osnovi usklajujemo svoje in skupne interese, pravice in dolžnosti ter zagotavljamo: — usklajen nadaljnji razvoj in napredek na vseh področjih dela in življenja z izkoriščanjem naravnih ter drugih pogojev, — pravico delavcev, delovnih ljudi in občanov, da uživajo pridobitve splošnega družbenega napredka na osnovi rezultatov svojega živega in minulega dela ter solidarnosti delavcev, — pravico delavcev, delovnih ljudi in občanov, da o vseh temeljnih pravicah in dolžnostih odločajo neposredno v združenem delu, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in občinski skupščini, — pravico in dolžnost delavcev, delovnih ljudi in občanov, da aktivno sodelujejo v pripravah na splošni ljudski odpor, da se usposabljajo za obrambo in družbeno samozaščito, — pogoje za vsestransko aktivnost družbenopolitičnih organizacij kot politične opore samoupravljanja in samoupravnih odnosov. S ciljem, da se zagotovi usklajeno in učinkovito uresničevanje pravic in dolžnosti občine kot celote m njenih subjektov, je na osnovi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 2. 1978 sprejela dopolnjen STATUT občine Brežice I. TEMELJNA NAČELA V občini delovni ljudje in občani uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo oblast in opravljajo ter urejajo druga družbena vprašanja in zadeve v okviru pravic in dolžnosti občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti. Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občan* neposredno in po izvoljenih delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v občinski skupščini. Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje in storitve ter delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti. Osebne in skupne potrebe na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani tako, da svobodno menjavajo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih: Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Družbenopolitične organizacije v občini so pomemben dejavnik spodbujanja nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v občini. Družbenopolitične organizacije, združene v SZDL kot enotni fronti vseh socialističnih sil v občini, na čelu z ZK, ki se aktivno opredeljujejo za socialistično samoupravljanje, omogočajo delovnim ljudem in občanom, da na enotni idejno politični osnovi usmerjajo družbeni razvoj občine ter zavzemajo politična stališča in oblikujejo pobude za reševanje posameznih vprašanj v občini, kot tudi širši družbenopolitični skupnosti. Občinska skupščina in njeni organi so dolžni sodelovati z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter jim zagotavljati materialne pogoje za njihovo delovanje, jih obveščati o svojem delu pa tudi od njih zahtevati pripombe in predloge o vseh vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji razvoj in napredek na vseh področjih delovanja in izvrševanja pravic ter nalog občine. II. OBČINA BREZICE 1. člerf Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, zasnovana na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. O uresničevanju svojih skupnih interesov v občini odločajo delovni ljudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim: sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja. 2. člen Značilni za nadaljnji razvoj občine Brežice so zlasti: — ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje, — ustrezni pogoji za razvoj družbenega in zasebnega turizma, trgovine, prometa in obrti, _______ ustrezni pogoji za razvoj kmetijstva in gozdarstva v družbenem in zasebnem sektorju, — ustrezni pogoji za razvoj kulture in izobraževanja, — ustrezni pogoji za razvoj telesne kulture in rekreacije. 3. člen Delovni ljudje v občini Izvršujejo funkcije oblasti In uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v 'širših družbenopolitičnih skupnostih. Delovni ljudje v občini zlasti: ' — ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo, — spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega in družbenega pomena ter v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitosti ter organizacijo in opravljajo družbeno nadzorstvo, zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito, — skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, — skrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje, skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja, z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na tem področju, — zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo borcev in žrtev fašističnega nasilja, — pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo delovnih ljudi, — po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji, — razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spomeniških obeležij, — skrbijo za razvoj telesne kulture in rekreacije ter za ustanavljanje telesnokultumih organizacij in društev, — oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine, — sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb, — organizirajo in izvajajo priprave na splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s tega področja. 4. člen Delovanje občinske skupščine in njenih organov je javno. Občinska skupščina, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge organizacije ter njihovi organi morajo obveščati delavce, delovne ljudi in občane o svojem delu z objavami aktov v uradnih glasilih, v časopisih, po radiu ali drugih ustreznih oblikah obveščanja. 5. člen Občina Brežice je pravna oseba. V premoženjsko pravnih razmerjih jo zastopa javno pravobranilstvo. Sedež občine je v Brežicah. Območje občine Brežice določa zakon SRS. Z zakonom so določeni tudi pogoji in postopek za spremembo območja občine ali za združitev z drugo občino. Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike z grbom SRS v sredini, ob krožnici v prvi vrsti ima napis SRS, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«, pod grbom je napis »Brežice«. 6. člen Občina praznuje 28. oktobra občinski praznik v spomin na Brežiško partizansko četo, ki je bila ustanovljena na ta dan 1941. leta. Občinski praznik je plačan dela prost dan, če se delavci v organizacijah združenega dela ne odločijo drugače. 7. člen Občan občine Brežice je vsak državljan SRS in Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima stalno bivališče v občini Brežice. 8. člen Občina Brežice lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam, delovnim in drugim organizacijam ter društvom podeli priznanja. Priznanja občine Brežice so: 1. Oktobrska nagrada, 2. imenovanje za častnega občana občine Brežice, 3. podelitev domicila v občini Brežice, 4. podelitev listine o priznanju. Pogoje in pristojnost za podeljevanje priznanj, njihovo obliko, določbe o pravicah in evidenci oseb, ki so priznanje prejele, ter druge določbe vsebuje posebni odlok občinske skupščine. III. SAMOUPRAVNA IN DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV OBČINE 1. Samoupravni in družbenoekonomski položaj delavcev v združenem delu 9. člen Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, in samoupravljanju delavcev v proizvodnji ter delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji. 10. člen Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. 11. člen Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobiti materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela. 12. člen Nihče ne sme na nikakršen način onemogočiti in omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. 13. člen Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z družbenim delom doseženi dohodek sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravnega bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina. 14. člen Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je kot njegova neodtujljiva pra-' -a zajamčeno, da uresničujoč pravico do dela s sredstvi, ki so družbena lastnina v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev. 15. člen Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. 16. člen Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno kot dobri gospodarji in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo, izboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti. • 17. člen O vsakem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve. 18. člen Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela. 19. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druga družbenopravna oseba odgovarjajo za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolagajo. 20. člen Delavci in delovni ljudje v občini ustvarjajo materialne in druge pogoje, da se na samoupravnih osno-■ vah čim skladnejše razvijejo odnosi pri pridobivanju in delitvi dohodka v združenem delu ter da se čim popolneje uskladijo posebni interesi s skupnimi interesi. S samoupravnim sporazumevanjem se usklajujejo tudi interesi posameznih temeljnih organizacij z drugimi temeljnimi organizacijami znotraj delovne ali sestavljene organizacije združenega dela, z njihovimi skupnimi interesi, izraženimi v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov ter družbenih dogovorih kot tudi razvojnimi cilji, določenimi v teh planih. 21. člen Občinska skupščina in njeni organi imajo pravico in dolžnost, da uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine v primerih, ko ni zagotovljena enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načel delitve po delu, kadar nastanejo motnje v družbeni reprodukciji ali v primeru, da takšne motnje prepreči. Občinska skupščina je v takih primerih dolžna pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, sprejeti ukrepe za družbeno varstvd samoupravnih pravic in družbene lastnine. Občinska skupščina lahko da tudi pobude za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela, če meni, da so za to podani v zakonu določeni pogoji 2. Družbeno planiranje 22. člen Občina na podlagi dogovorov o temeljih planov, ki opredeljujejo skupne interese in cilje gospodarskega in družbenega razvoja v občini, regiji in republiki ter na podlagi načrtov ter programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejema svoje družbene načrte, v katerih upošteva skupaj ocenjene možnosti in pogoje za razvoj. Družbeni načrt občine določa skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske " ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje. 23. člen Občina ima srednjeročne in dolgoročne družbene načrte. Izvajanje teh planov pa se konkretizira z resolucijo o izvajanju družbenega plana. Sestavni del resolucije je splošna bilanca, ki vsebuje globalna razmerja delitve ustvarjenega dohodka, splošne in skupne potrošnje ter pomeni instrument za uskladitev vseh oblik potrošnje. 24. člen Družbeni načrt občine sprejema občinska skupščina. Osnutek družbenega na,črta mora občinska skupščina dati v javno razpravo delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 25. člen V okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina z eno ali več občin sprejema skupne razvojne načrte, v katerih določijo politiko razvoja teh območij, regij oziroma posameznih dejavnosti na teh območjih. 26. člen Delavci v organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih v načrtih in programih za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, kot tudi skupnih interesov in ciljev, določenih v družbenih načrtih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki so jih sklenili z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi In so v okviru svojih pravic in obveznosti dolžni ukreniti in storiti, kar je potrebno, da bi bili ti interesi in cilji doseženi. Občinska skupščina in njeni organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni, da se predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov, zagotovijo splošne pogoje za kai najbolj skladen in stabilen razvoj, da s temi pogoji kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti, določenih v družbenih planih. 27. člen Za smotrno izkoriščanje prostora in razporeditev gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini se sprejme urbanistični program občine in prostorski plan. 28. člen Za podrobnejšo opredelitev namembnosti površine in ureditev posameznih večjih naselij v občini se sprejmejo urbanistični načrti, za manjša naselja pa urbanistični red. 29. člen Za posamezna območja, ki so opredeljena kot zazidalne gradbene površine, se sprejmejo urbanistični načrti, načrti komunalnih naprav in zazidalni načrti. 3. Sredstva občine 30. člen Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v občini, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v občini in širši družbenopolitični skupnosti. Delovni ljudje in občani v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe, ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. 31. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb prispevajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja. davkov, taks in drugih dajatev, ki »e zbirajo v proračunu občine. 32. člen V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih dajatev v skladu z družbenim dogovorom delovni ljudje samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini. Obseg, višina in namen dohodka za splošne družbene potrebe v občini se določa s proračunom občine na osnovi družbenega dogovora. 33. člen Združevanje sredstev za splošne družbene potrebe v občini temelji na skupni oceni potreb občine v skladu * njihovimi družbenimi načrti. 34. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini združujejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah" združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, društvih in samoupravnih interesnih skupnostih v občini sredstva s samoupravnim sporazumevanjem na osnovi svobodne menjave dela. Vzporedno s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju sredstev delovni ljudje odločajo tudi o njihovi uporabi. 35. člen Občinska skupščina lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki mora določiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih. Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti. 36. člen Dohodke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razporeja občinska skupščina s proračunom. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvidenimi dohodki občine. 37. člen Osnutek proračuna pripravi izvršni svet in ga da v javno razpravo, ki mora trajati najmanj 20 dni in mora biti sočasno z javno razpravo o financiranju skupne porabe v občini. Po opravljeni javni razpravi določi predlog proračuna, ki ga predloži v sprejem občinski skupščini skupaj s pripombami in stališči javne razprave, do katerih mora skupščini posredovati tudi svoje mnenje, kolikor jih ni upošteval. Ce občinska skupščina ni upoštevala predlogov in pripomb javne razprave, obvesti o svojih stališčih posamezne predlagatelje. Stališča občinske skupščine morajo biti obrazložena. 38. člen Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev, ter poročilo o načinu porabe teh sredstev. 39. člen Ob koncu obdobja, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinska skupščina zaključni račun. Z bistvenimi podatki iz zaključnega računa o gibanju dohodkov in najpomembnejših izdatkov oziroma gibanju splošne porabe in oceno, ali se je splošna poraba gibala v predvidenem obsegu, mor; izvršni svet seznaniti delovne ljudi ob sprejemanju proračuna za tekoče oziroma naslednje proračunsko leto. 40. člen Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe upravljanja, se v skladu z zakonom lahko ustanovijo skladi. Podrobnejša določila o poslovanju skladov določa odlok o ustanovitvi ter statut sklada. 41. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih lahko dajejo pobude za ustanovitev namenskih skladov in udeležbo lastnih sredstev. 4. Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena 42. člen Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega interesa v občini so — stanovanjsko gospodarstvo, — komunalna dejavnost, — urejanje in izkoriščanje kmetijskih zemljišč, — varstvo okolja, — zdravstveno varstvo živali in — druge dejavnosti, ki so določene z zakonom ali z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona. a) Stanovanjsko gospodarstvo 43. člen Na področju stanovanjskega gospodarstva usklajujejo in uresničujejo svoje interese delovni ljudje v samoupravni stanovanjski interesni skupnosti občine. V samoupravno stanovanjsko interesno skupnost se delovni ljudje združujejo neposredno preko svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti. V tej samoupravni skupnosti delovni ljudje zagotavljajo in združujejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, zagotavljajo družbeno pomoč, načrtujejo razvoj stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresničevanju tega razvoja in zaradi zadovoljevanja skupnih interesov, ciljev in potreb skupno s stanovalci upravljajo s skladom stanovanjskih hiš ter zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in izgradnjo stanovanj in poslovnih prostorov ter uresničujejo tudi druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva 44. člen Organiziranost in način delovanja določi samoupravna stanovanjska skupnost s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, statutom in drugimi splošnimi akti v skladu z zakonom. 45. člen Sredstva za gradnjo stanovanj, vzdrževanje stanovanjskih hiš, družbeno pomoč in druge naloge samoupravne stanovanjske skupnosti zagotavlja s samoupravnim sporazumevanjem z organizacijami združenega dela. 46. člen Uresničujoč svojo funkcijo je občina dolžna načrtovati in zagotavljati pogoje za razvoj stanovanjske graditve, sprejemati urbanistično dokumentacijo, skrbeti za smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezovati vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. Zato skupščina občine: — sprejema srednjeročni program stanovanjske graditve, — sprejema zazidalne načrte, — sprejema sklepe o uvedbi razlastitvenih postopkov za zemljišča na območjih, namenjenih stanovanjski izgradnji, — določa pogoje, pod katerimi se smejo oddajati stavbna zemljišča neposrednim gradbenim upravičencem, — določa merila za določitev minimalnega stanovanjskega standarda, — sprejema odlok o minimalnih prispevnih stopnjah za stanovanjsko izgradnjo za tiste OZD in skupnosti, ki ne sklenejo samoupravnega sporazuma. 47. člen Zaradi zagotovitve zadostnih gradbenih zmogljivosti, racionalizacije stanovanjske gradnje in popolnejšega urejanja naselij dajeta skupščina občine in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti iniciativo vsem, ki so udeleženi pri stanovanjski gradnji (banke, gradbena podjetja, stanovanjsko podjetje in komunalne delovne organizacije), da sklepajo družbene dogovore, katerih izvrševanje bo zagotovilo predvsem usklajene akcije in izpolnitev določenih ciljev po programu stanovanjske graditve, ki sta ga sprejeli. 48. člen Občinska skupščina in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti morata zaradi zagotovitve realizacije programov stanovanjske graditve izrecno skrbeti za sklenitev takega samoupravnega sporazuma med organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami v občini, da bodo sredstva, izločena iz dohodka za gradnjo stanovanj, namenjena za usmerjeno gradnjo, po višini zadostna za potrebno število stanovanj v skladu s programom- stanovanjske graditve. Pri tem morata še posebej skrbeti za tako delitev izločenih sredstev, ki bo ustrezala določenim odnosom med predvideno izgradnjo potrebnih najemnih stanovanj iz solidarnostnega sklada in drugih stanovanj, namenjenih za prodajo in tistih, ki bodo zgrajena v zasebnih stanovanjskih hišah. b) Urejanje in izkoriščanje kmetijskih zemljišč 49. člen V skrbi za smotrno urejanje in izkoriščanje zemljišč občinska skupščina skupaj s skupščino kmetijske zemljiške skupnosti upošteva pri sprejemanju smernic urbanistične politike in urbanistične dokumentacije predvsem program razvoja kmetijstva v občini, ki daje osnovo za nadaljnji razvoj družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva. 50. člen Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalne in produktivne izrabe tal, varstva kmetijskih zemljišč I in izkoriščanja posestne ter zemljiške strukture se kmetijske in gozdno gospodarske organizacije združenega dela po svojih delavcih in kmetje, ter drugi občani združijo v kmetijsko zemljiško samoupravno skupnost v občini. 51. člen Kmetijska zemljiška skupnost.se ustanovi z družbenim dogovorom za območje občine Brežice. Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba. 52. člen Kmetijska zemljiška skupnost je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini, ki mora biti v skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva. Kmetijska zemljiška skupnost ustanovi za reševanje sporov iz civilno pravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi z rabo, prometom in gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči med njo in kmeti ter uporabniki kmetijskih zemljišč, poravnalni svet. c) Komunalna dejavnost 53. člen Dejavnost komunalnega gospodarstva obsega: oskrbo naselij z vodo, kanalizacijo, pobiranje smeti, javno razsvetljavo, vzdrževanje občinskih cest in javnih površin, pogrebne storitve, tržnico in konjačija ter druge dejavnosti, določene z odlokom skupščine občine. 54. člen Skupščina občine skrbi za usklajen razvoj komunalnega gospodarstva, tako da spremlja razvoj in zagotavlja ustrezne pogoje za razvoj komunalnih dejavnosti ter daje soglasje in sprejema ukrepe na osnovi zakona. 55. člen Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah in proizvodnih komunalnih gospodarskih dejavnostih zadovoljujejo delovni ljudje in občani v skladu z odlokom občinske skupščine, na podlagi zakona, v okviru samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom in v kateri povezujejo svoja sredstva in določajo namen uporabe teh sredstev ter uresničujejo druge skupne interese. Določene potrebe pa delovni ljudje uresničujejo neposredno v krajevni skupnosti. č) Varstvo okolja 56. člen Občinska skupščina posveča posebno skrb varstvu okolja v občini, pri čemer je mišljeno varstvo ozračja, vode in površin pred zadimljenjem, onesnaževanjem in neorganiziranim odlaganjem smeti, odpadkov in drugim neupravičenim posegom v naravo. V ta namen je občinska skupščina dolžna: — določiti in zaščititi območja kakovostne pitne vode, — določiti območja za gradnjo industrijskih in drugih objektov, ki s svojim obratovanjem povzročajo ropot, smrad in z dimom onesnažujejo ozračje, — določiti območja za izgradnjo stanovanj in objektov družbenega standarda, — določiti in zaščititi območja za rekreacijo in razvoj turizma, — določiti roke za sanacijo obstoječih objektov, ki povzročajo onesnaževanje okolja. 57. člen Za uspešno reševanje vprašanj na področju varstva okolja se pri občinskem izvršnem svetu ustanovi posebna stalna strokovna komisija. 58. člen Neposredno skrb za varstvo voda in površin morajo izvajati krajevne skupnosti in Dolenjska vodna skupnost kot specifična interesna skupnost za varstvo voda. d) Zdravstveno varstvo živali 59. člen Delovni ljudje in občani pospešujejo razvoj veterinarske službe in skrbijo za zdravstveno varstvo živali, s tem pa tudi posredno za zdravstveno varstvo ljudi. Občina skrbi, da veterinarski zavodi in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo živali v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva živali ter tako zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov po zdravstvenem varstvu živali. 60. člen Druge gospodarske dejavnosti posebnega družbenega interesa: energetika, promet in zveze, katerih dejavnost opravljajo organizacije združenega dela, morajo opravljati v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom, zakonom oziroma odlokom občinske skupščine. 5. Združevanje delovnih ljudi v samoupravne interesne skupnosti 61. člen Za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ter za uresničevanje skupnih interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ustanavljajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skup- nostih, delavci in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o upravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za delovanje in razvoj teh dejavnosti. Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, pa si tako uresničujejo enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela. 62. člen Na načelih iz prejšnjega člena se lahko ustanavljajo tudi samoupravne interesne sku{ .osti na drugih področjih družbenih dejavnosti, komunalnih ter drugih gospodarskih dejavnosti v občini, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov. 63. člen Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona določi obvezno ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti, načela za njihovo organizacijo in delovanje, načela za medsebojna razmerja delavcev zainteresiranih delovnih področij ter način financiranja dejavnosti po načelih solidarnosti in sorazmernosti prispevkov z ekonomsko močjo zavezancev. 64. člen V ustvarjenem dohodku temeljnih organizacij s področja materialne proizvodnje se izražajo tudi rezultati dela delavcev na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti. Na podlagi teh rezultatov pridobivajo delavci v teh dejavnostih iz celotnega ustvarjenega dohodka s svobodno menjavo dela dohodek glede na prispevek, ki ga s svojim delom dajejo k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, k povečanju produktivnosti vsega združenega dela. 65. člen V samoupravno interesno skupnost za vzgojo in izobraževanje se združijo s samoupravnim sporazumom, ki temelji na zakonu delovni ljudje in občani skupaj z delavci vzgojno izobraževalnih organizacij z namenom, da preko njih zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe na področjih vzgoje in izobraževanja. V izobraževalni skupnosti člani enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravlja-' nje vzgojno izobraževalne dejavnosti, skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih ljudi, za napredek, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja. 66. člen V samoupravno interesno skupnost za kulturo se združijo s samoupravnim sporazumom delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti z namenom, da združujejo sredstva in dela za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje delovnih ljudi, za oblikovanje kulturne politike ter kulturnih programov, za pospeševanje kulturnih dejavnosti ter za uresničevanje drugih osebnih in skupnih potreb na področju kulture. 67. člen V samoupravno interesno skupnost za zdravstvo se združujejo delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstvene dejavnosti z namenom, da si po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic in zdravstvenega zavarovanja, določajo politiko razvoja in pospeševanje zdravstvene dejavnosti. 68. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo socialno varnost v samoupravni interesni skupnosti za socialno varnost, ki zajema samoupravne interesne skupnosti s področij otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospodarstva in invalidsko-pokojninskega zavarovanja. 69. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico da se interesne skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skuposti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za uresničevanje določenih skupnih interesov področja dela samoupravne interesne skupnosti. 70. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva skupno razpravljajo ali enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitičnih skupnosti v tistih primerih, ko to zahteva ustava, zakon ali na njem temelječi predpisi, statut občine, občinski odlok oziroma drugi ustrezni akti. Zaradi lažjega vključevanja teh SIS v skupščinski sistem, so skupščine teh skupnosti dolžne uskladiti svoje programe s pogramom dela občinske skupščine. , 71. člen Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno družbeno skrb udeležencem NOV, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev NOV, španskim borcem, predvojnim revolucionarjem, odlikovancem z redom Karadžordževe zvezde z meči, z Redom belega orla z meči in z Zlato medaljo Obiliča, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter skrbijo za varstvo žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter družinskih članov, katerih edini hranilec je v obvezni vojaški službi. V skladu s predpisi občine, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom delovni ljudje in občani zagotavljajo potrebna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči udeležencem NOV in ožjim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, za katere se ugotovi, da jim je treba gmotno pomagati. Delovni ljudje in občani zagotavljajo v dogovoru s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi tudi druge oblike varstva: zagotavljajo zdravstveno varstvo udeležencem NOV in njihovim družinskim članom, ki niso zavarovani po drugih predpisih, prispevajo k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in v objektih za rekreacijo, zagotavljajo sredstva za oskrbo udeležencev NOV v domovini za ostarele občane, če -sami ali njihovi ožji družinski člani nimajo zadostnih sredstev za oskrbnino, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in za zaposlovanje udeležencev NOV, prispevajo sredstva za pomoč pri šolanju otrok udeležencev NOV, zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV ter ožjih družinskih članov. 8. Krajevna skupnost 72. člen Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupravni način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na določenem območju. S samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine se povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, ter delovni ljudje, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje določene osebne in skupne potrebe, odločajo o vprašanjih skupnega pomena v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih. 73. člen Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih delovnih ljudi in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah socialistične zveze delovnih ljudi in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v vaških skupnostih, v društvih, v svetih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in. družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih nalog in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti. 74. člen Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu mesta, za več naselij ali sosesk, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično, komunalno in kulturno povezana v zaokroženo celoto in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnost za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi ter občanov, in tudi nalog krajevne skupnosti. Obseg območja, za katerega se ustanavlja krajevna skupnost, mora biti najmanj tolikšen, da omogoča samoupravno organiziranost krajevne skupnosti za Izvrševanje vseh nalog, ki se nalagajo KS z ustavo, zakoni, statutom občine, odloki in drugimi akti. Delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela mesta, več naselij ali sosesk, ustanovijo krajevno skupnost, se združujejo z drugo krajevno skupnostjo ali del priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva. 75. člen Pobudo za ustanovitev, združitev ali razdelitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo: — zbor delovnih ljudi in občanov, — krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva ali druga družbenopolitična organizacija, skupščina delegatov KS, — OK SZDL. Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti. To pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti. Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, uvesti na teh območjih javno razpravo. 76. člen O ustanovitvi, združitvi ali razdelitvi krajevnih skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom po predhodni javni razpravi, ki jo organizira krajevna organizacija SZDL. Za izvedbo referenduma se uporabljajo določila zakona o referendumu. 77. člen Krajevna skupnost ima svoj statut. Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti. Po zaključku javne razprave svet krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta, katerega posreduje skupščini delegatov krajevne skupnosti, ki ga pošlje zboru delovnih ljudi v sprejem. Statut sprejemajo delovni ljudje in občani na svojih zborih z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. Zbor veljavno sklepa, če je navzočih vsaj 10 "/o delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico z območja, za katero je zbor sklican. Statut postane veljaven, ko ga verificira skupščina delegatov krajevne skupnosti z večino glasov vseh delegatov. 78. člen Statut krajevne skupnosti podrobneje določa: — pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, — podroben opis območja krajevne skupnosti, — organe in način volitev organov krajevne skupnosti, — naloge in način dela organov krajevne skupnosti, — oblikovanje in način sklicevanja zborov delovnih ljudi in občanov, — način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti, — oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja, — naloge, organe in način izvajanja nalog na področju SLO in DS, — način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti, — oblikovanje, naloge in način delovanja delegacij, — vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo z referendumom, — oblikovanje, naloge in način dela poravnalnega sveta, — druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. 79. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih skupnih potren, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov, v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoja in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje potreb njihovih družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov — uporabnikov, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela. Skupne interese, potrebe in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti. 80. člen Delovni ljudje v krajevni skupnosti sprejemajo programe in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog. Krajevna skupnost je dolžna sprejeti letne in srednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti. 81. člen Svoje skupne potrebe, interese in naloge v krajevni skupnosti delovni ljudje zadovoljujejo in uresničujejo: — s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s solidarnostnimi akcijami ali pa jih pridobijo na drug način, — z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, — s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti, — s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi, — z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih' nalog v skladu’ s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine, s prostovoljnim združevanjem sredstev v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, združenjih in društvih v krajevnih skupnostih, — z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, — z darili, zapuščinami in drugimi sredstvi, 82. člen Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom. Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana. Predlog delovnega programa in finančnega načrta krajevne skupnosti obravnavajo delovni ljudje na svojih zborih, sprejme pa ga organ samoupravljanja v krajevni skupnosti. 83. člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo, interese skupnega pomena. S samoupravnim sporazumevanjem sc lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje lastnih skupnih služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad delom teh služb. Krajevne skupnosti lahko oblikujejo tudi posamezne skupne organe za opravljanje stalnih in občasnih nalog. 7. Oblike osebnega izjavljanja 84. člen Delovni ljudje in občani opravljajo funkcijo oblasti in odločajo o drugih najpomembnejših družbenih zadevah občine neposredno preko oblik osebnega izjavljanja. 85. člen Skupščina občine, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost, organizacije združenega dela, delovne skupnosti in dri^ge organizacije ter skupnosti, ki razpišejo referendum ali sklicujejo zbore delovnih ljudi, organizirajo javne razprave ali izvajajo ankete, so dolžni pravočasno na objektiven način seznaniti delovne ljudi o vprašanjih, o katerih bodo odločali z osebnim izjavljanjem. 86. člen a) Referendum Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kakor tudi v občini z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih. Zahteva za razpis referenduma mora bili obrazložena. S statutom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določijo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe ir pek za Izvedbo referenduma. 87. člen Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka, kadar to zahteva najmanj 1/3 zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj 1/3 krajevnih skupnosti z območja občine ali družbenopolitična organizacija občine in v drugih, z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delovni ljudje in občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta oziroma potrdijo že sprejet odlok ali drug akt, ki ima splošen pomen. O predlogu za razpis referenduma mora skupščina odločiti v roku 60 dni in skleniti, da se referendum razpiše ali predlog za razpis zavrne. 88. člen Puhudo za razpis referenduma v občini lahko podajo: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravna interesna skupnost v občini, družbenopolitične organizacije, društva in združenja delovnih ljudi in občanov. 89. člen Referendum se mora razpisati najmanj 15 dni pred izvedbo, vendar ne več kot 60 dni prej. Sklep o razpisu referenduma se mora objaviti v uradnem glasilu občine. Referendum vodi občinska volilna kbmisija. 90. člen Referendum v občini se lahko razpiše za celotno območje občine, če pa gre za vprašanje, ki zadeva samo del občine, se razpiše samo za ta del. Razpis referenduma se objavi v javnem glasilu. •91. člen Pravico glasovanja na referendumu v občini in v krajevni skupnosti imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum. Ce je referendum v občini ali krajevni skupnosti razpisan zaradi uvedbe samoprispevka občanov za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni delavci, ki še niso dopolnili osemnajst let starosti in prebivajo na območju, za katerega je razpisan referendum. , 92. člen Referendum je veljaven, če se ga udeleži večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo glasovalno pravico, z območja, za katerega se razpiše referendum. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov s pravico glasovanja. Izid glasovanja na referendumu je obvezen za občinsko skupščino in njene organe, kadar je referendum razpisala občinska skupščina. Občinska skupščina ne sme eno leto po izvedbi referenduma sprejeti akta, ki ga je razpisala, ki bi bil v nasprotju z izidom refereduma, niti ne sme referenduma o istem vprašanju ponoviti. Izid glasovanja na referendumu se objavi na enak način kot razpis referenduma. b) Zbori delovnih ljudi in občanov 93. člen Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, sa- moupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah obravnavajo: — vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena, in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj, — poročila in predloge svojih organov samoupravljanja, — poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo mnenja in predloge, — predlagajo občinski skupščini in njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihovih pristojnosti, — predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim, — opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena — samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti, oziroma krajevne skupnosti oziroma ta statut. 94. člen Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo. 95. člen Statuti organizacij združenega dela Stalna in občasna delovna telesa občinske skupSčine in njenih zborov 177. člen Občinska skupščina m njeni zbori lahko ustanovijo komisijo, odbore m druga stalna ali občasna delovna tck-ia za proučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni zbori, in za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine. 178. člen Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna telesa; — svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisija za prošnje in pritožbe, 183. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine in je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine kakor tudi za delo občinskih upravnih organov. 184. člen Izvršni svet je pristojen, da: 1. predlaga — odloge m druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini predlagajo drugi pooblaščeni predlagatelji, — družbeni načrt občine, — občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, — ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma jih ustanavlja sam. kolikor je za to z zakonom pooblaščen; 2. skrbi za izvrševanje v občinski skupščini dogovorjene politike občine, s tem da — skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni plani, proračun, odloki in drugi splošni akti občinske skupščine, . — izvršuje proračun občine, izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, — skrbi za izvršeyanje konkretnih sklepov zborov občinske skupščine; 3. sodeluje z upravnimi organi in v ta namen — predlaga ustanovitev ali odpravo občinskih ali medobčinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb, ki jih ustanovi občinska skupščina, — predlaga ukrepe za izboljševanje dela teh organov ter služb, — določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb občinske skupščine, — nadzoruje delo upravnih organov in opravlja ali razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, odlokom ali drugih splošnih aktov, — usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi zagotovili izvajanje politike in .izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, — skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja naloge, ki jih ima po zakonu in statutu, — odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi, — predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov; 4. sodeluje in skrbi za koordinacijo dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi; 5. opravlja druge naloge in aktivnosti iz svoje pristojnosti ter s konkretnimi akcijami skrbi za realizacijo svojih sklepov. V ta namen ustanavlja komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti. 185. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik, sekretar in štirinajst članov. Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine in poda mnenje k njegovemu predlogu za sestavo izvršnega sveta. Kandidati za predsednika in člane izvršnega sveta morajo imeti ustrezno strokovno, moralno in politično raven. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta lahko imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta nekatere člane izvršnega |veta za predstojnika upravnih organov. Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta. Skupščina sme izjemoma, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, izvoliti oziroma imenovati takega, funkcionarja še za štiri leta, potem ko ugotovi, da so razlogi za ponovno izvolitev utemeljeni. 186. člen Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta. Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta. 187. člen Izvršni svet dela in odloča o zahtevah iz svoje pristojnosti na seji z večino glasov vseh članov sveta. 188. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet. Predsednik izvršnega sveta ali pooblaščeni član izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Predsednika izvršnega sveta v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča podpredsednik. 189. člen Člani izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta in o njih obveščati delavce služb, katere vodijo, in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. 190. člen Izvršni svet obvešča občinsko skupščino oziroma njene zbore o splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu. Izvršni svet rrlora občinski skupščini ali posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine. Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine. Predlaga lahko tudi, da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na kateri bi izvršni svet razložil svoje stališče. 191. člen Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in'njenih zborov ter na zahtevo so dolžni dajati mnenje k osnutku predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. 192. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dati. 193. člen Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj deset delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti. 194. člen Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru Sproži interpelacijo, da obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. 195. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet, ter predpisov, ki jih sam izdaja. Ima tudi pravico predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v občinski skupščini. 196. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet. 197. člen Delo in vsa druga razmerja izvršnega sveta se uredijo s posebnim odlokom. 2. Občinski upravni organi Za izvrševanje upravnih nalog, občinska skupščina ustanavlja občinske upravne organe, katere pooblašča, da opravljajo vse tiste upravne naloge, ki so na podlagi ustave in zakona v pristojnosti občine in niso dane v izključno pristojnost občinski skupščini ali izvršnemu svetu. 198. člen Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil: — izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine, izvršnega sveta in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti ter zagotavljajo njihovo izvrševanje; — odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte: — sprejemajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotavljajo pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike, in predlagajo sprejem ustreznih predpisov ali ukrepov; — pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, občinskega sveta in drugih organov in teles skupščine; — opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov. 199. člen Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pristojnosti in za svoje delo odgovarjajo skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitični h skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. 200. člen Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave. Na področju iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, organizacij posameznih družbenih interesov in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, občinski organi sodelujejo pri oblikovanju m izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino. 201. člen Občinska skupščina na predlog izvršnega sveta z odlokom ustanovi občinske upravne organe, določi njihovo organizacijo in delovno področje. 202. člen Zaradi učinkovitejšega uresničevanja pravic in dolžnosti občanov lahko občinska skupščina ustanovi z odlokom krajevne urade kot posebne upravne organe. Z odlokom se določi območje, za katero se ustanovi, krajevni urad, njegov sedež in delovno področje. Krajevni uradi so dolžni pri upravljanju svojih nalog sodelovati s krajevnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. 203. člen Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostih!, družbenih! organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo o posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanje nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. 204. člen Pofeamezni upravni organ vodi predstojnik, ki ga imenuje občinska skupščina na predlog izvršnega sveta. 205. člen Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren. Je neposredni starešina delavcev tega organa tcr izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom in drugimi predpisi. Za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine izdajajo predstojniki upravnih organov pravilnike, odredbe in navodila, za izvajanje predpisov drugih organov pa lahko izdajajo izvršilne predpise le, če so za to izrecno pooblaščeni. Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, občinski skupščini in izvršnemu svetu. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali izvršnega sveta mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji skupščine je dolžan dati odgovor. Predstojnik upravnega organa je za kršitev delovne dolžnosti odgovoren izvršnemu svetu oziroma občinski skupščini. S poslovnikom občinske skupščine se določi postopek in organ za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti in način izrekanja ukrepov. 206. člen Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom au aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba podatke varovali kot tajnost oziroma, da sc ne smejo objaviti. 207. člen Delavci upravnih organov sestavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakona in na podlagi njih izhajajočih predpišov po načelu samoupravljanja samostojno urejajo vprašanja notranjih razmerij v upravpih organih. Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, vrsto ii "'bseg ter pogoje njihovega dela. 208. člen Za stalno sodelovanje med organi občinske skupščine in družbenopolitičnimi organizacijami lahko občinska skupščina ustanovi enega ali več družbenih svetov. Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede določanja In izvrševanja politike kakor tudi izvajanja družbenega nadzora nad delom izvršnega sveta in organov uprave. VII. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 209. člen Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. 210. člen Občinska skupščina izdaja odloke, družbeni plan, proračun, zaključni račun proračuna, deklaracije, re-sblucije in stališča. Izvršni svet občinske skupščine izdaja odredbe, sklepe, smernice in navodila. Upravni organi izdajajo odločbe, sklepe, navodila in odredbe. 211. člen Sprejem odloka ali drugega splošnega akta lahko predlaga vsak delegat oziroma delegacija v svojem zboru, izvršni svet občinske skupščine, skupščina ali izvršni odbor samoupravne interesne skunposti, ki sodeluje v delu skupščine in komisije občinske skupščine oziroma zbora. Zahtevo za izdajo akta lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani. 212. člen Odloke in druge splošne akte, ki jih izdaja občinska skupščina, strokovno pripravi in odgovorno* sestavi osnutek upravni organ, v katerega področje zadeva spada. Osnutek lahko sestavi tudi delegacija ali posamezni delegat, delovno telo skupščine ali kakšen drug organ ali strokovna organizacija. Upravni organ predloži osnutek odloka oziroma drugega akta v obravnavo izvršnemu svetu ali drugemu pristojnemu organu. Odloki, družbeni plani, proračun in zaključni račun proračuna se sprejme praviloma po dvofaznem postopku — pristojni zbor lahko sklene, da se predlagani splošni akt sprejme tudi v enofaznem postopku. V prvi fazi postopka zbor obravnava osnutek akta. V tej fazi sodelujejo s pobudami, predlogi, mnenji in stališči temeljne samoupravne organizacije in skupnosti. Zbor lahko sklene, da se da osnutek nekega akta v javno razpravo. Po prvi obravnavi akta v zborih ga s pripombami ponovno obravnava izvršni svet in delovna telesa skupščine. Izvšni svet poda na to usklajen predlog pristojnim zborom v odločanje. Izjemoma se lahko v postopku, če pristojni zbor oziroma zbori tako Sklenejo, prva in druga faza združita. , 213. člen Pristojni zbor lahko sklene, da sc predlog odloka ali drugega akta da v javno razpravo ali pa, da se k obravnavanju predloga odloka ali drugega akta povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. 214. člen Splošni akti občinske skupščine in izvršnega sveta začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu, oziroma naslednji dan, če gre za akte, za katere po tem statutu ni predvideno, da se jih objavlja v uradnem glasilu, ali če ni v samem aktu določeno drugače. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. VIII. LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 1. Ljudska obramba 215. člen Ljudska obramba v občini Brežice je sestavni del ljudske obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialističrfo republike Slovenije. Za uresničevanje pravic in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe so pristojni skupščina občine, izvršni svet skupščine občine, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, občinski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civilno zaščito, upravni organi za ljudsko obrambo in drugi upravni organi v mejah svojih pristojnosti. 216. člen Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini, ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito usmerja in usklajuje obrambne priprave občinskih organov, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, sa~ moi^iravnih interesnih skupnosti v občini in njihovo delovanje na področju ljudske obrambe, v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine. Sestavo naloge in način dela sveta za ljudsko oh -rambo, varnost in družbeno samozaščito določa odlok 217. člen Upravni organ za ljudsko obrambo opravlja in strokovne zadeve s področja ljudske obrambe, če niso posamezne zadeve v pristojnosti drugih upravnih organov. Upravni organ za ljudsko obrambo opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov s področja ljudske obrambe v organizacijah in skupnostih na območju občine, razen v teritorialni obrambi. 218. člen Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku ter preprečevanja širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč, se pc enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom organizirajo v občini, v krajevnih skupnostih, lahko pa tudi v temeljnih organizacijah združenega dela posebnega družbenega pomena enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo stalen nadzor območja in zaščito objektov ter stalno in množično borbeno pripravljenost in aktivnost. Za vodenje in poveljevanje enotam teritorialne obrambe ter za usmerjanje in usklajevanje aktivnosti štabov za teritorialno obrambo, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela je pristojen občinski štab za teritorialno obrambo, ki ga ustanovi občinska skupščina, njegove naloge pa so določene v zakonu. Za organiziranje in pripravljenosti enot teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe občine odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in komandantu pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo, za bojno pripravljenost in uporabo enot pa komandantu pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo. 219. člen Civilna zaščita je s samozaščito najširša oblika organiziranja in pripravljanja delovnih ljudi in občanov in je sestavni del ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini. Za organiziranje, usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje In usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ob izrednih razmerah ter ob vojnih akcijah se ustanovijo štabi za civilno zaščito. 220. člen Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine. Občinski štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi republiškemu štabu za civilno zaščito. 221. člen Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij, nevarnosti ali drugih hudih nesreč in za alarmiranje, organizira svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito prebivalstva, službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Delovni ljudje in občani morajo ob neposredni yojni nevarnosti ali v vojni brez odlašanja sporočiti centru za obveščanje in alarmiranje, oziroma najbližji enoti milice ali enoti teritorialne obrambe podatke, za katere so zvedeli in ki so pomembni za ljudsko obrambo in varnost države. 2. Družbena samozaščita 222. člen Delovni ljudje in občani, organizirani v TOZD, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih skupnostih m organizacijah, zaradi zagotavljanja varnosti družbenopolitične ureditve, lastnega mirnega in varnega počutja ter varstva družbenega in svojega premoženja, uresničujejo pravice in dolžnosti družbene samozaščite. V skladu s temi cilji v svojih samoupravnih aktih: — določijo ustrezne organe in se organizirajo v narodni zaščiti, — skrbijo za varstvo naravnega okolja, komunalnega reda in urejenosti naselij ter se borijo proti onesnaževanju okolja, — v okviru narodne zaščite uresničujejo naloge, ki jim jih določa republiški zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah in družbeni dogovor o družbeni samozaščiti. Pri izvajanju družbene samozaščite delovni ljudje in občani sodelujejo z organi za notranje zadeve, državnimi in drugimi organi. 223. člen Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za krepitev in razvoj družbene samozaščite in varnosti v občini, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev samozaščite in varnosti ter odloke in druge akte s tega področja. Zagotavlja tudi potrebne materialne in druge pogoje za razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite v občini. Za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite in varnosti, skrbi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 224. člen Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL skrbi za usklajevanje in usmerjanje vseh dejavnikov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini, obravnava poročila in problematiko, sprejema zaključke in jih posreduje organom za ljudsko ob- rambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela ter pristojnim državnim organom in strokovnim službam. Skrbi tudi ža načrtno in usklajeno vzgojo občanov in delovnih ljudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. 225. člen Požarna varnost je splošnega družbenega pomena. Za uresničevanje nalog in oblikovanje politike v skladu z načrtom varstva pred požarom skrbi občinska skupnost za varstvo pred požarom. 226. člen Za obravnavanje in proučevanje varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti in za uresničevanje ukrepov za 'izboljšanje varnosti v cestnem prometu, skrbi organ, ki ga za to področje ustanovi s svojim aktom občinska skupščina. IX. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE 227. člen V občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, v TOZD, KS in SIS ter po organih: 1. Občinska skupščina in njej odgovorni organi 2. Temeljno sodišče in samoupravna sodišča 3. Temeljno javno tožilstvo 4. Organi javne varnosti 5. Organ za kaznovanje prekrškov 6. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja 7. Javno pravobranilstvo Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določa ustava, zakon in ustrezni samoupravni splošni akti. 1. Občinska skupščina in njej odgovorni organi 228. člen V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in 'pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. 229. člen Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi Ukrepi, če nastanejo v organizacijah združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če orgariizacija zdru- ženega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva: — odstavi poslovodni organ, — odstavi posamezne delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — razpusti delavski svet, — razpusti izvršni organ, — začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev, — imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela, — odreja še druge z zakonom določene ukrepe. 2. Temeljno sodišče in samoupravna sodišča 230. člen Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organ varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost. 231. člen Temeljno sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije irt daje občinski skupščini in drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov in o problematiki svojega dela. 232. člen Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnem sodišču, voli občinska skupščina za dobo določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni. 233. člen Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno. 234. člen Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim splošnim aktom, ali s sporazumom strank, v okladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo, organizacijo in postopek pred tem sodiščem. Samoupravna sodišča sc ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnih sodišč. 3. Temeljno javno tožilstvo 235. člen Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti. Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona in v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine. 236. člen Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbena razmerja in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje občinski skupščini, organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale. Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu. 237. člen Temeljnega javnega tožilca imenuje občinska skupščina v soglasju z republiškim javnim tožilcem. 4. Organi za notranje zadeve a) Postaja milice 238. člen Postaja milice s splošnim delovnim področjem ,'v nadaljnjem besedilu: postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja varnosti v občini. Postaja milice ima lahko določeno število oddelkov. 239. člen Za stanje varnostnih razmer v občini je postaja milice oziroma njen komandir odgovoren republiškemu sekretarju za notranje zadeve, občinski skupščini in njenemu svetu, v neposredni vojni nevarnosti ali vojni pa poverjeniku za notranje zadeve. 240. člen Postaja milice sodeluje z nosilci družbene samozaščite. 241. člen Denarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov zagotovi občinska skupščina v proračunu v skladu z določbami zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. 5. Organ za kaznovanje prekrškov 242. člen Organ za kaznovanje prekrškov je samostojen organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. 243. člen Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število sodnikov za prekrške. Sodnika za prekrške se voli za dobo osmih let. Po poteku te dobe pa sme biti ponovno izvoljen. 244. člen Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških. Sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se pojavljajo pri njegovem delu. Na zahtevo občinske skupščine je dolžan poročati o svojem delu. Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugotovil pri svojem delu. 6. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja 245. člen Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostoini organ družbene skupnosti ukrepa m vlaga pravna sredstva ter izvršuj« drugo z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih družbenopolitičnih organizacij, .državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije. 246. člen Občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje občinska skupščina na način. pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom. , Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin. 7. Javno pravobranilstvo 247. člen Javno pravobranilstvo je samostojen organ v občini, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice občine, njenih organov in skladov, ki so pravne osebe ter krajevnih skupnosti in ima druge pravice ter dolžnosti določene z zakonom. Pri izvrševanju svoje funkcije javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za pravno varstvo družbene lastnine ter o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o svojem delu obvešča skupščino občine. Skupščina občine določi z odlokom organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva in lahko ustanovi z drugimi občinami skupno javne pravobranilstvo. 248. člen Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela. družbenega pravobranilca samoupravljanja, organa za kaznovanje prekrškov. organov javne varnosti in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine v proračunu občinska skupščina. X. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ TER PROBLEMATIKA INFORMIRANJA V OBČINI 249. člen Občinska skupščina m njeni organi, samoupravne interesne in krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije morajo zagotoviti javnost svojega dela v skladu z zakonom. Javno je delo državnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev. Z zakonom in statuti se določijo podatki, ki pomenijo tajnost ali pa se ne smejo objaviti. Podatki, ki pomenijo tajnost za občinsko skupščino, se določijo z odlokom. 250. člen Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembni za Spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih. V občini se lahko ustanovi posebna samoupravna interdsna skupnost za informiranje, ki skrbi za večji družbeni vpliv in sistem informiranja v občini, poglabljanje samoupravnih odnosov znotraj sistema in preko tega urejanja materialnih in drugih problemov na področju informiranja. 251. člen V družbenem sistemu informiranja se subjekti informiranja — vsi tisti, ki sodelujejo v procesih obveščanja v delegatskem sistemu, samoupravno sporazumevajo o najustreznejših načinih informiranja delovnih ljudi in občanov in pri lem izkoriščajo predvsem obstoječa sredstva irifiu,.tiranja. Pri'tem morajo dajati prednost predhodnim primerjalnim informacijam, v zgodnjih fazah procesa odločanja, na osnovi katerih se bodo delovrii ljudje in občani lahko pravočasno samoupravno odločali in zavzemali stališča. Te informacije morajo biti hitre, točne, celovite, jasne in razumljive. 252. člen Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tpdi: — zbor združenega dela, in zbor krajevnih .skupnosti, ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje obveščanja, — družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in na splošne pogoje javnega obveščanja: — delovni ljudje, združeni v SZDL. *i ob uresničevanju politične in akcijske enotnosti socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja občine, med drugimi tudi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščanja, — organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi, ki opravljajo dejav- nost posebnega družbenega pomena, ki so dolžni seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela. 253. člen Pri oblikovanju informacij, ki naj služijo za odločanje ali opredeljevanje do posameznih vprašanj je potrebno upoštevati zlasti naslednje elemente: — celovit prikaz obstoječega stanja, — primerljivost stanja, pri čemer je potrebno upoštevati realnost primerjajF, — cilji in razlogi, ki narekujejo potrebo po spremembi stanja, oziroma kaj se želi s spremembo doseči, — temeljna razmerja in temeljne rešitve ter možne alternativne rešitve v zvezi s predlagano spremembo, — posledice vsake izmed možnih rešitev tudi v širši družbeni skupnosti, — konkretizacijo odgovornosti, kar pomeni navedbo nosilcev, rok in način izvrševanja. 254. člen Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnosti ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov, se v občini lahko ustanovi informacijsko dokumentacijski (1NDOK) center, v krajevnih skupnostih pa informativne skupine kot stalna delovna telesa krajevnih skupnosti. XI. MEDOBČINSKO SODELOVANJE 255. člen Občina Brežice po načeiu prostovoljnosti in solidarnosti sodeluje z drugimi občinami in organizacijami, ki delujejo na področju izpolnjevanja nalog občine. Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Brežict skupaj z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupni medoDčinski organ samoupravljana ali pa se združi v regionalno skupnost občin. V medobčinskem organu samoupravljanja in v občinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, sc določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejemajo občinske skupščine. 256. člen Upoštevajoč načela iz predhodnega člena, je občinska skupščina Brežice skupaj z občinskimi skupščinami občin Krško in Sevnica ter družbenopolitičnimi organizacijami vseh navedenih občin ustanovila -svet posavskih občin kot skupni medobčinski organ samoupravljanja. Svet posavskih občin kot skupni medobčinski organ samoupravljanja za območje navedenih občin ureja zadeve, ki so skupnega pomena za celotno območje in usmerja, usklajuje in določa enotno obliko družbe-noekonomskega. kulturnega in urbanistično-prosvet-nega razvoja regije. Svet zlasti: — sprejema dolgoročni in srednjeročni program gospodarskega in družbenega razvoja regije po predhodnem soglasju občinske skupščine. — sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja posameznih dejavnosti po predhodnem soglasju občinske skupščine, — sprejema regionalni prostorski plan po predhodnem soglasju občinske skupščine, — spremlja gospodarska gibanja na območju Posavja, usklajuje politiko cen, finančno in davčno politiko občin, politiko na področju urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, prometa, vzgoje in izobraževanja, kulture in družbenega varstva, ljudske obrambe in družbene samozaščite, kadrovsko politiko in varstvo okolja, — izvaja po predhodnem pooblastilu občinskih skupščin za celotno območje regije koristne ali nujne družbene akcije, organizira pripravo in izdelavo razvojnih strokovnih elaboratov, organizira referendum, ankete ipd., — zavzema skupna stališča in predloge do vprašanj, ki jih urejajo druge družbenopolitične skupnosti in organizacije, — razpolaga z namenskimi in drugimi sredstvi, ki mu jih izrecno prepustijo občine ali druge organizacije, — ustanavlja delovna telesa in strokovne službe za pospeševanje svojih nalog, — tekoče obvešča občinske skupščine o svojem delu in jim daje letno poročilo o svojem delu in o problematiki regije, — sprejema statut in poslovnik za delo sveta. 257. člen V svet posavskih občin pošiljajo svoje delegate občinske skupščine Brežice, Krško in 'Sevnica, po tehle načeli^: — tri delegate iz zbora združenega dela, — dva delegata iz zbora krajevnih skupnosti, — dva delegata iz družbenopolitičnega zbora. 258. člen Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, ki zadevajo delovanje občine, občinske skupščine in njenih organov, zaradi izmenjave mnenj in izkušenj, usklajevanja stališč in predlogov je občina Brežice včlanjena in aktivno deluje v Skupnosti slovenskih občin. Občino v Skupnosti slovenskih občin zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina. 259. člen Zaradi trdne pripadnosti jugoslovanski skupnosti in povezanosti z vsemi narodnostmi v Jugoslaviji občina Brežice podpira in pospešuje sodelovanje z občinami v bratskih republikah SFRJ. Občina Brežice lahko navezuje občasne ali trajne prijateljske vezi s posameznimi občinami ali organizacijami in mesti v tujini, še posebej pa z občinami in organizacijami na tistih območjih, kjer živijo zamejski Slovenci. V okviru teh vezi občina pospešuje krepitev prijateljstva. spoznavanja med prebivalci, izmenjave informacij in izkušenj na področju delovanja občine in družbenopolitičnih organizacij, sodeluje pri organizaciji v prijateljskih občinah, športnih tekmovanjih in podobno. Prijateljsko sodelovanje občine Brežice po tem členu usmerja in vodi izvršni svet, ki v ta namen lah- ko oblikuje delovno telo. Načelno politiko sodelovanja, sklepe o pobratenju ali trajnem prijateljskem sodelovanju sprejema občinska skupščina. XII. SPREMEMBA STATUTA 260. člen Pobudo za spremembo statuta občine lahko dajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, njihova združenja, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in združenja občanov, kakor tudi občani sami. O pobudi razpravlja in odloča statutarno pravna komisija občinske skupščine; v primeru, da jo sprejme, določi organ, ki naj izdela predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta občine in d tem obvesti pobudnika. 261. člen Predlog za uvedbo postopka za spremembo statuta občine lahko poda vsak zbor, skupina najmanj desetih delegatov v zboru občinske skupščine, izvršni svgt in statutarno pravna komisija ter občinska konferenca SZDL. 262. člen O predlogu za uvedbo postopka za spremembo statuta občine morajo razpravljati vsi zbori občinske skupščine. 263. člen Občinska skupščina po tem, ko je uveden postopek za spremembo statuta, določi način, postopek in tistega, ki naj izdela besedilo sprememb. 264. člen Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta. 265. člen Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 266. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74). 267. člen Občinski predpisi in drugi splošni akti morajo biti usklajeni s tem statutom v enem letu po njegovi uveljavitvi. 268. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-1/78-1 Brežice, dne 28. februarja 1978. Predsednik Skupščine, občine Brežice Franc Skindcr 1. r. CELJE 1020. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 5. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/52) m 146. členu statuta občine Celje na ločenih sejah dne 22. junija 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje 1. člen V odloku o naj višji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 8-371/75, 12-552/76 in 11-587/77) se v 1. členu doda nov četrti odstavek, ki se glasi: Stanarina, izračunana po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena se lahko poveča do 30 »/o. Valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978. St. 36-4/1978 Celje, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1021. Zbor združenega dela m zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 27/72 in 8/78) ter 146. členu statuta občine Celje na ločenih sejah dne 22. junija 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9 1. člen V odloku o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9 (Uradni vestnik Celje, št. 30-330/68, 5-49/70 in Uradni list SRS, št. 41-818/78. 30-1353/76 in 14-819/77) se v drugem členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Zazidalni načrt stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9 se spremeni in dopolni po projektu št. 305/ 77, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v februarju 1978. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/76-2 Celje, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1022. Skladno z določbami ustave in zakona o združenem delu ter stališči skupščin občin, občinskih konferenc SZDL in občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije sklenejo skpuščine občin občinske konference svetov potrošnikov občinske konference SZDL Slovenije občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije poslovne banke medobčinski odbor Gospodarske zbornice Slovenije skupnosti temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije združenega dela, katerih predmet poslovanja je proizvodnja, predelava in prodaja kmetijsko prehrambenih proizvodov ter kmetijske zadruge kot organizacije kmetov živilski trgi DRUŽBENI DOGOVOR o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva občin Celje, Laško, Mozirje, Sl. Konjice, Šentjur. Šmarje, Velenje in Žalec s kmetijsko prehrambenimi proizvodi I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem družbenim dogovorom določajo udeleženci družbenega dogovora temeljna načela in politiko preskrbe prebivalstva občin Celje, Laško. Mozirje, Sl. Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec (v nadaljevanju: občin podpisnic) s kmetijsko prehrambenimi proizvodi. S podpisom tega družbenega dogovora sprejmejo udeleženci obveznost, da bodo na teh načelih zasnovani tekoči in razvojni načrti ter tekoča in dolgoročna ekonomska politika ter družbenopolitična aktivnost na področju proizvodnje, preskrbe prebivalstva s kmetijsko prehrambenimi proizvodi in organizirane družbene prehrane. 2. člen Udeleženci družbenega dogovora ugotavljajo, da je preskrba prebivalstva s kmetijsko prehrambenimi proizvodi dejavnost' posebnega družbenega pomena. Preskrba po tem družbenem dogovoru pomeni zagotovitev zadostnih količin ustrezne kvalitete, vrste in asortimenta naslednjih kmetijsko prehrambenih proizvodov: kruh, mleko in mlečni proizvodi, sladkor, sol, sveže meso, sadje in zelenjava. Za meso po tem družbenem dogovoru se šteje goveje, junčje, svinjsko meso, perutnina in mesni izdelki ter sladkovodne in morske ribe. 3. člen Osnovni cilj udeležencev je zagotoviti dolgoročno, stabilno in kontinuirano preskrbo prebivalstva občin podpisnic s kmetijsko prehrambenimi proizvod ter preskrbo zdravstvenih ustanov, šolskih restavracij, vzgojno varstvenih ustanov in drugih ustanov družbenega standarda. 4. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo: — ustvarjali pogoje za stabilno in kontinuirano preskrbo prebivalstva občin podpisnic s kmetijsko prehrambenimi proizvodi, — pospeševali samoupravno povezovanje kmetijske proizvodnje, živilske predelave, blagovnega prometa tržnic ter končnih potrošnikov kot udeležencev v preskrbi in potrošnji kmetijskih prehrambenih proizvodov, — pospeševali in stimulirali proizvodnjo in prodajo kmetijskih prehrambenih proizvodov z istočasno določitvijo obveznosti in odgovornosti v zagotovitvi zadostnih količin teh proizvodov za potrebo občin podpisnic, — sprejeli dolgoročne rešitve za stabilizacijo tržišča s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi, tako glede količin, kvalitete in cen, — sprejeli skupen program razvoja organizirane preskrbe občin podpisnic, — zbol j sevali organizacijo skladiščenja in promete prehrambenih proizvodov, — pospeševali izgradnjo maloprodajne trgovske mreže, tržnih površin in obratov družbene prehrane, — izboljševali tehnologijo skladiščenja in kvalitete kmetijskih prehrambenih proizvodov, — spremljali gibanja na tržišču, — skupno določali tržni red na živilskih trgih. Udeleženci bodo kot nalogo prioritetnega pomena obravnavali preskrbo občin podpisnic s sadjem in zelenjavo. 5. člen Količine, kakovost in vrste kmetijskih prehrambenih proizvodov sc ugotovijo in določijo s planom potreb v teh proizvodih. Plan potreb se sprejme za petletno obdobje in za vsako leto posebej na osnovi predlogov udeležencev in v skladu s srednjeročnimi razvojnimi programi občin podpisnic tega družbenega dogovora. Letni plan se sprejme najkasneje do 31. 10. za naslednje leto. Do istega roka se ugotovi razlika med planom potreb in možnostmi preskrbe iz domačih virov ter se o razliki, ki jo je potrebno pokriti z uvozom, obvesti Republiški komite za tržišče in cene. 6. člen K temu družbenemu dogovoru lahko pristopi vsaka proizvodna in trgovska TOZD in druge OZD ne glede na to, kje ima svoj sedež, če sprejme pravice, obveznosti in odgovornosti, določene s tem družbenim dogovorom in če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je proizvodnja ali predelava ali promet s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi njena osnovna dejavnost, — da z obsegom in kakovostjo enega ali več kmetijskih prehrambenih proizvodov zagotavlja zadovoljevanje dela skupnih potreb občin podpisnic, po teh proizvodih, — da ji je prodaja proizvodov na tržišču občin podpisnic del pomembne in trajne poslovne usmeritve in ne le občasna ali dopolnilna dejavnost, — da ima lastno maloprodajno mrežo v občinah podpisnic, oziroma, da na živilskem trgu prodaja kmetijske prehrambene proizvode ali pa da ima s katerim od udeležencev tega družbenega dogovora sklenjen samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, oziroma o trajnem poslovnem sodelovanju, ki zagotavlja stalno preskrbo občin podpisnic ne glede na občasne motnje na tržišču, — da ima sprejet srednjeročni program razvoja, katerega sestavni del so investicijska vlaganja v razvoj proizvodnje, skladišč, hladilnic, prodajnega prostora in opreme ali da na podlagi samoupravnega sporazuma z drugim udeležencem zagotavlja združevanje sredstev za razvoj maloprodajne mreže, skladišč, hladilnic in opreme na območju občin podpisnic. TOZD in druge OZD, ki naknadno pristopijo k temu družbenemu dogovoru, se štejejo za udeležence tega družbenega dogovora. 7. člen Tržni red, ki ga določijo udeleženci tega družbenega dogovora, ki upravljajo z živilskimi trgi, ureja predvsem promet s kmetijsko prehrambenimi proizvodi na živilskih tf-gih, splošne in posebne prodajne pogoje, predmet prodaje, pravice in obveznosti prodajalcev, lokacije tržnih površin za posamezne proizvode, pravice in dolžnosti upravljal cev tržnih površin, vzdrževanje reda in snage, tržni čas, prodajna mesta, shranjevanje blaga, posebne storitve in pripomočke ter kontrolo nad prodajo in kvaliteto blaga. 8. člen Udeleženci se zavezujejo ustvarjati pogoje za uresničevanje ciljev, ki jih s podpisom tega družbenega dogovora o organizaciji zagotovitve preskrbe prebivalstva občin podpisnic s kmetijsko prehrambenimi proizvodi zasledujejo. Ustvarjanje pogojev pomeni sprejem konkretnih obveznosti posameznih udeležencev. II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV DRUŽBENEGA DOGOVORA 9. člen TOZD in druge OZD, katerih predmet poslovanja je proizvodnja, predelava in promet kmetijskih prehrambenih proizvodov se zavezujejo: — da bodo samoupravno združevale delo in sredstva in usklajevale odnose v reprodukcijskem toku, — da se bodo medsebojno sporazumevale o enotnih izhodiščih za oblikovanje cen, delitvi ustvarjenega skupnega dohodka in prihodka, ter enotnih' pogojih prodaje, — da bodo občine podpisnic trajno oskrbovale z zadostnimi količinami kmetijskih prehrambenih proizvodov, — da bodo vzajemno in skupno zagotavljale ponudbo najmanj v višini planiranih potreb, ki so odvisne od sezonskih pogojev in povečanja potrošnje, v skladu s porastom prebivalstva in njegove kupne moči, — da bodo ukrepale v smeri racionalnejše distribucije, s posebnim poudarkom na zmanjšanje transportnih stroškov, — da bodo na osnovi programov razvoja maloprodajne mreže, posebno v novih naseljih, samostojno ali skupno z združevanjem sredstev sodelovale pri realizaciji teh programov, ki morajo biti usklajeni z družbenimi plani občin, — da bodo razvijale tehnologijo proizvodnje in prometa ter tipizacijo v okviru posameznih skupnih proizvodov, posebno glede kvalitete in izbora, ter v ta namen sodelovale z ustreznimi raziskovalnimi institucijami, ' — da bodo razvijale stalno sodelovanje s pristojnimi organi občinskih skupščin in organizacijami potrošnikov" zaradi sporazumnega usklajevanja proizvodnje in prometa z zahtevami potrošnikov, — da bodo z zasebnimi proizvajalci kmetijsko prehrambenih proizvodov razvijalo organizirane kooperacijske odnose v okviru kooperacijskih enot jtmetijskih zadrug ali kombinatov, — da bodo razvijale osebno in družbeno odgovornost delavcev in organov upravljanja za zavestno izpolnjevanje družbene funkcije preskrbe občin podpisnic s kmetijsko prehrambenimi proizvodi. 10. člen TOZD in druge OZD, ki skladno s prejšnjim členom tega družbenega dogovora pri medsebojnem povezovanju samoupravno združujejo delo in sredstva, ter pri tem zagotavljajo enakopravnost medsebojnega vpliva trgovine in proizvodnje na poslovno in razvojno politiko, delijo skupni prihodek, ustvarjen v celotnem reprodukcijskem procesu, na podlagi prispevka posamezne TOZD in druge OZD k ustvarjeni novi vrednosti. Medsebojne odnose pri ustvarjanju skupnega prihodka urejajo delavci TOZD in druge OZD s samoupravnimi sporazumi, s katerimi uredijo tudi razdelitev skupnega prihodka, zlasti pa: — cene ali druga merila, po katerih se razporeja skupni prihodek, — roke, v katerih se obračunava skupni prihodek, — pogoje in način uporabe sredstev skupnega prihodka, ki so rezultat izjemnih ugodnosti na trgu, — pogoje in način uresničevanja solidarnosti. Ovrednotenje dela in sredstev, ki jih je združila posamezna TOZD m druga OZD, temelji na objektivnih medsebojno dogovorjenih merilih. 11. člen Upravljale! živilskega trga v občinah podpisnic se obvezujejo: — da bodo skrbeli ob sodelovanju udeležencev za stalno, zadostno in kvalitetno založenost živilskih trgov s kmetijskimi pridelki; — za obnovo in razširitev tržnih prostorov, na katerih prodajajo TOZD in druge OZD, udeleženci tega družbenega dogovora, skladno s potrebami razvoja občin podpisnic; — da bodo redno vzdrževali in razširjali komunalne in druge naprave in izvrševali ostale naloge po veljavnem tržnem redu. 12. člen Občinske skupščine in njihovi izvršni sveti bodo s svojimi odločitvami in ukrepi prispevali k uresničevanju smotrov in ciljev tega družbenega dogovora. Občinske skupščine bodo TOZD in drugim OZD, ki so udeleženke tega družbenega dogovora s svojimi akti zagotavljale: — odstopanje gradbenih zemljišč za izgradnjo skladiščnih, predelovalnih in prodajnih kapacitet pod ugodnimi pogoji, — nižje najemnine za poslovne prostore od tistih, ki so določene za ostale OZD in TOZD s področja blagovnega prometa, — prednost pri koriščenju poslovnih prostorov in postavljanju začasnih montažnih objektov za prodajo kmetijskih prehrambenih proizvodov, — odstopanje v rizični sklad udeležencev tega družbenega dogovora razpoložljiva sredstva za nadomestila razlik v cenah proizvodov, kolikor zaradi depresivnih cen na osnovi odlokov občinskih skupščin TOZD in drugo OZD za oskrbo s proizvodi iz 2. člena tega družbenega dogovora ustvarjajo izgubo v proizvodnji oziroma prometu takšnega proizvoda, — beneficiranje obresti na kredite za realizacijo politike oziroma nalog v zvezi z zagotovitvijo preskrbe občin podpisnic s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi, — stimuliranje proizvodnje, predelave in prometa proizvodov iz 2. člena tega družbenega ■ dogovora z ukrepi davčne politike, — pravočasno načrtovanje objektov za preskrbo, istočasno z ostalo urbanistično ureditvijo. 13. člen Občinske konference SZDL in Občinski sveti Zveze sindikatov bodo s svojo družbenopolitično aktivnostjo preverjali izvajanje tega družbenega dogovora in dajali pobudo za soočanje interesov delovnih ljudi in občanov v TOZD in OZD, ter krajevnih skupnosti pri razreševanju problematike preskrbe občin podpisnic s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi, zlasti preko aktivnosti v svetih potrošnikov. Občinske konference SZDL bodo še posebej skrbele za ustanavljanje potrošniških svetov. 14. člen Poslovne banke, udeleženke tega družbenega dogovora, se zavezujejo, da bodo pri namenskem kreditiranju proizvodnih in trgovskih TOZD in drugih OZD podpisnic tega družbenega dogovora, zagotavljale: — kot podpisnice sporazuma o kreditiranju naložb v kmetijstvo in živilsko industrijo ter kreditiranje proizvodnje in zalog kmetijskih pridelkov in predelave v SR Sloveniji v letih 1976-80 upoštevale določila tega sporazuma, — da bodo v srednjeročne plane za obdobje 1976-80 in letne programe uresničevanja srednjeročnih planov vgrajevale usklajene potrebe podpisnic tega družbenega dogovora na podlagi njihovih planov in planov družbenopolitičnih skupnosti. Natančnejši pogoji za namensko kreditiranje po prvem odstavku tega člena bodo določeni s posebnimi samoupravnimi sporazumi med bankami in udeleženci tega družbenega dogovora v primerih združevanja sredstev in dela. 15. člen Medobčinski odbor GZS, kot asociacija združenega dela s področja gospodarstva, si bo prizadeval za celovito obravnavanje problematike oskrbe občin podpisnic s kmetijsko prehrambanimi proizvodi in usmerjal udeleženec k izvrševanju smotrov in obveznosti, sprejetih s tem družbenim dogovorom. 16. člen Ob sodelovanju vseh udeležncev tega družbenega dogovora bodo TOZD in druge OZD, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo kmetijsko prehrambene proizvode (proizvajalke proizvodov in izvajalke storitev) zaradi usklajevanja medsebojnih interesov ter potreb potrošnikov, ter porabniki teh proizvodov in storitev, s posebnim samoupravnim sporazumom ustanovili, najkasneje v roku 60 dni po sklenitvi tega družbenega dogovora samoupravno interesno skupnost za organi-pirano proizvodnjo in preskrbo prebivalstva občin podpisnic s kmetijsko prehrambenimi proizvodi (v nadaljevanju: SIS). 17. člen SIS iz prejšnjega člena tega družbenega dogovora ima predvsem naslednje naloge: — planiranje proizvodnje in preskrbe na osnovi planov celokupnih potreb in v okviru tega razmejevanja pravic in obveznosti podpisnikov samoupravnega sporazuma, — zagotavljanje kontinuitete in sistema samoupravne povezanosti reprodukcijskega toka proizvod- nje, trgovine in potrošnje po tem družbenem dogovoru, — prizadevanje za napredek in boljšo organiziranost proizvodnje, predelave in prometa, — skupna prizadevanja za investicije v napredek proizvodnje, predelave, razširitev maloprodajne mreže tržnic, skladišč in opreme ter objektov skupnega interesa v skladu z razvojnimi programi občin, — dogovarjanje za skupno koriščenje hladilnih prostorov, — zagotavljanje zbiranja sredstev za rizične sklade ter smotrne porabe teh sredstev, — izvrševanje drugih nalog, ki izhajajo iz razvojnih programov občin na področju preskrbe s kmetijsko prehrambenimi proizvodi. 18. člen Organi upravljanja SIS so: — skupščina, — izvršni odbor, — odbor za samoupravno družbeno kontrolo, — odbor za družbeno samozaščito. Skupščina ima dva zbora in to: — zbor delegatov proizvajalcev in izvajalcev (zbor proizvajalcev), ki jih delegirajo delavci OZD in TOZD podpisnic, — zbor delegatov porabnikov proizvodov in storitev (zbor porabnikov), ki jih delegirajo OZD in TOZD, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter delovni ljudje in občani preko krajevnih skupnosti. Izvršni odbor je prav tako sestavljen iz vrst proizvajalcev in izvajalcev ter iz vrst porabnikov proizvodov in storitev. Podrobna določila o sestavi skupščine, izvršnega odbora, odbora za samoupravno družbeno kontrolo ter odbora za družbeno samozaščito, so zajeta v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi SIS oziroma v statutu SIS. V samoupravnem sporazumu se po potrebi predvidijo drugi odbori in komisije. 19. člen Člani SIS, se skladno z določbami 395. člena zakona o združenem delu in z vidika vrst kmetijsko prehrambenih proizvodov, ki jih proizvajajo, predelujejo in prodajajo, povezujejo s samoupravnimi sporazumi v skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: skupnost). S samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi skupnosti člani skupnosti določijo predvsem: — cilje in naloge, ki jih bodo uresničevali v skupnosti ter način, kako jih bodo uresničevali, — usklajevanje dejavnosti in poslovanja, da bi ustvarili ugodnejše pogoje za pridobivanje dohodka, — dogovarjanje o združevanju sredstev za uresničevanje določenih projektov skupnega pomena, — dogovarjanje o razvojni politiki in skupnih temeljih planov. 20. člen Z namenom, da se udeležencem tega družbenega dogovora, katerih predmet poslovanja je proizvodnja, predelava in promet kmetijsko prehrambenih proizvodov zagotovi kritje lastne cene proizvodov in s tem omogoči stabilnejša preskrba občin podpisnic s temi proizvodi, bodo ti udeleženci s samoupravnim sporazu- mom o ustanovitvi skupnosti iz prejšnjega člena tega družbenega dogovora ustanovili rizični sklad s tem, da bodo konkretno določili vire sredstev tega sklada in način upravljanja s sredstvi. Sredstva tega sklada se koristijo za: 1. osnovne vrste kruha, 2. konzumno mleko, 3. sveže meso (goveje, svinjsko, perutnina) in 4. krompir. 21. člen Udeleženci tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo v svojih letnih planih oziroma programih upoštevali naloge in obveznosti sprejete s tem družbenim dogovorom in tekoče analizirali izvajanje nalog, ki so določene s tem družbenim dogovorom, ter po potrebi sprejemali ukrepe za njegovo izvajanje. Prevzete obveznosti bodo vnesli v svoje razvojne programe. 22. člen Udeleženci se dogovorijo, da spremlja in usklajuje izvajanje tekočih nalog, ki izhajajo iz tega družbenega dogovora koordinacijski odbor. Po enega člana izvolijo v koordinacijski odbor: — skupščine občin — občinske konference SZDL — občinski sveti ZSS — občinske konference svetov potrošnikov — medobčinski odbor GZS za celjsko območje — poslovne banke. SIS za organizirano proizvodnjo in preskrbo prebivalstva občin podpisnic s kmetijsko prehrambenimi proizvodi izvoli v koordinacijski odbor 5 članov. Strokovna in druga opravila za potrebe koordinacijskega odbora bo opravljala do ustanovitve SIS strokovna služba pri medobčinskem odboru GZS za celjsko območje. 23. člen Udeleženec družbenega dogovora je družbenopolitično odgovoren, če ne spoštuje obveznosti iz tega družbenega dogovora. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Predstavniki TOZD in drugih OZD udeležencev tega družbenega dogovora, predložijo ob podpisovanju sklep pristojnih organov upravljanja in to v pismeni obliki, da so pooblaščeni podpisati ta družbeni dogovor in s tem prevzeti vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njega za posamezne TOZD in druge OZD. 25. člen TOZD in druge OZD s področja proizvodnje in trgovine, ki podpišejo ta družbeni dogovor, so dolžne izpolniti pogoje iz 4. alinee 6. člena v 6 mesecih ali iz 5. alinee 6. člena v 6 mesecih po uveljavitvi tega družbenega dogovora. TOZD in druge OZD, ki podpišejo ta družbeni dogovor po njegovi uveljavitvi, morajo izpolnjevati pogoje, navedene v prejšnjem odstavku tega člena, ob podpisu družbenega dogovora. 26. člen Udeleženci sprejmejo ta družbeni dogovor skladno s svojimi samoupravnimi splošnimi akti. Iniciativo za spremembo in dopolnitev tega družbenega dogovora lahko da vsak udeleženec. Sprememba družbenega dogovora se sprejema po istem postopku kot sklenitev. 27. člen K temu družbenemu dogovoru lahko pozneje pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso udeleženci pri njegovi sklenitvi. K družbenemu dogovoru je mogoče pristopiti s posebno pismeno izjavo. 28. člen Družbeni dogovor lahko neha veljati z dnem, ki ga soglasno po postopku, ki je predviden, določijo vsi udeleženci. 29. člen Vsak udeleženec lahko kadarkoli odpove svojo udeležbo v družbenem dogovoru. Odpoved je treba vročiti vsem udeležencem. Odpovedni rok znaša 6 mesecev in začne teči od dneva, ko je bila odpoved vročena tistemu udeležencu družbenega dogovora, ki mu je bila vročena najpozneje. 30. člen Ta družbeni dogovor stopi v veljavo potem, ko ga podpišejo skupščine občin, občinske konference SZDL, občinski sveti ZSS. občinske konference svetov potrošnikov, medobčinski odbor GZS za celjsko območje, poslovne banke in TOZD in druge OZD ki proizvajajo; predelujejo ali prodajajo kmetijsko prehrambeno proizvode, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Podpisniki družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva občin celjske revije s kmetijskimi nmhrambenimi proizvodi Skupščina občine Celje Občinski svet ZSS Cel te Občinska konferenca SZDL — svet potrošnikov Komunalno podjetje Celje, TOZD Javne naprave Celje LB, Splošna banka Celje Merx Celje, TOZD pekarne in slaščičarne Celje Merx Celje, TOZD Grosist. Posl. 3 Merx Celje, TOZD Prodaja Celje Podnisnik: Gajšek Risto Končan Vili Keržan Zvone Bervar Franc Trogar Zdravko Stepišnik F.di Jesenek Jože Golavšek Stanko Skupščina občine Velenje Občinski svet ZSS Velenje Obč. konferenca SZDL Velenje LB, Temeljna banka Velenje Era Velenje, TOZD Maloprodaja Komunalna skupnost občine Velenje Merx Celje, TOZD Prodaja Šoštanj Vovk Janko Pukl Janez Korenič Slavko Pilih Ciril Krofi Ivo Baškovič Vladimii Cerar Franc Občinska skupščina Slovenske Konjice Pečovnik Ivan Občinski svet ZSS Slovenske Konjice Korošec Lojze Občinska konference SZDL Hlastec Franc Skupščina občine Šentjur pri Celju Mastnak Ludvik Občinski svet ZSS Dolar Edi Občinska konferenca SZDL Slejko Slavko Merx, TOZD Prodaja Šentjur Jazbinšek Janko Skupščina občine Šmarje pri Jelšah Mlakar Franc Občinski svet ZSS Kovačič Franc Občinska konferenca SZDL Gojtan Jože Merx, TOZD Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina Sisinger Slavko Skupščina občine Žalec Privošnik Tone Občinski svet ZSS Ježovnik Franc Občinska konferenca SZDL Kač Miran Hmezad Žalec, TOZD kmetijstvo Šmarje Mežnar Franc Hmezad Žalec, TOZD Sadjarstvo Mirosan Mežnar Franc Hmezad Žalec, TOZD Vrtnarstvo Celje Mežnar Franc. Hmezad Žalec, TOZD Kooperacija Žalec Mežnar Frane Hmezad Žalec, TOZD Mesnine Celje Mežnar Franc Hmezad Žalec, TOZD Mlekarne Celje Mežnai Franc Hmezad Žalec, TOZD Gostinstvo Celje Mežnar Franc Hmezad Žalec, TOZD Združena hladilnica Mežnar Franc Hmezad Žalec, TOZD notranja trgovina Žalec Mežnar Franc Hmezad Žalec, TOZD kmetijstvo Žalec Mežnar Franc Savinski magazin, Žalec Privošnik Tone 1023. Na podlagi 4. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/73), 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS. št. 6/75) in dogovora o ukrepih za realizacijo politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občine v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6'78) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 26. junija 1978 sprejel Skupščina občine Lašjco Občinski svet ZSS Laško Obč. konferenca SZDL Laško Merx. TOZD Prodaja Laško Brilej Srečko Manfreda Marko Ocvirk Roža Vodopivec Maks Skupščina občine Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Zgornjesavinjska KZ Mozirje TDO Savinja Mozirje Miklavc Frane Štiglic Franc Kumer Jože Gabrovec Rudi Lamut Srečko ODREDBO o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Idrija L člen Stanarine se na območju občine Idrija z veljavnostjo od 1. 7. 1978 dalje povišajo linearno za 30 % na stanarine določene z odlokom o dopolnitvi odloka o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 14/77). 2. člen Najemnine za poslovne prostore se lahko od 1. 7. 1978 dalje zvišajo za 30»/» kolikor sedanje najemnine ne dosegajo ekonomske cene za uporabo poslovnega prostora. Najemnine za poslovne prostore za oprav ljanje osebnih storitev ter poslovnih prostorov za prodajo vrtnin, sadja in zelenjave, se smejo povišati za 15 “/o. 3. člen Ta odredba velja takoj in sc objavi v Uradnem listu SRS. St. 3(1-3/78 Idrija, dne 26. junija 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Grofi. dipl. oec. 1. r. LENART 1024. Na podlagi 162. in 163. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št. 19-545/74. 3-149/78) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 sprejela O 1) I. O K o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1977 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Lenart za leto 1977. ki obsega: din a) zaključni račun proračuna občine — prihodki 18,109.581,12 — odhodki 18,062.380,77 — razlika med prihodki in odhodki 47.200,35 b) zaključni račun rezervnega sklada občine — prjhodki 512.617,10 — odhodki 203.353,00 —- razlika med prihodki in odhodki 309,264,10 2. člen Razlika med prihodki in odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1977 v znesku 47.200,35 din se razporedi: — prenos v proračun za leto 1978 — namensko za izplačilo priznavalnin borcem NOV 27.386.00 din. — rezervnemu skladu obč. Lenart — delno vračilo uporabi lenih sredstev za pokritje proračunskega primanjkljaja 1977 19.814.35 din. 3. člen Razlika med prihodki in odhodki rezervnega sklada občine Lenart v znesku 309.264.10 din sc prenese kot prihodek tega sklada v naslednje leto. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-2/6-287 Lenart, dne 23. maja 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. I. r. 1025. Skupščina občine Lenart je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76. 10/76 m 31/76), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) na seji zbora krajevnih skupnosti 30. maja 1978 sprejela O » L O K o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 197.7 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Lenart in zaključni račun prispe, ka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977, ki ju jt. pregledala strokovna komisija za pregled obeh zaključnih računov. 2. člen din din 1. Obremenitve 12.986.443,75 Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: 2. Odpisi 161.021,95 3. Plačila 12,366.598,15 4. Skupaj razbremenitve 12,527.620,10 5. Zaostanek 458.823,65 Zaključni račun prispevka za starostno zavarova- nje obsega: ' 1. Obremenitve 2. Odpisi 43.980,00 3. Plačila 2,637.113,40 4. Skupaj razbremenitve 5. Zaostanek 3. člen Zaključna računa obsegata bilanco, bruto bilanco, pregled dolgov in predplačil (saldo bilanco) zavezancev. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-20/69-46 Lenart, dne 30. maja 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r. 1026. Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74). 5 člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in republiškega dogovora o izvajanju politike cen izdelkov i in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1978, je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini Lenart 1 člen ouuiui uia, cioiočena / odlokom o naj višji stanarini v občini Lenart (Uradni list SRS. št. 27-1306/72, 13- 2,762.447,10 2,681.093,40 81.353,70 621/75, 29-1522/75, 12-671/76 in 13-736/77), se s 1. julijem 1978 poveča za 30 Vo. Osnova za določitev nove stanarine je višina stanarine na dan 30. 6. 1978. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. julija 1978 dalje. St. 32-2/73 Lenart, dne 19. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r. 1027. Na podlagi 2. alinee 1. odstavka 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75 in 13-678/77) v zvezi z 28. členom zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77) ter na podlagi 162. in 163. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in. 3-149/78) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 sprejela ODLOK o obveznem prispevku uporabnikov vode iz javnih vodovodov za gradnjo vodovodnih objektov in naprav na območju občine Lenart 1. člen S tem odlokom se predpiše obvezni prispevek za gradnjo vodovodnih objektov in naprav na območju občine Lenart. 2. člen Prispevek plačujejo vsi uporabniki vode iz javnih vodovodov na območju občine Lenart, Uporabniki vode iz javnih vodovodov, ki nimajo vodomerov, plačujejo prispevek od pavšalno določene porabe vode, ki jo določi upravljalec sporazumno s pristojno krajevno skupnostjo. 3. člen Prispevek znaša 2 din za in3 porabljene vode iz javnega vodovoda. 4. člen Prispevek se ne plačuje za porabljeno ivodo iz vodovodov, na katere sta priključeni dve ali manj gospodinjstev, oziroma drugih uporabnikov. 5. člen Upravljale! javnih vodovodov obračunavajo in pobirajo prispevek od uporabnikov skupaj s ceno vode (vodarino). ' Za uporabnike, ki ne plačujejo vodarine, ugotovi višino prispevka v skladu z 2. odstavkom 2. člena Samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območjee občine Lenart z ustreznim aktom in določi način plačevanja. Zavezanci prispevka po 1. in 2. odstavku tega člena nakažejo prispevek Samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Lenart (v nadaljnjem besedilu komunalna skupnost). 6. člen Komunalna skupnost sme zbrana sredstva prispe-ka uporabiti samo za uresničevanje programa gradnje vodovodnih objektov in naprav na območju občine Lenart ter skladno s tem programom za odplačilo anuitet. Letni in večletni program gradnje omrežja vodovodnih objektov in naprav, ki bo povezano z regionalnim vodovodom Maribor—Lenart, sprejme občinska skupščina na predlog komunalne skupnosti v skladu s sredstvi, ki se zberejo na območju tega omrežja. Sredstva prispevka, ki se zberejo na območjih, ki nisd, niti ne bodo povezana z regionalnim vodovodom Maribor—-Lenart, se ločeno evidentirajo in se uporabljajo za gradnjo vodovodov na teh območjih po programih, ki jih določijo pristojne krajevne skupnosti v dogovoru s komunalno skupnostjo. 7. člen Območja, oziroma naselja, ki bodo priključena na regionalni vodovod, določi Izvršni svet s sklepom, v soglasju s krajevnimi skupnostmi. 8. člen Gospodinjstva in drugi potencialni uporabniki vode iz javnih vodovodov, ki se bodo gradili na podlagi programa iz 6. člena tega odloka, prispevajo za sofinanciranje gradnje tudi sredstva po pogodbah v znesku, ki ga določi komunalna skupnost po dogovoru s krajevnimi skupnostmi, oziroma pristojna krajevna skupnost. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-2/78/5 Lenart, dne 19. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1028. Po 165. in 167. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) ter po 2. odstavku 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 38-446/74. 1/75 in 31-1404/76) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 enakopravno s skupščino občinske zdravstvene skupnosti le-nart na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev zdravstvenega varstva dne 16. junija 1978 sprejela ODLOK o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1978 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki / osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva in niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Maribor za obdobje 1976—1980 za leto 1978, zaradi česar niso zagotovljena sredstva za izvedbo sprejetega programa zdravstvenega varstva, plačujejo v letu 1978 prispevke v višini oziroma po stopnjah kot jih določa ta odlok v skladu z zakonom o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39-464/74, 29-1440/75, 10-382/76, 23-1056/76, 31-1397/ 76, 12-632/77, 24-1521/77 in 8-485/78) upoštevajoč zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1978 (Uradni list SRS. št. 7-420/78). 2. člen (1) Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), združujejo za zagotavljanje pravice do neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotovijo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti, sredstva v obliki prispevka (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zdravstveno varstvo) in sicer: 1. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih a) iz kosmatih osebnih dohodkov pb stopnji 8,47 "/o; b) iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter iz sredstev drugih organizacij in delovnih skupnosti, upoštevajoč kot osnovo kosmati osebni dohodek po stopnji 2,07 °/o; 2. Delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov a) iz košmatih osebnih dohodkov po stopnji 8,47 %>; b) iz sredstev občanov upoštevajoč kot osnovo kosmati osebni dohodek, po stopnji 2,07 °/o. (2) Za zavarovance iz prvega odstavka plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdrastveno varstvo naslednji zavezanci: temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti oziroma zasebni delodajalci, pri katerih so zaposleni; organi, v katere so izvoljeni; zadruge, pri katerih delajo; sami iz svojih sredstev pa občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov. (3) Za osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v kooperaciji z zadrugo ali organizacijo združenega dela, zavarujejo pa se pod pogoji, ki jih v skladu z zakonom določi zdravstvena skupnost, je zavezanec za plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevka za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka zadruga ali organizacija — izplačevalec (čistega) osebnega dohodka. 1 (4) Zavezanci po drugem odstavku plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz prvega odstavka tudi, ko so zavarovanci (opravičeno ali neopravičeno) odsotni z dela brez nadomestila osebnega dohodka po predpisih o združenem delu oziroma delovnih razmerjih, obračunavajo pa ga iz (kosmatega) osebnega dohodka, izplačanega kot akontacijo osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela. 3. člen Za zagotovitev pravic zavarovancev — oseb iz 187. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 1-3/73, 37-437/74 in 27-1193/76) iz zavarovanja za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo združujejo zavezanci, navedeni v 2. členu tega odloka, prispevek za zdravstveno varstvo pod Ib oziroma 2b prejšnjega člena tega odloka. 4. člen (1) Zavarovanci — kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 16 o/o od . katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter pavšalni letni znesek 909 din na zavarovano kmetijsko gospodarstvo. (2) Če se bo pri odmeri prispevkov kmečkih zavarovancev na osnovi predpisane prispevne stopnje od novega katastrskega dohodka ugotovilo, da bi skupnost zbrala več ali manj sredstev iz prispevkov kmetov, kot je planirano za leto 1978, bo stopnja prispevka od katastrskega dohodka ustrezno spremenjena. (3) Organizacija združenega dela in zasebni delodajalci, plačujejo, obračunavajo in odvajajo od zaslužkov za občasna dela zavarovancev — kmetov zunaj združenega dela oziroma delovnega razmerja prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 7 %> iz (kosmatih) zaslužkov. (4) Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca-kmeta, uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča — zavarovanca (iz prvega odstavka 2. člena tega odloka), ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca (četrti odstavek 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu) plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci — mesečni pavšalni prispevek 88,50 din. 5. člen (1) Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 Vo od izplačanih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. (2) Za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ureja plačevanje, obračunavanje in odvajanje prispevkov za zdravstveno varstvo samoupravni sporazum o prispevkih za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov v letu 1977 med navedeno skupnostjo in zdravstveno skupnostjo Slovenije. 6. člen Skupnosti za zaposlovanje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih, ki se prijavijo za zaposlitev, po stopnji 13,55 »/o, obračunavajo ga pa iz (čistega) poprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila upravičencem do tega nadomestila med začasno nezaposlenimi na območju skupnosti za zaposlovanje. 7. člen (1) Občani, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini, kjer niso za-zarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, in zavarovanci, ki so združili delo z domačo organizacijo združenega dela in delajo v tujini, so tam na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, so zavarovani v zdravstveni skupnosti in se zanje plačuje, obračunava in odvaja prispevek za zdravstveno varstvo po njihovem osebnem dohodku. (2) Za zavarovance iz prejšnjega odstavka, katerih znesek (čistega) osebnega dohodka ne dosega spodaj navedenih zneskov, se obračunava prispevek od (Čistih) mesečnih osnov, določenih glede na strokovno usposobljenost, ki je potrebna za delo, ki ga opravljajo oz. znašajo za delovno mesto: din 1) brez strokovne izobrazbe ali nekvalificira- na dela 5.920 2) nižjo strokovno izobrazbo in priučena dela 7.290 3) poklicno šolo ali kvalificirana dela 8.530 4) srednjo strokovno izobrazbo in visokokvalificirana dela 9.630 5) višjo strokovno izobrazbo 11.120 6) visoko strokovno izobrazbo 14.300 (3) Prispevek po prvem odstavku se plačuje, obračunava in odvaja po stopnjah, določenih v 2. členu tega odloka, ki se preračunajo na neto stopnje. 8. člen Za določene kategorije zavarovancev iz 56., 57. in 58. člena zakona o zdravstvenem varstvu (v nadaljnjem besedilu: zakon) se vpeljejo prispevki v čistih mesečnih pavšaltiih zneskih, in sicer: • Cisti mesečni pavšalni znesek din 1. za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri organizaciji združenega dela, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu (prvi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec, pri katerih so v uku ali na praksi — zavezanec 110 2. za občane na šolanju, strokovnem izpopol- njevanju ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega Izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta, in občane, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje organizacija združenega dela oziroma zasebni delodajalec, pri katerem delajo delavci oziroma organ ali organizacija, ki daje štipendijo oziroma šola — zavezanec 275 3. za udeležence javnih del in mladinskih de- lovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti (drugi odstavek 56. člena zakona), plačuje organizator javnih del in mladinskih delovnih akcij — zavezanec 110 4. za osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje or- Cistl mesečni pavšalhl znesek din ganizator pouka za obrambo in zaščito — zavezanec HO 5. za začasno nezaposleno osebo po končanem študiju (drugi odstavek 56. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje — zavezanec HO 6. za učence srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter akademij (tretji odstavek 56. člena) plačujejo plačniki, ki jih določi samoupravni sporazum med ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi — zavezanci 110 7. za uživalce stalnih priznavalnin, družbenih preživnin in stalne družbene denarne pomoči (pe- __ ti odstavek 56. člena zakona), plačuje organ ali organizacija, ki izplačuje navedene prejemke — zavezanec 275 8. občani, ki uživajo pravice izključno od tu- jega nosilca pokojninskega ali Invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja (drugi odstavek 57. člena, zakona) plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače 275 9. za izseljence — povratnike, če se prijavijo za zaposlitev, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (tretji odstavek 57. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje — zavezanec 275 10. druge skupine delovnih ljudi in občanov, ki se zavarujejo pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost (drugi odstavek 58. člena zakona) in osebe, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, kateri živijo na območju zdravstvene skupnosti, če jim ni zdravstveno varstvo zagotovljeno pri tujem nosilep zavarovanja, pri katerem so same zavarovane, plačujejo za posameznega upravičenca 275 9. člen Za osebe in občane iz 70. in 74. člena zakona se vpeljejo pavšalni prispevki za zavarovanje za nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo, in sicer: 1. za delavce, zaposlene z manj kot polovico delovnega časa, in kmete, kadar opravljajo občasna dela (1. točka 70. člena zakona) plačuje organizacija oziroma zasebni delodajalec, ki je zavezan za njihovo zavarovanje 165 2. za osebe na strokovni usposobitvi ali pre- kvalifikaciji (2. točka 70. člena zakona) plačuje skupnost za zaposlovanje — zavezanec 175 3. Za učence strokovnih Šol in gimnazij ter študente visokošolskih zavodov, kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom (3. točka 70. člena zakona) — v šolskih delavnicah ali učilnicah plačuje šola — zavezanec 45 — (obvezno ali neobvezno prakso) zunaj šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas plačuje organizacija, pri kateri opravljajo praktično delo — zavezanec HO 4. za občane — ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe; — ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali Cisti mesečni • pavšalni znesek din pri obrambi pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami; — ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj; — ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki; — ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije; — ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah; — ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah (74. člen zakona) plačujejo organizatorji — zavezanci 45 10. člen \ Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 16-1059/77). 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1978 od 1. julija 1978 dalje, razen določb v 4. in 6. členu, ki učinkujeta od 1. januarja 1978 dalje. St. 420-1/77 Lenart, dne 19. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r. Predsednik Skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart Drago Spasovski 1. r. 1029. Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 5. odstavka 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-445/74 in 31-1403/76) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 ter Skupščina Občinske kulturne skupnosti Lenart na seji dne 21. junija 1978 enakopravno sprejeli ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture v Občinski kulturni skupnosti Lenart 1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,99®/«: 1. delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delavci v delovnih skupnostih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Lenart in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 in aneksa k temu samoupravnemu sporazumu za leto 1978, 2. delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov oziroma pri civilnih pravnih in fizičnih osebah in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov. 2. člen Prispevek po stopnji iz 1. člena tega odloka se plačuje od 1. julija 1978 dalje. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-6/77-6 Lenart, dne 21. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r. Predsednik Skupščine Občinske kulturne skupnosti Lenart Edo Pukšič, predm. učit. 1. r. 1030. Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74 in 31-1401/76) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 ter Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Lenart na seji dne 21. junija 1978 enakopravno sprejeli ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja v Občinski izobraževalni skupnosti Lenart 1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju izobraževanja plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 5,04 ®/o: 1. delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delavci v delovnih skupnostih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Lenart za obdobje 1976—1980 in dodatka k temu samoupravnemu sporazumu za leto 1978, 2. delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov oziroma pri civilnih pravnih in fizičnih osebah in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov. 2. člen Prispevek po stopnji iz 1. člena tega odloka se plačuje od 1. julija 1978 dalje. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/77-6 Lenart, dne 21. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r. Predsednik Skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Lenart Saša Tomažič 1. r. 1031. Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 3. odstavka 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39-460/74) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 ter Skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Lenart na seji dne 21. junija 1978 enakopravno sprejeli ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva \ Občinski skupnosti socialnega skrbstva Lenart 1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 1,51 %>: 1. delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delavci v delovnih skupnostih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o osnovah plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart za obdobje 1976—1980 in aneksa k temu samoupravnemu sporazumu za leto 1978, 2. delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov oziroma pri civilnih pravnih in fizičnih osebah, in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov. 2. člen Prispevek po stopnji iz 1. člena tega odloka se plačuje od 1. julija 1978 dalje. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi \ Uradnem listu SRS. St. 420-3/77-7 Lenart, dne 21. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r. Predsednica Skupnosti socialnega varstva občine Lenart Terezija Perko 1. r. 1032. Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 16. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupno- stih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18-178/74 in 14-766/77) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 ter Skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva na seji dne 21. junija 1978 enakopravno sprejeli ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva v Občinski skupnosti otroškega varstva Lenart 1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva plačujejo prispevek iz osebnega dohodka — za enotni in dopolnilni program po stopnji 1,15 °/e — za skupni program po stopnji 2,74 •/•: 1. delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delavci v delovnih skupnostih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976—1980 in dodatka k temu samoupravnemu sporazumu za leto 1978, 2. delavci zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov oziroma pri civilnih pravnih in fizičnih osebah, in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov. 2. člen Obračunani prispevek za enotni in dopolnilni program plačujejo izplačevalci osebnih dohodkov na račun Občinske skupnosti otroškega varstva Lenart, obračunani prispevek za skupni program pa na račun Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije. 3. člen Prispevek po stopnjah iz 1. člena tega odloka se plačuje od 1. julija 1978 dalje. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-3/77-8 Lenart, dne 21. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r. rreasednica Skupnosti socialnega varstva občine Lenart Terezija Perko 1. r. 1033. Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 2. odstavka 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8-472/78) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 ter Skupščina Skupnosti socialnega varstva občine Lenart na seji dne 21. junija 1978 enakopravno sprejeli ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje potreb na področju zaposlovanja In zavarovanja za primer brezposelnosti v Skupnosti za zaposlovanje na območju občine Lenart 1. člen Za zadovoljevanje potreb na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 0,14 %>: 1. delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delavci v delovnih skupnostih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za zaposlovanje na območju občine Lenart za obdobje 1976—1980 in aneksa k temu samoupravnemu sporazumu za leto 1978, 2. nosilci samostojnega osebnega dela. 2. člen Osnova za obračun prispevka iz dohodka po 1. členu tega odloka je: 1.. v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih osebni dohodek, izplačan delavcem v teh organizacijah in skupnostih, 2. pri nosilcih samostojnega osebnega dela osebni dohodek nosilca samostojnega osebnega dela in osebni dohodki, izplačani delavcem, ki so v delovnem razmerju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. 3. člen Izplačevalci osebnih dohodkov iz 1. člena tega odloka obračunavajo in vplačajo prispevek za zadovoljevanje potreb na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Prispevek za zadovoljevanje potreb na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti iz 1. člena tega odloka se plačuje od 1. julija 1978 dalje. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. < St. 420-3/78-3 Lenart, dne 21. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Boš Tuš, dipl. org. izob. 1. r. Predsednica Skupnosti socialnega varstva občine Lenart Terezija Perko 1. r. 1034. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20-170/73) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture v Občinski telesnokulturni skupnosti Lenart 1. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,23%: 1. delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delavci v delovnih skupnostih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesnokulturne dejavnosti občine Lenart za obdobje 1976—1980 in aneksa k temu samoupravnemu sporazumu za leto 1978, 2. delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov oziroma pri civilnih pravnih in fizičnih osebah, in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov. 2. člen Prispevek po stopnji iz 1. člena tega odloka se plačuje od 1. julija 1978 dalje. 3- člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-4/77-6 Lenart, dne 19. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. Izob. 1. r. LITIJA * 1035. Na podlagi 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2/78) ter 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejel 5. maja 1978 ODREDBO o veterinarsko sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov I. SPLOŠNE DOLOČBE , 1. člen S to odredbo se določi veternarsko-sanitarni red v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov, da se zagotovi proizvodnja in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kužnih bolezni na ljudi in živali ter, da se zagotovijo pogoji za ohranitev in razvoj naravnih In z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in prepreči zdravju škodljive posledice, ki nastopi v proizvodnji, porabi in v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov. 2. člen Določila te odredbe se nanašajo na ravnanje z živalmi pred in med zakolom, na ravnanje z mesom, mesnimi izdelki, stranskimi proizvodi, ki nastajajo pri klanju in odpadki ter organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno dela, objektov in naprav. 3. člen Po določilih te odredbe so se dolžni ravnati vsi delavci, ki združujejo delo v organizaciji združenega dela (Mesarija in prekajevalnica Litija — sedež Šmartno) delavci, ki opravljajo usluge v teh objektih in drugi obiskovalci ter posestniki živali. 4. člen Klanje v sili lahko opravi strokovno usposobljena oseba, ki nima poškodb na rokah. Žival, zaklana v sili, mora biti v koži, eksenterirana in z označenimi pripadajočimi notranjimi organi, do veterinarsko-sanitar-nega pregleda. Enako morajo biti opravljeni zakoli v sili na domu. 5. člen Zaradi varstva zdravja potrošnikov in širjenja kužnih bolezni je nezaposlenim osebam v proizvodne prostore in hleve vstop prepovedan. V proizvodne prostore je dovoljen vstop samo v čisti delovni obleki, obutvi in pokrivalu. Izjemoma je dovoljen vstop nezaposlenim osebam v proizvodne prostore s predhodnim soglasjem občinske veterinarske inšpekcije oziroma pooblaščene veterinarske organizacije za veterinarsko-sanitarne preglede. 6. člen OZD mora imeti organizirano vratarsko službo, ki vodi evidenco prispelih pošiljk klavnih živali, in od-premnih pošiljk mesa, mesnih izdelkov, ter evidenco obiskov in pa vzdrževanje dezobarjere. Preverja naj tudi, če imajo pošiljke živali predpisano zdravstveno spričevalo, vozila pa potrdilo o razkužitvi. 7. člen Parkiranje avtomobilov je dovoljeno samo na določenih parkirnih prostorih. Izjema so servisna vozila. 8. člen OZD mora organizirati interni transport tako, da se ne križajo čiste in nečiste poti. V ta namen mora na predpisan način označiti vse posode in transportne vozičke in sicer posebej za transport surovin in nečistih delov ter konfiskate in posebej za meso. Poskrbeti mora tudi za redno vzdrževanje in čiščenje dvorišča in poti. II. TRANSPORT ŽIVALI IN HLEVI 9. člen Vozila za transport živali morajo biti tehnično brezhibna ter opremljena tako, da" je zagotovljeno varno nakladanje in razkladanje ter transport živali. Po vsakem razkladanju morajo biti vozila očiščena in razkužena. Potrdilo o razkužitvi izda veterinarska organizacija ali veterinarska inšpekcija. Odgovorna oseba OZD in veterinarska inšpekcija morata vsaj enkrat tedensko pregledati klavne prostore in vozila za transport živali, če ustrezajo predpisanim pogojem. 10. člen Pri prevozu živali v klavniške hleve je treba bolne in sumljive živali ločiti v hlev za bolne živali — kontumačni hlev. V klavnične hleve se lahko vhlevljajo le zdrave živali in to točno po vrstah. Velike klavne živali se morajo v hlevih privezati, razen govedi iz proste reje, ki pa se morajo vhleviti ločeno. V posamezen prostor je dovoljeno vhleviti le toliko živali, kolikor znaša njegova kapaciteta. V klavnični hlev ni dovoljeno vhlevljati živali, ki niso namenjene za zakol. Prostor mora biti redno vzdrževan, očiščen in razkužen. Živali, ki so v hlevu več kot 12 ur je treba krmiti; napajati pa takoj po vhlevljanju. 11. člen Odgovorna oseba OZD mora po odpremi vsake pošiljke živali pred razkladanjem obvestiti pooblaščeno veterinarsko službo in priložiti zdravstvena spričevala oziroma napotnico. Živali morajo biti označene tako, da se ugotovi identiteta živali. 12. člen Vse živali, postavljene v klavniške hleve, je treba poklati najkasneje v 3 dneh po vhlevljanju, teleta in odojke pa v roku 24 ur. 13. člen Hleve je čistiti najmanj dvakrat, dvorišče in rampo pa najmanj enkrat dnevno, razkužiti pa po vsaki izpraznitvi. III. KLANJE ŽIVALI, OBDELAVA, PREDELAVA IN SKLADIŠČENJE SUROVIN IN PROIZVODOV 14. člen OZD je dolžna pravočasno obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo o programu proizvodnje za naslednji dan. Ni dovoljeno Jdanje živali in obdelava mesa brez prisotnosti pooblaščenega veterinarja ali veterinarskega inšpektorja. Omamljanje pred klanjem je obvezno. Omamljanje lahko opravlja samo strokovno usposobljena oseba. Velike klavne živali je treba pred omamljanjem privezati. Naprave za omamljanje morajo biti brezhibne. Klanje brez omamljanja predstavlja mučenje živali in je prepovedano. Omamljanje mora biti tako organizirano, da so delavci zaščiteni pred poškodbami. 15. člen Izkrvavitev pri velikih klavnih živali mora trajati najmanj 6 minut, pri malih klavnih živalih pa vsaj 5 minut. 16. člen Tehnološki postopek na klavni liniji mora biti tako organiziran, da zagotavlja varno in hitro delo, veteri-narsko-sanitarni nadzor higienska obdelava mesa in drobovine. 17. člen V klavni dvorani mora biti določen stalni delavdc za odnašanje stranskih proizvodov, ki nastajajo pri klanju, za odnašanje konfiskatov in odpadkov v nečisti del klavniškega območja in za parmanentno čiščenje tal klavne dvorane. Ta delavec ne sme opravljati drugih del, kjer lahko pride v stik z živili. 18. člen Dokler ni opravljen veterinarsko-sanitami pregled, je vsako odstranjevanje mesa in drugih delov živali prepovedano. Vsi deli za klanje živali morajo biti razporejeni ali oštevilčeni v zaporedni povezavi tako, da se lahko ugotovi, od katere živali so, vse do končne odločitve uporabnosti mesa. Vodje posameznih oddelkov morajo zagotoviti veterinarski inšpekciji ali pooblaščeni veterinarski organizaciji vso pomoč, ki je potrebna pri opravljanju veterinarsko-sanitarnega pregleda. 19. člen Vampi in čreva se morajo transportirati v črevar-no v posebnih vozičkih tako, da je zagotovljeno zaporedje in Veterinarsko-sanitarni pregled. Vampi in čreva morajo biti očiščeni, obdelani in konzervirani takoj po veterinarsko-sanitarncm pregledu. 20. člen Delavec, ki pri svojem delu opazi na mesu, koži ali notranjih organih bolezenske spremembe je dolžan takoj obvestiti pooblaščenega veterinarja ali veterinarskega inšpektorja. 21. člen ' Začasno zaplenjeno meso in drobovina, ki je v bakteriološki preiskavi ali kaki drugi preiskavi, se mora razhlajevati in hraniti v posebni hladilnici za sumljivo meso, ki se zaklene. Ključe te hladilnice hrani odgovorna veterinarska organizacija ali inšpekcija. Sumljivo meso in drobovina mora biti označeno »ZAČASNO ZAPLENJENO«. Ta označba mora biti pritrjena na vsak kos mesa in organ ali na embalažno enoto. Prepovedano pa je dajali v promet živalske odpadke in konfiskale brez dovoljenja veterinarja ali veterinarskega inšpektorja. Delavci, ki so bili v stiku s sumljivim okuženim ali pokvarjenim mesom smejo opravljati drugo delo šele potem ko so si ustrezno umili in razkužili roke ter zamenjali delovno obleko. 22. člen V ohlajcvalnico je dovoljeno sprejeti sveže, higiensko obdelano meso, ki je ocenjeno kot uporabno za prehrano ljudi in je predpisano označeno. Zakol in obdelava mesa morata biti opravljena v skladu z zveznim pravilnikom. Pooblaščeni veterinar, ki redno pregleduje higieno in obdelavo, o svojih ugotovitvah sproti obvešča veterinarsko inšpekcijo. Le-ta pa mora p odvzeti takojšnje ukrepe za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti. 23. člen V hladilnicah kjer se hladi in skladišči meso ni dovoljeno hladiti ali skladiščiti živalskih trupov v koži, ribe in drugih surovin in proizvodov z vonjem, ki lahko negativno vplivajo na organoleptične lastnosti mesa. 24. člen Razkosano meso je treba obesiti na kljuke ali naložiti v ustrezne posode. Posode za meso in drobovino je prepovedano polagati direktno na tla, temveč na podstavke iz nerjavečega materiala. Pri nakladanju teh posod drugo na drugo se ne sme vsebina posode dotikati na gornje. 25. člen V proizvodnih prostorih kjer se opravlja razsek, izkoščevanjc in pakiranje mesa ter mešanje nadevov in polnjenje mesnih izdelkov, temperatura zraka ne sme presegati 10° C. 26. člen Pri nakladanju in razkladanju mesa je treba preprečiti vsako onesnaževanje mesa. Delavci morajo biti oblečeni v posebne plašče in palerine s kapuco. 27. člen Oddelkovodja mora kontrolirati temperaturo zraka v posameznem prostoru in voditi evidenco temperature, ter vzrževanja hladilnih naprav. IV. VZDRŽEVANJE HIGIENE IN VARSTVO OKOLJA 28. člen Po končanem delu je treba vse proizvodne prostore in opremo razkužiti in očistiti. Vse odpadke živalskega porekla je treba odstraniti iz proizvodnih prostorov v kontejnerje za konf iskale, ostale odpadke pa v kontejnerje za smeti. Po končanem delu je treba očistiti tudi pomožne prostore in dvorišča. Zagotoviti je treba čiščenje in vzdrževanje higiene med delovnim časom, higieno v sanitarijah m redno izpraznjevanje posod za odpadke. 29. člen Izpraznjene vozičke in police za obešanje mesnih izdelkov ter kljuke za obešanje mesa je sproti odst. a-njevati iz ekspedita in jih po predhodnem čiščenju te: razkuževanju vračati v proizvodne oddelke. 30. člen Čq se pri pregledu mesa ugotovi kužna bolezen je treba takoj klavniške prostore in uporabljeno orodje ter pribor razkužiti. Pri vhodu in izhodu je treba redno vzdrževati razkuževalno preprogo (bariero). Podrobnejša navodila za izvajanje navedenih ukrepov izda veterinarski inšpektor. 31. člen OZD mora skrbeti za zadostno število kontejnerjev za odvoz konfiskatov in smeti, ki morajo biti po vsakem izpraznjen ju očiščeni in razkuženi. Redno je treba prazniti gnojišče. Na gnojišče ni dovoljeno metati odpadkov živalskih tkiv, papirjev, drugih odpadkov, pralnih sredstev in razkužil. Gnoj iz klavnice je dovoljeno deponirati na površinah, ki jih odobri pristojni veterinarski inšpektor. 32. člen OZD je dolžna redno pregledovati obrat in sproti odpravljati vse tehnične pomankljivosti oziroma zagotavljati redno vzdrževanje obrata. Opravljanje vzdrževalnih del v proizvodnih prostorih je med delovnim časom prepovedano, razen tistih," ki so nujno potrebna, vendar je treba živila ustrezno zavarovati. 33. člen Sestanki delavcev niso dovoljeni v prostorih, kjer se opravlja obdelava, predelava in skladiščenje surovin in proizvodov. V proizvodnih prostorih je prepovedano kajenje ter uživanje alkoholnih pijač in hrane. 34. člen Delavci morajo prihajati na delo primerno ostriženi, obriti in s pristriženimi čistimi nohti. Pri delu v klavnici in predelavi ni dovoljeno nositi prstanov in ročne ure. Po zakolu oziroma obdelavi vsake živali si morajo umiti,roke in sterilizirati orodje. Pred začetkom in po končanem delu je obvezno umivanje in razkuževanje rok. OZD mora skrbeti, da je stalno na razpolago razkužilo, papirnate brisače, toaletni papir in tekoče milo, Pooblaščena veterinarska organizacija . in veterinarski inšpektor kontrolira vzdrževanje higiene delovnih površin in osebno higieno delavcev (vizuelno, z bakteriološkim pregledom brisov). 35. člen Delovna obleka mora biti čista in jo je treba menjati vsak dan, po potrebi pa tudi med delovnim časom. Osebna zaščitna sredstva in orodje mora delavec vsak dan po končanem delu očistiti in razkužiti. 36. člen Za hranjenje delovne in civilne obleke mora imeti delavec dvodelno garderobno omarico, ali pa ločeno čisto in nečisto garderobo. V garderobnih omaricah je prepovedano shranjevanje pijače, hrane in predmetov, ki niso osebno zaščitno sredstvo. Preglede garderobnih omaric opravlja vodja delovne enote, občasno pa veterinar oziroma veterinarski inšpektor. 37. člen Oddelkovodja mora pregledati delavce, če imajo na rokah rane. ekceme ali druge poškodbe, ki pridejo v stik z živili jn jim ne sme dovoliti opravljati dela V primeru lažje poškodbe mora imeti na tem mestu gumijasto ali plastično zaščitno sredstvo. 38. člen Vsi proizvodni procesi morajo biti organizirani tako, da se zagotavlja čimvečjc varstvo okolja. V kanalizacijo je prepovedano spuščati kri, živalske odpadke, odpadno gorivo, maščobo in kemikalije. Lovilce maščob, talne odtoke in sifone je treba dnevno čistiti in vzdrževati. Voditi je treba tudi dnevnik o obratovanju čistilne naprave in vzdrževanju lovilcev maščob in drugih jaškov. Pooblaščena veterinarska organizacija pa mora vsaj 3-krat letno odvzeti vzorce odplak in dostaviti v analizo. 39. člen Kršenje določil te odredbe, se kaznuje po kazenskih določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni Ifst SRS, št 18/77). 40. člen Veterinarsko-sanitarne preglede opravlja pooblaščena veterinarska organizacija ali veterinarski inšpektor, ki opravlja tudi nadzor nad izvajanjem te odredbe. 41. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-7/78 Litija, dne 5. maja 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat L r. 1036. POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka, ki je bil 11. junija 1978 v krajevni skupnosti Šmartno, v naselju Zavrstnik V volilni imenik je vpisanih skupaj 200 glasovalnih upravičencev; 8 jih upravičeno ni glasovalo. Glasovanja za uvedbo samoprisepvka se je udeležilo 198 glasovalnih upravičencev ali 96,35 Vo. Od tega števila jih je za samoprispevek glasovalo 173 ali 93,51 ”/«, proti je bilo 11 ali, 0,5»/#. Za uvedbo je glasovalo 93,51 »/# volivcev Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Šmartno Marjan Hauptman 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1037. Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 2. in 9. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 1Q/ 76, 23/76. 31/76, 12/77, 24/77 in 8/78) in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) so Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 22. junija 1978 in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1978 ter skupščine SIS za: — vzgojo in izobraževanje na seji dne 22. junija 1978 — kulturo na seji dne 29. junija 1978 — zdravstvo na seji dne 30. maja 1978 — socialno varstvo na seji dne 28. junija 1971 sprejele ODLOK o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje 1. člen Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim dphodek ugotavlja, oziroma temeljne oraganizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso sklenili dopolnitev k samoupravnemu sporazumu: 1. o temeljih družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju od leta 1976—1980 občine Ljubljana Moste-Polje 2. o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 3. o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ljub.-Ijana Moste-Polje, ljubljanske kulturne skupnosti in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980 4. o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 5. o temeljih plana samoupravne interesne teles-no-kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 6. o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 7. o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980. 2. člen Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti: 1. otroškega varstva po stopnji 2,74 od prispevne osnove BOD in 0,68 od prispevne osnove osebnih dohodkov 2. " osnovnega izobraževanja, solidarnostnih, vzajemnih in skupnih nalog 5,24 od prispevne osnove BOD 3. kulturne dejavnosti po prispevni stopnji 1,00 "/o iz BOD 4. za dejavnost socialnega skrbstva po stopnji 0,71 odstotka iz osnove BOD 5. telesnokulturne dejavnosti po prispevni stopnji 0,51 »/o iz osnove BOD 6. dejavnosti zdravstvenega varstva po stopnji 7,5 odstotka iz osnove BOD Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke, po prejšnjem odstavku, razen za zdravstveno varstvo. Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z lastnimi sredstvi izvršujejo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevek iz sredstev dohodka od osnove bruto osebnega dohodka za financiranje dejavnosti zaposlovanja po stopnji 0,20. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z lastnimi sredstvi izvršujejo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredstev dohodka od katerega plačujejo davek, za financiranje zdravstvenega varstva po stopnji 1,60 odstotka. Za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnost s samostojnim delom in se za njih ne ugotavlja osebni dohodek in za gospodinjske pomočnice se kot osnova za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo uporabljajo osnove In višine prispevka sprejete na podlagi aneksa k samoupravnem sporazumu o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti ljubljanske zdravstvene regije v obdobju 1976—1980 za leto 1978. 4. člen fa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje. Št. 420-5/78-S Ljubljana, dne 29. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 1038. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi določil 178. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na 8. seji dne 20. junija 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok MM 4 1 Predlog tehničnega dela zazidalnega načrta za za-zazidalni otok MM 4 je pod šifro projekta 2197/77 v januarju 1978 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. Predlog se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne. 2 Predlog urbanistične dokumentacije izrprve točke tega sklepa bo javno razgrnjen zaradi zbiranja pripomb delovnih ljudi in občanov, delovnih in drugih organizacij ter skupnosti v prostorih Skupščine občitte Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1, v prostorih krajevne skupnosti Moste, Zaloška cesta 48 ter krajevne skupnosti Polje, Polje 12, v času od 12. julija do 11. avgusta 1978. 3 Skjep se objavi v Uradnem listu SRS Št. 350-1/78 (zel) Ljubljana, dne 21. junija 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 1039. Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakbna O komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) 181. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 4. seji zbora združenega dela dne 20. junija 1978 in na 4. seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1978 sprejela ODLOK o prispevku ob cCni uporabnikov vode za razširjeno reprodukcijo za območje krajevnih skupnosti Medvode, Pirniče in Smlednik 1. člen S tem odlokom se uvede prispevek uporabnikov za financiranje razširjene reprodukcije, kar pomeni (Malikovanje trajnega vira sredstev za financiranje Objektov in naprav individualne komunalne porabe. 2. člen Uporabniki individualne komunalne storitve plačujejo prispevek ob ceni komunalne storitve za kubični meter potrošne vode 0,36 din. Sredstva tega prispevka se uporabljajo za odplačilo anuitet najetih kreditov za izgradnjo objektov In naprav individualne komunalne porabe vode, ki so predvideni s plani in programi. 3. člen Zbrana sredstva prispevka iz 2. člena tega odloka se zbirajo na posebnem računu Komunalne skupnosti občine Ljubljana šiška in se uporabljajo za realizacijo programa zadevne dejavnosti. 4. člen Prispevek za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav iz 2. člena tega odloka se plačuje od 1. julija 1978 dalje. 5. člen Upravljalec sredstev zbranih po 2. členu tega odloka je dolžan do 20. oktobra vsakega leta podati Skupščini občine Ljubljana Šiška poročilo o zbiranju in namenski uporabi teh sredstev za tekoče leto skupaj s predlogom potrebnih sprememb višine prispevka za naslednje leto. 6. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1-420-020/78 Ljubljana, dne 26. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1040. Na podlagi 70. in 91. člena ustave ŠR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-44/74) ter na podlagi 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter na podlagi zakona o samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 38/74 in št. 39/74) in v skladu s 181. členom statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 20, junija 1978 li^ na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1978 sprejela ODLOK o prispevkih in prispevnih stopnjah za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo in zaposlovanje 1. člen Zavezanci za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo ter zaposlovanje, ki niso sprejeli aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljnih planih družbenih dejavnosti za leto 1978 plačujejo v času od 1. julija 1978 do 31. 12. 1978 prispevek iz bruto osebnih dohodkov delavcev, v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1977/1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) in sicer: Skupnost otroškega varstva 3,50 Izobraževalna skupnost 5,20 Kulturna skupnost 1,00 Telesnokulturna skupnost 0,51 Skupnost socialnega skrbstva 0,71 Zdravstveno varstvo 8,65 Skupnost zaposlovanja 0,20 2. člen fa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1-420-021/78 Ljubljana, dne 28. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1041. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 sprejela ODLOK o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Šiška v II. polletju 1978 1. člen Delavci v TOZD in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), plačujejo po tem odloku prispevek za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni invididualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve). Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za uresničitev sprejetih programov kolektivrtih komunalnih storitev, ki jih je skupščina komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška sprejela na 3. seji dne 30. 3. 1978. 2. člen Prispevek po tem odloku plačujejo v 1. členu navedeni zavezanci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana Šiška v II. polletju 1978. Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek. Stopnja prispevka je 0,93 »/o. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka od katerega se plačuje davek iz dejavnosti, osnova za obračun prispevka je osebni dohodek. Stopnja prispevka je 0,93%. Prispevek iz tretjega odstavka tega člena in prispevke, ki jih plačujejo delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih lahko po dogovoru obračunava, pobira, evidentira, kontrolira, izterjuje in odvaja na ustrezen račun komunalne skupnosti občinski davčni organ na način, kot je to določeno za davke občanov. 3. člen Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na poseben žiro račun komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od začetka veljavnosti do 31. 12. 1978. St. 1-350-010/78 Ljubljana, dne 20. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1042. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 13. junija 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za gramoznico Šmartno — I. faza I Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za gramoznico Šmartno — I. faza, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana — TOZD urbanizem v aprilu 1978 št. projekta 2205. II Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne osmi dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS za trideset dni v prostorih krajevne skupnosti Šmartno—Tacen in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve. St. 4-350-80/78 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik I. r. 1043. Na podlagi 189., 214., 215., 217. in 285. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. junija 1978 sprejela ODLOK o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška 1. člen S tem odlokom se ustanovi oziroma določa sestava, naloge in način dela sveta, komisij in odborov. (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) Skupščino občine Ljubljana šiška. 2. člen Delovna telesa imajo naslednje število članov: — svet za ljudsko obrambo varnost in družbeno samozaščito ima predsednika in 14 članov; — komisija za družbeno nadzorstvo ima predsednika in 10 članov; — komisija za prošnje in pritožbe ima predsednika m 7 članov; — komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima predsednika in 8 članov; — komisija za volitve in imenovanja ima predsednika in 14 članov; — komisija za odlikovanja ima predsednika in 8 članov; — statutarna komisija ima predsednika in 6 članov; — normativno-pravna komisija ima predsednika in 6 članov; — komisija za verska vprašanja ima predsednika in 8 članov; — odbor za družbenopolitični sistem ima predsednika in 12 članov; — odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ima predsednika in 12 članov; -— odbor za finance in proračun ima predsednika in 12 članov; — odbor za družbenoekonomske odnose ima predsednika in 12 članov; — odbor za družbenoekonomski razvoj ima predsednika in 12 članov. 3. člen Predsednika in večino članov delovnih teles imenuje občinska skupščina izmed delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, druge člane pa po predlogu družbenopolitičnih in drugih organizacij. 4. člen Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima naloge določene z zakonom o ljudski obrambi in z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, s statutom občine Ljubljana Šiška in posebnim odlokom. 5. člen Komisija za družbeno nadzorstvo kot organ družbene kontrole za področje delovanja občinske skupščine in njenih organov obravnava in nadzira način uporabe družbenih sredstev s katerimi razpolaga ali jih usmerja občinska skupščina in njeni organi iz sredstev v drugih organizacijah, ki ne morejo oblikovati lastnih organov delavske kontrole, ter predlaga občinski skupščini ukrepe za pravilno uporabo teh sredstev. Ugotavlja kršitve zakonitosti in družbene discipline in predlaga pristojnim organom, da sprejmejo ustrezne ukrepe, predlaga občinski skupščini ali pristojnemu zboru priporočila ali ukrepe zaradi družbenega varstva samoupravnih pravic. 6. člen Komisija za prošnje in pritožbe obravnava vlogo in predloge, v katerih občani in organizacije predlagajo ureditev vprašanj splošnega pomena, po lastni presoji pošilja predloge pristojnim organom skupščine, obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem predlagatelje oziroma pritožnike; proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije Skupščine občine Ljubljana Šiška ali njenim organom, ugotavlja vzroke zanje in obvešča ustrezne organe skupščine o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov in občinskih odlokov in jim predlaga ustrezne ukrepe. 7. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV spremlja, proučuje in obravnava položaj, probleme, posebno pa materialno in socialno stanje borcev in vojaških vojnih invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev. Obravnava predloge zakonov in drugih aktov s tega področja, predlaga spremembe oz. dopolhitve predpisov s tega področja, daje pobudo za nove oblike varstva borcev in vojaških vojnih invalidov, skrbi za pravilno koriščenje finančnih sredstev iz posebnega računa za družbeno pomoč borcem in vojaškim vojnim invalidom; obravnava predloge za predčasno starostno upokojitev obolelih borcev NOV, posreduje predloge in mnenja administrativni komisiji pri IS SRS za dodeljevanje republiških priznavalnin, sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in opravlja druge naloge na tem področju določene s statutom in drugimi predpisi. 8. člen Komisija za volitve in imenovanja obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami. Pri izpopolnjevanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge In mnenja in jih daje pristojnim zborom. Komisija za volitve in imenovanja predlaga občinski skpuščini imenovanje članov stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine in pripravi predlog za imenovanje ali soglasje za delavce na vodilnih mestih, za katere je po predpisih pristojna občinska skupščina. Komisija za volitve in imenovanja imenuje člane v paritetne razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in opravlja druge zadeve, za katere jo pooblasti skupščina. 9. člen Komisija za odlikovanja v skladu z zakonom obravnava predloge za podelitev odlikovanj delovnim ljudem in občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, društvom ter enotam oboroženih sil SFRJ, teritorialne obrambe, civilne zaščite, ki se podeljujejo za delo ali dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in za odlike, ter daje mnenja oziroma ustrezne predloge pristojnim republiškim organom. 10. člen \ Statutarna komisija spremlja izvajanje statuta občine in poslovnika Skupščine občine Ljubljana Šiška, pripravlja predloge za avtentično razlago statuta, pripravi na podlagi sklepa občinske skupščine osnutek sprememb statuta oziroma osnutek statutarnega odloka in ga predloži skupščini. Opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih splošnih aktov. Daje mnenje o spornih vprašanjih v zvezi z delovnim področjem posameznega zbora skupščine. Statutarna komisija je predlagatelj osnutka oz. predloga: poslovnika o delu skupščine, odloka o izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Šiška, odloka o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška, odloka o or- ganizaciji in delovnem področju sekretariata skupščine, odloka o spremembi odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini Ljubljana Šiška in drugih normativnih aktov kolikor jo za to pooblasti skupščina občine. 11. člen Komisija za verska vprašanja rešuje vprašanja, ki se pojavljajo na relaciji delovanja cerkvenih skupnosti in organov skupščine. Sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in šolami, daje mnenje in priporočila občinskim upravnim organom pri reševanju konkretnih zadev in spremlja izvajanje predpisov, ki opredeljujejo odnos do cerkvenih skupnosti in obravnava tudi druga vprašanja, ki sc v zvezi s tem pojavljajo. 12. člen Normativno-pravna komisija obravnava predloge odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina glede skladnosti z ustavo, zakoni, statutom občine in pravnim sistemom kot tudi zaradi njihove pravne obdelave in daje pristojnim zborom skupščine poročilo o svojem mnenju oziroma stališča do predlaganega akta. Komisija obravnava predloge in zahteve za obvezno razlago odlokov in drugih splošnih aktov in daje mnenja o tem, oziroma predlaga pristojnim zborom obvezno razlago, določa prečiščeno besedilo odlokov in drugih aktov, če je z odlokom ali z drugim aktom za to pooblaščena. Normativno-pravna komisija obravnava zaradi skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zaradi pravne obdelave splošne akte samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih potrjuje ali h katerim daje soglasje skupščina, in daje mnenja, pripombe in predloge pristojnim zborom. , 13. člen Odbor za družbenopolitični sistem proučuje osnut-ske oziroma predloge zakonov in druge splošne akte, ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, ki urejajo: organizacijo in razvoj sistema samoupravljanja v KS in v vseh oblikah združenega dela, razvoj in krepitev delegatskega sistema in delegatskih odnosov, ljudsko obrambo, javno varnost in sistem družbene samozaščite v občini, pravosodje in organizacijo upravnih organov v občini, spremembe občinskih meja in meja KS, družbenega sistema informiranja in po potrebi vprašanja s področja družbenopolitičnega sistema, ki ne sodijo v področje dela drugih odborov. 14. člen Odbor za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo proučuje in obravnava osnutke oziroma predloge zakonov, odlokov in drugih aktov, ki urejajo področje urbanizma, stanovanjske politike in komunalnega gospodarstva, gospodarjenje s prostorom in izmere zemljišč ter spremlja izvajanje zakonov in odlokov s tega področja. 15. člen Odbor za finance in proračun proučuje osnutke oz. predloge zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, ki urejajo: delitev dohodka v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in splošno bilanco sredstev, družbeno kontrolo cen proizvodov in stori- tev, financiranje KS in SIS, davčni sistem, sestavljanje in izvajanje občinskega proračuna in zaključnega računa ter javnih posojil, ki jih najame občina. 16. člen Odbor za družbenoekonomske odnose proučuje osnutke oziroma predloge zakonov, odlokov in drugih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov in odlokov in drugih aktov, ki obravnavajo zlasti: vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov kot so sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij, zaposlovanja in socialne varnosti, družbenoekonomski oložaj delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostoj-o kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, družbenoekonomski položaj kmetov in delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, temeljna vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu, temeljna vprašanja sistema vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in razvojno-raziskovalnega dela, sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega povezovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstvo invalidnih otrok in mladine in sistem vzgojnovarstvene dejavnosti. 17. člen Odbor za družbenoekonomski razvoj proučuje in obravnava osnutke oziroma predloge zakonov, odlokov in drugih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov in odlokov, ki obravnavajo zlasti: sistem družbenega planiranja, družbenoekonomski razvoj občine in krajevne skupnosti, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki, ureničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem, usmerjanje delitve dohodka, stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij, gospodarjenje s prostorom in ukrepe za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike občine, rabo, izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin, gozdov, voda, rudnih in drugih naravnih bogastev, pospeševanje proizvodnje in poslovanje v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, obrti, trgovini, turizmu in gostinstvu. 18. člen Odbori in komisije so dolžni dajati h konkretnim vprašanjem, ki jih obravnava občinska skupščina oziroma posamezni zbor in sodi v področje dela odbora oziroma komisije, svoje mnenje oziroma predloge in se opredeliti tudi do pravočasno dospelih predlogov oziroma stališč delegacij. Delovna telesa poročajo o svojem delu pristojnim zborom na lastno pobudo ali na zahtevo zbora. 19. člen Mandatna doba članov delovnih teles občinske skupščine cit. v 2. členu tega odloka traja 4 leta. Občinska skupščina lahko pred iztekom mandata razreši posameznega ali vse člane delovnega telesa in izvoli druge. 20. člen Delovna telesa občinske skupščine delajo na sejah. Način dela delovnih teles občinske skupščine se določi s poslovnikom o delu Skupščine občine Ljubljana Šiška. 21. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 29/74) in odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov vseh zborov Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 36/74) in odlok o spremembi odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov vseh zborov Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 8/75). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-011-04/78 Ljubljana, dne 19. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. LJUBLJANA VlC-RUDNIK 1044. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1978 sprejela ODLOK o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Vlč-Rudnlk v IL polletju 1978 1. člen Delavci v TOZD in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) plačujejo prispevek po tem odloku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne storitve). Zbrana sredstva po tem odloku se bodo uporabljala za uresničitev sprejetih programov kolektivnih komunalnih storitev, ki jih je sprejela skupščina Komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 11. maja 1978. 2. člen Prispevek po tem odloku plačujejo v 1. členu navedeni zavezanci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v II. polletju 1978. ♦ Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 0,93 »/o. Občani, ki z osebnim dohodkom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stopnji 0,93 0/o od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja. Prispevek iz 3. odstavka tega člena odmerja in realizira davčna uprava občine. 3. člen Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka, se odvajajo na poseben račun komunalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja sredstva zbrana na podlagi 3. odstavka 2. člena tega odloka na račun komunalne skupnosti po posebni pogodbi. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978 do 31. decembra 1978. St. 420-7/78 Ljubljana, dne 20. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1045. Na osnovi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20 junija 1978 sprejela ODLOK o prispevku za financiranje dejavnosti samoupravne Interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Za financiranje dejavnosti samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik plačujejo poseben prispevek po tem odloku delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih, delavci zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah, ter občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja. 2. člen Zavezanci iz 1. člena tega odloka plačujejo posebni prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 0,30"/o. Prispevek iz prejšnjega odstavka tega člena se nakazuje na žiro račun samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik, št.: 50101-661-11123. Prispevek občanov, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, pobira občinska služba, pristojna za dohodke po predpisih, ki veljajo za davke. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in velja do sprejema samoupravnega sporazuma o osnovi in višini prispevka, uporablja pa se od 1. junija 1978 dalje. St. 420-8/78 Ljubljana, dne 20. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1046. Na podlagi 3. odstavka 30. člena, 2. odstavka 59. člena in 106. člena zakona o rednih sodiščih ter 3. odstavka 19. člena, 1. odstavka 21. člena in 3. odstavka 23. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1978 sprejela ODLOK o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitev enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 1. člen Temeljno sodišče v Ljubljani ima naslednje enote: — enota v Domžalah s sedežem v Domžalah za območje občine Domžale, — enota v Grosupljem s sedežem v Grosupljem za območje občine Grosuplje, — enota v Kamniku s sedežem v Kamniku za območje občine Kamnik, — enota v Kočevju v sedežem v Kočevju za območje občine Kočevje in Ribnica, — enota v Ljubljani s sedežem v Ljubljani za območje občin Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič Rudnik in Litija, — enota na Rakeku s sedežem na Rakeku za območje občine Cerknica, — enota v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, — enota na Vrhniki s sedežem na Vrhniki za območje občin Vrhnika in Logatec 2. člen Temeljno sodišče v Ljubljani ima poleg predsednika sodišča 124 porotnikov in 1500 sodnikov porotnikov. 3. člen Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani ima naslednje enote: — enota v Domžalah s sedežem v Domžalah za območje enot temeljnega sodišča v Domžalah in Kamniku, — enota v Kočevju s sedežem v Kočevju za območje enot temeljnega sodišča v Kočevju, — enota v Ljubljani s sedežem v Ljubljani za območje enot temeljnega sodišča v Ljubljani in Grosupljem, — Enota v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje enote temeljnega sodišča v Trbovljah, — enota na Vrhniki s sedežem na Vrhniki za območje enot temeljnega sodišča na Rakeku in Vrhniki. 4. člen Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani ima poleg javnega tožilca 39 namestnikov javnega tožilca. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-27/78 Ljubljana, dne 20. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1047. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik na seji dne 28. junija 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutkov zazidalnega načrta za območji zazidalnih otokov RS 1 in RS 2 — Rudnik 1 Javno se razgrneta osnutka zazidalnega načrta za zazidalna otoka RS 1 in RS 2 — Rudnik, ki je pod št. 2180/77 v varianti A in Al v maju 1978 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. 2 Osnutka zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bosta javno razgrnjena v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana. Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Krim-Rudnik, Ljubljana, Pot k ribniku 20, ter bosta na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom 60 dni računajoč od dneva objave tega sklepa. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. LOGATEC 1048. Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) ter 42. in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1978 sprejela O D L O K o obveznem prispevku za financiranje potreb osnovnih nalog programa varstva pred požarom samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Logatec za leto 1978 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo obvezni prispevek za financiranje osnovnih nalog programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Logatec. 2. člen Obvezni prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Osnova za izračun prispevka je izračunani bruto osebni dohodek. 4. člen Prispevna stopnja za obračun in plačilo iz bruto osebnega dohodka znaša 0,60 6/o. 5. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsako-kratnem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. 6. člen Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po načinu, ki je predpisan za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmeri davčna uprava Skupščine občine Logatec. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1978. St. 010-9/75 Logatec, dne 23. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1049. Na podlagi 70. in 91. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/74) in na osnovi zakonov o samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 38/74 in št. 39/74) tčr v skladu z 42. in 133. členom statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 22. junija 1978 sprejela ODLOK o prispevkih in prispevnih stopnjah za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini Logatec 1. člen Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pn občanih in civilno pravnih osebah, občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ter niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980, samoupravnih sporazumov za financiranje družbenih dejavnosti po določbah tega odloka v času od 1. julija 1978 dalje. 2. člen Zavezanci plačujejo: 1. Prispevek iz bruto osebnega dohodka delavcev v skladu z zakonom o osnovah in načinih obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976, 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31 76) po naslednjih stoa-njah: ™ •/. 2,74 0,82 6,68 0,89 0,35 7,22 0.41 zako- •/. — za zdravstveno varstvo 1.64 — za zaposlovanje 0,19 — za zvezo skupnosti otroškega varstva — za občinsko skupnost otroškega varstva — za vzgojo in osnovno izobraževanje — za kulturo — za telesno kulturo — za zdravstveno varstvo — za socialno skrbstvo 2. Prispevek iz dohodka v skladu z določili na iz prejšnje točke po stopnji in sicer: 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje. Št. 010-10/78 Logatec, dne 23. junija 1978. Predsednik ' Skupščine občine Ix>gate<. Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1050. Na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 19/76 in 8/78) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1978 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča v občini Logatec 2. člen Poprečna gradbena cena za 1 m* koristne stanovanjske površine znaša za območje urbanističnega načrta Logatca 3.680 din, za območje urbanističnih redov 3.667 din in za ostala območja občine 3.654 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja znašajo 12 %> od poprečne gradbene cene stanovanja. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enotna stanarina v višini 4 za stanovanjsko hišo v uporabni tlorisni površini 150 m5 zgrajeno na stavbnem zemljišču v površini 500 m2 ter poprečna gradbena cena, tako da znaša poprečna cena stavbnega zemljišča: — za območje urbanističnega načrta Logatca 41,30 din za m2 — za območja urbanističnih redov 39,90 din za m2 — za ostala območja občine 38,60 din za m2. 3. člen Z dnem; ko začne veljati odlok, preneha veljati odlok o poprečni ceni stavbnega zemljišča v zvezi z določitvijo odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 6/77). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Logatec, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1051. Na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 133. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1978 sprejela ODLOK o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Logatec I. SPLOSNE določbe 1. člen S tem odlokom se ureja upravljanje, urejanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini ter način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za gradnjo. 2. člen Pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem se poleg določil tega odloka uporabljajo določbe zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, ki se sklenejo z namenom, da se izboljšajo komunalne in stanovanjske razmere, ter da se ustvarijo boljši pogoji za hitrejši, ckonomičnejši in skladnejši razvoj naselij v občini Logatec. 1. člen S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča kot osnova za izračun dohodka pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče. 3. člen Za stavbno zemlišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu ali urbanističnem redu predvideno za gradnjo, oziroma z lokacijskim dovoljenjem namenjeno za gradnjo. II. UPRAVLJANJE IN UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 4. člen Občina Logatec pridobiva v skladu s srednjeročnimi plani in letnimi programi stavbna zemljišča v družbeno lastnino na območjih, ki so urejena z urbanističnim oziroma zazidalnim načrtom in ga izroči v upravljanje samoupravni komunalno cestni skupnosti občine Logatec ali na območjih določenih z urbanističnim redom skupnosti krajevnih skupnosti (v nadaljevanju: upravljalec). Skupščina občine Logatec izvaja nad upravljanjem po komunalno cestni skupnosti, ki organizira enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem in po skupnosti krajevnih skupnosti svoj nadzor: — da se zemljišče, ki se oddaja v upravljanje, smotrno uporabi glede na njegovo namembnost, ki jo določa urbanistični načrt ali zazidalni načrt — da se stavbno zemljišče pravočasno opremi s komunalnimi objekti in napravami in tako kakor določajo urbanistični dokumenti — da se oddajanje in urejanje stavbnega zemljišča izvaja v skladu s sprejetimi srednjeročnimi plani in letnimi programi — nad oddajo del za urejanje stavbnega zemljišča organizaciji združenega dela kot izvajalcu in pri njem tudi izvaja morebitne potrebne ukrepe. 5. člen Urejanje stavbnega zemljišča se oddaja organizaciji, ki je pooblaščena za izvajanje komunalnih dejavnosti kot izvajalcu in se izvaja po srednjeročnih planih in letnih programih, ki jih v skladu z zakonom sprejme upravljalec in potrdi Skupščina občine Logatec 6. člen Samoupravna komtmalna cestna skupnost občine Logatec, oziroma v njeni sestavi Enota za stavbna zemljišča, opravlja naloge v skladu z zakonom in statutom, pri tem pa: — pripravlja in sprejema srednjeročne in letne načrte urejanja stavbnega zemljišča — naroča izdelavo zazidalnih načrtov skladno s sprejetimi srednjeročnimi in letnimi načrti urejanja stavbnih zemljišč ter na podlagi že sprejetih zazidalnih načrtov naroča parcelacijo in lokacijsko dokumentacijo — skrbi za opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami — oddaja urejeno ali delno urejeno stavbno zemljišče družbene lastnine v uporabo organizacijam združenega dela. samoupravnim organizacijam in interesnim skupnostim za gradnjo objektov in naprav za njihove potrebe ter civilno-pravnim osebam in občanom za gradno stanovanjskih in drugih objektov, skladno s sprejetimi urbanističnimi dokumenti — daje pobudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore s SIS. drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi da se zagotovi racionalnejše in bolj učinkovito urejanje in uporaba stavbnega zemljišča — opravlja druge naloge s področja upravljanja s stavbnim zemljiščem, ki jih določa ta odlok in zakon. 7. člen Stavbno zemljišče sc ureja na podlagi prostorskega plana ter urbanističnih in zazidalnih načrtov in v skla- du s srednjeročnim planom ter letnim programom urejanja stavbnih zemljišč. Urejanje stavbnega zemljišča, ki ga zajema urbanistični in zazidalni načrt, se financira iz naslednjih virov: — sredstva investitorev po 26. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem — sredstva- ki jih zagotavlja komunalno-cestna skupnost oziroma enota za stavbno zemljišče — sredstva organizacije združenega dela, ki opravlja komunalno dejavnost po 24. členu citiranega zakona — sredstva iz dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom na podlagi samoupravnega sporazuma namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav — del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč — sredstva pridobljena iz nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča — sredstva, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu iz 30. člena citiranega zakona. . III. ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA DRUŽBENE LASTNINE V UPORABO ZA GRADNJO 8. člen Stavbna zemljišča v družbeni lastnini odda upravljalec v uporabo za gradnjo objektov z javnim natečajem ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo o oddaji zemljišča. Javni natečaj se izvede z zaprtimi kuvertami. 9. člen Razpis javnega natečaja opravi enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem tako, da objavi natečaj v dnevnem časopisju ali na drug krajevno običajen način. 10. člen Razpis javnega natečaja mora obsegati: — katastrske podatke parcel, ki so predmet natečaja — podatke* o zazidavi in namembnosti parcel — morebitne posebne pogoje o zazidljivosti — izklicno ceno za zemljišče kot odškodnino, izklicno ceno za stroške komunalnega urejanja in roki plačila — morebitne ugodnosti pri plačilu odškodnine za zemljišče, stroškov komunalnega urejanja in druge ugodnosti — rok za pričetek in dokončanje izgradnje — varščina, ki predstavlja znesek 10 “/o od izklicne cene — rok, do katerega traja natečaj — kje so na razpolago neobjavljeni podatki o parcelah. Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča morajo biti v skladu s stanovanjsko politiko in druge graditve ter morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora. Pri oddajanju stavbnega zemljišča za gradnjo družinske stanovanjske hiše je potrebno upoštevati tudi: stanovanjske razmere posameznika in članov njegove družine, oddaljenost od delovnega mesta ponudnika, višino povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana. Zemljišča se odda ponudniku, ki v naj večji meri izpolnjuje ppgoje razpisa. 11. člen Javni natečaj izvede tričlanska komisija za izvedbo javnega natečaja, ki jo imenuje upravljalec. Člani komisije imajo tudi svoje namestnike. 12. člen Vsak udeleženec javnega natečaja mora plačati predpisano varščino in dokazilo o plačani varščini priložiti k pismeni ponudbi. Varščina se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v odškodnino, ob neuspeli pa se varščina vrne. Kolikor ponudnik v natečaju uspe, kasneje pa odstopi od ponudbe, ne pristopi k dejanski izročitvi zemljišča ali odstopi od gradnje, zapade varščina v korist upravljalca. 13. člen Upravljalec mora o izboru pismeno obvestiti vse ponudnike. Ponudnik, ki se je udeležil javnega natečaja, pa smatra, da je bil oškodovan, lahko vloži ugovor v 15 dneh od prejema pismenega obvestila, na pristojni organ upravljalca, ta pa mora v 15 dneh po prejemu rešiti ugovor. Če je bil ponudniku ugovor zavrnjen, lahko izpodbija odločitev organa iz prejšnjega odstavka tega člena pri pristojnem Občinskem sodišču na Vrhniki v roku 30 dni od dneva prejema rešitve o ugovoru oziroma, ko bi moral prejeti rešitev o ugovoru 14. člen Po pravnomočnosti odločitve o oddaji zemljišča skleneta upravljalec in pridobitelj pogodbo o oddaji zemljišča v uporabo, s katero se določi višina oziroma znesek odškodnine za zemljišče in posebej stroški za urejanje stavbnega zemljišča, ki bremenijo investitorja, rok za pričetek in dokončanje gradnje in drugi posebni pogoji, ki ^e jih mora investitor držati 15. člen Pri plačilu odškodnine za zemljišče in stroškov za komunalno urejanje stavbnega zemljišča se občanom z manjšimi osebnimi dohodki, z večjim številom družinskih članov, borcem NOB, mladim družinam in drugim osebam, ki so pod posebnim družbenim varstvom, določijo ugodnosti: — da se podaljša rok plačila za odškodnino za zemljišče največ do 3 let in za stroške komunalnega urejanja do 5 let tako, da se investitor obveže plačati znesek v enakih polletnih obrokih — da se ustrezno podaljša rok za dokončanje izgradnje stanovanjskega objekta. O ugodnosti iz prvega odstavka tega člena sklepa za vsak primer posebej upravljalec na podlagi posebnega zahtevka investitorja. Za občane iz 1. odst. tega člena se lahko razpiše tudi javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča s specificiranimi razpisnimi pogoji. 16. člen Po sklepu SO Logatec se brez javnega natečaja odda urejeno stavbno zemljšče družbene lastnine v uporabo neposredno s pogodbo za gradnjo: a) komunalnih objektov in naprav b) objektov za potrebe ljudske obrambe c) nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo d) objektov družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve e) stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge f) objektov, ki se grade na zemljišču, ki je z urbanističnim dokumentom določen kot rezervat za objekte investitorja. g) zemljišče, ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča. 17. člen Zahtevek za oddajo stavbnega zemljišča brez javnega natečaja po 1. odst. 17. člena tega odloka lahko vloži investitor pri upravljalcu zemljišča ob vsakem času. 18. člen Investitor, ki je pridobil stavbno zemljišče v uporabo brez javnega natečaja, mora v 30 dneh po prejemu obvestila o dedelitvi stavbnega zemljišča z uprav-Ijalcem skleniti pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča. Ce investitor ne sklene pogodbe v predpisanem roku iz neopravičenih razlogov, lahko upravljalec odda zemljišče drugemu interesentu. 19. člen Sredstva, ki jih dobi z oddajo stavbnega zemljišča, sme upravljalec stavbnega zemljišča uporabljati samo za urejanje stavbnega zemljišča in za stroške svoje dejavnosti. 20. člen Za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. IV. UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA DRUŽBENE LASTNINE NA OBMOČJIH, KI SE UREJAJO Z URBANISTIČNIM REDOM 21. člen S stavbnim zemljiščem družbene lastnine na od-močjih, ki se urejajo z urbanističnim redom upravlja in razpolaga skupnost krajevnih skupnosti. 22. člen Za urejanje stavbnega zemljišča, ki jih zajema urbanistični red, se štejejo: — če so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje — če je urejena preskrba s pitno vodo — če je urejena preskrba z električno energijo. 23. člen Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča, ki se ureja z urbanističnim redom, temelji na srednjeročnem in letnem planu skupnosti krajevnih skupnosti. Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predstavlja uskladitev potreb krajevnih skupnosti po urejenih stavbnih zemljiščih za srednjeročno obdobje ter določa obseg, vire in način združevanja potrebnih sredstev. Srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnih zemljišč sprejema skupnost krajevnih skupnosti in potrdi občinska skupščina. 24. člen Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, za katerega skrbi skupnost krajevnih skupnosti so: — sredstva investitorjev po 32. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem — sredstva krajevnih skupnosti po 24. členu citiranega zakona — sredstva, ki jih prispeva komunalno cestna skupnost — enota za stavbna zemljišča — prispevki, ki jih po 23. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina — del sredstev iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih v skladu z zakonom na podlagi samoupravnega sporazuma določijo občina, komunalno cestna skupnost in krajevne skupnosti — del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč — sredstva, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu iz 30. člena zakona o uporabljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. 25. člen Za izvajanje določil tega odloka v zvezi z urejanjem stavbnega zemljišča in financiranjem urejanja stavbnega zemljišča v območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom, mora skupnost krajevnih skupnosti sprejeti razvojni plan urejanja stavbnega zemljišča in sprejeti ustrezne samoupravne sporazume o urejanju in združevanju sredstev za urejanje stavbnega zemljišča v urbanističnih redih. V. KONČNE DOLOČBE 26. člen Investitor, ki pridobi stavbno zemljišče v kraju, ki se ureja z urbanističnim redom, mora plačati skupnosti krajevnih skupnosti sorazmeren del prispevka za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča. Ne glede na prejšnji odstavek tega člena pa se lahko investitor in upravljalec dogovorita, da bo investitor sam nosil stroške ureditve stavbnega zemljišča. 27. člen Pogodbo, s katero se določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča izračunani po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v tem odloku, mora skleniti z upravljalcem tudi investitor, ki gradi na zemljišču, katerega lastnik je, oziroma mu je bila kot bivšemu lastniku po posebnih predpisih priznana prednostna pravica gradnje. 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/78 Logatec, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1052. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71 in 13/74) upoštevajoč pravilnik o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1978 sprejela ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec 1. člen S tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov, za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilnopravni osebi. 2. člen Poprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine znaša 3.654 din. 3. člen Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo 12 % od poprečne gradbene cene iz prejšnjega člena. 4. člen Da bi se določila zvišana vrednost stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto ter glede na velikost in pomen mesta oziroma kraja se območje občine razdeli na tri območja: 1. območje urbanističnega načrta Logatec 2. območja urbanističnih redov 3. ostala območja občine Za območje pod 1. točko se poprečna gradbena vrednost poveča za 0,7 "/o, pod 2 pa, za 0,34 °/e. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 6/77). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12/74 Logatec, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1053. Skupščina občine Logatec je na osnovi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1978 sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča se v območjih, ki so urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom na področju SO Logatec, uvede plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo). 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, za katerega je izdelano lokacijsko dovoljenje, znotraj meje zazidljivosti iz prvega člena tega odloka. 3. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča, oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice). Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka. NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 4. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča sc določi zavezancu iz 3. člena z odločbo, ki jo izda pristojni občinski upravni organ. Za stanovanjske hiše v družbeni lastnini, ki imajo hišni svet, organ iz prejšnjega odstavka z odločbo, določi višino nadomestila za celotno stavbo. Hišni svet pa glede na tlorisno površino stanovanj in poslovnih prostorov določi sorazmeren del nadomestila posameznim imetnikon) pravice uporabe oziroma lastnikom, imetnikom stanovanjske pravice in najemnikom poslovnih prostorov. 5. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od prvega dne naslednjega meseca pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja in to od m1 zemljišča (parcele) v primerih, ko parcelacija zemljišč za individualno gradnjo ni izdelana, se določi velikost parcele v skladu z urbanistično dokumentacijo za to območje. 6. člen Zaradi pravilne in pravočasne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, v roku 14 dni, od nastopa obveznosti, posredovati pristojnemu upravnemu organu SO Logatec točne podatke o površinah, zavezanih za plačilo nadomestila. Vse nove spremembe in obveznosti pri osnovah za izračun nadomestila so dolžni vsi zavezanci nadomestila javiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu najkasneje 30 dni po,nastali spremembi. Podatke o tlorisnih površinah stanovanj v stanovanjskih hišah, ki imajo hišni svet, posreduje hišnemu svetu in pristojnemu upravnemu organu samoupravna stanovanjska skupnost. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 7. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne P ačuje za zemljišče, ki se uporablja za namene, ki jih določa prvi odstavek 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Plačevanja nadomestila je oproščen občan, ki uveljavlja plačevanje stanarine v skladu z načeli subvencioniranja stanarin. Podatke o občanih, ki plačujejo stanarino v skladu z načeli subvencioniranja, daje pristojnemu upravnemu organu Samoupravna stanovanjska skupnost. Plačevanja nadomestila je lahko oproščen občan, ki ga prizadene elementarna nesreča (poplava, požar, potres). O oprostitvi določenega zavezanca, zaradi vzrokov navedenih v prejšnjem odstavku, sklepa izvršni svet občine na podlagi vloge prizadetega občana in ugotovitev cenilne komisije. 7. a člen Plačila nadomestila se za dobo petih let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil novo stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za, urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77). Pri oprostitvi se upošteva višina dejanskega prispevka, ki ga je plačal zavezanec na podlagi kriterija, ki ga sprejme IS SO Logatec. Plačila nadomestila se oprosti tudi občan, ki uporablja prostore, ki niso primerni za bivanje. Za oprostitev plačila nadomestila po prvem in drugem odstavku tega člena mora zavezanec vložiti vlogo pri pristojnem občinskem upravnem organu. 8. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi od m1 nezazidanega ali zazidanega stavbnega zemljišča mesečno in sicer: din — za 1 m2 koristne stanovanjske površine 0,30 — za 1 m7 8 poslovne površine 0,40 — za Im8 koristne površine garaž 0,40 — za lm: nezazidanega stavbnega zemljišča namenjenega za gradnjo stanovanjskih hiš in garaž o,08 — za 1 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča, ki se uporablja v poslovne namene 0,08 9. člen Za tlorisne površine stanovanj se štejejo sobe, kuhinje, sanitarije, shrambe in predsobe. Za poslovne prostore se štejejo vsi prostori, ki se uporabljajo za pridobitno dejavnost in vsi pomožni prostori, ki služijo tej dejavnosti. Za nezazidano stavbno zemljišče, ki se uporablja v poslovne namene, se štejejo stavbna zemljišča, ki jih občani ali delovne organizacije uporabljajo pri opravljanju poslovnih dejavnosti ali če jih oddajajo v najem. Za nepravočasno plačano nadomestilo se zaračunavajo zamudne obresti in stroški opomina po davčnih predpisih. 10. člen Nadomestilo za uporabo Stavbnega zemljišča plačujejo zavezanci Komunalni cestni skupnosti — enoti za upravljanje s stavbnim zemljiščem in sicer mesečno za nazaj. Lastniki stanovanj, oziroma družinskih stanovanjskih hiš lahko plačajo nadomestilo za celo koledarsko leto v dveh enakih obrokih. 11. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se sme uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjeni za skupno rabo. KAZENSKE DOLOČBE 12. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem roku ne prijavi površin iz 5. člena tega odloka in če prijavi nepravilno velikost površin. Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba, pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča SO Logatec (Uradni list SRS, št. 30/72). 14. člen Do izdaje novih odločb, po tem odloku so zavezanci nadomestila, dolžni plačevati nadomestilo po odločbah, ki so bile izdane na podlagi citiranega odpravljenega odloka. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-11/78 Logatec, dne 22. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. 1054. Na podlagi 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah bolezni 1978 (Uradni list SRS, št. 2/ 78) in 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Logatec ODREDBO o preventivnih in diagnostičnih preiskavah v letu 1978 1. člen Da se preprečijo, oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarska postaja Vrhnika opraviti v letu 1978 preventivne ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 3. člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenje živali po tej odredbi gredo v breme po- sebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine, razen za preglede čebeljih družin, ki se vozijo na pašo. 4. člen Veterinarska postaja Vrhnika mora voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja, oziroma preiskave. Preventivni ukrepi 5. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnerfiu prisadu se mora opraviti v naselju Laze. Cepljenje opravi Veterinarska postaja Vrhnika do 30. aprila 1978. 6. člen Preventivno cepljenje psov, starih več kot 3 mesece proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1978. Psi, položeni do 31. avgusta 1978, morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1978. Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati. 7. člen Proti prašičji kugi je potrebno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora. 8. člen Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacij združenega dela. 9. člen Na območju občine Logatec mora biti v letu 1978 opravljena tuberkulinizacija goved v najmanj 40 °/o gospodarstev, ki imajo goveda. Najprej je treba tuberkulinizirati goveda v gospodarstvih, kjer so bila s IV. splošno tuberkulinizacijo ugotovljena tuberkulozna goveda ter pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkulin. Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela. , 10. člen Glede na brucelozo se morajo preiskati: z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev, in sicer dvakrat na leto v presledkih 5 do 7 mesecev, z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacij združenega dela. 11. člen Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati čebelje družine, ki se vozijo na pašo. 12. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/78 Logatec, dne 20. junija 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Jože Rupnik, dipl. inž. 1. r. MOZIRJE 1055. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku občanov (Uradni list SRS, št. 3/73), 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) in na podlagi izida referenduma o uvedbi samoprispevka za financiranje izgradnje določenih objektov, opravljenega 21. 5. 1978, je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 19. junija 1978 sprejela ODLOK o samoprispevku za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Mozirje v obdobju od leta 1978—1983 1. člen Da se zagotovijo sredstva za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Mozirje, ni podlagi programa, ki ga je sprejela Skupščina občine Mozirje na seji, dne 26. aprila 1978, Se uvede samoprispevek, ki se pobira za dobo 5 let, to je od 22. 5. 1978 do 22. 5. 1983. 2. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom se smejo uporabiti izključno za financiranje objektov za potrebe izobraževanja, komunalnih objektov, za inicialne gospodarske programe in za objekte, ki so jih v svojih programih navedle krajevne skupnosti. S samoprispevkom se bo od 22. 5. 1978 do 22. 5. 1983 zbralo predvidoma 36,680.090 din. Ker znaša predračunska vrednost za izgradnjo objektov 120,708.000 din, se bo razlika zbrala iz sredstev interesnih skupnosti v občini Mozirje, kreditov Republiške izobraževalne skupnosti, zveze otroškega varstva SRS. Območne vodne skupnosti. Temeljne vodne skupnosti, poslovne banke in udeležbe delovnih organizacij. Kolikor bi po dokončanju izgradnje določenih objektov no sprejetem programu ostal del, sredstev zbranih s samoprispevkom neizkoriščen, se ta del sredstev nrenese in uporablja za dejavnost krajevnih skupnosti. 3. člen Za zbiranje sredstev ter izvajanje del po sprejetem programu je odgovoren Odbor za izvedbo referendu-skega programa Skupščine občine Mozirje, ki je dolžan vsako leto poročati občinski skupščini in zborom delovnih ljudi in občanov o poteku vplačil samoprispevka in o izvajanju programa. Po zaključku del pa je dolžan sestaviti zaključni račun o uporabi sredstev samoprispevka ter ga predložiti v obravnavo zborom delovnih ljudi in občanov v sprejetje pa občinski skupščini. 4. člen Odbor za izvedbo referendumskega programa Skupščine občine Mozirje ima pravilnik in poslovnik. 5. člen Samoprispevek se uvede v denarju. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo na območju občine Mozirje stalno prebivališče in imajo lastne dohodke. Samoprispevek se odmerja zavezancem in sicer: — delovni ljudje v združenem delu od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov, po stopnji 1,8 Vo, — delavci pri zasebnih delodajalcih, od neto osebnih dohodkov, po stopnji 1,8 %>, — delovni ljudje in občani iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa odkazanega za posek, po stopnji 2,5 »/o, — delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali stranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic od bruto osebnega dohodka, po stopnji 3 %>, — občani, ki prejemajo pokojnino od zneska pokojnine, po stopnji 1,5 e/o. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo prispevek za vsak vir dohodkov posebej. 6. člen Samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnega dohodka in od pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilu, od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti, pa davčna uprava občine na osnovi ugotovljenih osnov, ki so opredeljene v 6. členu sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka (Uradni list SRS, št. 10/78). Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust. Samoprispevka so oproščeni: — delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in pokojnin, ki ne presega 40 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, — občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni KD od negozdnih površin in osebni dohodek iz gozda ne presega 2000 din. 8. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu pri Odboru za izvedbo referendumskega programa Skupščine občine Mozirje. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-25 Mozirje, dne 19. junija 1978. Predseamn. Skupščine občine Mozirje Hinko čop 1. r. 1056. Skupščina občine Mozirje je na podlagi drugega odstavka 96. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 104. člena prvega odstavka druga alinea statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 19. junija 1978 sprejela ODLOK o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno obrambo ODLOK o zvišanju stanarin na območju občine Mozirje 1. člen Ustanovi se občinski štab za teritorialno obrambo. 2. člen Občinski štab za teritorialno obrambo je samostojni vojaško-teritorialni in strokovni organ Skupščine občine Mozirje, ki vodi štabe, enote in zavode teritorialne obrambe na območju občine. Za uspešno izvajanje svojih nalog sodeluje z upravnim organom za ljudsko obrambo in drugim upravnimi organi, ter družbenopolitičnimi organizacijami. 3. člen Občinski štab za teritorialno obrambo je odgovoren za organiziranje, mobilizacijo in borbeno pripravljenost štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe občine v skladu s sklepi in stališči sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito tel poveljih in navodilih nadrejenih štabov za teritorialno obrambo. 4. člen Formacije stalnega sestava Občinskega štaba za teritorialno obrambo .predpiše po enotnem sistemu teritorialne obrambe republiški komandant teritorialne obrambe SR Slovenije. 5. člen Služba v štabih, enotah in zavodih teritorialne obrambe je poklicno opravljanje vojaških in drugih dolžnosti v stalni sestavi teritorialne obrambe. V službi v teritorialni obrambi so vojaške in civilne osebe, ki se štejejo kot delavci v delovnem razmerju in jim gredo pravice do osebnega dohodka, nadomestil in posebnih dodatkov na podlagi 130. in 135. člena zakona o ljudski obrambi. 1. člen Stanarine na območju občine Mozirje se zvišajo za 30 »/». 2. člen Osnova za določitev nove stanarine so stanarine na dan 31. 12. 1977. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ko se prične uporabljati ta. odlok, preneha veljati odlok o zvišanju stanarin v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 11/77). St. 010-22/78-1 Mozirje, dne 19. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 1058. Skupščina občine Mozirje je na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list' SRS, št. 26/73 in 29/73) in 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 19. junija 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 6. člen Sredstva za delovanje štaba za teritorialno obrambo zagotavlja Skupščina občine Mozirje v svojem proračunu v skladu z 241. in 242. členom zakona o ljudski obrambi. 7. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in organizaciji partizanskih enot in služb TO na območju občine Mozirje objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 16-409/72. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem listu SRS. St. 010-23/78-1 Mozirje, dne 19. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 1057. Na podlagi 2. odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 5/72) ter 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela dne 19. junija in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1978 sprejela 1. člen A V 2. členu odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/75) se v posameznih krajevnih skupnostih dodajo naslednje kmetije: / I. Krajevna skupnost Mozirje 1. Kladnik Maks, Loke 17 2. Uratnik Rozalija, Dobrovlje 8 II. Krajevna skupnost Rečica ob Savinji 1. Andrej e vec Jakob, Trnovec 8 2. Blažič Angela, Grušovlje 6 3. Jeraj Matija, Varpolje 10 4. Kolenc Frančiška, Zg. Pobrežje 17 5. Kopušar Alojzija, Zg. Pobrežje 16 III. Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji 1. Prislan Alojz, Melišč 3 2. Rakun Jože ml., Radmirje 24 3. Slatinšek Maks, Radmirje 34 4. Štiglic Anton, Radmirje 13 IV. Krajevna skupnost Luče 1. Krivec Jera, Podveza 4 V. Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti 1. Vrtačnik Matevž, Sp. Kraše 26 VI. Krajevna skupnost Bočna 1. časi Janez, Bočna 3 VII. Krajevna skupnost Gornji grad 1. Drofenik Franc, Florjan 31 2. Ermenc Antonija. Florjan 20 3. Mavrič Jože, Lenart 24 4. Tevž Franc, Florjan 32 5. Zerovnik Rafael, Dol 23 VIII. Krajevna skupnost Nova Štifta 1. Matjaž Franc. Tirosek 10 2. Potočnik Janez, Tirosek 18 B Črtajo pa so naslednje kmetije v krajevni skupnosti Ljubno ob Savinji: 1. Fašun Franc in Frančiška. Okonina 25 2. Grudnik Jože in Marija, Okonina 26 2. člen Zemljiškoknjižni in katastrski podatki za kmetije iz točke A 1. člena tega odloka so podani v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-26 75-3/4 Mozirje, dne 19. junija 1978. Predsed nik Skupščine občine ■ Mozirje Hinko Čop 1. r. 1059. Volilna komisija Skupščine občine Mozirje, objavlja v skladu z 12. členom zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sori-nanciran.ie izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Mozirje I Po sklepu Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 10/78) jo bil opravljen referendum za uvedbo samoprispevka dne 21. 5. 1978. Na referendumu so bili ugotovljeni naslednji rezultati: Pravico glasovanja je imelo 10.966 delovnih ljudi in občanov. Glasovalo je 9.731 delovnih ljudi in občanov ali 88,73 Vo. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 6.182 delovnih ljudi in občanov ali 56,37 “/o. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 3.549 delovnih ljudi in občanov ali 36,3 "/o. . Neveljavnih glasovnic je bilo 38 ali 0,39 °/o. II Na podlagi rezultatov glasovanja ugotavlja volilna komisija, da je bilo v skladu z 9. členom zakona o samoprispevku na referendumu v občini Mozirje sprejeta odločitev, da se uvede samoprispevek za sofinan- ciranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti. St. 014-1/78 Mozirje, dne 28. junija 1978. Predsednik volilne komisije občine Mozirje Edvard Centrih 1. r. RIBNICA 1060. Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) ter 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski dolenjski list št. 11/78) je Skupščina občine Ribnica na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1978 sprejela O D 1,0 K 0 uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Ribnica (ki zajema KS Ribnica, KS Sodražica, KS Dolenja Vas, KS Loški Potok, KS Sv, Gregor in KS Velike Poljane) za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda in komunalnih objektov SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Ribnica, ki zajema KS Ribnica. Sodražica, Dolenja vas. Loški potok, Sv. Gregor in Velike Poljane, se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 18. 6. 1978 uvede krajevni samoprispevek za skupno sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Ribnici in za sofinanciranje gradnje ostalih objektov družbenega standarda in komunalnih objektov po programih posameznih krajevnih skupnosti. 2. člen Samoprispevek se uvede v denarni obliki za obdobje petih let in sicer za čas od 1. 7. 1978 do 30. 6. 1983. 3. člen Za iste namene, za katere se zbira samoprispevek, lahko prispevajo občani z darili in volili. 1 . 4. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom so namenska in sc smejo uporabljati izključno za sofinanciranje gradnje objektov družbenega stadarda in komunalnih objektov v posameznih krajevnih skupnostih ter za skupno sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Ribnici. 5. člen Občinska skupščina, TOZD ZD Ribnica in Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, ki sofinancira izgradnjo zdravstvenega doma v Ribnici so dolžne, da določijo s posebnim samoupravnim sporazumom način dela in financiranja izgradnje, izvršilne in druge organe ter njihove pristojnosti. Sporazum iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen najkasneje do konca leta 1978. OBVEZNOST PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA 6. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Ribnica. 1. delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, 2. upokojeni občani od pokojnin, 3. delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davku iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od osnov za davek od gozda, 4. delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti intelektualne storitve, avtorske storitve in avtorske pravice, patentov in tehničnih izboljšav od dohodka zmanjšanega za prispevek in davke, 5. občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ribnica, pa ustvarjajo dohodek izven območja SR Slovenije, od ugotovljenega osebnega dohodka oziroma od ugotovljenega poprečnega osebnega dohodka v občini Ribnica za preteklo leto. 7. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani po stopnji 2 %> od dohodka iz 6. člena tega odloka. 8. člen Za oprostitev plačevanja samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku. Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev dijakov in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje in občani ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnin, ki ne presegajo vsakoletnega mejnega zneska naj nižjih osebnih dohodkov in mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če ,letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitve in olajšanja po zakonu o davkih občanov, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih storitev in drugih gospodarskih dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitve in olajšav po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu. 9. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega polovice vsakoletnega mejnega zneska najnižjega osebnega dohodka, oziroma vsakoletnega mejnega zneska najnižjih pokojnin v pokojninskem zavarova- nju delavcev v SR Sloveniji. Pri tem bi se v dohodek šteli dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevah občanov bo na podlagi mnenja občinske skupnosti socialnega varstva, odločala posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 10. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo delovni ljudje in občani po tem odloku se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. IZVAJANJE ODLOKA 11. člen Izplačevalec osebnega dohodka delavcem v združenem delu in delavcev pri zasebnih delodajalcih ter izplačevalec pokojnin je dolžan obračunati samoprispevek ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin in ga plačati istočasno z drugimi prispevki. Izplačevalec obračuna in odvede samoprispevek tudi v drugih primerih, kadar izplača občanom osebni dohodek po odbitku, ki izvira iz kakršnegakoli vira dohodka iz 6. člena tega odloka. 12. člen Zavezanci samoprispevka, navedeni v 6. členu tega odloka pod točko 3, 4 in 5 morajo svoje obveznosti izpolniti v rokih in na način kot davek iz osebnega dohodka teh zavezancev. Samoprispevek od katastrskega dohodka, od dohodka obrtnikov in za druge navedene zavezance bo obračunavala davčna uprava skupno z davki zavezancev. Od zavezancev, ki'ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 13. člen Samoprispevek sc iz območij KS Ribnica, Sodražica, Dolenja vas, Loški potok, Sv. Gregor, Velike Poljane zbira na skupni zbirni račun, iz katerega služba družbenega knjigovodstva razporeja sredstva po naslednjem ključu: 52,13 °/o na posebni račun za izgradnjo zdravstvenega doma v Ribnici 17,38 "/o na tekoči račun KS Ribnica ll,50 na tekoči račun KS Dolenja vas 9,00 “/o na tekoči račun KS Loški potok 3,11°/» na tekoči račun KS Sv. Gregor 1,12 %> na tekoči račun KS Velike Poljane 14. člen Služba družbenega knjigovodstva je pooblaščena, da kontrolira, kako organizacija združenega dela in druge organizacije oziroma izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in plačujejo samoprispevek. 15. člen Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev zb raftih s samoprispevkom, ki pripadajo posamezni krajevni skupnosti imajo skupščine krajevnih skupnostih in občani pri obravnavi finančnega poročila na zborih občanov. Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev zbranih s samoprispevkom za izgradnjo zdravstvenega doma v Ribnici pa opravlja organ, ki je določen s po- sebnim samoupravnim sporazumom iz 5. člena tega odloka. Skladbi samoprispevka v posameznih krajevnih skupnostih morajo letno poročati Izvršnemu svetu in Skupščini občine Ribnica o realizaciji sredstev samoprispevka in izvršenih delih. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Programi za financiranje in izgradnjo objektov družbenega standarda in komuhalnih objektov po območjih posameznih krajevnih skupnosti so sestavni del tega odloka. Za morebitni višek dohodkov in izdatkov, ki se bo zbral s samoprispevkom, bo sestavljen nov program o usmeritvi dohodkov. Program usmeritve sredstev morajo potrditi zbori delovnih ljudi in občanov. 17. člen Po izteku obdobja za katero se uvaja samoprispevek, morajo vsi porabniki sredstev sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevku ter ga predložiti v sprejem Skupščini občine Ribnica in zborom delovnih ljudi in občanov. 18. člen Enotna navodila za izvajanje tega odloka daje Izvršni svet Skupščine občine Ribnica. 19. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. julija 1978 dalje. St. 014-1-78-01 Ribnica, dne 30. junija 1978. Predsednik * Skupščine občine Ribnica Stane Kromar 1. r. SEŽANA 1061. Na podlagi 155. člena statuta občine Sežana (Uradne objave št. 7/78) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega ,dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. junija 1978 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1978 1. člen V 1. členu odloka o določitvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1978 (Uradne objave, št. 4/78) se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda naslednje^ besedilo: »mesečno ob dvigu osebnih dohodkov« 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St. 420-5/77-3 Sežana, dne 21. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Sežana Boris Bernetič 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 1062. Na podlagi 1. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zgornja Polskava daje volilna komisija KS Zgornja Polskava POROČILO o izidu glasovanja na referendumu 18. 6. 1978 za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje vzgojno varstvenega zavoda v Zgornji Polskavi in za komunalno ureditev v krajevni skupnosti po programu KS Zg. Polskava I Na območju krajevne skupnosti Zgornja Polskava so bili na referendumu 18. junija 1978 ugotovljeni naslednji glasovni rezultati: 1. V volilni imenik je bilo vpisanih 1100 volilnih upravičencev — glasovalcev. 2. Na dan glasovanja je glasovalo 1032 glasovalcev ali 93,8'Vo. 3. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 840 glasovalcev ali 76,3 %>. 4. Proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 171 glasovalcev ali 15.5 %>. 5. Na referendumu je bilo oddanih 21 ali 2 'Vo neveljavnih glasovnic. 6. Glasovanja se ni udeležilo 68 ali 6,2 “/o glasovalcev. II Volilna komisija ugotavlja, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina vaščanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na' podlagi 21. člena zakona o referendumu (Urani list SRS. št. 23/77) v krajevni skupnosti Zgornja Polskava sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje vzgojno varstvenega zavoda v Zg. Polskavi in za komunalno ureditev v krajevni skupnosti po programu KS Zgornja Polskava za dobo 5 let od 1. 7. 1978 do 30. 6. 1983. Zgornja Polskava, dne 18. junija 1978, Tajnik Predsednik volilne komisije volilne komisije Anton Kolenko 1. r. Anton Ferk 1. r. 1063. Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 22. in 23. člena statuta KS Zgornja Polskava in izida referenduma z dne 18. junija 1978 je zbor delegatov KS Zgornja Polskava dne 22. junija 1978 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Zgornja Polskava 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Zgornja Polskava, ki obsega naselja: Bukovec, Gabernik, Kočno pri Polskavi, Ogljenšak Sele pri Polskavi in Zgornja Polskava. 2. člen 9. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje vzgojno varstvenega zavoda v Zgornji Polskavi in za komunalno ureditev v KS Zgornja Polskava po programu, ki je sestavni del tega sklepa kot njegova priloga. 3. člen S krajevnim samoprispevkom bo zbranih ca. 3,500.000 din. Za realizacijo programa KS Zgornja Polskava bo skušala zagotoviti sredstva KS še s prispevki komunalne interesne skupnosti občine Slovenska Bistrica, občanov ter delovnih organizacij in ostalih. Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz 4. in 5. člena, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 10. člen Sklep se uporablja od 1. julija 1978. Predsednik Predsednik sveta krajevne skupnosti zbora delegatov Anton Ferk 1. r. krajevne skupnosti Zg. Polskava Ivan Gajšek 1. r. 4. člen Samoprispevek se uvaja za obdobje 5 let od 1. 7. 1978 do 30. 6. 1983. 5. člen Zavezanci za samoprispevek so občani s stalnim prebivališčem na področju krajevne skupnosti Zgornja Polskava, odnosno si bodo stalno bivališče pridobili v času, ko bo trajal samoprispevek. Samoprispevek se plačuje: — 1,5 »/o od neto OD oziroma nadomestila osebnega dohodka ter plačila po pogodbi o delu, — 1 »/o od neto pokojnin v višini od 2.000 do 3.000 din, — 1,5 ”/o od neto pokojnin v višini nad 3.000 din, — 2 "/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in vrednosti za posek odkazanega lesa (davčne osnove), — ho % od dohodka iz obrti in drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev ter avtorskih pravic. 6. člen Plačevanja krajevnega simoprispevka so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, od nagrad, ki jih prej maj o učenci v gospodarstvu, kmetje katerih davčna osnova ne presega 4.500 din ter upokojenci če mesečni dohodek ne presega 2.000 din. 7. člen Sredstva krajevnega samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu št. 51810-842-048-794 — Zbirni račun samoprispevkov občine Slov. Bistrica s pripisom »za krajane KS Zg. Polskava«. Za zbiranje in izvajanje del, ki se -bodo financirala z zbranimi sredstvi, odgovarja posebna komisija pri svetu KS, ki poroča o dohodku in porabi sredstev vsaj enkrat letno na zborih občanov. O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev odloča zbor delegatov KS Zg. Polskava. 8. člen Krajevni samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od OD in pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci’ob izplačilu, od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti pa davčna uprava občine Slovenska Bistrica na osnovi ugotovljenega dohodka. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti. i-rogram razdelitve sredstev zbranih s samoprispevkom v KS Zg. Polskava 1. Sofinanciranje 3 oddelčnega vzgojno- varstvenega zavoda v Zg. Polskavi 2. Krajevne ceste — Bukovec, Gabernik in Kočno pri Polskavi 3. Mrtvašnica 4. Kanalizacija — Zgornja Polskava in nova naselja 5. Vodovod — Sele pri Polskavi Skupaj za investicije Planirani znesek din 600.000 2,000.000 600.000 200.000 100.000 3,500.000 1064. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje naselja Zla-kova v krajevni skupnosti Oplotnica (Večer, z dne 15. junija 1978) in izida referenduma z dne 18. junija 1978 je svet krajevne skupnosti Oplotnica sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje naselja Zlakova v krajevni skupnosti Oplotnica 1. člen Za območje naselja Zlakova se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu z dne 18. 6. 1978 uvede samoprispevek za ureditev komunalnih objektov — cest. Skupna vrednost ureditve cest bo znašala 190.000 din. 2. člen Samoprispevek se uvede za dobo od 1. 8. 1978 do 1. 8. 1982. 3. člen Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja Zlakova po naslednjih stopnjah: — od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu po stopnji 2°/o — od neto pokojnin po stopnji 2 o/o — od katastrskega dohodka negozdnih površin in vrednosti poseka odkazanega lesa (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) po stopnji 1,20 °/o. 4. člen Samoprispevek ne plačujejo občani, kateri prejemajo socialne podpore, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, priznavalnine, otroški dodatek, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jin prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi: — delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne presega 2.500 din neto mesečno. 5. člen Plačevanje samoprispevka se bo vršilo na žiro račun KS Oplotnica, št. 51810-645-50641 za ureditev komunalnih objektov — cest v naselju Zlakova. Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačevanja samoprispevka se isti izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. 6. člen O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi ob zaključku del poročilo, ki ga potrdi zbor delegatov KS Oplotnica. 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1978. St. 331/78 Oplotnica, dne 26. junija 1978. Predsednik sveta krajevne skupnosti Oplotnica Drago Veber 1. r. VRHNIKA 1065. Na podlagi 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. IS^?) in odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih tei drugih preiskavah bolezni v letu 1978 (Uradni lis1 SRS. št. 2/78) in 194. člena statuta občine Vrhnika, izdaja Tz.vršni svet Skupščine občine Vrhnika ODREDBO 1. člen Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarska postaja Vrhnika opraviti v letu 1978 preventivne ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 3. člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenje živali po tej odredbi gredo v breme osebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine, razen za preglede čebeljih družin, ki se vozijo na pašo. 4. člen Veterinarska postaja Vrhnika mora voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja oz. preiskave. Preventivni ukrepi 5. člen j. icveuuvno cepljenje psov, starih več kot 3 mesece, proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1978. Psi, položeni do 31. avgusta 1978, morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1978. Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati. 6. člen Proti prašičji kugi je potrebno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora. 7. člen Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno, cepiti osnovno govejo čredo organizacij združenega dela. 8. člen Na območju občine Vrhnika mora biti v letu 1978 opravljena tuberkulinizacija goved> v najmanj 40 »/o gospodarstev, ki imajo goveda. Najprej je treba tuberkulinizirati goveda v gospodarstvih. kjer so bila s IV splošno tuberkulinizacijo ugotovljena tuberkulozna goveda ter pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkulm. Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela. 9. člen Glede na brucelozo se morajo preiskati. z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer dvakrat na leto v presledkih 5 do 7 mesecev, z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacij združenega dela. , 10. člen Na pršičavost in nesemavost je treba preiskati čebelje družine, ki se vozijo na pašo. 11. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/6-322-02/78 Vrhnika, dne 12. junija 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Franc Krašovec, oec. 1. r. ŽALEC 10GG. Skupščina občine Žalec je na pvuiagi ^u. tn 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76, 6/77 in 5/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. junija 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o podeljevanju plakete občine Žalec 1. člen 3. člen odloka o podeljevanju plakete občine Žalec se spremeni tako, da se glasi: »Skupščina občine Žalec podeli v posameznem letu do deset plaket. Poleg plakete lahko podeli še denarno nagrado v znesku, ki ga na predlog komisije za odlikovanja ip priznanja Skupščine občine Žalec določi občinska skupščina.« 2. člen 4. člen odloka o podeljevanju plakete občine Žalec se spremeni tako, da se glasi: »Predloge za podelitev plakete posreduje občinski skupščini komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Žalec po predhodnem mnenju občinske konterence SZDL Žalec.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-3/78-1 Žalec, dne 15. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1087. Skupščina občine Žalec je rta podlagi 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74. 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. junija 1978 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih 1. člen Peta alinea 8. člena odloka o občinskih upravnih organih (Urani list SRS. št. 17/74, 9/75 in 29/76) se spremeni in se glasi: — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. 2. člen 13. člen se spremeni, tako da se glasi: »Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalrte zadeve opravlja upravne in ostale zadeve iz občinske pristojnosti s področja urbanizma, gradbeništva, komunalnih. stanovanjskih in premoženjskopravnih za-de-', skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine na teh področjih ter pripravlja poročila, analize in drugo gradivo s svojega delovnega področja.« 3. člen 16. člen se spremeni tako. da se glasi: »Za opravljanje strokovnih, tehničnih in-drugih opravil za potrebe občinske skupščine in njena delovna telesa ter izvršnega sveta občinske skupščine in njegovih teles se ustanovijo strokovne službe. Strokovne službe so: — sekretariat skupščine — sekretariat izvršnega sveta — kadrovska služba Strokovna, tehnična in druga opravila za potrebe občinske skupščine, njena delovna telesa in za delegate občinske skupščine opravlja sekretariat skupščine. Sekretariat skupščine opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravljanje in organiziranje sej zborov občinske skupščine in njihovih delovnih teles, zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj v zvezi z delom občinske skupščine in njenih delovnih' teles, priprav-e Ijanjem programov dela občinske skupščine in njenih delovnih teles, ter njihovo izvrševanje, zagotavljanje in pripravljanje dokumentacijskega in drugega gradiva ter podatkov, informiranje o delu občinske skupščine in njenih delovnih teles, izvrševanje sklepov skupščinskih teles ter na zagotavljanje drugih pogojev, potrebnih za delo občinske skupščine in njenih delovnih teles, pripravljanjem programov dela občinske skupščine in njenih delovnih teles, ter njihovo izvrševanje, zagotavljanje in pripravljanje dokumentacijskega in drugega gradiva ter podatkov, informiranje o delu občinske skupščine in njenih delovnih teles, izvrševanje sklepov skupščinskih teles ter na zagotavljanje drugih pogojev, potrebnih za delo občinske skupščne, njenih teles in delegatov občinske skupščine. Delo sekretariata skupščine vodi sekretar skupščine.« 4. člen 17. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Strokovna, tehnična in druga opravila za izvršni svet občinske skupščine in njegova delovna telesa opravlja sekretariat izvršnega sveta. Sekretariat izvršnega sveta opravlja zadeve v zvezi s pripravljanjem sej izvršnega sveta, skrbi za pripravo gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, zagotavlja in daje strokovna mnenja v zvezi z delom Izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, pripravlja programe dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, skrbi za njihovo izpolnjevanje ter opravlja druga opravila, ki jih določi izvršni svet ali mu jih poveri predsednik izvršnega sveta. Delo sekretariata izvršnega sveta vodi sekretar izvršnega sveta.« 5. člen Doda se 17.a člen, ki se glasi: • »Kadrovska služba strokovno sodeluje, koordinira in vzpodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje na področju kadrovske politike, spremlja izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in štipendiranju, sodeluje pri organiziranju in dajanju strokovne pomoči kadrovskim službam v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, pripravlja strokovno gradivo in pred loge s področja kadrovske politike za občinsko skupščino, izvršni svet občinske 1 skupščine ter občinske družbenopolitične organizacije. Kadrovsko službo vodi vodja kadrovske službe.« 6. člen Doda sc 17.b člen, ki se glasi: »Notranja organizacija strokovnih služb skupščine, izvršnega sveta ter kadrovske službe se določi z aktom o notranji organizaciji, s katerim se določi tudi razvid opravil in nalog iz pristojnosti strokovnih služb skupščine, izvršnega sveta in kadrovske službe, ki jih morajo delavci izpolnjevati. Delavci strokovnih služb občinske skupščine, izvršnega sveta in kadrovske službe oblikujejo delovno skupnost v kateri urejajo in uresničujejo svoje samoupravne pravice. Glede uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti delavcev delovne skupnosti strokovnih služb občinske skupščine, izvršnega sveta in kadrovske službe ima delovna skupnost teh služb enak položaj kot delovne skupnosti upravnih organov, sekretar skupščine pa enake pravice in dolžnosti kot predstojniki občinskih upravnih organov.« 7. člen V 18. členu se črta drugi stavek v šesti, sedmi in osmi vrsti. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-67/78-1 Žalec, dne 15. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. ing. 1. r. 1068. Skupščina občine Žalec je na podlagi 5. odstaviva 4. in 14. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74), 19. in 26 člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 7/77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter 127. in 131 člena statuta občine Zaide (Uradni list SRS, št. 9/74, 17'74. 6/77 in 5/781 na seji zbora združenega dela dne 15. junija 1978 sprejela ODLOK o deratizaciji 1. člen Zaradi uspešnega preprečevanja nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo giodavci in zarad' zaščite živilskih in drugih predmetov pred giodavci sc mora izvajati splošna in sistematična deratizacija. 2. člen Deratizacija se mora opraviti v strnjenih naseljih območja občine Žalec. 3. člen Splošna deratizacija se izvaja praviloma dvakrat letno v vseh strnjenih naseljih, sistematična deratizacija pa po potrebi. V naseljih, kjer se opravlja splošna deratizacija je potrebno zajeti vse stanovanjske hiše, poslovne objekte, komunalne naprave, javne lokale, posartiezne obrtne delavnice, gospodarske organizacije, ustanove in zavode, javna odlagališča smeti ter zasebna in družbena vzrejališča živali. Pri občasni deratizaciji je obvezno deratizirati tudi komunalne naprave v podjetjih, živilskih obratih, lokalih in na drugih potrebnih mestih. 4. člen Prebivalci naselij iz 2. člena tega odloka ter odgovorne osebe so dolžni osebju, zaposlenemu pri deratizaciji omogočiti dostop do mesta nastavitve vabe in upoštevati navodila izvajalca deratizacije, da bi ne prišlo do zastrupitve ljudi, hrane, domačih živali in zaščitene divjadi. Strupene vabe se lahko nastavljajo le na takih mestih, kjer ne bodo prišle v dotik z živili in pitno vodo in kjer bodo zavarovane pred nepoučenimi osebami, zlasti otroki, kakor tudi pred domačimi živalmi in zaščiteno divjadjo. 5. člen Deratizacijo lahko opravlja zavod za socialno medicino In higieno oziroma enote osnovne higienskoepi-demiološkc službe drugih zdravstvenih organizacij. Za zastrupljanje vab se lahko uporablja strup, za katerega so pristojni organi izdali dovoljenje za promet. 6. člen Zavod za zdravstveno varstvo, ki bo izvajal deratizacijo je dolžan pred pričetkom deratizacije dobiti soglasje organa skupščine občine, pristojnega za sanitarno inšpekcijo. Da se prepreči morebitna škoda, ki bi nastala v zvezi z deratizacijo, mora zavod javno objaviti čas, kraj in obseg deratizacije. 7. člen Upravni organ skupščine občine, pristojen za sanitarno inšpekcijo, je dolžan spremljati izvajanje določil tega odloka. 8. člen Zavod za zdravstveno varstvo iz 5. člena tega odloka je dolžan dajati upravnemu organu skupščine občine, pristojnemu za sanitarno inšpekcijo, poročila o deratizaciji. 9. člen Stroški za deratizacijo bremenijo lastnike, uprav-Ijalce oziroma uporabnike objektov iz 3. člena tega odloka. 10. člen Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba, ki prepreči ali ovira deratizacijo ali pa ne izpolnjuje navodil osebja, ki opravla deratizacijo. Odgovorna oseba delovne organizacije, državnega organa in posameznik se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 300 dinarjev. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 53-2/78-8 Žalec, dne 15. junija 1978. Predsednica Zbora združenega dela Skupščine občine Žalec Nada Lukman-Flis, dipl. inž. kem. tehn. 1. r. 1069. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. ’ 9/74, 17/74, 29/76, 6/77 in 5/78) ter 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/73) na svoji seji dne 12. junija 1978 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumentacije za Žalec in Vransko na javni vpogled I Na javni vpogled za tridest dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek urbanistične dokumentacije: — dopolnitev zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko VI Žalec in — sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vransko I. II Osnutka urbanistične dokumentacije bosta v času razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Žalec in zavoda za načrtovanje Žalec. Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko VI. Žalec bo na vpogled javnosti tudi v prostorih krajevne skpunosti Žalec, osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske Vransko I. pa v prostorih krajevne skupnosti Vransko III V času razgrnitve lahko k osnutku razgrnjene urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe m predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost. IV Sklep se ob j avi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Žalec in krajevne skupnosti Vransko. Št. 350-3/78-6 Žalec, dne <12. junija 1978. Predsednik Skupščine občine , Žalec Jože Jan 1. r. POPRAVEK V pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti ' za leto 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 14/77, 18/77, 4/78, 8/78 in 12/78) so tile popravki: A. V poglavju I v tabeli pod 1. stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka pri: 1. zaporedni številki 42 občina Radovljica se stopnja: — v stolpcu 7 popravi iz 5.35 na 5,45 — v stolpcu 13 popravi iz 31,84 na 31,94 ^ — v stolpcu 14 popravi iz 10.00 na 10,lo\ 2. zaporedni številki 51 občina Škofja Loka se stopnja: — v stolpcu 9 popravi iz 0,62 na 0,61 — v stolpcu 11 popravi iz 8,89 na 7.97 — v stolpcu 13 popravi iz 33,54 na 32,61 — v stolpcu 14 popravi iz 11,30 na 11,35. B. V poglavju I v tabeli pod 2 A a) in b) prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka pri zapo- redni številki 51 občina Škofja Loka se v stolpcu 3 stoph j a popravi iz 2,04 na 1,79. C. V poglavju II se v tabeli pod 3 pri zaporedni številki 15 občina Kamnik v stolpcu 5 vnese beseda »da« v stolpcu 6 se črta besada »ne«. D. V poglavju II se v tabeli pod 1 pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka v stolpcu 4 vnese številka »10«. E. V poglavju II se v tabeli pod 1 »Oprostitve davka od obrtne dejavnosti po odbitku« pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka v stolp'cih 3, 6, 7 in 10 vnese beseda »da«. St. 42-9/78 I,j ubijana, dne 21. junija 1978. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. POPRAVEK V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje druž.bcnopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 12/78) se v tabeli pod 2 izvrše naslednji popravki: 1. pri zaporedni številki 42 občina Radovljica se zbirna stopnja v stolpcu 3 popravi iz 10,00 na 10,10; 2. pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka se zbirna stopnja v stolpcu 3 popravi iz 11,36 na 11,35. Št. 420-6/78 Ljubljana, dne 21. junija 1978. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. POPRAVEK V odredbi o prenehanju veljavnosti odredbe o razčlenitvi računov o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 13-905/78 z dne 22. junija 1978) se v I. točki besedilo v oklepaju pravilno glasi: »(Uradni list SRS, št. 11-556/77«). Uredništvo POPRAVEK V pravilniku o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v organizacijah za usposabljanje, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10-673/78, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka in sicer je v drugem odstavku 1. člena pred besedami »m tehnično vzgojo«? pomotoma izpadla beseda »glasbeno«. Ljubljana, 15. junija 1978. Namestnik predsednika republiškega komiteje Leopold Kejžar 1. r. POPRAVEK seznama obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane z dne 17. maja 1978, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12/78, z dne 10. junija 1978. Naslednje ulice se pravilno pišejo: I. Občina Ljubljana Bežigrad 1. Naselje Ljubljana — del 105. Popovičeva ulica 2. Naselje Črnuče 20. Pot Draga Jakopiča 11. Občina Ljubljana Center 2. Naselje Ljubljana — del 114. Petkovškovo nabrežje 150. Snežniška ulica (del) hiši št. 1 in 2 III. Občina Ljubljana Šiška 1. Naselje Ljubljana — del 37. Cesta 25. talcev 282. Ulica bratov Bezlajev 318. V Kladeh IV. Občina Ljubljana Moste-Polje 1. Naselje Ljubljana — del 58. Pot na Fužine 71. Središka ulica 3. Naselje Dobrunje 2. Cesta II. grupe odredov (del) 12. Naselje Snebefje 3. Sneberska cesta (del) 15. Naselje Spodnja Zadobrova 4. Sneberska cesta (del) 17. Naselje Studenec 2. Zaloška cesta (del) Načelnik Geodetske uprave Janez Obreza, dipl. inž. geod. 1. r. POPRAVEK Sklep o odstotku povišanja preživnin Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice (Uradni list SRS št. 4/78), se pravilno glasi: Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in 30 ter 31. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice, sta svet za varstvo družine na svoji drugi redni seji, dne 17. februarja 1978, in svet za varstvo odraslih na svoji prvi redni seji, dne 23. februarja 1978, prejela SKLEP o odstotku povišanja preživnin I Preživnine se povišajo za 14% napram letu 1977 in to od 1. 3. 1978 dalje. II Ta sklep velja takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1978. Predsednik sveta za varstvo družine Albina Tomin 1. r. Predsednik sveta za varstvo odraslih dr. Slavko Sušin 1. r. SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 994. Zakon o seizmološki službi 1121 995. Zakon o zaključnem računu o Izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1977 1422 99G. Odlok o potrditvi dogovora o nakupu in vzdrževanju letal za gašenje gozdnih In drugih požarov 1423 997. Odlok o razdelitvi dela prihodkov Loterijskega zavoda Slovenije za namene iz 4. točke 7. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije za leto 1978 1425 998. Odlok o potrditvi zaključnega računa prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1977 1426 999. Odlok o potrditvi finančnega načrta Narodne banke Slovenije za leto 1978 1427 1000. Odlok o soglasju k naključnemu računu Narodne banke Jugoslavije za leto 1977 1427 1001. Odlok o soglasju k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za leto 1978 1427 1002. Odlok o razrešitvi člana Sveta republike 1427 1003. Odlok o soglasju k imenovanju tajnika Kulturne skupnosti Slovenije 1427 1004. Odlok o soglasju k imenovanju sekretarja Zdravstvene skupnosti Slovenije 1428 1005. Odlok o soglasju k imenovanju vodje strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 1428 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1006. Sklep o trajanju študija na oddelku za medicinske sestre Višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani 1428 1007. Sklep o trajanju študija na VTO Gradbeništvo, VTO Elektrotehnika, VTO Strojništvo in VTO Kemijska tehnologija Visoke tehniške šole v Mariboru 1428 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1008. Navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom 1428 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1009. Finančni načrt Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1978 1430 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1010. Samoupravni sporazumi o združevanju dela sredstev pri regionalni zdravstveni skupnosti Maribor in o načinu izvajanja solidarnosti med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi (Maribor) 1432 1011. Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih pla- na občinske zdravstvene skupnosti Lenart na obdobje 197G—1980 za leto 1978 (Maribor) 1434 1012. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnit- vah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Maribor) 1435 1013. Ugotovitev o višini pogrebnine o Občinski zdravstveni skupnosti Lenart v letu 1978 (Maribor) 1436 1014. Ugotovitev o višini posmrtnine v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart v letu 1978 (Maribor) 1436 1015. Ugotovitev o višini povračila za stroške prehrane in nastanitve v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart v letu 1978 (Maribor) 1437 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1016. Odlok o oblikovanju stanarin v letu 1978 na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 1437 1017. Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumenta- cije. ki ponazarja spremembe in dopolnitve urbanističnega programa in generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek avto cest In regionalnih cest (»U-slstem«) na območju mesta Ljubljane 1437 1018. Sklep o javni razgrnitvi predloga za spremembo generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane zaradi ukinitve odseka avtocestnega rezervata in razširitve zazidalnega otoka SP 3 v Šiški (Ljubljana 1438 1019. Statut občine Brežice 1438 1020. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o naj- viši! stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Celje 1485 1021. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9 (Celje) 1465 1022. Družbeni dogovor o organizirani proizvodnji in pre- skrbi prebivalstva občin Celje, Laško, Mozirje, Sl. Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec s kmetijsko prehrambenimi proizvodi (Celje) 1465 1023. Odredba o spremembi višine stanarin In najemnin v občini Idrija 149G 1024. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lenart za leto 1977 1470 1025. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri- spevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977 (Lenart) 147 1026. Odlok o spremembi odloka o najvišji stanarini v občini Lenart 1470 Stran 1027. Odlok o obveznem prispevku uporabnikov vode iz javnih vodovodov za gradnjo vodovodnih objektov in naprav na območju občine Lenart 1471 1028. Odlok o obveznosti plačevanja prispevkov za zado- voljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 11178 1471 1029. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva- nje skupnih potreb na področju kulture v Občinski kulturni skupnosti Lenart 1471 1030. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva- nje skupnih potreb na področju izobraževanja v Občinski izobraževalni skupnosti Lenart 1471 1031. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Lenart 147.'» 1032. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstvu v Občinski skupnosti otroškega varstva Lenart 147.*» 1033. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljeva- nje potreb na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti v Skupnosti za zaposlovanje na območju občine Lenart 1475 1434. Odlok o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture v Občinski telosnokultumi skupnosti Lenart 1476 1035. Odredba o veterinarsko-sani tar nem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov (Litija) 1476 1036. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uved- bo samoprispevka, ki je bil 11. junija 1978 v krajevni skupnosti Šmartno, v naselju Zavrstnik (Litija) 1479 1027. Odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Poije 1479 1033. Sklop o javni razgrnitvi predloga tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok MM 4 (Ljubljana Moste-Poije) 1480 1039. Odlok o prispevku ob ceni uporabnikov vode za razširjeno reprodukcijo za območje krajevnih skupnosti Medvode, Pirniče iu Smlednik (Ljubljana Siska) 1480 1040. Odlok o prispevkih in prispevnih stopnjah za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo in zaposlovanje (Ljubljana Siska) 1481 1041. Odlok o prispevku za kolektivne komunalne sto- ritve na območju občine Ljubljana Siska v II. polletju 1978 1481 1042. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za gramoznico Šmartno — I. faza (Ljubljana Šiška) 1482 1613. Odlok o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Siska 1482 1044. Odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v II. polletju 1978 1481 1045. Odlok o prispevku za financiranje dejavnosti samo- upravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik hk . 1016. Odlok o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitev enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ms. 1047. Sklep o javni razgrnitvi osnutkov zazidalnega načrta za območji zazidalnih otokov RS 1 in RS 2 — Rudnik (Ljubljana Vič-Rudnik) 148C 10)8. Odlok o obveznem prispevku za financiranje potreb osnovnih nalog programa varstva pred požarom Samoupravno interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Logatec za leto 3978 HS 1049. Odlok o prispevkih in prispevnih stopnjah za fi- nanciranji- samoupravnih Interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini Logatec U8<» 1050. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroš- kih komunalnega urejanja zemljišča v občini Logatec 1487 Stran 1051. Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Logatec 1487 1052. Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Logatec mo 1053. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Logatec) mo 1054. Odredba o preventivnih in diagnostičnih preiskavah v letu 1978 (Logatec) 1492 1053. Odlok o samoprispevku za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Mozirje v obdobju od leta 1978—1983 1493 1056. Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno obrambo (Mozirje) 1493 1037. Odlok o zvišanju stanarin na območju občine Mozirje 1494 1038. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dolo- čitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Mozirje) 1491 1059. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samopri- spevka za sofinanciranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Mozirje 1495 1060. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju občino Ribnica za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda in komunalnih objektov m 3 1061. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1978 1497 1062. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 18. 6. 1978 za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje vzgojno-varstvenega zavoda v Zg. Polskavi in za komunalno ureditev v krajeVni skupnosti po programu KS Zg. Polskava (Slov. Bistrica) 1497 1063. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju krajevne skupnosti Zg. Polskava (Slov. Bistrica) 1497 1064. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob- močje naselja Zlakova v krajevni skupnosti Oplotnica (Slov. Bistrica) 1498 1065. Odredba (Vrhnika) 1499 1066. Odlok o spremembi odloka o podeljevanju plakete občine Žalec 1499 1067. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka q občinskih upravnih organih (Žalec) 1500 1068. Odlok o deratizaciji (Žalec) 1501 1069. Sklep o razgrnitvi osnutka urbanistične dokumen- lacije za Žalec in Vransko na javni vpogled (Žalec) 1502 — Popravek pregleda stopenj davkov 'iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegu- jejo ob izplačilu dohodkov 1562 — Popravek odredbe o prehodnih računih za vplačeva- nje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1562 — Popravek odredbe o prenehanju veljavnosti odred- be o razčlenitvi računov o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skladov družbenopolitičnih skupnosti 1502 — Popravek pravilnika o pogojih glede vrste in stop- nje izobrazbe, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v organizacijah za usposabljanje 1502 — Popravek seznama obstoječega stanja Imen ulic, cest, trgov in naselij, po občinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane 1503 — Popravek sklepa o odstotku povišanja preživnin občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice 1503 OPOZORILO! ČZ Uradni list SRS se je začasno preselil na Gregorčičevo 25 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din Inozemstvo 500 din — Reklamacije st* upoštevajo te mesec dni do izidi-vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana Veselova 11. ooštni predal 379'VII Telefon diiektoi uredništvo uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja orekllcl tn naročnine 23 579 - Žiro račun 50100-603 4032? Oproščene prometnega dn* k do mnenju Sekretariata za Informacije v Izvrfinem svetu Skupščine Slovenile št 421-1/72