https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.2.3117
2023. Obzornik zdravstvene nege, 57(2), pp. 108–116.
IZVLEČEK
Uvod: Razglasitev epidemije covida-19 je vodila do urgentnih sprememb tudi v procesu izobraževanja. Namen 
raziskave je bil ugotoviti, kakšne so bile izkušnje študentov in študentk zdravstvene nege s prilagojenim 
procesom izobraževanja v prvem valu epidemije.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani s poglobljenimi delno strukturiranimi 
intervjuji v juniju in juliju leta 2020. V namenski vzorec je bilo vključenih trinajst študentov zdravstvene nege. 
Besedilo je bilo analizirano z uporabo induktivne tematske analize.
Rezultati: Identificirali smo naslednje teme in podteme: prednosti izobraževanja na daljavo (boljši pogoji 
za študij, časovna prilagodljivost, psihološki dejavniki, metode poučevanja, podpora in bolj oseben odnos 
z visokošolskimi učitelji, stroškovna učinkovitost ter več časa za študij in prostočasne dejavnosti), slabosti 
izobraževanja na daljavo (spremenjene metode poučevanja, psihološki dejavniki, nedosegljivost študijskih 
gradiv, neustrezna infrastruktura in pogoji za študij, pomanjkanje osebnega stika in socialne opore, slaba 
digitalna pismenost visokošolskih učiteljev ter težave pri organizaciji, komunikaciji in informiranju), metode 
poučevanja in uporabljena digitalna orodja ter predlogi za izboljšavo. 
Diskusija in zaključek: Študenti in študentke zdravstvene nege so navajali tako pozitivne kot negativne 
izkušnje s prilagojenim procesom izobraževanja. Za bolj celostno sliko problematike izobraževanja v času 
epidemije bi bilo treba preučiti še izkušnje visokošolskih učiteljev. Izsledki raziskave so lahko spodbuda pri 
izbiri metod poučevanja in digitalnih orodij ter vodilo visokošolskim učiteljem in vodstvom pri načrtovanju 
sodobnih in inovativnih oblik izobraževanja na področju zdravstvene nege. 
ABSTRACT 
Introduction: The declaration of the COVID-19 epidemic also resulted in urgent changes in the education 
process. The objective of this study was to identify the experiences of nursing students with the adapted 
educational process during the first wave of the epidemic.
Methods: A qualitative method was used. Data were collected through in-depth semi-structured interviews in 
June and July 2020. Thirteen nursing students were included in the convenient sample. The text was analyzed 
using inductive thematic analysis.
Results: We identified the following themes and subthemes: advantages of distance education (better 
conditions for studying, time flexibility, psychological factors, teaching methods, support and a more personal 
relationship with lecturers, cost-effectiveness, and more time for studying and leisure activities), weaknesses 
of distance education (changed teaching methods, psychological factors, inaccessibility of study literature, 
inadequate infrastructure and poor study conditions, lack of personal contact and social support, poor digital 
literacy of lecturers and difficulties with organization, communication and information), applied teaching 
methods and digital tools, and suggestions for improvement.
Discussion and conclusion: Nursing students stated both positive and negative experiences with the adapted 
education process. For a holistic picture of the education process during the epidemic, the experience of 
lecturers should be examined also. The results of the study may serve as incentive in the choice of teaching 
methods and digital tools and as a guideline for lecturers and the management in the planning of modern and 
innovative forms of education in the field of nursing.
Ključne besede: koronavirus; 
spletno izobraževanje; 
doživljanje; tematska analiza
Key words: coronavirus, 
online education, experiences, 
thematic analysis
¹ Univerza v Ljubljani, 
Zdravstvena fakulteta, 
Zdravstvena pot 5, 1000 
Ljubljana, Slovenija
* Corresponding author/
Korespondenčni avtor:  
spela.plesec@zf.uni-lj.si
Izvirni znanstveni članek/Original scientific article
Izkušnje študentov zdravstvene nege z izobraževanjem na daljavo v času prvega 
vala epidemije covida-19: kvalitativna raziskava 
Experiences of nursing students with distance education during the first wave of the 
COVID-19 epidemic: A qualitative research
Špela Plesec¹, *, Marija Milavec Kapun¹
Prejeto/Received: 23. 1. 2022 
Sprejeto/Accepted: 15. 4. 2023
© 2023 Avtorji/The Authors. Izdaja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev 
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije./Published by Nurses and Midwives Association 
of Slovenia. To je članek z odprtim dostopom z licenco CC BY-NC-ND 4.0./This is an open access article 
under the CC BY-NC-ND 4.0 license.
109Plesec, Š., & Milavec Kapun, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(2), pp. 108–116.
Uvod
V začetku marca 2020 se je novi koronavirus 
razširil po vsem svetu in razglašena je bila pandemija 
(World Health Organization, 2020). Temu je sledila 
tudi Slovenija in vlada je na podlagi 7. člena Zakona 
o nalezljivih boleznih 12. marca 2020 razglasila 
epidemijo (Odredba, 2020). Radikalni ukrepi, ki 
so posegli v družbeno življenje, so vplivali tudi na 
delovanje izobraževalnih institucij. Ti ukrepi so 
imeli cilj preprečiti širjenje virusa med mlajšim 
prebivalstvom, saj sta njihova varnost in zdravje visoka 
prioriteta družbe (Sahu, 2020). Zaprtje izobraževalnih 
institucij 28. marca 2020 v 184-ih državah sveta je 
spremenilo način izobraževanja za kar 90 % svetovne 
študentske populacije (United Nations Educational, 
Scientific and Cultural Organization, 2020). V 
Sloveniji se je izobraževalne ustanove zaprlo deset 
dni prej in takrat se je začelo nepredvidljivo obdobje. 
Fakultete so morale v izjemno kratkem času preiti 
na izobraževanje na daljavo. Visokošolski učitelji so 
bili naprošeni, da čim več aktivnosti, povezanih z 
izobraževalnim procesom, izvedejo na daljavo. Za 
priprave na spremenjen način poučevanja ni bilo 
dovolj časa, možnosti in tudi ustreznih virov. Način 
izvedbe je bil prepuščen iznajdljivosti, spretnosti in 
opremljenosti posameznega visokošolskega učitelja in 
tudi študenta. Za oboje, ki so bili predhodno vajeni 
le izobraževanja v neposrednem stiku, je prilagojen 
proces izobraževanja pomenil veliko spremembo. 
Raziskovalec opozarja, da je v teh primerih ključna 
hitra odzivnost različnih podpornih dejavnosti v 
izobraževalnih institucijah, in sicer tako za učitelje kot 
za študente (Sahu, 2020).
Izjemno hiter prehod na izobraževanje na daljavo v 
času epidemije ni klasično izobraževanje na daljavo. 
To je urgentno izobraževanje na daljavo, ki ima svoje 
karakteristike (Hodges, Moore, Lockee, Trust, & Bond, 
2020). Son et al. (2020) ga opredeljujejo kot začasno 
spremembo prvotnega izobraževanja v alternativni 
model zaradi kriznih razmer, da se zagotovi nemoteno 
nadaljevanje izobraževanja. Namen ni ustvariti novega 
načina izobraževanja, vendar je treba proučevati učinke 
na študente. Nenadno spremembo v izobraževanju s 
prenosom v virtualno okolje so kot negativno zaznali 
tako visokošolski učitelji kot tudi študenti (Hanafy, 
Jumaa, & Arafa, 2021) tudi na področju zdravstvene 
nege (Rasmussen et al., 2022).
Namen in cilji
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so bile 
izkušnje študentov zdravstvene nege (v nadaljevanju 
študenti) s prilagojenim procesom izobraževanja v 
prvem valu epidemije covida-19. Cilj raziskave je 
bil ugotoviti doživljanje študentov s spremenjenim 
procesom izobraževanja, s katerimi izzivi so se soočali in 
katere prednosti prilagojenega izobraževanja so opazili. 
Zastavili smo si raziskovalno vprašanje: Kakšne so bile 
izkušnje in mnenja študentov v povezavi z izvedbo 
izobraževanja v prvem valu epidemije covida-19?
Metode
Raziskava je gradila na uporabi kvalitativne 
paradigme, izvedeni so bili poglobljeni delno 
strukturirani intervjuji. 
Opis instrumenta
Oblikovali smo protokol intervjuja, ki je vključeval 
petnajst vprašanj in je bil razdeljen na pet sestavnih 
delov: splošne izkušnje z izobraževanjem na daljavo 
(npr. Kaj pogrešate pri izobraževanju na daljavo?), 
interakcija s pedagoškim osebjem (npr. Kolikšno 
podporo imate od visokošolskih učiteljev, ko naletite 
na težave pri razumevanju snovi, ali potrebujete 
povratne informacije o svojem delu?), metode 
poučevanja (npr. Katere oblike izobraževanja na 
daljavo so se po vašem mnenju pokazale za najboljše?), 
preverjanje znanja na daljavo (npr. Na kakšne težave 
ste naleteli pri že izvedenem preverjanju znanja na 
daljavo?), organizacija in motivacija za izobraževanje 
na daljavo (npr. Kolikšen je nivo vaše motivacije za 
izobraževanje na daljavo?) ter mnenje o izobraževanje 
na daljavo v prihodnje (npr. Kakšno je vaše mnenje 
o izobraževanju na daljavo po preklicu ukrepov za 
zajezitev epidemije?). Vprašanja smo oblikovali na 
podlagi pregleda literature o izkušnjah študentov 
z izobraževanjem na daljavo (Gillett-Swan, 2017; 
Dumford & Miller, 2018; McCutcheon, O'Halloran, & 
Lohan, 2018; Shafiei Sarvestani, Mohammadi, Afshin, 
& Raeisy, 2019) in jih prilagodili glede na izvedbo 
izobraževanja v času epidemije. Protokol intervjuja 
smo predhodno testirali in s tem preverili razumljivost 
vprašanj. 
Opis vzorca
K sodelovanju v raziskavi smo povabili študente, 
ki so bili v študijskem letu 2019/2020 vpisani v 
dodiplomski študijski program Zdravstvena nega v 
slovenski javni visokošolski izobraževalni instituciji. 
Uporabljen je bil namenski vzorec. Vključili smo 
prvih trinajst študentov, ki so se odzvali povabilu in so 
v celoti odgovorili na vsa vprašanja v času intervjuja. 
Z intervjuji smo končali, ko je bila dosežena saturacija 
podatkov. Sodelovalo je deset študentov 1. in trije 
študenti 3. letnika. Enajst (85 %) jih je bilo ženskega in 
dva (15 %) moškega spola. 
Opis poteka raziskave in obdelave podatkov
Podatke smo pridobili z izvedbo poglobljenih 
delno strukturiranih intervjujev. Za izvedbo raziskave 
smo pridobili dovoljenje visokošolske izobraževalne 
110 Plesec, Š., & Milavec Kapun, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(2), pp. 108–116.
institucije. Študenti so bili predhodno seznanjeni 
z namenom, potekom raziskave, prostovoljnostjo 
in anonimnostjo ter da lahko kadar koli prekinejo 
sodelovanje, ne da bi to negativno vplivalo na študij ali 
študijski uspeh. Privolitev za sodelovanje je bila podana 
pisno. Intervjuji so bili izvedeni v juliju in juliju 2020 
in so trajali od 8 minut do 35 minut. Zvočne posnetke 
smo po dobesednem prepisu ponovno poslušali in po 
potrebi zapise dopolnili. Navedena imena študentov 
in visokošolskih učiteljev smo v procesu transkripcije 
anonimizirali. 
Opravljena je bila induktivna tematska analiza 
(Maguire & Delahunt, 2017), ki je potekala v šestih 
fazah: seznanitev s podatki, oblikovanje začetnih 
kod, iskanje tem, pregled tem, opredelitev in 
poimenovanje tem ter priprava poročila (Kiger & 
Varpio, 2020). Proces razvoja kod prikazuje Tabela 1. 
Z namenom zagotavljanja objektivnosti rezultatov sta 
bili v kodiranje vključeni dve raziskovalki različnih 
disciplinarnih predznanj (zdravstvena nega in 
izobraževanje) in raziskovalnih izkušenj. 
Rezultati
Med kodiranjem zapisov intervjujev smo oblikovali 
štiri teme: prednosti izobraževanja na daljavo, slabosti 
izobraževanja na daljavo, metode poučevanja in 
uporabljena digitalna orodja ter predlogi za izboljšavo, 
ki smo jih oblikovali na podlagi 31-ih podtem, 
prikazanih v Tabeli 2.
Prednosti izobraževanja na daljavo
Študij na daljavo, ki je v času epidemije potekal v 
bivalnem okolju, je po mnenju nekaterih intervjuvanih 
študentov omogočal boljše pogoje za študij: »… veliko 
Tabela 1: Prikaz razvoja kod
Table 1: Coding development
Pomenska enota/ 
Meaning unit 
Zgoščena pomenska enota/ 
Condensed meaning unit
Koda/ 
Code
»Ja, da si lažje razporediš svoj čas …« boljše razporejanje časa časovna prilagodljivost
»… dostikrat ne delujejo kakšne povezave …« nedelujoče spletne povezave neustrezna infrastruktura
Tabela 2: Prikaz podtem in tem
Table 2: Overview of subthemes and themes
Teme/Themes Podteme/Subthemes
Prednosti izobraževanja na daljavo boljši pogoji za študij
pozitivni psihološki dejavniki učenja
prednosti novih metod poučevanja
ustrezna podpora visokošolskih učiteljev
bolj oseben odnos z visokošolskimi učitelji
stroškovna učinkovitost
časovna učinkovitost
Slabosti izobraževanja na daljavo spremenjene metode poučevanja
negativni psihološki dejavniki učenja
slabša dostopnost do študijskih gradiv
neustrezna infrastruktura
neustrezni pogoji za študij
pomanjkanje osebnega stika in socialne podpore
slaba digitalna pismenost visokošolskih učiteljev
organizacijske težave
težave pri komunikaciji in informiranju
prilagoditev na spremembo v izvedbi
Metode poučevanja in digitalna orodja družbena omrežja
elektronska pošta
orodja za preverjanje znanja
platforme za učenje
sodelovalna okolja
videokonferenčni sistemi
individualna ali skupinska priprava pisnega izdelka
individualne ali skupinske konzultacije
videorazlaga
samostojen študij gradiv
Predlogi za izboljšavo dvig digitalnih kompetenc visokošolskih učiteljev 
izboljšanje komunikacije in informiranja
nadgradnja organiziranosti
tehnična nadgradnja in podpora
111Plesec, Š., & Milavec Kapun, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(2), pp. 108–116.
lažje mi je, da delam sama, brez motečih faktorjev 
okoli sebe …« (študent (v nadaljevanju Š) 9) Z vidika 
psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost 
učenja, so intervjuvanci navajali, da je doma manj 
stresno in se laže skoncentrirajo: »… v domačem 
okolju ni tako stresno, lahko si vstal, kdaj si hotel …« 
(Š2) Prav tako so nekateri opazili, da je bila doma 
raven njihove motivacije višja: »… zdelo se mi je kot, 
da sem imela malo več motivacije, ker vseeno nismo 
imeli celi dan vaj …« (Š2) Intervjuvani študenti so 
prepoznali prednosti aktivnih metod poučevanja, 
navedli so, da jih je ta način izobraževanja spodbudil 
k samostojnemu učenju in iskanju informacij: »… 
študenti smo morali stvari naštudirat sami, tako da 
smo bili nekako prisiljeni v to, da se učimo ...« (Š3) 
Po njihovem mnenju je bila podpora visokošolskih 
učiteljev v tem času ustrezna: »… dali so vedet, da, če 
so kakršna koli vprašanja, se lahko obrnemo na njih 
…« (Š9) Navedli so, da je bil odnos z visokošolskimi 
učitelji bolj oseben: »Pa tudi bolj dostopni so delovali, 
bolj človeški.« (Š12) Prepoznali so tudi, da je tak način 
izobraževanja stroškovno bolj učinkovit: »… lahko 
se pridružiš webinarjem … ne rabiš denarja, da greš v 
Anglijo, Ameriko, na Švedsko …« (Š11) Kot prednost so 
prepoznali tudi časovno učinkovitost z vidika časovne 
prilagodljivosti študija: »… čas si razporediš sam … 
narediš si urnik in delaš po njem ter nisi odvisen od 
šole …« (Š8) in več časa za študijske obveznosti, zato 
so se jim lahko bolj posvetili: »… nismo mogli delati 
praktičnih stvari, tako, da je bil zdaj večji poudarek na 
teoriji …« (Š2) Večina je kot prednost navedla tudi 
prihranek časa, ki ga drugače porabijo za prevoz do 
fakultete: »… več imaš časa, ker jaz izgubim že uro in 
pol s tem, da se pripeljem do Ljubljane in nazaj …« (Š5) 
Tako so imeli tudi več prostega časa: »… imela sem 
veliko več časa za sebe … zjutraj vstaneš, popiješ kavico, 
potem se učiš, potem imaš spet čas …« (Š8)
Slabosti izobraževanja na daljavo
Izobraževanje na daljavo v času epidemije je imelo 
po mnenju intervjuvancev pomanjkljivosti, kot 
so spremenjene metode poučevanja, pogrešali so 
demonstracijo pri praktičnih vsebinah in imeli težave 
pri samostojnem študiju gradiv: »… ne vidiš tako v 
praktičnem smislu, ali pa, na primer, nekateri so bolj 
slušni tipi …« (Š4)
Z vidika psiholoških dejavnikov, ki negativno 
vplivajo na uspešnost študija, so poudarili potrebo po 
samoorganiziranosti pri študiju, navedli so, da je bila 
raven njihove motivacije za študij nižja kakor sicer: »… 
doma se moraš organizirati sam, tu pa v bistvu moraš 
priti na faks, in se že s samo prisotnostjo motiviraš.« 
(Š3)
Poudarili so tudi slabšo dostopnost do študijskih 
gradiv: »… nismo mi krivi, da ne moremo dostopati do 
knjižnice, moral bi si urediti dostop.« (Š12) Opozorili so 
tudi na neustrezno infrastrukturo za študij na daljavo. 
Vsi študenti niso imeli ustrezne računalniške opreme, 
navajali so tudi slabe oziroma nedelujoče internetne 
povezave: »… če je bila internetna povezava slaba in 
je prekinjalo, je to motilo sam učni proces …« (Š3) 
Doma niso imeli pripomočkov za učenje postopkov 
zdravstvene nege na daljavo, zato niso mogli vaditi: 
»… nihče nima [modela] roke doma, da bi lahko vadil, 
na svojcih pa tudi ne gre.« (Š2)
Nekaj študentov je poudarilo, da jim domače okolje 
nudi slabše pogoje za študij in se laže učijo na fakulteti 
oziroma v študentskih sobah: »… jaz mam dve majhni 
sestrici in to ni bilo nobenega miru …« (Š1)
Občutili so pomanjkanje osebnega stika in socialne 
opore vrstnikov: »… pogrešaš družbo in študentsko 
okolje …« (Š6), poudarili so pomanjkanje medsebojne 
pomoči in pogovorov z drugimi študenti o različnih 
težavah, tudi v zvezi s študijem. 
Intervjuvani študenti so opazili slabo digitalno 
pismenost visokošolskih učiteljev: »… večina jih je 
bila tako v zagovor, ne znamo delati s tehnologijo …« 
(Š9) Z organizacijskega vidika študija na daljavo 
v času epidemije so poudarili problem časovnega 
zamika med predelavo teoretičnih vsebin in izvedbo 
praktičnih vaj na fakulteti. Več jih je omenilo, da je 
bilo zato naporno, ko so se vrnili nazaj na fakulteto: 
»... veliko izpitov smo imeli premaknjenih oziroma jih 
zdaj opravljamo z zamudo …« (Š3) Menili so, da je bilo 
informiranje o študijskih obveznostih slabo in je zato 
prihajalo do težav v komunikaciji z visokošolskimi 
učitelji, ki se je v celoti preselila na splet: »… težave v 
komunikaciji, ker nismo znali neke prave komunikacije 
s profesorji razviti ...« (Š8) Navajali so tudi težave s 
prilagajanjem na spremembo v izvedbi študijskega 
procesa: »… letos je situacija drugačna. Raje pišem v 
živo: papir in kuli, je bolj ziher.« (Š13)
Metode poučevanja in uporaba digitalnih orodij
Študenti, ki so sodelovali v raziskavi, so izrazili 
navdušenje nad uporabo družbenega omrežja 
Facebook za opravljanje študijskih obveznosti v obliki 
razprav: »Nisem si predstavljala, da bomo kdaj za faks 
delali preko Facebooka …« (Š9) Navedli so, da se je 
za komunikacijo z visokošolski učitelji največkrat 
uporabljala elektronska pošta: »… profesorji so 
dali svoj mail, da si jih lahko kontaktiral, če si kaj 
potreboval …« (Š4) Za preverjanje znanja sta se 
uporabljali dve spletni orodji: Exam.net in platforma 
Moodle, včasih v kombinaciji z videokonferenčnimi 
sistemi. Intervjuvanci so menili, da je spletno orodje 
Exam.net bolj primerno: »Exam.net ni imel nobenih 
pomanjkljivosti …« (Š2), pri uporabi Moodla pa so 
navajali številne tehnične težave: »… smo pa imeli 
en izpit preko spletne učilnice, kar pa je bil kar malo 
polom.« (Š2) Za podporo študiju se je najpogosteje 
uporabljala platforma Moodle: »…z nalaganjem 
gradiva v spletno učilnico, in da je profesor napisal 
naloge, ki jih moramo narediti.« (Š6) Povedali so, 
112 Plesec, Š., & Milavec Kapun, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(2), pp. 108–116.
da so se zaradi prilagojenega načina izobraževanja 
naučili delati v sodelovalnem okolju: »… imeli smo te 
skupne dokumente, recimo za seminarske naloge.« (Š6), 
»… OneNote, nek oblak …« (Š12) in »… Microsoft 
Teams…« (Š13) Za medsebojno komunikacijo so se 
pogosto uporabljali tudi videokonferenčni sistemi, kot 
sta Zoom in Webex: 
»… pri veliko profesorjih je bilo tako, da smo bili na 
kamerah, tako profesorji kot mi, in smo se na ta način 
sporazumevali, pri kakšnih je bilo tako, da nisi rabil 
kamere ...« (Š3)
Opravljanje študijskih obveznosti je večkrat 
potekalo s pripravo individualnega ali skupinskega 
pisnega izdelka: »… pri vseh predmetih smo imeli 
kake seminarske naloge za pisat ali pa neko drugo 
delo preko spletne učilnice …« (Š10) Individualne in 
skupinske konzultacije so potekale na daljavo: »… za 
te seminarske pa to so pa itak tudi profesorji sami hoteli, 
da imamo nek Webex-sestanek …« (Š10) Največkrat 
uporabljena metoda poučevanja je bila razlaga po 
videokonferenčnem sistemu: »Zoom, torej predavanja 
v živo …« (Š1) Nekateri visokošolski učitelji so 
spodbujali samostojni študij, zato so študentom 
posredovali študijsko gradivo, nato pa pridobljeno 
znanje preverjali po spletu: »Najprej sem si prebral 
vso literaturo, ki smo jo dobili, potem pa sem rešil kviz 
v spletni učilnici …« (Š5) Interaktivno so reševali 
različne naloge: »… všeč mi je bila informatika, ker 
smo veliko delali na računalnikih, in nisi rabil biti pri 
miru in samo poslušati …« (Š3)
Predlogi za izboljšavo izobraževanja na daljavo
Na koncu intervjuja so bili študenti povabljeni, da 
navedejo možnosti za izboljšanje študija zdravstvene 
nege na daljavo. Poudarili so, da je treba nadgraditi 
digitalne kompetence visokošolskih učiteljev. Želijo si 
interaktivnih predavanj in aktivnih oblik poučevanja: 
»… mogoče da smo tudi študenti sami bolj vključeni v to, 
da ne samo sedimo pred računalniki in poslušamo …« 
(Š3) Predlagajo, da bi se predavanja lahko posnela, kar 
bi omogočilo ogled s časovnim zamikom in večkratno 
predvajanje. Pomembno se jim zdi, da se kljub 
uporabi različnih spletnih orodij ohranja medsebojni 
stik z visokošolskimi učitelji: »… komunikacija je še 
zmeraj potrebna, stik študent-predavatelj se mi zdi, 
da bi mogel ostati.« (Š8) Intervjuvanci menijo, da je 
treba izboljšati organiziranost študijskega procesa, 
da se pravočasno načrtuje študijske obveznosti, jih 
enakomerno razporedi in se uporabljajo enotna 
spletna orodja za komunikacijo in posredovanje 
študijskih gradiv: »… da bi bila organiziranost vseh 
profesorjev skladna, da bi vsi delali na enak način …« 
(Š9) Za izvajanje študija zdravstvene nege na daljavo je 
treba po mnenju intervjuvancev temu prilagoditi tudi 
kurikulum. Študenti zdravstvene nege, ki so sodelovali 
v raziskavi, vidijo priložnost v hibridni izvedbi 
izobraževanja in menijo, da bi se tudi v prihodnje 
na daljavo lahko izvedla predavanja, seminarske in 
laboratorijske vaje. Večina jih je menilo, da je mogoče 
v obliki izobraževanja na daljavo uspešno predelati vse 
teoretične vsebine: »… predavanja so ena izmed tistih, 
ki bi jih lahko imeli preko spleta, lahko tudi kakšne 
vaje, kjer ni potrebna interakcija…« (Š8) in »splošne 
predmete, ki niso toliko vezani na naš poklic …« (Š4) 
Hkrati pa menijo, da na daljavo ni mogoče predelati 
in preveriti praktičnih vsebin, ki so posredovane v 
okviru kabinetnih in praktičnih vaj: 
»… praktične, kjer je potrebno nekaj pokazati, 
pač svoje ročne spretnosti ali pa postopke, ki jih še ne 
poznamo, recimo vstavitev intravenozne kanile ...« (Š5)
Klasične izvedbe si želijo tudi pri obsežnih in 
temeljnih študijskih predmetih: 
»… ostali, kjer pa potrebuješ malo več razlage, tudi 
kakšno pisanje na tablo pa bi bilo boljše mogoče, da se 
naredijo v živo.« (Š2)
O izvedbi preverjanja znanja v prihodnje niso 
imeli enotnega mnenja. Nekateri menijo, da se izpiti 
lahko izvajajo na daljavo: »Po mojem mnenju bi lahko 
bilo več izpitov na daljavo.« (Š7), medtem ko drugi 
menijo, da jih je treba izvajati na fakulteti: »… imam 
rajši izpite v živo, večji pritisk je, če se ga izvaja doma, 
predvsem iz razloga teh tehničnih težav.« (Š5) Poudarili 
so potrebo po odpravi tehničnih pomanjkljivosti in 
težav med predavanji ter izvedbo preverjanja znanja. 
Po njihovem mnenju je ključna zagotovitev ustrezne 
infrastrukture, in sicer tako za visokošolske učitelje 
kot študente: 
»… osebno nisem imela nobenih težav, bi jih pa lahko, 
če ne bi imela zmogljivega računalnika ali pa zadosti 
dobre internetne povezave ...« (Š2)
Diskusija
Z raziskavo smo ugotovili, da so imeli študenti 
zdravstvene nege zaradi epidemije covida-19 tako 
pozitivne kot negativne izkušnje s spremenjenim 
načinom izvedbe študija zdravstvene nege. Navajali, 
so da so prednosti izobraževanja na daljavo naslednje: 
boljši pogoji za študij, pozitivni psihološki dejavniki 
in nekatere metode poučevanja. Rezultati raziskave, 
izvedene na Poljskem v času epidemije covida-19, 
kažejo, da so študenti medicine opisovali podobne 
prednosti, in sicer možnost, da bivajo doma, da 
je okolje bolj udobno, da imajo stalen dostop do 
spletnih gradiv in si tempo učenja lahko prilagodijo 
(Bączek, Zagańczyk-Bączek, Szpringer, Jaroszyński, 
& Wożakowska-Kapłon, 2020). V slovenski raziskavi 
(Prosen, Karnjuš, & Ličen, 2022) so ugotovili, 
da so tudi študenti zdravstvene nege prepoznali 
e-poučevanje/učenje kot učinkovito, pri čimer imajo 
pomembno vlogo učitelji, njihovo znanje in odnos do 
uporabe tehnologije in e-poučevanja.
V našo raziskavo vključeni študenti so poudarili 
boljšo časovno prilagodljivost, več časa za študijske 
obveznosti in tudi več prostega časa. Raziskovalci 
113Plesec, Š., & Milavec Kapun, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(2), pp. 108–116.
(Niebuhr, Niebuhr, Trumble, & Urbani, 2014) 
opozarjajo, da lahko prednosti, kot je časovna 
prilagodljivost, hkrati predstavljajo omejitev, zlasti 
pri študentih s slabšo samodisciplino. Dosedanje 
raziskave ne kažejo, da bi uporaba digitalnih 
tehnologij vplivala na slabše znanje študentov, kažejo 
pa se izrazite prednosti pri razvoju bolj avtonomnega 
študija (Hatlevik, Throndsen, Loi, & Gudmundsdottir, 
2018; Gökbulut, 2020). To je v skladu z našimi 
ugotovitvami, saj so študenti zdravstvene nege menili, 
da jih je spremenjen način izobraževanja spodbudil k 
večji samostojnosti pri študiju. 
Premik iz učilnic na študij na daljavo je predstavljal 
stres in težave tako za visokošolske učitelje kot 
študente (Drašler et al., 2021). Z našo raziskavo 
smo ugotovili tudi nekatere slabosti prilagojenega 
načina izobraževanja, ki se nanašajo na tehnične 
težave, neustrezno infrastrukturo in neustrezne 
digitalne spretnosti visokošolskih učiteljev za 
poučevanje v digitalnem okolju, kar so opazili tudi 
drugi raziskovalci (Tejedor, Cervi, Pérez-Escoda, & 
Jumbo, 2020). Digitalna pismenost vseh, vključenih 
v proces izobraževanja, pa je ključna v času digitalne 
preobrazbe družbe. Težave z organizacijo izvedbe 
izobraževanja, komunikacijo in informiranjem lahko 
delno pripišemo dejstvu, da je bilo treba spremembo v 
izvedbi uvesti nemudoma. 
Študenti so pogrešali osebni stik in socialno 
oporo sošolcev in visokošolskih učiteljev. Na osnovi 
rezultatov podobne raziskave v Avstraliji Rasmussen 
et al. (2022) poudarjajo pomen podpore študentom 
od učiteljev s pravočasnimi in jasnimi informacijami, 
kar lahko zmanjša stres in tesnobo med študenti. 
Tudi drugi raziskovalci (Váraljai & Nagy, 2019) so 
ugotovili, da virtualna komunikacija z avdio- in 
videokonferencami ne more v celoti nadomestiti 
osebnega stika z učitelji ali sošolci. Študenti 
medicine na Poljskem so kot najpogostejšo slabost 
izobraževanja na daljavo prepoznali pomanjkanje 
interakcije s pacienti (Bączek et al., 2020), kar študenti 
v naši raziskavi niso izrazili neposredno, so pa navedli, 
da so s tem načinom izobraževanja pridobili samo 
teoretična znanja. Pozneje so bili vključeni v klinično 
okolje, v katerem so bili v stiku s pacienti. Učenje v 
stiku s pacienti je ključnega pomena pri izobraževanju 
za poklice v zdravstvu in ga ni mogoče v celoti 
nadomestiti z učenjem na daljavo. 
Pridobljena spoznanja v času pandemije so 
lahko izhodišče za preoblikovanje praktičnega dela 
izobraževanja študentov zdravstvene nege (Carolan, 
Davies, Crookes, McGhee, & Roxburgh, 2020). 
Zavedati se moramo, da so bile medicinske sestre v 
kliničnem okolju tudi same preobremenjene (Višić & 
Sočan, 2022) in niso zmogle zagotavljati ustreznega 
mentorstva za študente na kliničnem usposabljanju. 
Deloma se bi to lahko nadomestilo z virtualnimi 
simulacijami ali virtualnimi pacienti (Kamenšek, 
2022). 
Študenti zdravstvene nege, ki niso imeli ustrezne 
infrastrukture (dostop do interneta, računalniške 
opreme), so se soočali s številnimi tehničnimi 
težavami. Izobraževanja po spletu zahtevajo 
dobro digitalno infrastrukturo, udeleženci morajo 
imeti ustrezno znanje in kontinuirano tehnično 
podporo (Bączek et al., 2020; Tejedor et al., 2020). 
Poljski študenti medicine so ocenili, da so bili med 
izobraževanjem na daljavo manj dejavni v primerjavi 
s tradicionalnim načinom izobraževanja (Bączek et 
al., 2020). Tudi študenti, vključeni v našo raziskavo, 
menijo, da jih prisotnost na fakulteti motivira za študij, 
medtem ko pri izobraževanju po spletu »lažje ugasnejo 
računalnik«. Tudi drugi raziskovalci poudarjajo 
pomen nudenja podpore in motiviranja za študij, ko 
ta poteka na daljavo (Rasmussen et al., 2022).
V času epidemije covida-19 študijski proces ni 
potekal vedno brezhibno in uspešno, saj so imele 
izobraževalne institucije omejene izkušnje na tem 
področju in visokošolski učitelji niso razumeli načinov 
poučevanja na daljavo, kar je enako z ugotovitvami 
drugih raziskovalcev (Mailizar, Almanthari, Maulina, 
& Bruce, 2020; Tejedor et al., 2020). Študenti 
zdravstvene nege so izrazili željo, da se uporabijo 
različne (aktivne) metode poučevanja in digitalna 
orodja. Posebej všeč so jim bili netradicionalni 
načini, kot je uporaba družbenih omrežij, ki so jim 
blizu zaradi vsakodnevne uporabe v prostem času, 
tokrat pa so jih lahko uporabljali tudi za študij. Za 
obdobje po koronačasu predlagajo hibridno izvedbo 
izobraževanja, da se praktične vsebine še vedno 
izvajajo na fakulteti, medtem ko bi se lahko (nekatere) 
teoretične vsebine tudi v prihodnje podale na daljavo. 
Modeli izobraževanja študentov zdravstvene nege na 
daljavo ne podajajo odgovora na ključno vprašanje: 
Kako se na ta način zagotovi pridobivanje kliničnih 
spretnosti in odnos do same stroke? (Costa et al., 2020). 
Omenjeno poteka večinoma v procesu profesionalne 
socializacije v kliničnem okolju. 
Na prvi pogled uničujoči učinki epidemije so 
priložnost za preobrazbo izobraževanja bodočih 
medicinskih sester v smeri hitrega širjenja inovacij 
in spoznanj, kar zahteva od različnih akterjev 
transformacijo in premik naprej (Carolan et al., 
2020). Neprecenljive izkušnje, ki so jih tako študenti 
in visokošolski učitelji kot tudi izobraževalne 
institucije pridobili v prvem valu epidemije, so 
olajšale spopadanje z izzivi izvedbe izobraževanja v 
študijskem letu 2020/21. Ob zaključevanju petega 
vala epidemije in ob negotovosti zaradi pojava novih 
sevov koronavirusa, ki bodo lahko krojili izvedbo 
izobraževanja v prihodnje, vznikajo novi načini v 
izobraževanju študentov zdravstvene nege. Izkušnje 
z izobraževanjem v času epidemije covida-19 
pomembno vplivajo na izobraževalni proces tudi po 
njenem preklicu (Ličen, 2021). Skrbno načrtovana 
hibridna oblika izobraževanja, ki vključuje elemente 
spletne oblike v kombinaciji s klasičnim načinom, lahko 
114 Plesec, Š., & Milavec Kapun, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(2), pp. 108–116.
zagotavlja uspešnost in prilagodljivost izobraževanja. 
Tudi študenti, vključeni v raziskavo, menijo, da bi bila 
taka oblika izobraževanja uspešna. Hibridna oblika 
izobraževanja je v slovenskem prostoru na področju 
zdravstvene nege novost. Epidemiološka spodbuda je 
bil dobrodošel opomnik razvijalcem, raziskovalcem 
in izvajalcem izobraževanja na področju zdravstvene 
nege za razvoj ter tudi implementacijo sodobnih in 
aktivnih oblik študija zdravstvene nege v slovenskem 
okolju. 
V raziskavo smo vključili študente zdravstvene nege 
samo ene izobraževalne institucije. Za celostno sliko 
o preučevanem problemu bi bilo treba preučiti tudi 
izkušnje študentov 2. letnika in drugih visokošolskih 
izobraževalnih zavodov, kjer so mogoče drugače 
pristopili k izvedbi izobraževanja v času epidemije. Prav 
tako raziskava vključuje le izkušnje študentov v prvem 
valu epidemije. Izkušnje in doživljanja posameznega 
študenta pa so odvisna tudi od osebnosti in 
življenjskih pogojev posameznika. Glede na navedene 
omejitve raziskave izsledkov ni mogoče posplošiti 
na celotno populacijo. Smiselno bi bilo raziskovanje 
doživljanja urgentnega izobraževanja na daljavo tudi 
pri visokošolskih učiteljih. Prav tako ne moremo 
ugotovitev raziskave posploševati na izobraževanje na 
daljavo na drugih področjih, lahko pa predstavljajo 
izhodišča za oblikovanje in dolgoročno spremljanje 
učinkov take izvedbe na področju zdravstvene nege.
Zaključek
Z raziskavo smo ugotovili tako pozitivne kot negativne 
izkušnje študentov zdravstvene nege, povezane s 
spremenjenim načinom izvedbe izobraževanja v 
času epidemije, kar so ugotovili tudi v raziskavah o 
izobraževanju na daljavo v običajnih razmerah. Zaradi 
urgentnega izobraževanja na daljavo je to lahko vplivalo 
na večjo stopnjo zaznave negativnih vidikov poteka 
izobraževanja na daljavo s strani vključenih študentov. 
Kljub urgentni izvedbi smo ugotovili, da študenti 
zdravstvene nege opažajo tudi prednosti izobraževanja 
na daljavo. V izobraževanje na področju zdravstvene 
nege bi bilo smiselno vključiti razpoložljivo digitalno 
tehnologijo in uporabljati aktivne metode poučevanja. 
Ugotovitve predstavljajo pomembno izhodišče in 
spodbudo za načrtovanje izobraževanja na daljavo 
oziroma hibridno obliko izvedbe izobraževanja na 
področju zdravstvene nege. 
Nasprotje interesov/Conflict of interest
Avtorici izjavljata, da ni nasprotja interesov./The 
authors declare that no conflicts of interest exist.
Financiranje/Funding 
Raziskava ni bila finančno podprta./The study 
received no funding.
Etika raziskovanja/Ethical approval
Raziskava je bila izvedena s pisnim soglasjem 
vodstva visokošolske izobraževalne institucije. 
Raziskavo je odobrila Komisija za etiko Filozofske 
fakultete, Univerze v Ljubljani, dne 06.  7.  2020 (št. 
vloge: 192-2020)./The research was conducted with 
the written consent of the management of the higher 
educational institution. The study was approved by the 
Ethics Commission on 6 July 2020 (reference number 
192-2020).
Prispevek avtorjev/Author contributions
Obe avtorici sta sodelovali pri idejnem načrtovanju, 
pisanju in pregledu uvoda, metodologije, rezultatov, 
interpretacije, diskusije in zaključka raziskave./Both 
authors participated in the conceptual planning and in 
writing and reviewing the introduction, methodology, 
results, interpretation, discussion and conclusion of 
the research. 
Literatura
Bączek, M., Zagańczyk-Bączek, M., Szpringer, M., Jaroszyński, 
A., & Wożakowska-Kapłon, B. (2020). Students' perception of 
online learning during the COVID-19 pandemic: A survey 
study of Polish medical students. Medicine, 100(7), Article 
e24821, 1–6. 
https://doi.org/10.1097/MD.0000000000024821
Carolan, C., Davies, C. L., Crookes, P., McGhee, S., & Roxburgh, 
M. (2020). COVID 19: Disruptive impacts and transformative 
opportunities in undergraduate nurse education. Nurse 
Education in Practice, 46, Article 102807, 1–2.
https://doi.org/10.1016/j.nepr.2020.102807 
PMid:32502757; PMCid:PMC7255089
Costa, R., Lino, M. M., Souz, A. I. J. de, Lorenzini, E., Fernandes, 
G. C. M., Brehmer, L. C. de F. … Gonçalves, N. (2020). Nursing 
teaching in Covid-19 times: How to reinvent it in this context? 
Texto & Contexto - Enfermagem, 29, Article e20200202, 1–3. 
https://doi.org/10.1590/1980-265X-TCE-2020-0002-0002 
Drašler, V., Bertoncelj, J., Korošec, M., Žontar, T. P., Ulrih, N. 
P., & Cigić, B. (2021). Difference in the attitude of students and 
employees of the University of Ljubljana towards work from 
home and online education: Lessons from covid-19 pandemic. 
Sustainability, 13(9), Article 5118, 1–24. 
https://doi.org/10.3390/su13095118 
Dumford, A. D., & Miller, A. L. (2018). Online learning in 
higher education: Exploring advantages and disadvantages for 
engagement. Journal of Computing in Higher Education, 30(3), 
452–465. 
https://doi.org/10.1007/s12528-018-9179-z
115Plesec, Š., & Milavec Kapun, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(2), pp. 108–116.
Gillett-Swan, J. (2017). The challenges of online learning: 
Supporting and engaging the isolated learner. Journal of 
Learning Design, 10(1), (1), 20–30. 
https://doi.org/10.5204/jld.v9i3.293
Gökbulut, B. (2020). Distance education students' opinions on 
distance education. In M. Durnali & I. Limon (Eds.), Enriching 
teaching and learning environments with contemporary 
technologies (pp. 138–152). IGI Global. 
https://doi.org/10.4018/978-1-7998-3383-3.ch008 
Hanafy, S. M., Jumaa, M. I., & Arafa, M. A. (2021). A comparative 
study of online learning in response to the coronavirus disease 
2019 pandemic versus conventional learning. Saudi Medical 
Journal, 42(3), 324–331. 
https://doi.org/10.15537/smj.2021.42.3.20200741
PMid:33632912; PMCid:PMC798925
Hatlevik, O. E., Throndsen, I., Loi, M., & Gudmundsdottir, 
G. B. (2018). Students' ICT self-efficacy and computer 
and information literacy: Determinants and relationships. 
Computers and Education, 118, 107–119. 
https://doi.org/10.1016/j.compedu.2017.11.011 
Hodges, C., Moore, S., Lockee, B., Trust, T., & Bond, A. (2020). 
The difference between emergency remote teaching and online 
learning. Educause, 1–15. Retrieved May 23, 2021 from https://
er.educause.edu/articles/2020/3/the-difference-between-
emergency-remote-teaching-and-online-learning
Kamenšek, T. (2022). Uporaba virtualnih simulacij ali 
virtualnih pacientov pri izobraževanju študentov v zdravstveni 
negi: Integrativni pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 
56(1), 31–48. 
https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.1.3136
Kiger, M. E., & Varpio, L. (2020). Thematic analysis of qualitative 
data: AMEE guide No. 131. Medical Teacher, 42(8), 846–854. 
https://doi.org/10.1080/0142159X.2020.1755030
PMid:32356468 
Ličen, S. (2021). Nursing education in the time of COVID-19: 
What has it taught us? Obzornik zdravstvene nege, 55(1), 4−6. 
https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.1.3082 
Maguire, M., & Delahunt, B. (2017). Doing a thematic analysis: 
A practical, step-by-step guide for learning and teaching 
scholars. The All Ireland Journal of Teaching and Learning in 
Higher Education, 9(3), 3351–3365. 
https://ojs.aishe.org/index.php/aishe-j/article/view/335
Mailizar, Almanthari, A., Maulina, S., & Bruce, S. (2020). 
Secondary school mathematics teachers' views on e-learning 
implementation barriers during the COVID-19 pandemic: The 
case of Indonesia. Eurasia Journal of Mathematics, Science and 
Technology Education, 16(7), Article em1860, 1–9. 
https://doi.org/10.29333/EJMSTE/8240
McCutcheon, K., O'Halloran, P., & Lohan, M. (2018). Online 
learning versus blended learning of clinical supervisee skills with 
pre-registration nursing students: A randomised controlled trial. 
International Journal of Nursing Studies, 82, 30–39. 
https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2018.02.005
PMid:29574394
Niebuhr, V., Niebuhr, B., Trumble, J., & Urbani, M. J. (2014). 
Online faculty development for creating E-learning materials. 
Education for Health, 27(3), 255–261. 
https://doi.org/10.4103/1357-6283.152186 
PMid:25758389
Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 
(COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020). Uradni list 
RS, 19 (12. 3. 2020). Retrieved July 23, 2021 from http://www.
pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2550 
Prosen, M., Karnjuš, I., & Ličen, S. (2022). Evaluation 
of e-learning experience among health and allied health 
professions students during the COVID-19 pandemic in 
Slovenia: An instrument development and validation study. 
International Journal of Environmental Research and Public 
Health, 19(8), Article 4777, 1–12. 
https://doi.org/10.3390/ijerph19084777 
Rasmussen, B., Hutchinson, A., Lowe, G., Wynter, K., Redley, B., 
Holton, S., Manias, E. ... Kerr, D. (2022). The impact of covid-19 
on psychosocial well-being and learning for Australian nursing 
and midwifery undergraduate students: A cross-sectional 
survey. Nurse Education in Practice, 58, Article 103275, 1–9. 
https://doi.org/10.1016/j.nepr.2021.103275
PMid:34922092; PMCid:PMC8662551
Sahu, P. (2020). Closure of universities due to coronavirus 
disease 2019 (COVID-19): Impact on education and mental 
health of students and academic staff. Cureus, 12(4), Article 
e7541, 1–12. 
https://doi.org/10.7759/cureus.7541 
Shafiei Sarvestani, M., Mohammadi, M., Afshin, J., & Raeisy, 
L. (2019). Students' experiences of e-learning challenges: A 
phenomenological study. Interdisciplinary Journal of Virtual 
Learning in Medical Sciences, 10(3), 1–10. 
https://doi.org/10.30476/ijvlms.2019.45841
Son, N. T., Anh, B. N., Tuan, K. Q., Son, N. B., Son, N. H., & Jaafar, 
J. (2020). An analysis of the effectiveness of emergency distance 
learning under COVID-19. In 2020 International Conference on 
Control, Robotics and Intelligent System (CCRIS 2020). Association 
for Computing Machinery, New York (CCRIS, 2020) (pp. 136–
143). Association for Computing Machinery, New York. 
https://doi.org/10.1145/3437802.3437826 
Tejedor, S., Cervi, L., Pérez-Escoda, A., & Jumbo, F. T. (2020). 
Digital literacy and higher education during COVID-19 lockdown: 
Spain, Italy, and Ecuador. Publications, 8(4), Article 48, 1–17. 
https://doi.org/10.3390/publications8040048
116 Plesec, Š., & Milavec Kapun, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(2), pp. 108–116.
United Nations Educational, Scientific and Cultural 
Organization. (2020). Education: From disruption to recovery. 
Retrieved July 23, 2021 from https://en.unesco.org/covid19/
educationresponse 
Váraljai, M., & Nagy, B. (2019). A Survey in issues of disruptive 
technologies to broaden learning for the future students. 
In 2019 10th IEEE International Conference on Cognitive 
Infocommunications (CogInfoCom) 23-25 Oktober 2019, Neapel 
(pp. 391–396).
https://doi.org/10.1109/CogInfoCom47531.2019.9089926 
Višič, U., & Sočan , M. . (2022). Pomen pandemije covida-19 
za duševno zdravje medicinskih sester in zdravnikov: Pregled 
literature. Obzornik zdravstvene nege, 56(4), 301–310. 
https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3113
World Health Organization. (2020). WHO Timeline: COVID-19. 
Retrieved August 19, 2020 from https://www.who.int/news/
item/27-04-2020-who-timeline---covid-19 
Citirajte kot/Cite as: 
Plesec, Š., & Milavec Kapun, M. (2023). Izkušnje študentov zdravstvene nege z izobraževanjem na daljavo v času prvega vala 
epidemije covida-19: kvalitativna raziskava. Obzornik zdravstvene nege, 57(2), 108–116. https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.2.3117