št. 12(991) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 20. marca ^ ^ 1969 iX. KONGRES - MEJNIK V NAŠEM RAZVOJU Naprej - brez odstopanj! Deveti kongres ZKJ drami komuniste iz zaspanosti in terja konec odmikov od reforme in samoupravljanja Pogosto se nam je v zadnjem času zazdelo, da smo pri izvajanju reforme prišli do križišča, kjer na semaforu sicer ni gorela ravno rdeča luč, a tudi ne jasna zelena, marveč nekakšna oranžna luč. To prispodobo naj obrazložimo z besedami predsednika ZKJ Josipa Broza Tita v njegovem uvodnem govoru na IX. kongresu ZKJ, ki je bil prejšnji teden v Beogradu: v izvajanju reforme smo dosegli lepe uspehe, ki pa bi bili lahko še večji, če ne bi bilo omahovanja, kolebanja, celo odpora nekaterih komunistov. Na besedah smo bili vsa za reformo, ko pa je posameznika, delovno organizacijo, panogo, občino, republiko oplazila z zahtevo po večjem znanju, sposobnosti, prizadevnosti, po drugačnih, sodobnim okoliščinam ustreznih rešitvah, smo bili pogosto pripravljeni dSčatd figo v žepu. Vsi smo načeloma za sodobnejše, zahtevnejše, plodnej^ gospodarjenje, za to, da proizvajalci dejansko odločajo z ustvarjenimi sredstvi, bili smo za delitev po delu, za prenavljanje ne le Zveze komunistov, marveč vse naše družbe na socialističnih samoupravnih temeljih. Toda premikanje družbe v njenih tečajih so seveda spremljali tudi nešteti hudi krči in »vroči« problemi: odprta, žgoča vprašanja v odnosih med razvitimi in nerazvitimi, pritoževanje had reformo iz nekaterih podjetij z nizko produktivnostjo, ki so si za vsako ceno hotela podaljšati životarjenje po starem, napetosti zar^ večfuija socialnih neenako- (Nadaljevanje na 5. str.> m „škoda, da nisem več mlad!" Ribniški občani so zadovoljni z novo šolo in pravijo, da je bil denar pametno porabljen Po otnrodSbvi nove osnovne šole v Riiboici, se pravi 8. Jn 9. marca, si je Solo ogUeda-lo več tisoC obSanov. Pinihaija-]ii so predšolsiid otroci, doSar-ji, odratsU, stare žeasioe in možeM iz vsega Sodtskega odco-U£a, od Rakitnice do VeliSdih Podajan. PriSed pa je tudi mar-silkBiteii občan, ki žbvi ioven solnega oikx}lliša in ceho Isiven občine. Vlsaflc si je udefpotico« hotel ogledatt ne le zaito, ker nove šole v Ratonici verjeteK) ne bodo odprU sipet okoltl 50 let, am(paik tudi zato, kecr je vsaik občan zanjo prispeval in Je toreij v zidovih, v opremd Sole tudi injegov aioj. Ogledali, otigpeli, ooendili so vse, zadovoljno prikimovaJi in majTSilkdo je pomodroval: .»Skoda, da ae bom še enkrat rrtlad, da bi hodil v tako le- po šođo.« Lojz Stairc iz Makoš pa je priznal: »Mairsiikdaj po-godimjam zaradi davkov, prispevkov in samoprispevka, zdaj pa vidim, da je bil denar, ki smo ga dali za šolo, res pametno naložen!« PROGRAM svečanosti ob prazniku občine Ribnica: 25. marca ob 19. uri T Domu TVD Partizan tekmovanje učencev o»-novne šole Ribnica o znanju zgodovine NOB v Sloveniji, nastop pevcev in i^trumentali-stov; 26. marca ob 10. uri svečana seja občinske dcupščine. Jakopičeve umetnine v Dolenjski galeriji Ribniški spominki so si utrli pot ne le po vsej Sloveniji in Jugoslaviji, ampak tudi v tujino (na sliki: izložba ribniške prodajalne spominkov, suhe robe in lončarije) - 26. marca praznujejo občani ribniške občine svoj praznik v spomin na slavno zmago partizanskiii brigad v Jelenovem žlebu. Ob tej priložnosti vsem prebivalcem ribniške občine iskreno čestitamo! DOLENJSKA SPET ZAPOSTAVLJENA Kočevski borci protestirajo Občinski odbor ZZB NOV Kočevje se ne strinja s predlogom republiške komisije o delitvi sredstev za gradnjo stanovanj borcev Po predlogu reptibliSke komisije za gradnjo stanovanj za bcxrce naj bi dobile vse dolenijske občine 12 odstotkov spranih sredstev,' od tega: Grosuplje 0,8, Trebnje 1,4, Novo mesbo 2,5, Metlika 2,2, Omomelj 3,3, Kočevje 1 in Rdibnica 0,8 odstotka; Pri-naorska v celoti 25,8, Ll nied vsemi Icratji v Sloveniji največ požgaJd in porušili. PapaliK«na je bilo (Nadaljevanje na 5. str.) Večerao popokkie je 'bila v novomeški Doles^jski galeriji odpiPta razstava najpomembnejše^ sloven^o^ umetnijkia Rdharda Jaloopoča. Na začetku je novomeški godalni oktet zaigral dvoje manijših Ida-siičnifa skUadb, Jože FaSkner je redtiTal 2upančtLčeve, Jakopiču posvečene verze, mojstra pa je shiranemu občinstvu opisala kustodinja Moderne galeritje v Lijiddjani Melita Stdle-Mložinova. Nekaj svojih osebnih spominov na velikega umetnika in človeka je obuctil Ntoivomeščan Anton Podbevšek, mani in priznani glasnik in j;>esniik umet-ničkega rodu po prvi svetovni vojni. Raastava je priregena ob stoletnici umetnikoivega rodst-va in ima namen priOcazati predvsem njegova dela, ki so javnosti manj znana, ker niso stalno raaštanrljena v naših domačih in tujih galerijah. OD 1. XI. 68 DO 18. III. 69 3.708 novih! SE 139 NOVIH NAROČNIKOV smo v tem tednu vpisali med Olane velike družine naših prijateljev in bralcev; kvintet BERGER jih je od tega pridobil 74 na zadnjih nastopih. Stanje v torek opoldne: (Foto: Polde Grahek) Toliko še počakam, da se zravnajo bilke od teže snega, da se izjokajo ceste in da sleherna veja na starem kostanju obljubi soncu svoj cvet — potem bom rekel, da je pomladi >iantv. Juvan, iz »PosnJadiv; p««nii( obiav- IJcn« r Adrki POTOFliJSm M£;S£X;. BRE2IGE: ČRNOMELJ: .... ... 289 KOČEVJE: ... 209 KRŠKO: . . . 5U METLIKA; . . . U7 NOVO MESTO: . . . ... 777 RIBNICA: ... 122 SEVNICA; ... 332 TREBNJE; Razne pošte: .... Inozemstvo: .... Razstava bo odprta le do začetka apriila. Na t» opozarjamo zlasti šole, pa tudi drugo občinstvo, ker razstava v nobenem primeru ne bo podaljšana. — Podrobtx)6ti. ^e-de obiska so razvidne na lepakih, z n(jimi pa vsak čas postreže tudi uprafva Dolenjskega muzeja. V Planico! Jurtsu se prične na oovd v»-HiinanW r Planici, smučaljanakB tedevdzija vse tri dni, 21., 22. in 23. marca, prenaftatet ves potek tekmovonja natjboljših smučarskih skBLoalcev z vsega sveta, je prav gotovo mnogo taMh, ki bi želeli zgodovina ski trenutek, ko bo padel noiv svetovni rekionl, videti prav od v>iii7ii in doživeti na kraOu dogodka eni^oratno vzdušje in navdušenje množice. Priredi, teljd zagotavljajo vsem tistim, ki bodo kupili vsrtiopnice in prednostne trikotnike za vo. da bodo z avtomobili lahko nemoteno pirižai v bKr Wmr> skakaHnice in tam paiki. rali. Seveda bo lepfie mesto dobil tisti, kd se bo odpravil od doona zarana, iz Novega mesta na primer najpo2neje ob 6. uri zjutraj. Triiiotnike in vstopnice lahko kupite v vseh turističndh poslovaliidoah po Sloveniji, ssa vsa vozila brez trikotnikov bo cesta med Jesenicami in Planico od petka do nedelje inadoD zaprta. Ker Je od vrha do dna skakalnice olorog 500 me. trov daleč, priporočazno, da vzamete s seboj daijno^edel OD 20. DO 80. MARCA Nekako do 25. marca bo prevladovalo lepo vreme, po tem pa bo zopet nestalno s po-gostin^ padavinami. Dr. V. WL tedenski mozaik Obraz slehernega demonstranta — pile »PtxtDda — pred kitajskim vdeposUmi-Hvom v Moskvi /e izražal tes nad »razuzdanimi pekinškimi provokatorji*. Nekateri demonstranti — nadaljuje časopis — so se spominjali dvajsetih in tridesetih let, ko so vmilitaristi« in čangkaj-škova klika izzivali Sovjetsko svezo. 2c, že, toda to so bili reakcionarji... V sedanjem napetem vzdušju po najnovejših spopadih na kitajsko-sovjetski meji zaradi spornih ozemelj na Daljnem vzhodu — spornih za Peking — se v Moskvi spominjajo besed, ki jih je izrekel Nikita Hruščov leta 1963: »Ne priznavamo nobenih zahtevkov, ki temeljijo na stari zavezi ali na kosteh prednikov.« ... Pred nekaj dnevi je grški notranji minister izrekel »globoko« misel: »če policija pretepa, ni govora o kakem mučenju.« ... Voditelj zahodnonemških neonacistov Adolf von Thadden je naročil pri firmi Mercedes sivo limuzino za 21 000 mark, ki ima več varnostnih naprav in okna iz neprebojnega stekla. Predstavnik stranke NPD je izjavil, da bodo avtomobil izdelali v določenem roku, »da bo lah^ pravočasno nastopil v predvolilnem boju« .. Najmočnejši sindikat v ZDA je še vedno sindikat gangsterjev — tako vsaj trdi ameriško pravosodno mini. strstvo. Štirideset milijard dolarjev se menda vsako leto steka v gangsterske žepe. Največ seveda pobere gangsterska organizacija »Cosano. stra«. Pravijo, da bi lahko v ZDA znižali davke za deset odstotkov, če bi se davkariji posrečilo dobiti nezakoniti dohodek tega lopovske, ga koncema, ki iteje pet Ur soč članov... Britanska javnost se te dni razburja zaradi vladne politike do Nigeriie. Skupaj t Sovjetsko zvezo BrL tanija obilno zalaga zvezno tHado v Lagosu z orožjem in denarjem, da lahko ta pobija uporniške Biafrčane. Toda ta politika je potrebna, je povedal zunanji minister v par. lamentu. Britanske investicije v Nigeriji so vredne 400 mSUfonov fmtov. Tudi vredr nost sovjetskih očitno hitro narašča... Lani preveč, letos premalo AH kdo ve, koliko pitanih prašičev potrebujemo? Kmetijstvo Je močno odvisno od vremena, včasih pa ie boij od trga — Kdaj načrtna proizvodnja in bolj stalne cene? aKadar imaš pitane poraSlSe, mesarji nočejo po&teno plačati — kadar nimaS, pa ponujaijo visoko ceoio.« Te besede kaneta veliko ix>vedo. Pred dotorim letom in še precej časa po tistem je bilo težko dobiti za kilogram dobrega pi^ianega prašiča 5 din. Za tako niasko cesno jih kmebje niso pLtetn.. Tudi nekatera pitalidča diužbenih posestev so omejevala pitanje. Za pleme niso puSčali mladih svinj, nekatere stareiiše pa so prodali v klavnice. Lansko jesen je začela oena pitanih prašičev rasti. V Sloveniji sicer bdj počasi fcot v Vojvodini. Letos v začetku marca pa so mesarji plačevali za boljše pitane prašiče, pooujene na blagovni borai v Novem Sadu, že 6,15 din za kilogram žive teže, za i>rašiče iz kcvoperaci-je pa 6,00 din. ■ Kaj je narobe v naši prašičereji, da cene tako skačejo, kmalu pa se spet znižajo? Tako sprašujejo nmogi kmetje, ki ne morejo razmneti ae- TELEGRAMI PEKING — Kitajsko partijsko glasilo »2en Min 21 Bao« je srdito napadlo sovjetsko uradno doktrino o omejeni suverenosti in mednarodni diktaturi in Jo imenovalo »faSistidno«. Sovjetska zve-sa poskuša s tem upmvičiti svojo agresivno dejavnost — p48e časopis. ' WASHINGTON — Poleg sedanje neposredne telefonske zvese med Belo bifio in Kremljem bodo vzpostavili tato zvezo tudi med State D^iartmentom in ameri£-kta vel^x)slaniStvom v Moskvi ter med sovjetddm sunanjim ministrstvom in sovjetskim velepo-slani^vom v Wasbinctoau. BUDIMPEŠTA — V madžar^em glavnem mestu je zasedal poUtič-no-posvetovalni odbor sedmih članic vaitevskega sporazuma. Ude-leiiU so se ga naJviSji voditelji t^ driav, tako iz Sovjetske zveze BreSnjev In Koslgln. Zaradi sedanje krize v kltajsko-sovjetskih odnosih so najbrže posvetili tudi temu vpraianju posebno pooor-nost. MARACAIBO — V največji nesreči v zgodovini potniškega letalstva v Maracaibu v Venezueli se je obilo 152 oseb. Poleg posadke je bilo T letalu Se 85 potnikov. 2rtev je (61^, ker Je letalo strmoglavo na indijansko vas Zi-ruma, ki leii koE^ 400 metrov od videtne steae. Bojijo se, da Je Srtev fe več. danjega spretninjanja cen. Mnogim je ial, da niso vedeli ie luii, kako bo s prašiči letos, in In zdaj imeli v hlevih pitance za prodajo. Nekateri opravičui}ejo sedanje x>omQnijkanje pitanih prašičev v vsej diržavi z zakoni, ki veljajo na trgu, neikateri pa z nenačrtnostjo. Prav imajo oboji. V nenačrtni proizvodnji tržni zakoni ne morejo delovati koiristno za proizvajalce niti za porabnike blaga. Pitanih prašičev je tako ma-k>, da klavnice že več mesecev prosijo dovoljenja za uvoz. Celo kroetijci so predlagali, da bi uvoodli plemen-šlae svinje in 40.000 pujskov za pitanje. Take slabosti pa plačujemo vsi. Kakšne naj bi t^e cene pitanih prašičev? ■ V republiki Srbiiji razpravljajo o tem veliko več kot pri nas. Zlasti r Vojvodini, k;}er spitajo soorazmemo največ prašičev v vsej državi, Ker pa je ves jugoslovanski enoten, bodo njihove cene gotovo vplivale tudi na cene pri nas. Zato poglejmo, kaj predlagajo! Na zadnjem posvetovanju v Novem Sadu, ki je bdlo pred kratkim, so ubrali srednjo pot med prejšnjimi predogi. Za pitane prašiče s 27 odst. mesa od žive teže oaj bi bila zajamčena cena 5,05 din ca kilogram. Za vsak nadaljnji odstotek mesa naj bi se cena zvišala za 15 par, od 30 odst. najprej pa za vsak odstotek za 22 par. Za prašiča s 30 odstotkov mesa bi naj dobil re- v-v PEKING: »Medtem, ko so vojaki in državljani po vsej Kitajski navdušeno pozdravljali zadnja navodila naš^^ velik^;a pr^isednika Maa, so sovjetski revizionisti v torek spet vdrli na kitajsko ozemlje na otoku čen Pao. Na sliki so vojaki in državljani s področja čen Pao, ki kot mi^oni drugih ostro obsojajo pošastni zločin odpadniške klike sovjetskih revizionistov.« (Po origina^em podpisu j^aj-sk^a telefota). Teletoto: HSINHUA jec 5,50 din za kMogiram mve teže. Oe bi bHo mesa za 2 odstotka več, pa kax 5,94 din. To je sicer še predle^. V primerjavi z drugimi predlogi pa bo odtočdtev verjetno ne^e bliau. I Naši rejci prašičev bodo seveda sami izračunali, če se jim pitanje po taki odkupni ceni splača, '^je ne bodo mogli pričakovati. Vprašanje pa je, ali si bodo lahko zagotovili zajamčeno ceno s kooperacijo s kmetijsko organizacijo. Brez takega jamstva bodo še naprej odvisni od cene na ti^ kot do^ej. Brez načrtne iM^oizvodnje pa je težko »prerokovati«, kakšna bo cena čez nekaj mesecev ali eno leto. P. J. Tudi v februarju odlično! Najnovejši podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko povedo, da je bila letos januarja in februarja industrijska proizvodnja v Sloveniji za 11,9 odst. večja kakor v prvih dveh mesecih minulega leta. To pa je pomemben vzpon; v februarju je slovenska industrija po fizičnem obsegu proizvedla za 8,6 odst. več kot lani v februarju, v primerjavi z januarjem 1969 pa so podjetja povečala proizvodnjo za 0,T odst., čeprav je imel mesec en delovni dan manj. Gospodarstvo v SRS se torej še naprej uspešno spoprijemlje z novimi proizvodnimi nalogami, dva meseca pa hkrati pomenita tudi dokončano prvo šestino v novem poslovnem letu. — Zlasti uspešno Je poslovala v februarju elektroindustrija, ki je povečala proizvodnjo kar za 14 odst., kovinska industrija pa za 5,9 odst. I tedenski notranjepolitiaii pivgled - tedenski notranjepolitični pregled ■ TITO PONOVNO PREDSEDNIK ZKJ — V soboto se Je v Beogradu končalo petdnevno zasedanje IX. kongresa ZK Jugoslavije. Kongres je sprejel nov statut in resolucije o nadaljnjem socialističnem razvoju ter nalogah komunistov. Kongres je za predsednika ZKJ ponovno Izvolil Josipa Broza Tita, ki Je dobil 1258 od 1261 glasov. Dve glasovnici sta bili neveljavni, ker na njih nista bili obkroženi številki pod Imenom, en delegat pa je glasoval proti. Novo Izvoljeno predsedstvo ZKJ je v nedeljo izvolilo 15-članski izvršni biro. Poleg Tita sta v njem po dva predstavnica iz vsake republiške organizacije ZK in po eden iz Vojvodine ter Kosova. KMnuni-ste iz Slovenije zastopata v izvršnem biroju Edvard Kardelj in Stane Dolanc. Predsednik Tito se Je t svojem zaključnem govoru ssahvalil za zaupanje, hkrati pa se je zahvalil starejšim tovarišem, svojim dolgoletnim sodelavcem, ki zapuščajo vodstvo ZKJ, a Se naprej ostajajo na položajih revolucije. Poudaril je potrebo po disciplini komui^tov. Kot najvažnejšo nalogo je Tito označil uresničevanje reforme, ki mora do naslednjega kongresa doživeti popolno zmago. Dejal Je, da je v tujini obstojala bojazen, da bomo na kongresu napadali druge. Mi pa smo bili kritični predvsem do samega sebe. Jugoslavija želi z vsemi živeti v dobrih odnosih, svo- jim načelom pa se seveda ne bomo odrekli. ■ POPOVIČ IN RIB1ĆIČ — Predsedstvo In izvršni odbor zvezne konference SZDL sta sprejela predlog predsednika republike Tita, naj bi bil Milentije Popovič v Bolj disciplinirano in dosledno k popolni uveljavitvi reforme naslednji mandatni dobi spet predsednik zvezne skupščine, Mitja Ribičič pa predsednik zveznega izvršnega sveta. ■ GOSITODARJENJE Z GOZDOVI — Ta teden bodo v republiški skupščini razpravljali tudi o go-spo^rjenju z gozdovi. Precej pripomb je na sedanji republiški zakon o gozdovih. Kmetijska zadruga Bled in gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju pa izpodbijata ustavnost tega zakona ter bo o njuni vlogi razpravljala zakonodajnopravna komisija skupščine. ■ ZA SKOPJE 585 MILIJONOV NDIN — Poslanec Stane Mešič se Je v republiški skupščini zanimal, koliko Je Slovenija doslej prispevala za obnovo Skopja. Predstavnica republiškega sekretariata za finance je odgovorila, da Je do konca leta 1968 Slovenija prispevala v sklad za obnovo in razvoj Skopja 585 milijonov Ndin, v vsej državi pa se je v ta namen zbralo hekaj manj kot 4 miljarde Ndin. Brž ko lK>do zbrana sredstva dosegla planirani znesek, bo zvezni izvršni svet začel postopek, da se preneha plačevati te obveznosti. ■ BOLJŠE MOŽNOSTI ZASEBNEGA GOSTINSTVA — V Sloveniji že pripravljajo osnutek republiškega zakona o zasebnem gostinstvu. Po tem zakonu naj bi dovolili zasebnim gostilničarjem, zaposlujejo več ljudi, kot dovoljujejo sedanji zvezni predpisi, ki so udarili predvsem po kvalitetnih gostilnah. Dovoljeno število zaposlenih pa bd bilo odvisno od dejavnosti, ki Jo opravlja posamezen zasebni gostilničar. Tisti, ki se ukvarjajo samo s prodajo ^ijač, sploh ne bi smeli zaposlovati tuje delovno sile, več delavcev pa bi lahko imeli tisti, ki nudijo gostom tudi prenočišča In hrano, ker to terja več dela. ■ OBSOJEN SOVINIST - V Tetovu (Makedonija) so obsodili na 7 let strogega zapora 20-letnega ključavničarja albanske narodnosti Serifaeta Fetaja, ki bil eden izmed pobudnikov demonstracij 23. decembra lani v Tetovem. Siril Je sovražno propagando ter v mnogo-čem prispeval k nacionalni mržnji med makedonskim in albanskim prebivalstvom v tem kraju. Poleg njega Je obtoženih Se mnogo drugih udeležencev Šovinističnih demonstracij. tedenski zunanjepolitični pregled Zadnje dni so v ZDA' — in ne samo tam — napeto pričakovali, kako se bo predsednik Nixon odločU glede graditve sistema protiraketne dmunbe »ABA!«. Nixon je poročil, da je zaradi varnosti ZDA potrebno začeti graditi sistem ABM »v dobro odmerjenih« presledkih. Dejal je, da bodo ta program vsako leto pri-lagojevali tehničnim p<^o-jem »kakor tudi stopnji nevarnosti za ZDA«. Predsednik Nizon se je tako vmdarle odločil, da bo zgrabO tigra za rep, kakor je nekdo dejal. Tiger je v tem primeru nova oboroževalna tekma, spričo katere bodo videti izdatki za orožje v preteklosti smešno majhni. Res je, Nlxon se je odločil samo za začetek »tenke« obnunbe ABM, toda celo ta »teoka« obramba bo pa oceni strokovnjakov veljala v nekaj letih vsaj osem milijard dolarjev. Ljudje se bojijo, da bo iz »tenkega« obrambn^;a sistema zrasel »debeli« sistem, ta pa bi utegnil na koncu veljati celo 400 milijard dolarjev, »več kot je naš sedanji državni dolg,« kakor je dejal senator Stuart Symingt3n. Značilno je, da sodi ta senator med najbolj vnete zagovornike letalske moči ZDA. Sedanja odločitev predsednika Nixona ne bo presekala žolčnih prepirov med strokovnjaki, politiki, vojaki in navadnimi ljudmi. Polemika se bo še bolj razvnela. Tisti, ki zagovarjajo graditev sistema ABM — med njimi je predvsem obrambni minister Melvin Laird — trdijo, da je potreben iz diplomatskih in vojs^kih razlogov. V njem vidijo vzvod, 8 katerim bi več dosegli n* pogajanj • Sovjetsko zve-zo^ iSit proti slučajno izstreljeni medcelinski raketi ali omejenemu napadu z raketami Iz podmornice, predvsem pa ščit proti čedalje močnejši atomski sili Kitajske. Nasprotniki programa »sen-tinel« — tako ae imenuje »tenki« alstem ABM — p« trdijo, da bo njegova graditev . onemogočila pogajanja o razorožitvi > Sovjetsko zvezo. Poleg tega — trdijo ~ zd ristema, U bi stoodstotno varoval pred raketami, in to priznavajo celo s^ mi zagovorniki tega sistema. Kar Je najhuje, izvajanje programa »sentinel« bo spro-žUo novo, nezaslišano oboroževalno dirko, ki bo veljala toliko denarji da ZDA ne i>odo mogle iisp^no reševati svojih notranjih socialnih problemov in drugih težav, predvsem rasnih. To pa bo povzročilo nove napetosti v državi. Ameriko časopisje piše, da je zdaj minil »medeni teden« med novim predsed-nikmn Nixonom in kongresom. Njegova najnovejša cd-ločitev ne bo pomirila duhov v Ameriki ne olajšala pogajanj s Sovjefa^o zvezo. Vse kaže, da je Nixon rstal zvest svoji predvolilni obljubi, da se hoče pogajati s Sovjetsko zvezo »s pozicije moči«. Položaj na sovjetsko-kitaj-ski meji na Daljnem vzhodu se ni pomirU. Po krvavem odočtev spopadu v začetku marca, v katerem je padlo 31 sovjetskih graničarjev, so prišli še drugi spopadi, morda še bolj krvavi in srditi od prvega. Središče teh sp:pa-dov je rečni ot(H( Damanski — Kitajci ga Imenujejo Cen Pao — na Usuriju. S sovjetske strani prihajajo poročila, da so Kitajci uporabili celo dal^iostrelno topništvo. Po sovjetskih mestih so se nadaljevale demonstracije, iz Pekinga , pa prihajajo obtožbe na rač^ Moskve, češ da ZSSR nadaljuje ko-lofiiallstično politiko carjev, da bo kita,)ska armada znala odgovoriti na sleherni napad in podobno. Moskvo je najnovejša zaostritev na kitajski meji in v odnosih s Pekingom očitno vznemirila. V Budimpešti Je zaseda) najvišji svet varšavskega pakta, na katerem so brez dvoma govorili tudi o kitajski »grožn|i«. Verjetno Je bilo to vprašanje 'celo najpomembnejše na dnevnem redu. Kaže, da skuša Mrskva vključiti v ta spor tudi svoje zaveznike v vzhodni Evropi, to je vse članice varšavske zveze. Zanimiv je položaj Romunije, ki ima dobre odnose s Pekingom, in se bo verjetno močno upirala, da bi Jo zaradi interesov Moskve potegnili v protikitajsko kampanjo. Sovjetsko zvezo najbrž ricrbl Se n^aj drugega. Se* danja zaostritev verjetno pomeni tudi opozorilo Pekinga, naj se ZDA In ZSSR rajši ne pogovarjata o delitvi sveta brez navzočnosti Kitajske. Na svetu je še tretja supersila, ki je ne bo mogoče tako zlahka potisniti vstran. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! NEMČIJA IN BERLIN Na željo mnogih naših bralcev, zlasti pa nUadi-ne, uvrščamo danes na to stran poseben zimanjepo-litični pregled, ki nam ga je napisal Božidar Pahor, komentator uredništva DELA. Razmere v Nemčiji zanimajo mnoge naše ljudi, zato smo tej njihovi prošnji radi ustregli. Ko so tiemška mesta ležala v ruševinah, ko je Hitler kot ranjena zver besnel v svojem berlinskem bunkerju in je zdaj preklinjal nemško ljudstvo, češ da ga je pustilo na cedilu, zdaj govoril, da se bo še vse dobro izteklo; ko so z vzhoda sovjetske armade pod žukovim že stiskale ognjeni obroč okrog Berlina in so angloameriške in francoske sile že drle čez Ren, ure Hitlerjevega tretjega raj-ha, je neki ameriški novinar poslal domov poročilo. In v tem poročilu je stavek, ki je pokazal kot najbolj preroški izmed vseh političnih napovedi po propadu Nemčije leta 1945. Novinar je med ru-gim zapisal: »Zavezniki so težko prišli v Nemčijo, toda še dosti težje bodo prišli iz nje.« Ste danes so v njej, le da niso več zavezniki. V tem -stavku tiči ključ za razumevanje sedanjega položaja v Srednji Evropi, obstoja dveh Nemčij in ponavljajočih se kriz v Berlinu in zaradi njega. Obrisi povojne Nemčije so postajali čedalje razločnejši od meseoa do meseca med vojno. 2e januarja 1943 sta Roosevelt in Churchill na konferenci v Casablanci v Maroku sklenila, da se bosta zadovoljila samo s popolno in z brezpogojno vdajo Nemčije. Naslednji korak je bila konferenca v Teheranu — kx>-nec novembra, začetek decembra 1943 — na kateri so se prvič sestali veliki trije: Stalin, Roosevelt in Churchill. Leto dni pozneje je prišel londonski sporazum, ki je med t^gim določal, da bodo nadzorstvo nad Berlinom izvajale vse tri velesile. Pozneje so se spomnili še Francije, Nato je prišla februarja 1945 Jalta. Hudo bolni Roosevelt se je zadnjič srečal s Stalinom. Po zmagi julij a-avgusta 1945 pa še konefrenca v Potsdamu. Nemčiji sta razdeljeni že četrt stoletja Na teh konferencah so se v glavnih črtah domenili o razdelitvi Nemčije p>o vojni, novi vzhodni meji Nemčije na Odri in Nisi, o kaznovanju vojnih zločincev, o položaju Berlina itd. Takrat m najbrž nihče pričakoval, da bo petindvajset let po koncu vojne Nemčija še vedno razdeljena, in to bolj kot kdaj koli prej. Delitev narodov in držav niso v zgodovini nič nenavadnega. Poljska je bila štirikrat razdeljena. Zadnjič sta si jo razdelila Hitler in Stalin po porazu Poljske v drugi svetovni vojni. Tudi danes ni Nemčija edina razdeljena država. Vietnam in Koreja sta tuda razdeljena. In tudi za ti dve deželi nihče ne ve, kdaj in kako se bosta lahko združili. Takoj po koncu'vojne so se ®ačela v Nemčiji nasprotja. Prvotni zavezniški načrt je določal, da je treba celotno Nemčijo jemati kot gospodarsko enoto, toda politične razprtije, ki so imele globoke korenine, so te načrte prekrižale. Bonn - središče ZRN, Berlin - »glavno mesto NemčiJeM Zahodni del bivšega raj ha So okupirali Britanci, Ameri-in Francozi, vzhodni del Rusi. 2e maja 1W9 je ustavodajna skupščina sedanje Zvezne republike sprejela »osnovni zakon«, ustavo, in nato razpisala volitve. Zahodna okupacija se je pravno nadaljevala. toda nova država je do- bivala čedalje več pravic in pristojnosti. Zadnje omejitve so izginile 5. maja 1955. Takrat so začele veljati bonske konvencije in Zvezna republika je pogodbeno postala članica Zahodnoevropske unije in Atlantskega pakta (vojaške organi25acije NATO). Bonn je postal p>olitično in upravno središče, čeprav je Zvezna republika uradno izjavila, da je Berlin še vedno glavno mesto nemškega naroda. V tistih letih je zahod-. na Nemčija zelo i^lo gospodarsko napredovala in se krepila. Vstop Bonna v NATO so v Moskvi-in v vzhodni Nemčiji napadali z vsemi topovi. Odnosi so se zaostrovali. Obtožbe, da so na zahodu na oblasti sami nacisti, so bile na dnevnem redu. Pojavila se je teorija, da se skuša Bonn »revanžirati«, to je maščevati socialističnim državam in Sovjetski .^vezi zaradi poraza v vojni. In kako je v Nemški demokratični republiki v vzhodni Nemčiji je potekal, proces popolnoma drugače. Nastala je ena sama stranka — Enotna socialistična stranka. Rusi so na vsak korak bivših zahodnih zaveznikov v zahodnem delu dežele odgovarjali s svojimi ukrepi. Tako je tudi nekdanja sovjetska' cona dobila položaj neodvisne in suverene države z nazivom Nemška demokratična republika, ki je seveda postala tudi članica vzhodne vojaške zveze — varšavskega pakta — potem ko je Zvezna republika postala članica^ NATO. Bonn in nj^ovi zavezniki ne priznavajo Nemške DR. Trdijo, da ne zastopa nikogar, ker tam ni bilo svobodnih volitev, in da je navaden vazal Sovjetske zveze. Vsekakor drži, da je izmed vsrfi režimov v vzhodnoevropskih državah Ulbrichtov režim najbolj tog, čeprav je že leta 1953 prišlo v vzhodnem Berlinu skoraj do vataje, ki pa so jo Rusi nemudoma zatrli. Sovjetska zveza ima namreč v Nemški DR močne vojaške sile. S tem hoče pK> kazati, da Je to deJ njenega vplivnega območja, ki ga ne misli dati iz rok. Tako sta nastajeda dva različna sistema na eni in na drugi Stranj v Nemčiji. Toda na svetu je dosti držav s popolnoma različnimi sistenii, ki druga drugo priznavajo in imajo tudi dobre odnose. Vzroka za stalno sovražne odnose med obema Nemčijama ne gre iskati samo v Bonnu in vzhodnem Berlinu, ampak v dejstvu, da se tukaj stikajo meje dveh svetovnih vplivnih območij. Berlin je ogledalo teh razmer in barometer odnosov ne samo med obema NemčijcL. ma, ampacic med Vzhodom in Zahodom. Ker leži globoko na vzhodnonemškem ozemlju in je torej odrezan od ozemlja, ki je pod nadzorstvom Zahoda, je že Stalin mislil, da bi se dalo tukaj kaj spremeniti. Leta 1948 je začel blokado Berlina — ni se upal n^o-sredno napasti zahodnih sektorjev mesta. Zahodni zavezniki so vzpostavili tako imenovani »zračni most« in po njem oskrbovali prebivalce in industrijo. Stalin je moral popustiti. Tudi Hru-ščov je nekaj poskušal, a si ni upal dregniti z vojaško silo naravnost v sršenje gnezdo. Težave izvirajo iz tega, da se niso zavezniki ne v Londonu novembra 1944 ne drugje natanko domenili, katere poti po kopnem in po prek<^ih iz zahodne Nemčije v Berlin lahko uporabljajo. Nihče ni pričakoval, da bo okupacija Berlina tako dolgo trajala. Vsi so več ali manj računali na »začasnost«. Te »začaszM> sti« še danes ni konec. O Berlinu odločajo v Washingtonu in v Moskvi Trinajstega avgusta 1961 je Ulbricht odrezal vzhodni Berlin od zahodne^. Dotlej so lahko Berlinčani svobodno hodili iz enega sektorja v drugi. Vzhodni Nemci so zar čeli postavljati zid, bodečo žico in minska polja. Tako so zavarovali vso svojo mejo z Zvezeno republiko, ki meri 1381 kilometrov. Na vsakogar ki bi jo hotel nezakonito prekoračiti, streljajo. Z berlinskim zidom je bila delitev Nemčije še bolj zapečatena. Po letu 1961 je bilo še nekaj kriz zaradi Berlina, toda ljudje so se že navadili nanje. Ni važno, kaj se dogaja v Berlinu — pravijo izkušeni politično opazovalci. Važno je, se dogaja v Washingto-nu ta Moskvi. Rusi bi lahko igraje strli nekaj tisoč zahod- nih vojakov v zahodnem Berlinu, toda Amerika in njeni zavezniM so povedali, da bd to bil začete.x svetovnega spoper da. Svetovni spopad pa bi bil skoraj gotovo atomski spopad in uničenje naše civilizacije. Tako je bilo tudi z najno-vejSo berlinsko krizo za-' radi volitev zahodnonem-ga predsednika republike v zahodnem Berlinu. Slišati Je bilo dosti groženj, toda hkrati so v Moskvi in Washingto-nu govorili, da se bodo še letos aačela pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Dokler se največji velesili na svetu pogajata ali se pripravljata na pogajanja, se tudi t Berlinu ne bo zgodilo nič hudega. In tako je Nemčija še danes razdeljena ki bo še dolgo. O tem 90 pr^ričani politiki na eni in na dtrugU stir^ UUich-tovega zidu. Osiala bo razdeljena tako dolgo, doker ne bo mogoče ustvariti miroljubne in nevtralne in nikomur nevarne Nemčije. Toda še danes, četrt stoletja po koncu najstrašnejše vojne v zgodovini, je videti to obupno težka, morda celo nemogoča naloga. B02IDAR PAHOR "m v I ■■■ I ■■ ■■■v v Zascita kmetijskih zemljišč Vsako leto jih je manj za nekaj tisoč hektarov po vsej Sloveniji — Sred> stva za izboljšave slabih zemljišč - Odškodnina za razlaščena zemljišča ne bi smela biti nižja od tržne cene Tito O zaposlovanju ... Med našimi najtežjimi prob’emi je vsekakor neaaposlMiost. Cilj naše socialistične družbe je jasen: zagotoviti p Ino zaposlenost. Toda to moramo doseči s inteoziv-nim gospodarjenjem, nikakor pa ne z vračanjem na ekstenzivno fos^'tar-jenje. Zato nMMamo pravilno pojasnjevati, da so radikalne zadeve o ne-' kakšni hitri in popolni rešitvi problema zaposlovanja z dekreti neresnične in kot take dem.igoš-ke. Obenem pa se je treba upreti tudi tistim mnenjem, po katerih v pogo^ intenzivnega gospodarjenja ni mogoče odpirati novih delovnih' mest. Takšna menager-sko-tehnokratska misel-noirt je prav tako nevarna kot sektaško radikalne grožnje. laknšnje po lanskih smernicah CK ZKJ 80 pokazale, da je mogoče hitro reievati nezaposlenost tudi v pog jih intenzivnega gospodarjenja ob večjih prizadevanjih vseh delovnih organizacij in vsefa predstavniških organov. (Na IX. kongresu ZKJ) 2iemljišča, ki so potrebna za gradnjo cest, stanovanjskih hiš v strnjenih naseljih, proizvodni obratov u še nekatere potrebe družbe, je moči dobiti od lastnikov z razlastitvijo. V ustavi pa je zapisano, da je za razlaščena zemljišča treba dati pravično odškodnino. Kako določati tako odškodnino, je prepuščeno republiškim organom. Zvezni zakon določa le okvir za to. Od višine odškodnine za posamezne vrste zemljišč pa je odvisno, kakšna zemljišča si bodo izbrali graditelj novih objektov: slabša in cenejša ali boljša in celo najboljša, če ne bodo veliko dražja. V minulih osmih letih smo v Sloveniji izgubili zaradi raznih gradenj okrog 33.000 ha femetijskih zemljišč. Večina je bHo ravninskih in dolinskih, kjer se širijo mesta in prometne aveze Torej so bi- la naj-boljša za kmetitjsko p>ro-iznrods^jo. Takih zemdjidč pa je po razvrstitev geodetsd&ega zavoda Slovenije v naši republiki le 9 odst. Tudi v druei ka-t^oriiji — valovita in gričeiv-nata območja s položnMid pobočji, ki jih je še možno obdelovati s kmetijskimi stroji, je le 12 odst. vseh zemljišč v Sloveniji. Tretja kategorija že zajema strma hribovita območja do 750 metrov nadmorske višine in prodnata ter zamočvirjena ravninska zemljišča. Takih je ena tretjina vseii naših zemljišč. Se slabših od teh pa je v Sloveniji kar 46 odst. zemljišč! Taka razvrstitev zemdjišč, ki jo je naredil geodetski zavod v sodelovanju s kmetijskimi strokovnjaki na J;ereniu, opozarja, da je boljša in najboljša kmetijska zemljišča treba ohraniti za kmetijstvo, če je le mogoče. Za to pa je i>o-treben’zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč. Treba je določiti, katera zemljišča naj ostanejo kmetijcem za daljše obdobje in katera bi lahko uporabili za grad.ijo hiš, tovarn, elektrarn in drugih gospodarskih objektov. Tak zakon bi tudi olajšal določanje ustrezne odškodnine za različna zemljišča. Graditelji' razmih objektov želijo dobiti gradbišča po čdm nižji ceni. Po nekem osnutku za nov zakon naj bi taka cena bila celo nižja od tržne cene, ki velja v prosti prodaji. Kmetijci pa so po\^igi^ svoj glas proti termi. Kmetijstvo je bik) vedno v podrejenem položaju in je še adaj. Z zakonom bi ga bilo treba zaščititi tako, da bi za raada-ščena zemljišča vedno dobi- nataočnl, moramo hiti tudi pri kmetidstivu. Kmetiijal {nratvijo, da se ni treba baiti, da bi tako dobdili za svoja zemlj^ča pre>vi9oko plačiao, sredstav pa ne bi uporabili dovol;] koristoo. Oe hočemo oihiranUi olbseg kmetiij-skih zemljidč vse(] na sedanji ravni, bo treba namesto izgubljenih dobrifa kmetijjsikiii zemljišč iob^devati slabša. Del sredstev bd icdkupička nag bi se torej stokal v posebni sMad za melioracije. Nekateri gradiiteiltji pa bd se gotovo raue odločilil za slabša in cenejša zemljidča, čeprav ne bodo na naijibolj prometnem kraju. J02E PETEK Gostinstvo: lani za 5 odst. več Statistdka nam poroča, da ao dosegli lani atovei^dd go^ stdnca 847 milijonav din prometa, kar je 5 odst. več kot 1967. Največ od tega odpade na i>rdiraix> (isar 348 miliijo-nov), pi^ pa so prodali ne-loaj manj kot predlanskam: vina 8 odst. manj, piva 2 odst manj, žganja 5 od^. manj itd. Močan uvoz v januarju in februarju smo izvolili iz Slovenije za 477,4 milijona Ndin blaga in pridelkov, v istem času pa smo tzvoziU k tujine raznih predmetov in surovin kar za 736,2 milijona Ndin. Kmetijski nasveti Končni podatki: 38,320.000 nočnin TAnii je znašalo celotno število prenočiteiv v turističnem prometu 38,320.000 (indeks 106 v primerjavi z 1967); od tega je bilo domačih prenočitev 21,061.000 (indeks 105) in ino(zems4dh 17,261.000 (indeks 107). Devizjtii dotok iz turizma je lani dosegel 2.306,6 milijona dan ali 23 odst. več kot 1967. — V našo državo je lani vstopilo 13,261.288 potni-škdh naotomdh vozil, leto dnd prej pa 12,758.894. Promet potnLtov se Je lani povečal lo najmanj tržno ceno. Speku- za' 5 odšt. tn je zjnašal lacije posameznikov pa bi lah- 38,869.224. Gostinstvo in trgovina: največ V družbeno akumulacijo ko preprečili, če bi za odškodnino vzeli t^o ceno, ki se je uveljavila pred uvedbo pred loga za razlastitev. Kdor noče priitorajšati kme-tijcev pri rioilhovem gospodar- dajeta v Sloveniji od svojega jenju, bo včasih moral plača- lastnega celotnega družbenega proizvoda največ trgovina — 58,25 odst. in gostinstvo — 38,8 odst. V lanskih 9 mesecih je dala* industrija v SRS v iste namene 31,69 odst., gozdarstvo 26,32 odst. gradbeništvo 28,43 odst., promet 27,36 odst. obdelovati s stroji. C© itd. pri vsem gospodarstvu ti še viš.jo ceno od tržne. Lastniku zemljdSča bo moral povrniti tudi zgubo, če novi hlevi ali skladišča zaradi razlastitve zemljišč ne bodo dovolj izkoriščeni ali če razkosanih parcel ne bo mogel smo zelo Precepljanje E>andanes mnogo kmetemdcev, predvsem mlajSih, ne zna cepdti sadnega drevja. Z razvojem se Je ta veščina preselila v drevesnice. Toda preoepljati drevje, ko je že v sadovnjaku, tega ne morejo narediti drevesnice. Zakaj in kdaj je treba precepi j ati? I Ce imamo v sadovnjaku neželeno sorto, katere pIo-dovi imajo nizko ceno, če nam sadno drevje slabo rodi, če se sorte med seboj slabo oplojujejo itd. in ^ je drevje še razmeroma mlado in zdravo, se jablane, hruške, češnje, višnje in kutine splača precepljati. Naše sorte sadnega drevja se med seboj povečini dobro skladajo in prenašajo ena drugo. Pri precepljanju moramo paziti le, da vedno cepimo bolj bujno sorto na manj bujno in ne obratno, ^odnjo sorto na ^fodnjo in p>ozno na pozaio. Cepiče pripravimo tako kot za navadno spomladansko cepljenje. Obvezno jih je treba naressati že pozimi, jih pravilno diraniti v kleti, sortirati in oaiačiti. Precepljamo tako, da na močno obressane veje vstavljamo cepiče. Veje naj imajo največ štiri do pet prstov v premeru, saj se debelejše slabše zraščajo. Važno je vedeti, da 2ačnen» drevo preo^ljati preden mčne <^teti sorta, na kateri cepimo. Paziti je tudi treba, da je rez na cepiču dolga, gladka in čista, kar lahko dosežemo le z ostrim nožem. m Pogosto vidimo, da naši kmetovalci rassen cepljenji v rasdkol ati precep ne poznajo nič drugega. In vendar je prav tako cepljenje najmanj priporočljivo, ker je zamudno, drago in povzroča na drevesu največje rane. Najbolj se obnese cepljenje za lub, ki je hitro uspešno in poceni. Cepimo tako, da poševno obreaan cepič vstavimo za lub in vse skupaj trdno povežemo. Drugi načini so manj primerni. Precepljeno sadno drevje je treba še posebej skrbno n^ovatL Ko dobro odženejo cepiči, obrežemo dn^e poganjke, naaflednje leto pa že odberemo najmočnejše poganjke la v2?gajamo ogrodne veje. Inž, M« Lto OD gl PO 2?l PtMJTl MA umri. t50-METRSKI SKAKALNICI — 60 SKAKALCEV IZ IS DRŽAV V PLANICI LETOS,-nov svetovni rekorB Jutri, pojutrišnjem in v nedeljo bo naša Planica spet doživela velik praznik - skratka, novo^ rojstvo. V dolini Pod Poncami bodo v teh dneh krstili novo napravo, največjo na svetu. Zamisli' o novi letalnici pokojnega ing. Stanka Bloudka so še uresničile. Nova 150-metrska skakalnica, ki bo letos dopuščala skoke do 160 metrov, je pripravljena, da sprejme največje junake te zvrsti športa na svetu. Tri dni se bodo poganjali najdrznejši mojstri poletov prek mostička VELIKANKE med velikankami. ipll S"- -i't:;;;!!!! Ob vsa^cena praooiiku Iteni-ce, še boOij pa letos, nazn nehote vdiajajo nnisai v dodigo doibo več kot tir^ desetletij nasia(j r trd ki -vatrajen boj za iBvedjavlijanje Hanice v svetu. Pred nami vstajajo liki paaniSkjh Junaikiov In dozdeva se nBsn, da bo spomin nanje tratjen. Planica, neikdatj le docnač zemUjepiisai t>0(i€tn, sl je po zaslugi Junakov smučainsikega skakalbiega Sponta, Id so pokazali v odeni zgodovini larez-mejno soi^nost bi pogum teo: zaradi čiTiste vodje domačih smučarsBcih delavcev teirkon-struftatorjev ubria pot ▼ svet ter postale v sveibovnem smu-čaiskem skakalnem Športu nepogrešljivo ime. Mnogo je ^judi, ki Jim gre Eashiga asa sBoves F3aniici jn njenih skaficaOndc po svetu. Med tx]imi veeikakor najibc^' blesti kne pokojnega inž. Stanka Bloudika, s čigar spominom se pneiteMost FSenice In tudi n(]ena prihodnost ae-loSJ^ fldnidh^e z nesiledni-bxxn ing. Ladom Gori£kxxn, ki je kxx)a(irukitor nove 150-mettreke akufcalntoe ▼ Planici dn bo dottveOa avoj hrat jtHiri — w petek, ai. maroa ob 10.30. ZAKAJ NOVA VELIKANKA? QigandBa(#skd komilte Pla-niica, ki skitt)i asa gradnjo pla-niSOdh sknkallnifi In t tsadnjih letih za tovaiBteiten dvig aka-kadnega fiporta pri nas, Je ia-peajaa več anket med sloven-Eko in Jugoslovansiko javnostjo, ki ao vse na demonstrativen način pokazale želijo in Eabtetvo, da ogradimo ikivo ve-liikanko, ki naj bi se vsaj enakovTedno uvrstila med os-tatte tri svetovno mvane ska-kalndce (ICulm, Obersdorf, -VikeoBund). Glede na to je organizacija komite Planica 1967 zaičell graxliti novo ISO-meibnsko skakalnico, kakih 200 metiov oddaljeno od sedanje 904neibreke skakalnice proti doUni Tamarja. Gradnja Je veAJala okoOi 1,200.000 N dinarjev. VeCdno teh sredstev veo po- sek lesa, vsa ostala dela. pa so opravila naslednja podjetja; Vodna skupnost Primorske iz Kopra, Podjetje za urejanje biidoumikov iz Izubijane in gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. VSA ŠVETOVNAELITA NA STARTU Vodstvo organizacijskega komiteja Planice je povabi- lo na otvoritev smučarske-ve-likanke skakalce iz Avstrije, DR Nemčije', ZR Nemčije, Snice, Francije, Italije, CSSR, Poijske, ZSSR, Norveške, Švedske, Finske, Madžarske in seveda tudi Jugoslavije. Handca bo sprejela res vse najboljše mojstre tega športa. Največ skakalcev je prijavila Češkoslovaška znreza. V Flanicd bo nastopi- lo kar 12 skakalcev iz CSSR. Sest tekmovallcev je prijavila Sovjetska saveza. Letos bodo prvič Izstopili na velikanki tudi Japonci: trije najboljši, ki so se lani izikazali na olimpijkah igrah v Grenoblu in letos na jutodlejni švicarski turneji. Vse kaže, da bodo nastopili tudi teHonovailoi iz ZDA. Če bodo v dolini Pod Poncanai ugodni vremenski pogoji, vsekakor lahko ' pričakujemo v omenjenih dneh nov svetovna rekord v pole-tfii. Bachdenjev rekord s 154 metri je letos v resni nevarnosti. Planiška naprava bo namreč dopuščala skoke do 160 metrov in glede na to lahko pričakiujemo, da bo nekdo iamed svetovne elite vsekakor iaboljšal dve leti star rekord avstrijskega letalca na daljave. KAJ PA NAŠI? Naši smučarski skakalci so te dni pred svojo letošnjo naj večjo nalogo. Na domačih tleh, čeprav na novi velikanki, lx) treba p>okazati vse kar anajo. To pomeni pokazati vso borbenost, nezlomljivo voljo, vztrajnost in seveda tudi junaštvo. Težko je reči vnaprej, kakšne rezultate ali točneje, kakšne daljave bodo dosegli, kajti pri smučarskih poletih mora imeti tekmovalec razen jsnanja tudi športno srečo. Naši fantje imajo solidno znanje, ki so sd ga nabrali letos na številnih mednarodnih tekm-vanjih in smo zato pred planiško prireditvijo optimistično razpoloženi. Nastopilo bo po vsej verjetnosti šest do osem naših skakalcev, med katerimi so zanesljivo na spisku že Zajc, Stefančič, Mesec in Oman. Našim skakalcem, kakor seveda tudi ostalim, želimo v dneh planiškega tedna vso srečo! 2e-Idmo Jim tekši^ uspehov kot si jih želijo sami in kot jih pričakuje vsa naša športna javnost. Najbolj, v osredju bo ob nastopu naših tekmovalcev vprašanje, ali bodo letos naši fantje izboljšali dosedanji jugoslovanski rekord v poletih s 141 metri, ki ga ima še vedno Jože Šlibar iz leta 1961. (Obersdorf). PROGRAM PLANIŠKEGA TEDNA Planiška prireditev bo kot ponavadi trajala tri dni: petek, 21. marca, soboto 22. in nedeljo 23. marca. Vsi trije dnevi bodo povsem enakovredni. Vsak dan v teh treh dneh bo mo.ral vsak skakalec izvesti po tri polete, za končno oceno pa bodo ‘šteli najboljši polet prvega dne in po dva najboljša poleta drugega in tretjega dne. Vsak dan se bo prireditev začela oib 10.30. Vsi tekmovalci bodo letos stanovali v hotelu Toplice na Bledu^^ prav tako pa tudi funkcionarji planiške prireditve. Cene za obiS'k bodo naslednje: skupin otrok, šolarjev 2,50 dinarja, odrasli 10 dinarjev, otroci 5 dinarjev. Cene za parkiranje pa bodo: avtobus 30 dinarjev, osebni avtomobili 5 dinarjev ter kombi 10 dinarjev. Vstopmce za vse tri tekmovalne dneve so že v' prodaji pri vseh turistič- NOVA SKAKALNICA JE BILA PREIZKUŠENA 2E 6. MARCA. Pogumni Miro Omto je ta poletel na njej z drugeg^a naleta 135 metrov daleč! Na naši sliki BO takoj po tem zgodovinskem trenutku od leve proti desni: inž,^ Vlado Gorišek, glavni konstruktor nove velikanke, Vojo Šerbec, Sef komiteja za tisk in propagando, Miro Oman in Rudi Finžgar, nekdanji jugoslovanski smučarski repr^entant, sedaj pa pomočnik konstruktorja skakalnice (Foto: E. selhaus) nih angencijah, generaiJio zastopstvo pa ima avtobusno in tiHistično podjetje Kompas v Ljubljani. Tudi za prehrano vseh obiskovalcev letošnje Planice bo urejeno. Naša največja trgovska podjetja so postavila v planiški dolini prodajalne, ki bodo dobro založene z jestvinami in pijačami. Tudi za nemoten promet je vse urejeno. Videz je, da bo organizacijski komite Planica storil vse, da bi vsi obiskovalci velikih skakaLnih tekem lahko nemoteno potovali v Planico in da bi lahko tudi vsem poskrbeli za parkiranje svojih avtomobilov. PLANICA -VELIKANKA Predsediiik združenja KOP (Kulm, Obersdorf, Planica) dr. Saša Redcher je dal o gradnji nove skakalnice v Planici pred planiško prireditvijo naslednjo izjavo: »Skakalnicam, ki se vrste druga za dnigo v čudoviti planiški dolini — zibelki smučarskih poletov — se pridružuje nova, ki po pravici nosi ime — PLANICA — VELIKANKA. Na njenem mostu, visoko v bregu je napisano zgodovinsko ime PLANICA, neizbrisni pojerti med tekmovalci in ljubitelju smučar-sk^a športa doma in v svetu. Mojstrovina inž. Bloudka ni ostala osamljena, njen zgled je pritegnil tudi druge, tako, da smo iz leta v leto priča novim j)Odvigom, ki se vrste v krogu: Obersdorf, Kuflm in Vikersund z do sedaj najdalj&im skokom 1!>4 metrov.« V družini štirih velikih je Planica, kakršna je bila doslej, izgubila svoj pomen in poslanstvo. 25^adili smo novo, večjo in močnejšo, z željo, da bi i>onovno zableste- lo njeno ime — in še z željo, da bd se na njej pomerili najboljši in najhrabrejši domači in tuji tekmovalci! Vse je nared in velikanka mjogočno zre Vitrancu, Mojstrovki in Jalovcu nasproti, pripravljena, da upraviči svoje poslanstvo pionirja smučarskih poletov. Ponosno in zapeljivo vabeča čaka, da bo v pomladanskem soncu sprejela desettisoče gledalcev, predvsem i>a mladino, da se oddolži za vse tisto, kar je bHo tako nesebično in požrtvovalno zbranega in narejenega v času njenega nastanka. JOŽE JAVORNIK Ustanovljeno je Združenje zasebnih obrtnikov Dolenjsl(e 16. marca so se v Novem mestu zbrali obrtnilki Dolenjske In Bele krajine ter ustanovili svoje ssdruženje. Zasebna obrt je s tem dobila zelo pomembno samoupravno združenje, ki so ga obrtniki pogrešali že vse od razpustitve obrtniških zbornic. Poudarili so, da si želijo več Izreden izvoz za dolarje Do zdaj največja proizvodnja v šentjernejsici ISKRI - Poleti otvoritev prenovljenih prostorov z izvozom 120 milijoinov »^rov in 8,5 mHdtjona poten-c^metrov na tržiSča zahodnih držaiv bo šeotjeimeoski obrait ISKRE iztržil letos milijon dolarjev. "po bo največai dolarsJa iz-v obstoju te tovarne, ki daje reden mesečni kmih nekaj sto deHanrkam in deJev-oem s Sentjemejsikega po-\ja. Lani so iz Senitijemeja odpeljali na trg s fcomvertdibil-no valuto 45 moliijonov uporov in 3,5 mMidona potenciometrov. V drugi polovici letošnj^a leta bodo vključiLiV proizvodnjo prenovljen in povsem posodobljen deJ tovarne, ki l>o že letos omogočil prbiz-yodnjo 190 milijonov Uiporov in 10 midijonav poteooiome-trov. To bo največja proisjvod-nja v Sentjemeuu do zdaj. V priiHerjaivi z laaiskim letom, ko so izdelali za 80 odst. več uporov in skoraj štirikrat več potenciometrov kot leto dni prej, se bo proizvodnja uporoiv povečala letos za 82 milijonov, potenciometrov pa za 5 miiliijonov. Vsak dan 20 vagonov v KREMENOVIH obratih vsak dan nakopljejo in pripravijo za odvoz povprečno za 20 vagonov livarskih, steklarskih in železarskih peskov.- V podjetju pra/vijo, da je to največ, kar morejo napraviti s sedantjo mehanizacijo. Zdaj tudi nimajo več tefev s prevozi. Ker v česu največjega snega niso mogli s tovornjaki do l!zikx>po(v,so obrata v Glcribokem in Mokrem polju začasno zaprli. Zdaj delajo v vseh obratih z največ-Jo zmogljivostjo, ker bi radi zagctovili dovoi^J peskov odjemalcem, ki SO'porabila tudi že zadoge. • ■•w Sejmišča Na sejmu v Novem mestu v ponedeljek, 17. marca, le bUo na novomeškem sejmišču naprodaj 466 prašič-/ kov. Razen 20 so vse proda- li Manjši so Sli v denar po 150 do 210 din, večji pa po 220 do 310 din. V Brežicah na sejmu v soboto, 15. marca, Je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 924 prašičkov, prodali pa so jih 744. Manjši so Bli v denar po 10 din kg, večji pa po 6 din kg žive teže. ^rutella | enakopravnega sodelovanja v naši družbi in da upajo, da jom bp novo združenje pamagalo pini uireoBnju mnogih nerešenih probleanav, pa tudi odnosov z ob-čdnaml Nlaoiveč so gov«^ rili o tem, da je treba zasebni obrti z davčndmd piredpisi in dirugimi aalkomi vroditi gio-tovost, ki jo zasebni obrtnokd pogrešajo že mnogo let. Več pripomb je bilo izrečenUi tudi na račun socialnega in poikojninsikega zavarovanja oibitnikov, strokovnega izobraževanja obrtnih delavceir in kreditiranja naložb t zasebno obrt. Na zibani so Epirejeili pravila združenja in ievolili 31-člai3ski uiprannl odbor. Ustanovni občni sibor je bdi zelo dobro pripranrljen tai je lep prispevek k reševanju doslej res preveč zajpostanr3jje-nega zasebnega obrtništva. s ><■ : En kilometer modernizirane ceste z asfaltno previto stane okrog 500.000 Ndin! ODGOVARJA DELAVSKI SVET NOVOMEŠKEGA CESTNEGA PODJETJA Kdo se za napredek cest ni zanimal? Delavski svet Cestnega podjetja v Novem nnestu je za utemeljeno in tehtno objektivno kritiko, odklanja pa obrekovanje in vsiljeno sprejemanje odgovornosti za napake drugih - Kako je z modernizacijo cest v kočevski občini? - Poglejmo še drugo plat te zanimive, čeprav hkrati tudi pereče »medalje«! Ravno v zaxinjem času, ko se sprejema v SR Sloveniji odločitev o veliki investiciji v tako zvano hitro cesto Sen-tOj — Nova Gorica, se pojavlja vzporedno s tem vedno več razprav, ki omenjajo modernizacijo ostalih cest v naši republiki. Ena od takih cest in za kate(ro občanska skupSčina Kočevje javno zahteva, da se modernizira, je cesta 11/325 od Livolda do Broda na KoLpi. Pomena modernizacije te cestne povezave ne mislimo ponavljata, saj je bil obrazložen na vseh skupščinskih nivojih in izčrpno opisan v republiškem in lokalnem časoipisju (Delo št. 27/69, št 35/69, Dolenjski list št. 1—2/69, št. 5/69, št. 8/60). Ni nam treba še posebej poudairjati, da se s to modernizacijo v celoti srtoinjamo in po svoji strani na vsdi nam dosegljivih mestih izražamo zaskrbljenost nad usodo obstoječih cest, če bi financiranje nameravanih novogradenj z^tevalo poleg ostalih sredstev tudi sredstva, namenja-na za vzdrževanje in rekonstrukcijo le-teh. Tudi n^ je raaimljivo negodovanje prebivalstva na področju občine Kočevje, ki pravilno ugotavlja, da se ravno pri njih stanje cestnega omre^a že vse od leta 1963, ko je bila modernizirana cesta od Škofljice do Kočevja, rd premaknilo niti za malenkost na bolje. Ni nam pa jasax» to, da tako pisci člankov v časopisju, kakor tudd nekateri naj višji predstavniki kočevskega področja v svojih javnih izjavah krivijo za tako stanje naše podjetje. Jasno nam je, da si bo bralec, ki nd i»drobne-je seznai\jen z obstoječim sistemom pri financiranju In upravljanju z javnimi cestami, na podlagi omenjenih člankov ustvaril kaj čudno sliko o podjetju, ki je organsko vezano na ceste, pe ima ravno do oest tako mailoma-ren odnos. Da pa si bo taisti bralec lahko ustvaril boflj objektivno sliko o problemu in si šele nato ustvairiil mnenje o tem, kdo je odgovoiren za stanje na cestah tudi v kočevski občmi, smo prisiljeni dati nekaj poijasnil in s tem pokazati Javnosti tudi drugo plat medalje. V omenjenih člankih se nam očita dvoje; slabo vadr-ževanje cest in popolna nezainteresiranost za modernizacijo cest na področju občine Kočevje, poseibno sa cesto Livold — Brod na Kolpi. Na kočevskem področju so ceste v primerjavi s celotnim področjem našega CP najboljše vzdrževane! z vzdrževanjem cest ni nihče zadovoljen: niti uporabniki cest kaven našega podjetja niti čland naše delovne skupnosti niti cestno podjetje kot delovna organizacija, ki to delo izvaja. Mislimo, da nam ni treba ponovno poudarjati in polemizirati o tem, koliko je denarja za vzdrževanje cest. Vsaj to, mislimo, je znano slehememai v Sloveniji, ki se vsaj malo zanima za splošno problematiko javnega življeaija. Ce pa povemo, in to airgumentiramo, da imamo na področju cele Dolenjske po pogodbi s Cestnim skladom SRS za vzdrževanje cest I., II. in III. reda povprečno 6.950.- Ndin za kilometer ceste za celo leto, in to pri znanem naraščanju in teži prometa na teh cestah, medtem ko‘ plačuje ravno občinska skupščina Kočevje za vzsdrževanje cest IV. reda 7.350.- N din za kilometer na svojem podsročju (z izjemo en ceste, ki jo vzdržuje le zasilno), mislimo, da smo poveda- li dovolj. Pri vsem tem pa moramo sami ugotoviti, in to ugotavljajo tudi dnigi, pristojni in ne pristojni, je \^rževanje cest na področju kočevske občine v primerja- vi z ostalim področjem Cestnega podjetja v Novem mestu najboljše. Upamo pa si še trditi, ^ ceste na celotnem iKJdročju našega podjetja niso vadrževane nič slabše kot kjerkoli drugje v Sloveniji. Rekonstrukcije cest niso odvisne od cestnega podjetja... Na drugi očitek pa lahko najprej sulhogsaimo odgovorimo, da se ceste rekonstruirajo neodvisno od Cestnega podjetja, po štiriletnem programu cestnih del, ki ga je sprejo republiška skupščina, in da Je Cestno podjetje sanM eden od možnih poi godbenih izvajalcev del. Investitor teh del Je Cestni sklad SRS ali v nekaterih občinske skupščine oziroma komimal-ni skladd pri občinskih skupščinah. Sicer pa je to vsem, ki s prstom kažejo na naše podjetje, gotovo znano. Torej za obstoječe stanje nismo krivi md. Ker pa smo bilU piri iskanju »grešnega koda<( za tega proglašeni mi, nam naj bo dovoljeno vkljvičiti se v debato in ten^u »iskanju« dati tudi svoj prispevek. Najprej moramo ugotoviti, da predstavlja skrb za cestne kontinuirano nalogo vsake oblasti in ne more biti kampa-nj^ega značaja. Po tem načelu se večina občin, vsaj na Dolenjskem, tudi ravna. Širši javnosti najbrž ni znano, da so dolenjske občine (Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje) ravno na pobudo Cestn^a podjettja v Novem mestu, ki se mu očita, da se ne zanima za razvoj ustanovile leta 1965 Medobčinski cestni sklad, katerega naloga je bila modernizacija cestnega omrežja n& Dolenjskem. Pri takratnem načinu financiranja cestnih del, ko so za ceste III. reda skrbele neposredno občine, j« bilo vsem pogodbenim ustonoviite-Ijicam jasno, da ceste lehiko Mitreje napredujejo le iiri smotrnem združevanju sred-stetv. Zanimivo je, da med ustanoviteljicami ni bilo prav občine Kočevje, ki je z dopisom obvestila omenjeni sMad, da po obširni ob-ravnaivi na seji občinske stoup-^ščine ne pristopa, ker ne vidi možnosti financiranja ceste Livold — štalcerji, ki je bila v programu tega sklada (dopis št.*06—9/65—1/1 z dne 1. 4. 1965 — podpisnik: predsednik ObS Kočevje Drago Benčina). Omenjeni Medobčinski cestni sklad je sicer pozneje zgubal svojo vlogo, Benčina). Omenjeni Medobčinski cestni sklad je sicer pozneje zgubil svojo vlogo, ker se je financiranje preneslo tudi za ceste m. reda v pristojnost Cestnega SRS, 'vendar ko danes pre-gledujenib tedanji program, vidimo, da Je bdi že do leta 1969 skoraj v celobi iapol-njen. Samo pa se vsiljuje vprašanje, kdo se za napredek cest ^ zanimal! Skrij za ceste na svojem področju bi morali po našem mnenju predstavniki pokazati mnogo prej, ne šele sedaj. Cas za pripomibe in za »borbo« je bil takrat, ko se je sprejeanal štiriletni program razvoja cest t SRS (od leta 1967 do leta 1970). Program je sprejela repuibliSka skup>ščina in se točno izvaja. Verjetno pa je maimifcxk> x»-zočaran zaradi taibo točnega izvajanja programa, ki ne do-puSča oo/bendh sAjranskSi vpadov. Prepričani smo, da Je tak način izvajanja programov edino praivilea ia U ga b£lo treba verjeboo posnemar ti ludl na dnig& podro<^ jaivnega dela. / Verjemite nam, da zares nimamo nobene »svoje« občine! v razgovoru z novdnarjem Dolenjskega Ijfta (DL št 8 z dne 20. 2. 1969) je repoiibllSki poslanec Dra^ Benčina i:^}e-vil naslednje (citiramo izjavo).: »iMenim, da bd Cestno podjetje Novo mesto, ki ima ceste v naši občini v upravljanju, moralo delati kot dober gospodar. Ceste bd moralo ne le dobro vzdrževati, anopak jih postopno tudi modernizirati. To podjetje pa ▼ svoji občini ceste postopoma naodemizira, na Kočenr* ^em pa jih oeOo slabo vadr-* žuje.« Mi se s to i^avo ne moremo strinjati. Vprašujemo, katera Je ^ta »svoja občina«, saj imamo i>ogod!beno prevzeto vzdrževanje cest na področju devetih otočdn. Rra-viiSna je iigotovite^^ samo v tem, da se ceste drugod postopoma modernizirajo, le na Kočevskem ne. Samo ni povedano, da se ostalih osem občin nenehno bori za sredstva, ki omogočajo to postopno modernizacijo cest na svojem področju in so vse prispevale težke milijone iss občinskih sredstev (sanMpri-spevki, prispevki iz gospodarstev itd.). Edina izjema pri tem je kočevska občina, ki ni, kolikor nam je znano, prispevala za modernizacijo cest II. in III. reda na svojem področju še niti dinarja! Mnenja smo, da so lahko občani vseh teh občin in njiho- vi predstavniki oto takih lišavah še boOj i>rizadett in ogorčeni kot konifcretno naše podjetje, ki je pri teh delih nap stopalo samo kot izvajalec del. Upravni odbor in delavski svet Cestnega podjetja v Novem mestu sta o tej zadevi na svojih sejah razpravljala in odločno zavračata kampa^ nijo, ki Jo nekateri is nam nerazumljiivih nagibov tako neobjektivno vodijo proti našemu podjetju. Sprejemamo objektivno kritdko za stvari, za katere smo v resnici odgovorni, ne moremo pa se sprijazniti s tem, da bi bili odgovorni za napake drugih. Delavski svet Cestnega podjetja v Novem mesta Naprej - brez odstopanj! (Nadaljevanje s 1. str.) 9ti in s tem v zvezi sklicevanja na »enake želodce«, trdjaji v odnosih med staro in mlado generacijo ter še in še. Ob težavah reforma ni šla vedno po ravni, na VIII. kongresu začrtani poti, marveč dostikrat cikcakasto, prir šlo je do zastojev, do političnih pritiskov, M so celo v zvezni skupščini izsiljevali resne otkov’ prebivalstva Kočevske sodelovalo na strani OF In NOB od IMl dalje. Bazen tega so v občini nerazvita območja, kot j« dolina Drage, Cabranke in Kolpe, Poljan-Bka dolina in Struge, kjer žive člani ZZB NOV še vedno v slabih stanovanjih, pa ne morejo dobiti denarja, da bi Bi jih izboljšali. Kočevski borci se spraSujejo, kakšna merila so bila tipodtevana za dodelitev kreditov posameznim občinam. V Imenu vseh borcev občine Kočevje so člani občinskega odbora zavrnili predlog in zahtevali, naj pristojni repulb-liški organi predlog dopolnijo in nerazvite kraje obravnavajo enakopravno z mesti in razvitimi občinami. S. P. Novomeška samoodločba: „Zgradili bomo dve osnovni šoli!” X < r‘ irSSSS * \ ^iil '*V^ ^ 5<:>;i>S^ < Mtt •f:';W>:: * •'•'«... „,,...... , ' ' ■>?sfc'^:S --'' ■■■■■'^ ii'<*y ,»V *5 * V/ < / . -. ^><'^ »■jJ' N» »•sNs':" J % s^v” ' ; Objavljamo perspektivni pogled na beročo šolo v Kandiji, ki je delo inž. arhitekta Staneta Koviča iz ljubljanskega Projektivnega ateljeja. Kakor smo že poročali, je dobil ta projekt prvo nagrado. - Medtem ko že dve leti teče krajevni samoprispevek za novo »kandijsko šolo« (kot je znano, smo ga prebivalci novomeške krajevne skupnosti vplačali doslej nekaj nad 140 milijonov starih dinarjev, skupaj s pri- spevki delovnih organizacij pa je zbranih že nad 344 starih milijonov!), pa so ‘ odborniki občinske skupščine v Novem mestu pretekli teden odločili: ■ pozdravljamo sklep delavcev tekstilne tovarne NOVOTEKS, ki ponujajo iz svojih skladov 150 milijonov Sdin za nujno potrebno novo osnovno šolo v Bršlinu! Sprejemamo predlog krajevne skupnosti in glasujemo: krajevni samoprispevek za sofinanciranje . gradnje novih osnovnih šol v Novem mestu naj se glede na predlog NOVOTEKSA podaljša za eno leto. Tako zbrani denar bo namenjen samo za obe novi osnovni šoli v Kandiji in Bršlinu! Toliko za danes o sklepu odbornikov novomeške ObS. Referendum oz. javna odločitev o podaljšanju bo v nedeljo, 13. aprila, ko bomo šli na državne volitve novih odbor- nikov ter poslancev. Takrat bomo odločali tudi o sreči naših otrok, o njihovem izobraževanju in lepšem življenju! Vsi: delavci, kmetje, uslužbenci, gospodinje, upokojenci - z eno besedo: vsi volilni upravičenci bomo dali svoj glas za podaljšani samoprispevek, za naši dve nujno potrebni osnovni šoli, drugi dom naših otrok! Več o tem: prihodnji četrtek v Dolenjskem listu! V RIBNIŠKI OBČINI ŽE PETO LETO: Trgovsko izvozno podjetje za dom'ačo in umetno obrt DOM LJUBLJANA, Mestni trg 24 čestita vsem svojim dobaviteljem in kupcem ob prazniku občine RIBNICA ter vabi občane na obisk trgovin v Ljubljani • Mestni trg 24 • Cankarjeva cesta 6 • Titova cesta 4 • Trg revolucije 5 • Gosposvetska cesta 10 ' ' • »Na trgu« - Vodnikov trg • Trg OF 15 Cenjenim strankam se priporočamo za ogled in nakup v naših poslovalnicah. KB LJUBLJANA KOMUNALNA BANKA IN HRANILNICA Ljubljana -podružnica KOČEVJE, ekspozitura RIBNICA • zbira hranilne vloge in jih obrestuje po najvišji obrestni meri • opravlja stanovanjska varčevanja • odkupuje in prodaja tujo valuto • odpira žiro račune občanov • daje potrošniška posojila Za praznik občine RIBNICA čestitamo viiem vlagateljem In drugim občanom! Vsi občani prispevajo za gradnio šol Samoprispevek, ki ga zdaj plačujejo zaposleni, upokojenci, obrtniki in kmetje, bodo plačevali predvidoma še 3 leta - S samoprispevki in krediti 50 doslej zgradili novo šolo v Ribnici in dogradili šolo v Sodražici - Zgradili bodo tudi novo šolo v Loškem potoku Najpomembnejši dogodek v obdobju od zadnjega občinskega praznika do danes je v ribniški občini nedvomno dograditev nove osnovne šole v Ribnici, na katero so vsi občani upravičeno ponosni. Za giradnoo, oiMiovo, dogira-ditev in opremo šod v oibči-ni prispeva^jo vsi občami, zato je .aasluga vseh oibčanov, da je nova dola dogiraoetna izi da se je v njej 10. mairoa le-t)06 že zaičel pouik. Samoprispevek plačujejo od lani zaposleni, upokojenci, obrtniki in kmetje; že od leta 1965 pa so ga plačevali v podobni (samoprispevek) ald drugačni obliki (pcri-spevflci v lesu, denajrju, pri-spevOci delovnih otrganiaaoij). Tako predividevajo, da bodo v občini do konca leta 1972 abrađd okoli 5,5 milijoaia dan in skupaj s krediti zigradiHi še novo osnovno Sodo v Loškem potoku, dO£p*addli telo-vadnioo in kulturno dvorano pri podružnični šoli v Dolenji vasi in preiiredili obe stari šoli v Ribnici. Doslej pa so že dogradili tudi osnovno šodo v Sodražici. Gradnoa in oprema nove šole v Ribnici je vefljala 4,4 milijona din, dograditev šole v Sodražici pa 251.721 din. Nova šola v Loškem potoku bo stala 3,3 mHiJone din. laven programa občine o giradnji, dograditvi, obnovi in opremi šoJ zahtevajo občani še novo podružnično šolo pri Sv. Gregorju In ui;©diteiv po- družnične Sole na Velilldh Poljanah; prebivalci Gore pa žele, da bi njihova šoila dobila omet. Vendar vseh del, ki so Izven programa, sprejetega pred izvedbo referendume. ne bo mogoče jEinanciirati le s samopospervkom in krediti, pač x>a bo treba neOcatera pHa^ čati tudi z denarjem, ki ga vsako leto dobiiva šolstvo za redno delo. šolo v Loškem potoku bodo začeli graditi že letos, če bodo dobili kredit iz republiških sredstev, namenjenih za organizirano izgradnjo šol. Načrte zanjo že delajo. Ce jo bodo začeli graditi letos, bo predvidoma dokončana do od-tobra prihodnje leto. Kandidati za poslance Za območje občin Grosuplje, Kočevje in Ribnica 50 določeni: Korelc, Javornik, Lavrič, Šoprova in Nered Na medobčinski kandidacijski konferenci za občine Grosuplje, Kočevje in Ribnico, ki je bila 12. marca v Grosupljem, so določili na- Nova osnovna šola, ki so jo pred kratkim odprli v Ribnici, je ponos vseh občanov, saj je v njene zidove vzidan znoj vseh občanov. Za gradnjo, dograditev, opremo in obnovo Sol ribniški občani prispevajo v raznih oblikah že peto leto (Foto: Primc) slednje kandidate za poslance republiške sk^ščine: I za gospodarski zbor: Franca Korelca, direktorja Rudnika rjavega premoga Kočevje inž. Jožeta Javornika, direktorja kmetijske zadruge Stična (volili bodo dva); ■ za kultumo-prosvetni zbor: Dušana Lavriča, sekretarja občinske konference SZDL Ribnica, in Anico šo-per, pedagoško svetovalko pri ZPPS Ljubljana (vodili bodo en^a), in ■ za socialno zdravstveni zbor: Jožeta Nereda, sekretarja občinske konference SZDL Grosuplje. Priprave za proslavo 50-letnice 50-leitnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije bodo dostojno počastili tudi v trebanjski občini. V ta namen je občinski komite ZK že imenoval 23-član-ski odbor, ki bo pripravil osrednjo ^ slovesnost, katere 'icraj in čas še ndsta natanko določena. Olana CK ZKJ Bogdana Osolnika bodo zaprosili, da bi na tej svečanosti govoril. Zaželeno je, da bi proslave priredili tudS v drugih večjih krajev občine. Jo sii^n ste^^n strah ste napisali sami! To stran ste napisali sami! Nenagrajene upokojenke! v prejšnji številki Dolenjskega Usta je bila zahvala LABODOVIH upokojenk za čestitke in darila, ki so jih dobile za dan žena. Ker sem tudi jaz LABODOVA upoJco-jenka, se mi zdi čudno, kako so mogU pozabiti na nas, starejše upokojenke, ki smo delale v tej tovarni v neprimerno težjih, pogojih in za manj plače, če so se spomnili le mlajših upokojenk, bi morali to v zahvaM povedati. Prizadeta upokojenka 8. marec v Mlaki pri Kočevju v vasi Mlaka pri Kočevju »o lepo proslavili dan žena. Mladinci in pionirji iz vasi so priredili kulturni spored 2 igrico v mladinskem domu. Prisrčno se zahvaljujemo mladincem za pozornost in jim želimo še veliko uspeha! 2c7ie iz Mlake v KOČEVJU t >X.4c\ " V '< Pojasnilo volilne komisije na pismo tovariša Metelka OTROCI OSNOVNE T Globokem so za dan žena obiskali tudi Julko Peter- kovič, ki bo letos praznovala 101. rojstni dan. Otroci so jo obdarili, Julka pa jim je zapela, čeprav jo Je malce mučila gripa in je zato počivala v post^ (Foto: Martin Zupanič) I Savna za | I vsakogar | £ Ni )še dolgo, ko smo občudovali peneče kopeli samo | 1 v razkošnih filmih holl3rwoodske produkcije in zavi- | B dali zvezdam in zvezdicam, ko so uživale t bogati, š E mehki peni. Kdo izmed nas ni včasih vzdihnil in g E si po tihem zaželel biti glavna zvezda v takšnem g' I filmu! I I Danes peneča kopel ni več nedosegljivo razkošje in | I je dostopna vsakomur. Odveč je vprašati, zakaj so | E peneče kopeli tako priljubljene in v čem se razli- | I kujejo od toaletnih mil. g I Znano je, da so toaletna mila izdelana na lakalnd 1 E bazi, zaradi česar razmastijo kožo: g I peneče kopeli pa so na nevtralni bazi in ne raz- g g mastijo kože, njeno mehkost in voljnost. | I Savna ima vidno mesto med penečimi kopelmi in je ^ I sestavljena na bazi naravnih alkoholov in različnih g E zeliščnih ekstraktov (n.pr. kamilični ekstrakt). Na- J I ravni alkoholi vrnejo koži maščobo, ki jo z običajnim g E umivanjem odstranimo,, zeliščni ekstrakti pa varu- g I jejo kožo ter čistijo in zapirajo pore. Savno odli- B I kuje prijeten vonj po smrečju. 1 E In kako uporabljamo Savno? Za en pokrovček | I Savne zlijemo v prazno kad in usmerimo nanjo mo- | I čan curek vode, ki takoj ustvari bogato peno in g 1 kopel je že pripravljena! § I Po napornem delovnem dnevu je kopel v Savni še | 1 posebno mikavna. Kajti razen tega, da kožo čisti in g I neguje, deluje nadvse prijetno za ves organizem, § 1 človeka in navdaja s svežino. | I Pa še majhna, praktična mikavnost Savne: čiščenje g E kadi po kopeli je skoraj odveč, ker Savna ne pušča { I robov na kadi. . g 5 Savno izdeluje TOVARNA ZLATOROG. pTrikrat na teden umori s streljanjem in krvjo” Pod tem naslovom je v predzadnji številki Dolenjskega lista izšel članek tovariša »-ni«. Ta naslov bi prej lahko služil za reklamo zakotni gostilni, oz. zbiranje bralcev kakšne revije ali poceni romana. Tovariš »-ni«, ki ni ravnal kot tovariš in tudi kar je zapisal, ni res, se je malo preveč zaletel z obtožbami proti metliškemu kinu. To človeka kar spominja na brezzobo dolgo jezično babnico, ki stresa jezik nad svojo sosedo. Mislim, da Dolenjski list ne bi smel pasti na tako nizko raven vn objaviti članka, fci obtožuje, če stvari prej ni nihče preveril. Tovariš »-ni« se zgraža nad slabim sporedom v metliškem kinu. Na žalost je pa stvar taka: kadar je na programu kavbojka ali poceni spektakl, se v dvorani tre mlajše in starejše mladine. Zadnjič so na primer predvajali odlično dramo »življenje na nitki«, a je bila dvorana turobno prazna. Torej ta mladina, ki hoče kulturne zabave, hodi raje gledat nekulturne filme in se tudi tako vede. Program naših kinematografov bi res moral biti kvalitetnejši, vendar tega problema ne more rešiti podjetje, ki životari, kot se je tovariš izrazil, To je problem širše dryižbene skupnosti, ki ga bo treba rešiti. Kino bi moral o % VEDNO SVEZA- NA TRŽIŠČU! tudi vzgajati, vendar ni samo vpojna ustanova, ker se mora sam vzdrževati. Dolžnost tovariša »-ni« in ostalih tovarišev je, da vzgajajo mladino tako, da bo zml ceniti dobre filme, šele tedaj ne bodo samo morilske zgodbe in poceni spektakli polnili blagajn kinematografov. Če hočemo govoriti o vzgoji in komercialnosti, ne bomo napadali samo enega kinematografa, temveč bi segli po policah izložb in kioskov ter od tam zmetali v peč marsikatero knjigo. Tisto o drugem kraju in kvalitetnih filmih je pa tako, da otroci tako navadno hitijo sosedove žgance, čeprav so samo žganci. Naj si tovariš ogleda program kinematografov v drugih časopisih, saj upam, da ne bere samo Dolenjskega lista. Prišel bo sicer do žalostnega spoznanja, bo pa manj osebno prizadet in ne bo za stanje obtoževal enega podjetja ali enega človeka. Naši časopisi imajo vsekakor drugo nalogo, kat objavljati dolge pravde v obliki obtožb, ker na ta način le prevečkrat v javnosti prikažemo človeško zlobo in duševno revščino. Prof. GABRIJELJi. VIDIC PRIPIS iniEDNlSTVA: Odgovor je odgovor, objavili smo ga v celoti. Ker pa v njem prof. Vidiceva tudi nam očita, da navedb pisca »-ni« nismo preveirili, naj povemo, da smo pred olujaivo vpraSali v Metliki najmanj 5 ljudi, ki se na iknilturo razjumejo. Vendar so se vsi s kritiko strinjalil Občinska kandidacijska konferenca S2jDL v Trebnjem $e je sestala, da je obravnavaia predloge evidentiranih mož>-nih kandidatov in določila kandidate za repitbUški d)or likupščine SR Slovenije. Izvo. lila je tudi 20-čUmsko delegacijo za medobčinsko, Ican-didadjsko konferenco, ki do. loči kandidate za zbore delov, nih skupnosti (gospodarsM zbor, Jcultumo^prosvetni aboir tn sodalnozdravstveni zbor skupščine SR Slovenije. S tem je kandidacijska konferenca za občino Trebnje svo. ie delo opravila. Kandidacijska konferenca je razpravljala o poročilu v predkandidacifskem postopku, v katerem so biii obrao-navani vsi evidentirani možni kandidati, tudi za zbore delov, nih skupnosti skupščine SR Slovenije, med njimi tudi tov. Metelko. Ob tem je bilo spre. jeto staUšče, da se realizira dogovor med občinami glede zatprte liste. Tov. Metelko je bil na medobčinski kandidacijski konfe. renči omenjen kot evidentiran kandidat za gospodarski ebor skupščine SR Slovenije. V predlaganem postopku na medobčinski icandidadjski konferenci ni tov. Metelka nihče predlagal na listo kandidatov. Tako je na demo-kratičen način brez uporabe volilne geometrije izpadel. Se. daj ne more postati »samo- Btxmect, kot on pojmuje lju. đi, ki 90 biU na demokratičen način izvoljeni i tajnim glasovanjem. Nihče ni nikogar, pa tudi ne tov. Metelka, pregovarjctl, naj odstopi od kandidature, saj ni bil kandidat, temveč le evidentirani možni kandidat. Do kandidata in poslan, ca fe ie določen postopa, ker ne gre za interes samo občine Trebnje, pač pa vseh itirih dolenjski občin. V raz. gonjoru je bilo tov. Meteiku pojasnjeno stcM^ družbe-no-političnih organizacij navedenih občin. Tov. Metelku želimo tudi pojasniti, da je v dolenjskih občinah precej ljudi, ki jim fe problematika kmetijsiva še bolj prezentna kot njemu, po kljub temu ne bodo postali poslanci. Sicer pa bo tov. Metelko svoja stališča iahko uv^jadjal v občinski ikuj^čini, če bo vanjo izvoljen. Zaradi napake, ki je nasta. la, ko tov. Metelko ni dobil vabila za občinsko kandidacijsko konferenco, smo ae mu že naslednji dan opravičili, zato sodimo, da ne bi bilo potrebno zadevo Se naprej dramatizirati tudi v časopisu. VOLILNA KOMISIJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL TREBNJE Ker žeH izvršni odbor študentske skupnosti ▼ Mariboru med mladino vzbuditi zanimanje 8a slovensko kulturno In ix)lItično zgodovino RAZPISUJE NATEČAJ sa poljudnoznanstveno delo b naslovom Slovenska državotvornost v delih Frana Levstika in Ivana Cankarja Delo naj ima najmanj 8 tipkanih strani. Natečaja se lahko udeležijo vsi redni študentje in srednješolci v SR Sloveniji ter pripadniki nacicmainih manjšin v Italiji in Avstriji. Dela bo pregledala posebna komisdja in razdelila tri nagrade: 1. 500,00 Ndin 2. 300,00 Ndin S. 200,00 Ndin Naloge naj bodo podpisane s šifro, priloženo v posebni ovojnici. Upoštevali bomo naloge, ki bodo prispele do 10. maja na naslov: Izvršni odbor štud«itske skupnosti MVZ, Tyrševa 23, Maribor. Okoli 8.000 din škode je povzročila prometna nesreča, ki se je zgodila 16. ni^ca v Šentjerneju. Peter Selak je stal s svojim fičkom pred domačo hišo, ko se je iz^ ovinka pripeljal Jom Pirnar iz Ljubljane. Pirnarja je zaneslo v Selakovo vozilo, pri čemer sta bila ranj^ia voznik Selak in Pirnarjev sopotnik Anton Trebusak (Foto: Polde Miklič) Vsem gospodarskim organizacijam, zavodom, ustanovam, občanom in delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik! Občinska skupščina RIBNICA - Občinski odbor SZDL - Občinski komite ZKS -Občinski odbor ZZB - Občinski sindikalni - Občinski komite ZMS. PLETILNICA tovarna žičnih in plastičniii mrež SODRAŽICA Uelujeoao tm Trste kovinskih in plastičnih mrež m todostrijsko In iiroko potrošnjo, po zelo ugodnih oenah. OB PRAZNIKU RIBNIŠKE OBČINE POŠILJAMO I8KBENK CESTITKEI KOVINSKO PODJETJE RIBNICA bdelujemo vse vrste strojev In opre-mo za cestno vzdrževalno službo. Zi oUHnskl praznik čestitamo vsem deiov-IJudeml KGP KOČEVJE S svojimi obrati v ribniški občini čestita vsem občanom RIBNICE za njihov prazniki OB 26. MARCU — PRAZNIKU RIBNIŠKE OBČINE V vojni boj za svobodo - danes boj za program SZDL Odborniki, poslanci in vsi občani se moramo prizadevati, da bo volilni program SZDL v naslednjih štirih letih izpolnjen 26. marca 1943 so prve slovenske partizanske brigade'v neenaki borbi slavile slavno zmago nad fašističnim orožjem v Jelenovem žlebu. Vrsti zmag partizanskega orožja nad italijanskim fašističnim okupatorjem se je pridružila še ena pomembna zmaga, ki je močno odjeknila tako med borci kot tudi med zasužnjenim slovenskim narodom. Kot ostale je tuđi ta zmaga dala nov polet slovenski narodnoosvobodilni vojski, ki je skupaj z vsemi ostalimi jugoslovanskimi .partizani že pričakovala skorajšnji zlom italijanskega fašizma in se pripravljala na nadaljevanje boja na življenje in smrt s še hujšim, nemškim fašizmom. Ta zmaga partizanskega orožja je dala povod, da so si občani ribniške občine izbrali prav ta spominski dan za svoj občinski praznik in ga praznujejo že vrsto let. Tudi letošnji 26. marec bodo občani ribniške ob-čine praznovali v obujanju spominov na slavno preteklost, na narodnoosvobodilno borbo in na obdobje izgradnje temeljev naše socialistične skupnosti. Letošnji občinski praznik pa bo potekal tudi v znamenju razmišljanj o našem nadaljnjem razvoju. Smo pred volitvami novih odbornikov in po- slancev. Kandidati za nove odbornike in poslance so obljubili, da se bodo prizadevali za uresničitev volilnega programa občinske konference SZDL, ki nakazuje smer bodočega razvoja naše občine. Volilni program naj ne bo samo deklaracija o tem, kaj naj bi naredili, ampak skupek najvažnejših nalog, ki jih moramo v krajšem časovnem obdobju, to je v štirih letih, tudi uresničiti. Uresničitev teh nalog bo pripomogla k lepšemu in bogatejšemu življenju občanov naše občine, pa tudi k hitrejšemu napredku širše družbene skupnosti. Prepričani smo, da bomo te naloge z delom in vztrajnostjo tudi uresniči-H. Izkoriščamo to priložnost, da v imenu vseh družbeno-političnih organi-zacij in v imenu občinske skupščine čestitamo vsem našim občanom za občinski praznik — 26. marec! OBČINSKA KONFERENCA SZDL RIBNICA Grad je osrednji ribniški turistični objekt. V njem so narodopisni muzej, kavarna in letno gledališče. Tu bo tudi park kulturnikov, v katerem bodo postavili kipe najzaslužnejšim kulturnikom, ki so se rodili ali delali v Ribnici. Park kulturnikov še urejajo Z malo denarja veliko narejenega Krajevna skupnost Sušje in še mnoge druge so dokazale, da se lahko z malo denarja veliko naredi, če Je dobra volja EIrajevna skupnost Sušje se lahko pohvali z uspehi, ki so jih dosegli lani na komunalnem področju. Največja aiccija je bila v vasi Zapotok, kjer so ure^ kanalizacijo. Zanjo je prisi^vala krajevna skupnost 1800 din, prav toliko so prispevali vaščani, ki so opravili še okrog 300 prostovoljnih delovnih ur. V Sušju so čez potok Bistrico naredili nov most, vreden najimanj 3000 din. Les zanj so dobili iz SLP, most pa 60 naredilf sar ml. KS jim je prispevala 400 din. Popravili so tudi vaSka pota. V vsa ta dela so jložUi nad 500 prostovoljnih delorvDih ur. Tudi na Vinicah so ob- novili dotrajani most čez Bistrioo, ki je zaradi starosti dosiliižil, zato Je bilo treba sikoro v celoti zgraditi novega. Za njegovo obnovo so vaščani vložili nad 100 prostovoljnih ur. Prav tatoo so s prostovoljnim delom popravili vaške poti. KS jim Je dodelila 800 din, vse ostalo pa so naredili sami. Tudi za snežni plug so sami zbrali 450 din. Gorenji Lazi so odmaknjena gorska vasica. Njeni vaščani so lani veiliko štorih za i23lx^šanje vaSke ceste, ki v<5ai proti Žlebiču. Za ureditev te ceste so opravili okoli 500 prostovoljnih delovnih ur, KS pa Jim je prispevala 1000 din. V Slatniiku so opravili vaščani kaikih 300 delovnih ur za urejanje vtiSkih poti. Letos nameravajo urediti vaško kanalizacijo. KS jim je v ta namen že odobrila 500 din. V Žlebiču pa imajo načrte za napeljavo vodovoda. Pri tem jih bo podprla, kolikor bo m<^la, tudi KS. Krajevna skupnost je priporočila vaščanom, naj čimprej ustanovijo režijski odbor za gradnjo vodovoda. V programu KS za letos prednjači komimalno urejanje potov in vaških ka-nal^aclj. Krajevna sikupnost Sušje je dokazala, da se tudi z malo denarja lahko veliko naredi, seveda če je dobro vodstvo in če so občani pripravljeni tudi sami pričevati za stvari, ki so njim v korist. —r jnle^ ribnica kc lil 1 . 1 GRADITELJI, POZOR! nudimo vam mletno stavbeno oohi štvo (sobna, vhod na, ga ražna) PRODAJA NA KREDIT zahtevajte prospekte inies ribnica DELOVNI KOLEKTIV „INLESA" ČESTITA VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE! mm mit čudnega, če so gv LABODU praz-am M ciovali dan žena M ■■ slovesneje kot kje m drugod. Med 540 • ■» Uani kolektiva je kai 470 žensk ali skoraj sedem osmin vseh. Po statutu je pri njih 8. marec praznik kolektiva in dela prost dan. Ni namenjen samo proslavljanju, pač pa tudi pomenku o uspehih preteklega leta in o bodočih nalogah, ki ga opravijo na zborih delavce’ je dobila za praznin rdeč nagelj na prsi, zapeli so jim pevci zbora »Dušan Jereb« iz Novega mesta, bila je pogostitev in tudi zavrtele so se. Ker ni bilo dovolj moških, so plesale druga z dru^o. Eno izmed njih sem povprašal, česa je na ta praznik v LABODU najbolj vesela. »T^a, da je tovarna zgrajena, da se plače obračajo na bolje in da imamo proste sobote!« je odvrnila in se že izgubila v množici plešočih p>arov. Velik prispevek 470 žensk za razvoj tovarne Kakor je to praznovanje v LABODU mikavno vsaj na prvi pogled, pa skriva v sebi mnogo pen-kih ur odpovedovanja v zadnjem desetletju. 470 parov ženskih rok je gradilo svojo tovarno, se uči- lo pri delu, se odpovedovalo svojim (Mebnim dohodkom, se vozilo kilometre daleč vsak dan na delo, skrbelo doma za dom in družino, vzgajalo otroke in bedelo nad razvojem tovarne, ki jim daje kruh. Molčeča govorica teh pridnih ženskih rok je na dveh zborih delovne skupnosti na dan žena spregovorila s prepričljivimi dejstvi. Reforma postavlja s svojimi gibanji zadnja leta nmoge kol^tive v kaj nezavidljiv položaj, življenje in razvoj postajata last iznajdljivih, prilagodljivih in vztrajnih. Na stotine milijonov vbodov je bilo treba narediti s šivalnimi stroji, skrojiti na milijone metrov bl^a v srajce, prišiti na milijone gumbov itd. itd. (da ne bi razčlenjevali proizvodnega postopka), zato pa je bilo poslovno leto zaključeno zelo uspešno. V tekstilni in konfekcijski industriji je reformni piš naredil mnogo krvavečih odprtin. V LABODU je drugače; proizvodni plan in plan prodaje mam 1968 so presegli za 19 od-stotikov, čep^v se je kolektiv. zmanjšal za 4 odst. Prepričljivi podatki govore o uspešnem poslovanju Dohodek se je povečal lani za 23 odst., in ker se je hkrati povečala tudi storilnost, so ob ugodnejši delitvi čistega dohodka na sklade in osebne' dohodke povečali slednje za 19 odst. Delitveno razmerje med skladi in osebnimi dohodki (leta 1967 je bi- lo 24:76) se je lani izboljšalo v korist skladov na 26:74! Povprečni osebni dohodek 715 din je privedel lani LABOD med tiste kolektive izdelovalcev srajc, ki imajo najboljše osebne dohodke. V začetku lanskega leta so uvedli 42-umi delovni teden, letos i>a brezplačni zajtrk in ■»brezplačni topel obrok za vse člane kolektiva. Tolikšni uspehi niso prišli v tovarno nepričakovano, sami od sebe. Prav lani so jih zavestno planirali in pričakovali, ker jim je uspelo po mnogih letih obstoja in težav tovarno perila LABOD gradbeno in tehnološko ter glede notranje organizacije zaključiti v popolno celoto. Zdaj priihaja obdobje ustalitve. Jutrišnji dan pomeni isto kot nove naloge Težav ne bo zmanjkalo. Dograditev tovarniških stavb v Novem mestu in preureditev prostorov v Kršikem je opravljena, omogočena je specializacija dela po obratih m sistemska rešitev notranje organizacije za daljšo bodočnost. Ob tem pa se uveljavlja tržišče z novimi zahtevami po še večji kakovosti izdelkov in po cenenosti. Zato predvidevajo, da bodo morali v prihodnjih letih dajati za enako ceno na tržišče bolje izdelane srajce iz kakovostno boljšega blaga. Tudi kolektiv, ki je dolga leta zategoval pas pri osebnih dohodkih, mora priti zdaj na vrsto in začeti žeti to, kar je sejal toliko let. Osebne dohodke bodo letos spet povečali za približno 15 odst., vendar samo v primeru, če bodo naloge, ki so pred njimi, uresničene. Ni veselja brez kapljice grenkobe. Grenko je razmišljanje o usodi obrata v Kostanjevici. Clovo-reč o tem, v LABODU poudarjajo, da ne bi prišlo do taiko bum^a razpleta, če bi se bili odzvali njihovemu vabilu že v začetku razprave o tem obratu krajevni predstavniki iz Kostanjevice in predstavniki občine Krško. Odnosi se v tem primeru ne bi zaostrili do takšne mere. Ne mi, ekonomska nuja je vsilila vprašanje kosta-njeviškega obrata! v LABODU niso imeli namena na tiho preseliti obrata v Krško, kot jim je bilo to očitano na zboru občanov v Kostanjevici. Že dolgo časa pred tem so si prizadevali, da bi obrat ostal še naprej, še danes iščejo možnosti, da bi s konfekcijskim izdelkom, ki bi ga v celoti izdelovali v obratu v Kostanjevici, prebrodili težave, do katerih je prišlo zato, ker je obrat premajhen. Seveda pa bi morala biti proizvodnja tudi ob takšnem korifekcijskem izdelku rentabilna. EJkonomska nuja narekuje glede obrata v Kostanjevici samo dve rešitvi: ali obrat pripojiti h krškemu obratu ali pa dobiti denar za samostojen razvoj kostanj eviške-ga obrata. Anketa, ki so jo opravili pred nedavnim, je pokazala, da je v okolici Kostanjevice samo 150 žei^ (skupa^j s temi, ki v obratu že delajo), ki pridejo v poštev za zaposlitev. Obrat pa mora imeti vsaj 250 do 300 delavk, da lahko samostojno živi in se razvija ob pogojih tehnologije, ki velja za proizvo^jo srajc. Potrebovali bi 8 milijonov din in teh ni nikjer Za takšen obrat so potrebna predvsem sredstva za naložbe v proizvodne prostore in stroje (3 milijone din) ter 5 milijonov din za obratna sredstva. Vrednost LABODOVE proizvodnje bi se namreč povečala (v primeru, da bi bilo v kostanjeviš-kem obratu zaposlenih 300 delavk) za 20 'milijonov din. Z dosedanjih 45 milijonov din na leto bi poskočila na 70 milijonov din na leto. LABOD žal zdaj nima 8 milijonov din za naložbo v obrat v Kostanjevici in tega denarja zlepa tudi ne bo imel. že zdaj mu zelo primanjkuje obratnih sredstev in prav v obratna sredstva, ki so mu nujno potrebna ob sedanji zmogljivosti ^ proizvodnje, bo moral v prihodnjih letih vlagati ustvarjeni čisti dohodek. ‘ Da je vpratSanje obratnih sredstev tako zelo kritično, je v precejšnji meri kriva tudi trgovina. T/go-vina prepočasi obrača denar, nima lastnih obratnih sre^tev in zahteva, da jo kreditira industrija. Namesto nekdaj uzakonjenega 8-dnevnega roka zaplar čilo računov za dobavljeno bl^o se je s prakso uveljavili pri trgovini 100-in večdne^mi pl^ilni ro^ Trgovina pa razen tega izsiljuje od industrije tudi druge pogoje: od nje za-hteva denar za svoje naložbe, za kreditiranje potrošniških kreditov In podobno, da niti ne govorimo o nemalokrat nesjamr no visokih rabatih, ki jih zahtevajo trgovci. Veliko smo žrtvovali, zato ne more nihče zahtevati še več! Kolektiv tovarne perila LABOD je v letih 1963, 1964, 1965 in 1966, ko Še ni imel sedanjih svetlih, sodobno urejenih proizvodnih prostorov, oib zek> Šibki tehnični osnovi krepko zategoval pas, da je zgradil 8000 kvadratnih metrov lastnih in novih objektov in naki;Q>ll sodobno strojno opremo. Vse to je naredil s svojimi močmi, s težko prisluže-nim denarjem, brez kreditov. V tem obdobju so v LABODU rabiU za osebne dohodke komaj 56 odstotkov čistega dohodka, vse drugo pa namenjali za sklade in izgradnjo. Kolektiv je imel tisti čas najnižji osebni dohodek na delavca. Stiskanja pasov se ljud je prej ali slej naveličajo in nihče ne more po tolikšnih naporih siliti LABO DA v to, naj s tem nadaljuje. Nova tovarna je zrasla, proizvodnja se je povečala za 10-krat, toda obratna sredstva so ostala še vedno tako velika kot prej. Nova naloga, ki čaka kolektiv — in temu se ni mogoče izogniti — je vlaganje čistega dohodka v obratna sredstva. 2^to ne morejo vlagati denarja v preureditev in povečanje kostanj eviškega obrata in se, čepirav z grenkobo v srcu, pogovarjajo o tem, da bi ga pripojili h krSkemu obratu. Ta prostor smo odstopili tovarni perila LABOD iz Novega mesta Pogled v šivalnico v LABODOVEM novomeškem obratu, l^a dva stroja v ospredju (levi in desni) sta tako imenovana robota za prišivanje gumbov in za izdelavo gumbnic na srajcah ter štejeta med najsodobnejšo konfekcijsko strojno opremo Tale likalni stroj, pravijo mu »permanentpre?«, so dobili pri LABODU šele pr^ nedavnim. Brez zamudnega zlaganja in obra^nja zlika srajco na mah na _ stoječem modelu, na katerega jo je pravkar naravnala delavka na levi strani slike gt. 12 (991) DOLENJSKI LIST ® kultura in izobra- ževanje DR. BRAtko KREFT: Zadnjikrat v „Plinski luči^‘ Dvanajstkrat »Zaradi stanovanja« Draonsika skupina KUD Siko-ojan je za dan žena uiprizori-la koanedijo Draga Gervaisa »Zaradi stanovanja«. V soboto so igro ponoed meildmd posestniki in veliko plantažniSko družbo. »Občutek imam, da bo šio,« pravi režiser in igralec Hamiltonove »Plinske luči« Riko Urh Patricka Hamiltona »Plinska luč«, s katero so se No-vomeščani na reviji slovenskih dramskih dnipin v Zagorju pred sedmimi leti vpisali v sam vrh amatersk^a igralstva, bo danes in jutri spet na sporedu v Domu kulture na Prešernovem trgu v Novem mestu. Zasedba vlog bo ista kot v Zagorju, le režiser bo drug. Pokojnega prof. Toneta Trdana, pod čigar vodstvom so Novomeščani na reviji v 2^gorju doseli prvo mesto, bo tokrat zamenjal Bi-ko Urh. Nastopil bo kot režiser in igralec. Pripovedoval je: »Občutek imam, da bo predstava celo boljša od tiste, s katero smo se povzpeli na prvo mesto t Sloveniji in si zaslu^li vozovnico za na jugoslovansko revijo. Zaupam Riko Urh: »Pričeli sredi februarja...« smo v igralce, pričakujem, da bodo tudi tokrat dali vse, kar zmorejo. Čeprav je poteklo že precej let od takrat, ko smo zadnjič skupaj nastopili v »Plinski luči«, jim to ne bo težko, kajti prepričan sem, da so jim vloge obsedele. Ker se zdaj ni bilo treba učiti od začetka, smo se dogovorili za intenzivne vaje. Disciplina je izredna, saj ■ ne zamujajo vaj niti tisti, ki že dolgo ne živijo in ne delajo v Novem mestu.« Za večino igralcev, ki bodo ^anes in jutri poskušali ponoviti uspeh i^red sedmih let ali doseči celo več kot takrat, bo to zadnji nastop na odru. Za iK)slovilni nastop bodo izdali tudi gledališki list s sestavki o rasti in vzponu novomeškega gledališkega življenja in še posebej o delu skupine, ki nastopa v »Plinski luči«. Gledališki list bodo delili pred^ obema današnjima in jutrišnjo predstavo. Proračun ali izobraževanje? Kaže, da bo morala občinska skupščina v Novem mestu povečati prispevek za vzgojo in izobraževanje, s tem pa še bolj okrniti proračun Izobraževalni sitoupnosti v Novem mestu manjilfR 2,140.000 din, da bi laliko letos izplačaila vse zsahtevke trinajstih osnovnih šol z enaindvajsetimi podnižnicanai in posebne šoJe v Šmihelu ter pokrila iadaitke za prevoze učencev, ki so oddaljeni od šole več kot, 4 km. 1,450.000 din pa bi skupnost potrebovala za financirantje dodatnega programa, ki tsajema: glasbeno šolo, zavod za izobraževanje kadrov (večeamo izobra-ževanije odraslih itd.), štipendiranje prosvetnega kadra, otroško vanstvo, male inve-sticiije v šolstvu ki podoUbno. Ko je obdinslka sikupščkia nedavno določala sredstva v sklad izo4>raževaJne skupnosti, je bilo jasno, da je denairja premado. Se vedno pa so i9>a' U, da bo manjkajočo vsoto dala re(puibQižka iaobražeivalna skupnost. Ker pa je le^ta dala nove pogoje za doipolnilna Sffed^a, teh pa v Novem mestu ne izpolnguijejo povsem so se možnosti za kritje novomeških potreb z republiškim denarjem precej zjmanj-šaJe. Sdej ko prej pa republiškega . denarja ne bo, dokler ne bo občkva povečala prispevka za vzgojo in izobra-ževange. Brž ko bodo'-'to rm-redili, pa bo zmanjkalo denarja za že tako n taiko močno okrnjeti občinski prora, oun, in stvar se bo znašla v začaranem krogu. Na seji skupščine izobraževalne skupnosti v Novem mestu, ki je bila 4. maax», so z zaskrbljenostjo ugotavljali težave, ziasti še, ker je prav malo možnosti, da bi izobraževalna skupnost lahko v celoti priznala in iapdačala dodatke za težja delovna mesta učditeljev ter zagotovdla tudi denar za male investiciue v šolstvu. Po pKKiatkih komisije, ki je med zinjskimi šolskimi počitnicami pregledala šole, bi samo za najnujnejša popravila šolskih zgradb potrebovani 400.000 din. Več denarja za kulturo S predkongresnega posveta v Novem mestu KuLtuand delavci ki pred-fltavndki ZKPO iz dolen(jskih občin so raE5>ravfl(jaiIi 12, marca v Novem mestu o dokumentih, ki jih bodo sprejeli na bližnjem V. kongresu ZKTO Slovenije. Pokirajin-ski i>osvet je skMcalo republiško predsedstvo ZKPO. V Novem mestu so razpravljali predvsem o programskih smernicah, ki določajo kultumo-prosvetnim organizacijam splošen okvir delovanja. Poeairavili so predvsem tisti del smernic, k^er je govor o financiranju in kvaliteti kulturnih dejavnosti. Kulturni delavci so menUi, da je potrebno dati za kulturno dejavnost vsaj toliko denarja, da bo kultura lalAo živela. Ponekxxi t SJovenitji, nemara pa tudd na Daiiein(j-skem, so dajali do odaj za kulturo manj kot po 10 din na prebivalca. Pripomnili so, naj bi na kongresu asvetlili to vprašanje. Nekateri so menili, da, bi morali v občinah zagotoviti denar za vzdrževalce kuLbumnih ustanov ki domov, razen tega pa še po 10 din na prelbivaloa. Udeleženci posveta so zaskrbljeno razpravljali tudi o financiranju glasbenih Sol. Republiška izobraževalna skupnost se je namreč otresla skrbi, da bi dajala denar za te šole. Glasbene šode pa so potre/bne, ker brez njih glasbena vtagoja ni mogoča. Ivan LackovicClroata: ILUSTRACIJA (1969) OB LACKOVIČEVI MALI RETROSPEKTIVI V ZAGREBU Barve pozabljenega otroštva Mali kulturni barometer ■ PROSVETNI DELAVCI NA OTOCCU — V soboto, 22. marca ob 9. ml, 86 bo v hotelu Grad Otočec pdifelo zborovanje prosvetnih delAvoev iz novomeSke občine. Dr. Vlado Schmidt, redni profesor tUozofske fakultete v Ljubljani, 1x> navzočim govoril o sodobnem sistemu Šolstva v svetu in pri nas. Od 7.30 dalje bodo V02dili posebni avtobusi z novomefike avtobusne postaje. LetoSnje zborovanje bodo prijTaviU TIS, zavod za prosvetno pedago&o službo in občinafld odbor sindikata za delavce družbenih dejavnosti. ■ »DAN 2ENA V NOVEM ME. STU — Mestno gledaliSče ia Ljubljane bo v tos«k. 25. marca gostovalo v novomeškem Domu Iral- ture s kotribdljo Mii« Mlbelifi »Dan žena«. Za obisk bodo TOl.'fUe abonmajske vstopnice. ■ »VELIKA RAZMEJITEV« — V počastitev SOletnioe uatenoviitve ZKJ bo izdala DZS knjigo »VeAi-ka razmejiitev«, v kateri puUiclrt FVance Klopčič obravnava nastanek komuniijtične stranke t Sloveniji leta 1920. ■ »CESKOSLOVASKA 1968« — DZS pripravlja izdajo ki^ge »Češkoslovaška 1966«, U Jo Je napisal poročevalec beograjske »PoUtiike« in slovenske televizije Jtti^ Gu-stinčdč. Pisec je kiijigo rassdelil na Sest poglavij: Konec apatičnosti. Padec NovotnyJa, Preporod, Spopad, Invazija in C^cupedJa % vaTiaciJamd V zagrebški galeriji primitivne umetnosti je bila 10. marca odprta razstava slikarskih del Ivana Lackoviča-Croate, pripadnika Meibinske slikarske šode. Ivan Lackovič (rojen 1932 v zaselku Batdn-ske pri Kalinovcu) je postavil to rassstavo po enajstih letih gostovand po domačih in tujih galerijah. V tem času je obredel vrsto znanih evropskih razstavišč in njegova dela so,bila sprejeta v »zbirke ameriških in francoskih muzejev likovne umetnosti. Morda je bilo prav zaradi teh enajst let abstinence v osrednjem hr-vaškfem razstavišču za Lacko-vičevo razstavo toliko večje zanimanje; poseben likovni laraz njegovih del na steklu, mojstrstvo in virtuoznost njegove risbe in izbira t^, ki nas popeljejo na pota v spominu že ljubljenega otroška na vasi — vse to valbi k poglobljenemu sessnanjandu njegove umetnosti, ki so jo nekateri krstili za naivno. Naj bo kakršnakoli, bliau nam je ta fenomen preprostositi, ti vzgibi slikarjeve misli, Id se je uprla in kar zanikala resničnost, utrip mest in do pred kratkim neslutenega razvoja tehnike. V sosednji galeriji, v galeriji sodobne umetnosti, je isti dan ob isti uri odprl razstavo slikar, ki se je šodaJ v Až-betovi Soli v Monakovem, Oskar Herman. Lackovičeva razstava bo odprta do konca tega meseca. Ob tem, kar smo videli njegovih del na kosta-njeviški razstavi Svet naivnih ter na Lackovičevi samostojni razstavi v krški galeriji, nam nudi zagrebška razstava priložnost da se spoznamo s prerezom umetnikovega ustvarjanja v več kot desetih letih. Peter Breščak (9. nadaljevanje) Uvod je pifjan v stilu biblijskih psalmov ter še močneje kakor »Kristusova procesija« izpoveduje vero v vstajenje, to se pravi v osvoboditev vseh ponižanih in razžaljenih, ki trpe zaradi nasilja in krivic. Socialno-revolucio-nama in socialno-etična tendenca »Kristusove procesije« je še bolj simbolizirana, večji pa je tudi poudarek na spoznanju in^veri, da nobeno trpljenje ni zaman, da je tudi v trpl(jenju skrita sila, ki bo nekoč zmagala. To je misel, ki sta se je oprijela vsak po svoje tudi Tolstoj in Dostojevski. Cankar jb i>ojmuje izrazito dejavno, kajti tujec v rdeči halji poziva množice, naj gredo z njim. V tem je ostala legenida nespremenjena. Novi naolov »Za križem« je simboličen, ne cerkveno-konfesionalen. Najprej je hotel dati Cankar legendi naslov »Na Golgoto«. Zakaj ni ostal pri tem, ne najdemo pri njem nobenega ix>jasnila, toda domnevati smemo, da se mu je zdel premalo jasen za njegovo idejo, kajti Gtolgota je kraj križanja in smrti, čeprav »plameni zadaj za njo vsa daljava v zarji pradiža«. V križu pa je videl simbolično znamenje, ki vodi z Golgote v paradiž, to se pravi v osvoboditev in odrešitev v tostranskem in onsitiranskem smislu. Nihče, ki misli razsodno, ne more trditi, da je hotel Cankar, ki se je vse življenje bil sredi njegove arene za stvarne, človeške in socialno-etične smotre, za pravico, resnico in lepoto tudi, na tem svetu in med živimi ljudmi, da je hotel Cankar tolažiti svoje »ponižane in užaljene, zasužnjene in obremenjene« z odrešitvijo na onem svetu. Nj^ov socializem je kljub religiozni umetniški obliki te legende bil trdno zasidran na tem svetu in je zaradi tega tudi v njem terjal pravico, o čemer priča vse nj^ovo umetniško delo, saj je bil v današnjem smislu tako imenovane angažirane književnosti njen genialni in goreči zastopnik. Res pa je, da je škoda, ker manjka v novi redakciji te legende prvotni odstavek: Ko je bil Kristus star dvajset let, mu je sešila Marija haljo iz rdečega sukna; iz enega kosa je bila šita in rokavi so bili tako široki, da se je razgalila roka do ramen, kadar je pridigal: ta halja je rasla s Kristusom, šla je z njim na Oljsko goro in na Golgoto. L^enda bi s tem odjjtavkom, id ga novi uvod ne izključuje in ne preklicuje, bila le nekoliko jasnejša v svojem idejnem poudarku in tudi bolj realistično stvarna v svojem začetku, čeprav je v glavnem ostala vendarle takšna, kakršna je bila, saj je v osrednjem delu dovolj neposredna in neprizanesljiva, kajti odstavek: »Odložite molke! ... Tudi svete podobe obrnite in žegnančke izpraznite in E>ojdite z menoj!« m v novi različici nič man^j udaren kot v prvi. Simbolično In hkrati stvaimo je naperjen zoper vse cerkvene pripomočke, zoper vse zgolj zunanje manifestacije vere, ki jih rabi le cerkev in ki se je ^asti drži krčevito klerikalizem. Kdo more trditi, da Cankar ni bil nič manj oster njegov nasprotnik, kakor je bil nasprotnik našega preceg klavrnega in kulturno kaj jalovega liberalizma? Tega ne spremeni veliko niti dejstvo, da je bil takrat med uglednimi voditelji našega liberalizma tudi pisatelj dr. Ivan Tavčar, ki pa ni zmogel kot politik niti kot mislec govoriti in pisati za liberalizem in naprednost tako globoko in hkrati tako programično, kakor je to storil Cankar za socialifJbično i»;iejo s svojimi govori in listki, kd jih je sred volivn^a boja objavljal v »Rdečem praporu«, čeprav ne moremo pisatelju Tavčarju odtekati njegovega dovolj uglednega položaja v slovenski književnosti, ne moremo tega priznati liberalnemu politiku in odvetniku dr. Ivanu Tavčarju. Prav tako kakor večina liberalnih politikov ni zmogel na področju politične publicistike nič takšnega, kar bi se moglo po kakovosti meriti s Cankarjevo politično publicistiko. Prepad, ki je nastal že liberalnimi po- litiki in Franom Levstikom, najglobljim ideologom našega narodno-naprednega liberalizma in demokratizma v 19. stoletju, se je v tem časni še poglobil. Zato je del najnar prednejše slovenske inteligence iskal v Cankarjevih časdh stike s socialnodemokratskim gibanjem in sodeloval pri reviji »Naši zapiski«. O njej sdcer ni mogoče tndiiti, da bi bila izrazita socialno-demokratska revija, saj so v njej sodelovali ljudje različnih naprednih smeri, kakor npr slovenski masarykovci, toda ne oziraje se na razne protislovnosti so bili »Naši zapiski« vendarle takrat naša najna-prednejša demokratična kultumo-politična revija. Socialnodemokratski kandidat Cankar je vedel, da so njegovi najnevarnejši nasprotniki klerikalci. Zato Je z njimi imel tudi več opravka. V volilnem boju jim je kot kandidat tudi predlagal, saj je zanagai pri volitvah njegov kle-rikalni protikandidat Povše. Tudi v »Hlapcih« zmagajo klerikalci. Zaradi spopada na zborovanju (IV. dejanje) upada za hip Jermanu pogum (v V. dejanju), ker so ga zadeli mračnjaški m zaslepljeni nasprotniki v najbolj osebno notranjost, ker Je bila zanj ljubezen do matere nedotakljiva. Tudi Cankar sam Je to ljubezen med vsemi slovenskimi pisatelji najgloblje in umetniško najmočneje izpovedali v povesti »Na klancu« (1902). V njej ni postavil umetniško najlepšega in človeško najbolj pretresljivega spomenika le svoji materi, marveč proleterski materi nasploh. Prav tako pa je v »Hlapcu Jerneju« ustvaril neraz-rušljiv spomenik proletariatu in njegovemu težkemu boju za pravico. Povest »Na klancu« stoji vštric z romanom »Mati« M. (jorkega, po pesniškem ozračju in zvenu pa ga celo presega, čeprav ni na prvi pog’ed tako neposredno politično programatična, kakor Je roman Gorkega. Po svojem bistvu pa Je posredno in neposredno tudi tn! NAŠ RAZGOVOR Ne bo več „nepismenosti” Peter MohorCiC, predmetni učitelj telesne vzgoje iz Dolenjskih Toplic, je poleg ravnatelja Vinka Cimskega mentor šolskega športnega društva »Rog«. O delu ŠSD je povedal naslednje; — Kakšna je dejavnost v ŠSD »Rog«? »Učenci se najbolj navdušujejo za rokomet, košarko, mali nogomet, atletiko in plavanje. Ti športi so tudd najbolj razviti. Razen tega, kljub pomanjkanju strokovnih kadrov, gojimo ginmastiko, splošno vadbo, namizni tenis in smučanje.« — Kakšno je zanimanje a plavanje? »Pogoje imamo odlične, zato je zanimanje za plavanje precejšnje. Mislim, da imamo pri' nas lepe možnosti, da odpravimo »plavalno nepismenost.« — Kako boste uspeli pri tem? »Predlagam tole; za IV. raas-rede bi organizirali 7 do 10-dnevne tečaje, tako imenovano šolo v prirodi, z eno uro pouka na dan, vse ostalo pa bi posvetili vadbd plavanja. Razen tega bi učenci sodelovali v plavalnem klubu, ki ga nameravamo ustanoviti. Tako ne bi bilo iičenca, ki bi šolo zapustil kot neplavalec.« — Kaj še nameravate? »Pripravljamo se na vsa Šolska in občinska telonovanja. Ustanovili bomo tudi mladinsko nogometno ligo, v kateri bodo igrali nogometaši iz Dolenjskih Toplic, Straže, Dvora, Soteske in 2nžemberka.« — Kaj pa pomoč? »SSD bo morala financirati izobraževalna skupnost (TIS), ne pa občinska Zveza za telesno kulturo, ki nam sedaj finančno slabše pcsnaga.« S. DOKL N PETER MOHORČIČ ie mentor športnega društva ROG na osnovni šoli v Dolenjskih Top-Ucah. Še vedno ŠD Novo mesto Pretekli četrtek so se člani 6D Novo mesto zbrala na letnem občnem zboru. V tortnem društvu je sedaj nekaj nad 100 športnikov, ki delajo v devetih klubih (atletski, šahovski, namiznoteni-fiki, teniški, košarkarski, odbojkarski, vesl^ki, rokometni in tež-koatletski). Med najbolj delavnimi so atleti, šahisti in košarkarji. Na občnem ;^ru so ocenili delo kluba in bili zelo kritični. Člani so menili, da društvo ni delalo najbolje. VznAov za to je veliko. Med drugimi so omeniU slabo disciplino, saj se odbor kluba v celotni zasedbi dejansko ni sestal niti enkrat, tako da je delo slonelo na redkih posameznikih, ki pa zaradi službene preobremenjenosti ndso utegnili opraviti vsega dela. Ko so ugotovili, da klub ni delal tako, kot so želeli, so udeleženci občnega zbora sprožili vprašanje, če je ta sploh potreben. Po plodni razpravi, v kateri ao športniki in športni delavci opozorili na nujnost takšnega dru-ttva, so se pristojni strinjali, naj ela. V prvem polčasu so se vrstili napadi na vrate ob^ na^rotnikov, vendar je uspelo domačim šele v 38. minuti doseči zadetek. Celulozar je toel pred tem že več ugodnih priložnosti. vendar ni bilo pravega strelca. V drugem delu tekme Je prišla še bolj do izraza boljša pripravljenost C!!elulozarja, saj so njegovi igralci že t dnigi minuti dosegli zadetek. Po tem zadetku se Je ponudila Se vrsta priložnosti, vendar so ostale vse neizkoriščene. Igro Celulozarja lahko opravičimo s tam, da je bil to prvi nastop moštva v letošnjem letu; enako velja za igralce Elana iz Novega mesta. Strelca za domače sta bila Paunovič in Klaič. Moštvi sta nasto-pUi v naslednjih postavah: Celulozar — Vukotič, Sonc, Rabič, Bonč, Maršič, Andjelkovič, Vujičič, Kandič, Klaić, Paunovič, Stanojevič, Ocsepek in Savčič^ Elan — Vertnž, Popovič, Murn, Klemenčič, Bučar, VelagiČ, Rožanc. Sadik, Kovčin, Turk in Indjac. L. HARTMAN Kdo bo dobil »zlati čeveljček«? TVD Partizan Novo mesto organizira letos prvič pod geslom »Bodite vztrajni in aktivni!« mladanske pohode za svoje člane v okolico Novega mesta in v kraje, znane iz NOB. Stirt pohode bodo priredili ob sobotah in nedeljah: prvi bo dolg 10 km, naslednji pa 20, 30 in 40 km. Skupaj bodo udeleženci pohoda v Štirih etapah prehodili 100 km. Vsak, kdor bo prehodil omenjeno progo, b« prejel izkaznico, v kat^ bodo vpisani osnovni podatU X vs^ pohodov. Na postni slavnosti bodo razen tega vsi udeleženci prejeli značto »ria-ti čeveljček«. K sodelovanju so povabili tudi predstavnike ostelih društvenih in družb^io-političi^ organizacij is občine Novo mesto. SAH HITROPOTEZNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO R. Osterman med zmagovalci Kočevski šahist Rudi Osterman je dosegel odličen uspeh na republiškem hitropoteznem turnirju - Penko nastopil bolan Plačilo Na občnem »boru ŠD Novo mesto so udeleženci kritizirali neurejeno finančno poslovanje (po krivdi nekaterih vodilnih športnih delavcev iz klubov). V najbolj nerodnem položaju se je znašel prizadevni blagajnik Miro Verbič, čeprav nič kriv. Nekdo Je vprašal: »Ali naš blagajnik prejema kakšno nagrado za svoje delo?« Odgovor je dala tovarišica iz delovnega predsedstva; »Prvo nagrado je d(Ail po naši zaslugi Sele pred nekaj trenutki .. .« Mladi šahisti iz Kočevja se pod vodstvom Ostermana in Staniča pripravljajo za dolenjsko in reputili-ško pionirsko šahovsko prvenstvo. Braiuti morajo prvo mesto, ki so ga lani dosegli v republiki. Dolenjsko kegljaško prvenstvo Končan Je prvi del dolenjskega kegljaškega prvenstva za mladince, članice in člane. Pri članih so v vodstvu; Kosmina in Mrzlak B30, B. Barbič 840, Fabjan 816, Hrovat 814, Rožič 809, Stor 803, Rodič 802, Turk in Muhič 801 itd. Pri članicah Je vrstni red naslednji; 1. Tratar 349, 2. Senica 326, 3. Ožbolt 317, 4. Oražem 314 itd. Med mladinci pa Je vrstni red takle: 1. Mohorčffi 406, 2. Nose 100, 3. Jarc 396, 4. Badovinac 392 itd. J. MRZLAK Na letošnjem hitropoteznem Šahovskem prvenstvu Slovenije t Ljubljani v nedeljo, 16. marca, je sodelovalo 48 igralcev. Prireditelji so tekmovalce razdelili v tri skupine, iz vsake skupine pa 80 se Štirje uvrstili v finalni del tekmovanja. Iz Dolenjske je nastopilo 6 Igralcev: prof Penko, Osterman, [vič. Gornik, Zupanc in Praznik. Največ so ljubitelji šaha pričakovali od najboljših dolenjskih Sahistov Penka in Ostermana. Penko Je prišel na tekmovanje bolan, zato razumljivo ni mogel seči po višjem mestu. Ni se uvr-6tU v finale, dosegel Je t predtekmovanju osmo mesto. Ostali Igralci so se zelo trudili, vendar se Je v finalni del tekmovanja uvrstil samo Rudi Osterman, U je dosegel odličen uspeh. / Po slabem startu, saj Je Is prvih pet kol zabeležil samo 3 točki m pol. Je T nadaljevanju zaigral tako, kot ma: do konca .JurnirJa je oddal le dva remija m tako krepko nadomestil zamujeno. Dohiti Je vodečo trojko in delil prvo do četrto mesto. Zaradi bolj-Sega rezultata proti zmagovalcem ■ NOVO MESTO — Na nedelj-Bkem hitropoteznem šahovskem turnirju, ki so ga odigrali novomeški šahisti. Je sodelovalo 14 igralcev. Zma^a sta prvokategornika Sitar m Šporar i 11 točkami, sledijo: StuikoviS 10, Milič in IM. Pioek 9, IstenUS 8, BJe-lanovifi in Sčap 6,5, Udlr 6 itd. (W. N.) Je postal republiški prvak Ljubljančan Vošpemik. Končni vrstni red finalnega dela tekmovanja: 1. do 4. Vošper-nik (LJ.), Osterman (Koč.), Trampuž (LJ.) in Crepinšek (Mb.) 7,5, 6. do 6. Zorko (Jesenice) in Hočevar (Mb.) 6, 7. do 8. R. Kržišnik (LJ.) in Žagar (Mb.) 5,5, 9. MusU (Mb) 4,5, 9. do 11. Klemenčič in Miheve (oba Mb.) 3 in Krivec (LJ.) 2,5. I. STANIČ RUDI OSTERMAN je na r^ubliškem hitropoteznem prvCTstvu zasedel od-tiSno drugo mesto. Od tu in tam ■ LJUBUANA — V nedeljo Je bil v Topniški ulid prijateljski košarkarski troboj med košarkarji Ježice, Stadiona in Novega mesta. Vsaka ekipa je enkrat zmagi^ in enkrat bila poražena. Rezultati: Novo mesto — Ježica 62:57, Novo mesto — Stadion 50:53 in Ježica — Stadion 70:52. (N. NJ ■ OTOCEC — dahiatl i osnovnih Sol Mokronog in Otočec so se srečali v šahovskem dvoboju na 10 deskah. Dvoboj je bH dvokrožen. Zmagala Je efclpa is Mo kronoga z reasultatom 11:9. Dvakrat so zmagali za Mokronog Nada Peterle in A^d Zupančič, za Otočec pa Kink. (J. HJ ■ ICRSKO — Čudimo ae, da plavalci Celtilozarja ntoo Ul aa republiško zimsko člansko prvenstvo T plavanju, ki Je bHo t nedeljo, 16. marca, na Ravnah. Odbor kluba bi prav gotovo našel sredstva za skromno udelefibo najboljših plavalcev na t«f kvalitetni prirediti. d*- HJ ■ NOVO MESTO — Ma totoi-ojem SahovsdEem prvenotra Novega mesta sodeluje 13 iahlatov: 10 drugokategornlkov ter po en prvokategornik in eo moJMraki kandidat. Po četrtem kotn Je r vostvu mojstrski kandidat pnn tesor Igor Penko s 4 točkami, dedijo Šporar, StankoviS in Uđlr 9, Mladtneo 2,5 iU. Or.IC.) ■ VAVTA VAS — Zanimanje aa nnmimi tenis je na uaiovni loU vse večje. Dve mial sa namizni teods sta že dolgo časa premalo sa vse učence, zato st bo DO društvo nabavilo ie dve. Na zaključnem prvenstvu Sole sodeluje 14 igralcev. Zmagovalec bo prejel v trajno last kolajno. Po šestem kolu je neporažen samo Marjun Dular, možnosti aa prvaka pa imajo Se Zvone Erpe, Sre2* ko Kovačec, Borb Dular in Milan Zadravec. (J- P«) ■ KOČEVJE — Na zakljiička smučarskega tečaja osnovne Sole r Kočevju so imeli tečajniki tekmovanje. Skupno je tekmovalo 54 učencev in učenk. Rezultati — učenke: l. Zlata Kava, 2. Bojana Troha, 3. Moj» Jenko, 4. Metka Knavs itd; u^Žnd: 1. DnSan Smola, a. Dragan Smederovac, 3. Mirico Potatto, 4. Dniaa Novak itd. - (A. A.) ■ KRŠKO — Pr^itivljalni od< bor za gradnjo zimskega bazena T KrSkem je pred kratkim doba la Švedske ponu(U>o za {»kritje bazena. Ponudba je zelo ugodna, vendar bodo navezali stike tudi 8 drugimi proizvajalci podobnih pokrival za športne obje^. ^ (L.HJ ■ SEMIC — T loijat^skem srečanju v koSarki so čmomalj-bU gimnazijci premagali Semiča--na a rezultatom 82:79. N3(Jveč ko> lev za gimnazijce je dosegel Pogačnik. ■ NOVO MESTO — Končni vistzii led tretJekategomiSkega turnirja je naslednji: 1. M. Picdc 10,6, a. Saiek 9,5, S. »adiM 4 Kleviiar 8,5, 5. Hodnik 7. 6. Kitanovič 7, 7. Boiovič 6,5, 8. sirandaH 5, 9. in 10. Hrovatifi Erien 4, 11. KomelJ 3,5, 12. Po-redoi 3 in U. PucdJ (N. N.I ■ KOČEVJE — V organizaciji kegljaškega klube Kočevje je bil tradicionalni ke^aSki četveroboj ekip. KegUavka so tekmovale v disciplini 6 X 100 liiCa-Jev. KOTični vrstni red: 1. KK Kočevje I. ekipa 2129 kegljev, 2. KK Kočevje II 2025, 3. KK Goranin (Delnice) 1955, 4. KK Drvo-delac (Delnice) 1930. Ker je ekipa Kočevja osvojila prdiodni pokal že tretjič zaporedcraa, ga Je prejela v trajno last. Uvrstitev ni povsem realna. Ekipa Drvodelca Iz Delnic Je imela 7 igralk, vendar ni nobena hotela trfanovatl kot reaerva. Končno je izven konkurence Abramovičeva dosegla ro-BUltat dneva 388 kegljev. Prehodni pokal je prispevala občinska Bveza za telesno kulturo Kočevje. (A. A.) ■ VAVTA VAS — SSD Srobot-nik Je v nedeljo priredilo košarkarski turnir, na katerem so sodelovali poleg d(Mnačih Se košarkarji in košarkarice SSD gimnazija in SSD Katja Rupena. Gimnazijke so bile naJboljSe In 60 zasluženo premagale obe eki^ Rezultati: Gimnazija — Srebotnik 18:16, Katja Rupena — Srebotnik 13:9 in gimiuizlja — Katja Rupena 48:22. V »re^n fantov so novomeški gimnazijoi premagali vičence iz Vavte s 55:28. ■ DOLENJSKE TOTLICE — Smučarji SSD Rog so imeli II. zimiski športni dan. Pomenu 60 se na tekmovanju v Cnnošnji-cah. Veleslalom (fantje^^ — skupina A: 1. V. Medlo, 2. Cmič, 3. Markovič; skupina B: 1. J. Avgn-fitin, 2. in 3. Suitariič in B. Markovič; skupina C: 1. D. Gorenc, 2. G. Mlinar, 3. J. Turk; dekleta — 1. M. Turk, J. M. Salehar in 3. M. Kniar. (P. M.) 30. in 31. marca 1969 LICITACIJA pri CARINARNICI UUBIJANA Carinarnica Ljubljana bo prodajala dne 30. in 31. marca 1969 motorna vozila in ostalo blago in to: avtomobile v nedeljo, 30. marca, motorna kolesa in ostalo blago pa v ponedeljek, 31. marca 1969 od 8. ure dalje v prostorih Carinarnice Ljubljana, Smar-tinska 152 a — Javna skladišča. Ogled blaga za prodajo bo v petek, dne 28. marca 1969 od 9.—13. ure in v soboto, 29. marca 1969, od 9.—13. in od 14.—17. ure v prostorih Carinarnice Ljubljana. MOTORNA VOZILA ZAOETTNA CTINA v ND osebni avto mercedes 220 SE, leftnik 1963, vozen 16.000 VW. letnik 1963, vozen 13.000 tovorni avto magirus. letnik 1959, nevozen 11.000 osebni avto volvo, letnik 1968, karamboliran 9.800 opel kadett L, letnik 1966, motor razstavljen 9.500 fiat 1500, letnik 1965, nevozen 8.900 BMW 1800, letnik 1963, karamboliran 8.600 škoda 1000 MB, letnik 1965, nevozen 8.000 peugeot 404, letnik 1962^ karamboliran 7.900 VE kombi, letnik 1950, nevozen ' 8.000 mercedes 180 D, letnik 1958, nevozen 7.800 citroen ED 19, letnik 1959, nevozen 7.800 ford taunus 12 M, letnik 1964, karamboliran 7.200 opel kadett, karavan, letnik 1^, karamboliran 7.000 opel rekord, letnik 1964, karaml3oliran 6.900 VW, letnik 1964, karamboliran 6.900 opel record, letnik 1963, nevozen 6.900 D3ercedes 190 D, letnik 1964, karamboliran 6.900 lancia flavia, letnik 1962, motor razstavljen 6.800 ford taunus 17 M, letnik 1964, karamboUran 6.500 opel record 1700, letnik 1962, karamboliran 6.400 ford taimus 17 M, letnik 19GQ, karamboliran 6.400 VW, letnik 1960, nevozen 6.200 ford mercuri, letnik 1062, karamboliran 6.200 dostavni avto VW kombi, letnik 1962, nevozen 6.200 osebni avto cadHac, letnik 1959, nevozen 5.900 13at 1800, letnik 19^, nevozen 5.800 VW, letnik 1960, karamboliran 5.800 Hat 1800, letnik 19^, nevooien 5.800 ford taunus 12 M karavan, letnik 1960, nevosen 5.700 ford taunus 17 M, lebn^ 1965, karamboliran 5.600 ottroen ID 19, letnik 1960, nevozen 5.500 VW, letnik 1969, karamboliran 5.S00 VW. letnik 1965, karamboliran 5.200 fotrd taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran 5.100 austin karavan, letnik 1991, nevozen 4.900 dtroen DS 19, letnik 1961, karamboliran 4.800 opel record, letnik 1968, nevozen 4.500 DAF, letnik 1066, karamboliran 4.300 opel reooitl, letnik 1958, nevozen 4.300 ftet 1100, letnik 1954, nevozen 4.200 opel rekord, letnik 1960, karamboliran 4.200 opel rekord, letnik 1962, karamboliran 3.900 opel rekord, letnik 1958, karamboliran 3.200 loard anglija, letnik 1957, nevozen 3.000 opel record, letnik 1955, nevoeen 2.900 fiat steier, 1100, letnik 1966, nevozen 2.900 ckroeo žaba, letnik 1959, karamboliran 2.500 Clat 1600, letnik 1961, kaitunboliran 2.500 VW, letnik 1956, nevozen 2.100 borgward isabella, letnik 1956, karamboliran 2.000 VW, letnik 1953, karamboliran 1.900 Hat 600, letnik 1958, nekompletan 1.700 BMW super 600, letnik 1950, karamboliran 1.500 PONOVNO NA LICITACIJI osebni avto peugeot 403, letnik 1950, nevozen 6.800 opel record, letnik 1955, nevozen 5.800 opel record, letnik 1958, nevozen 5.200 peugeot 408, letnik 1958. karamboliran 4.900 VW, letnik 1950, nevozen 4.500 opel record, letnik 1958, karamboliran 4.200 ford taimus 15 M, letnik 1956, nevozen 4.200 ford taunus 17 M, letnik 1963, nekompleten 3.800 fiat 1800, letnik 1961, karamboliran 3.200 ford zaphjrr, letnik 1959, karamboliran 2.800 alfa romeo, 1900, letnik 1958, karamboliran 2.300 tovorni avto VW keson, letnik 1958, karamboliran 1.900 osebni avto opel record, letnik 1957, karamboliran , 1.500 DKW 1000 S, letnik 19^, karamboliran 1.200 adler jimlor, letnik 1938, nevozen 900 VW, letnik 1960, brez motorja 900 m ostalo blago (motoma kolesa, kolesa, poljedelski stroji, motorji za osebne in tovorne avtomobile in razni deli).' Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fl žične osebe. Udeleženci morajo v dneh določenih za ogled vplačau kavcijo v višini 10 o/o od zajetne cene v Carinarnici Ljubljana, a zastopniki podjetij tudi pooblastilo. Vse mformacije o licitaciji se dobijo od 24. 3. 1969 dalje na teiefon 316-588 Carinarnica Ljubljana. Seznam ostal^[a blaga In motornih koles za prodajo bo Izobešen na oglasni deski Carinarnice Ljubljana. JZ CARINARNICE LJIIBiLJANA 70-LETNIK UMRL BREZ ZDRAVNIŠKE POMOČI „Oče so naročili, naj zdravnilu tožimo... ii Ogorčenje ljudi ob smrti Janeza Kastelca iz Dešeče vasi pri Žužemberku -Občani se sprašujejo, kakšne so moralne kvalitete žužemberškega kandidata za odbornika, ki ni niti član sindikata - V spominu oživljajo stare nepravilnosti, ki so bile že pozabljene »70 let so bili stari in nikdar v življenju ni- ^ o te™ « strahom, ker ^ so potrebovali zdravnika. Ko so si ga zaželeli ^ J patrebovah. Iz ISKRINEGA pred smrtjo, m prišel! Kaj takega se ne da obrata so npr. ponoči od- pozabiti! Naročili so, naj dr. Kocutarja toži- peljali zastrupijeno deiav- mo in tožili ga bomo!« Približno tako je pove- ^ bolnišnico, ker se dr. dal in hkrati zažugal Janez Kastelic iz šmi- , _ . _ -rr J. 1 telefonu. Drugega dne se hela pn Zbk., sm pokojnega Janeza Kastelca j© opravičil in obljubil, da iz Dešeče vasi, ki so ga teden dni pred tem ponoči ne bo več izkijuč&vai pokopali. Iz prijave, ki jo je poslal na JT, po- telefona... snemamo: — Pokounilk je 3. marca zbolel. Keir je imel 38 stopinj vročine, som šeJ še istega dine popoldne po dir. Kocutarja v Žužemberk. Rekel mi je, da ne more poriti, ker če vasi) in ker ga voczaiik z vprego ni čakal, se je obrnil in šel nazaj Svojci povedo, da je ponoči odklonil oibisk pri nezavestnem Skrbetovem očetu in se izgovoril s prehladom. Na- _ __ r®čil je, naij nezavestnemu sie,j pritajenih govoric. Ljud- prosila dr. Kooutarjevo, naj jo da v p>orodniški stalež, pa jo je ta zavrnila. Sesti dan nato je Novakova skoraj rodila v ISKRINEM obratu. 40 minut pred porodom je ob podaljšanem delavnilku (!) (zaradi velikih naročil so delali od 14. do 23. ure) ob 22.30 zaradi popadkov samovoljno zapustila delovno mesto in ob 23.10 rodila pri teti v žužemberku. -Takšnih in podobnih zgodb je še več. Kažejo, da zdravstvena služba v žužemberku ne deluje najboljše. V zdrav, postaji pa sta 2 zdravnika za okoli 5000 prebivalcev. Smrt Janeza Kastelca iz Dešeče vasi, ki je umrl brez zdravniške pomoči, je sprožila plaz do- Nato sem se še v tretje . mleko! 5. febfu- odpravil v Žužemberk po dr. Kocutarja. Očetu je na- mora v Lijpovjec, in obljubil, mreč še vedno šlo na slab- da bo prišel dmigi dan zjut raj. Ker ga zjutraj ni bilo, mu je moga žena telefonirala iz ISKRE, da je očetu slabše. Dr. Kocutar je rekel, da pred 14. uiro ne more priti. Medtem sem se jaz od doma v dnigič odpravil ponj. arja letos je izdad organistu v žužemtoeriku mrliški list za Marijo Križman (75) iz Šmihela pri žiižemberku, ki je umrla za kapjo, ne da bi opravil ogled. Skliceval 'se je na visok sneg. Februarja letos je odklonil obisk pri Novakovi materi iz Budganje vasi pri žbk. in tu- še. Zdravnik me je vprašal, zakaj ga nisem čakal v Šmihelu z vprego. Degal je, da nič ne razumeim in da sem popolnoma neumen. Ker sem rekel, da brez njega ne grem domov, se je po kosilu od- piravil z menoj. V Šmihelu ^ pravil, čeprav je Prosil sem ga in rotil za nisem mogel dobitd vprege za ^erka zanje prosila. Na po-obisk. Dopovedoval mi je, da preostanek poti, dr. Kocutar prošnjo je prišel šele bo izguibiH presveč časa. Na- pa ni maral peš in se je vrnil, dan in ugotovil začetek to je naročil, naj preskrbim Naročil mi je, naj odjpelje- pljučnice, vprego, da bi očeta, če bo mo očeta v bolnišnico kar Elizabeti Gliha in žužem-potrebno, peljali z njo do brez napotnice. Povedal sem berka ni iadal potrdil o de-šmihela, od tam dalje pa z mu, da je g. župnik Zupanc, narju, prejetem za zdravlje-rešilcem v botoiSiico, in le ki je star 75 let, lahko prišel nje, čeprav je za potrdila otoljuibil, da bo prišel. peš in da je reked, da ima prosila. Da dr. Kocutar ne iz- oče najbrž pljučnico, in na- daja potrdil za prejeti denar, »Ko sem se znova vrnil, ročil, naj tudi v njegovem povedo tudi drugi. Več ljudi so bili oče že mrtvi! “lenu prosimo dr. Kocutar- je povedalo, da se z6lo rad ja, naj pride, pa ni zaleglo, odtegne obiskom na domu. Ko sem tudi tokrat prišel da ga je ponoči v nuji težko brez zdravnika domov, so bi- priklicati, da zelo rad pošilja li oče že mrtvi. štirikrat smo brezuspešno iskali zdravnika, nazadnje pa sem bil prikrajšan celo za to, da bi bil ob očetu v njegovih zadnjih trenutkih, ko bi bil dr, Kocutar že v prvič rekel, naj peljemo očeta v bolnišnico, ne bi bil dopustil, da bi 1,5 km dolga pot, ki je ni hotel prehoditi peš, povzročila očetovo smrt. To prijavo vlagam tudi zato, ker vem, da je naredil še več takšnih dejanj, pa se ga najbrž nihče ni upal prijaviti.« Približno tako je napisano v prijavi. Dr. Kocutar se je začel braniti, še preden je lahko avedel za prijavo. 14. marca Doma sem čakal z vprego, dr. Kocutar pa se je ob 11. uri pripelijal z aivtomobilom v Smilhell. Eter je vaška pot naprej slaiba (1,5 km do Deše- Okrogle iz otroških ust tudi brez nai>otnice v bolnišnico in da njegova žena, ki je tudi 2Xiravnica v zdrav, postaji v žužemberku, le redkokdaj obdSče bolnike izven žužemberka. Pravijo, da so izjema le bogatejši ljudje. Na porodniški dopust: 40 minut pred porodom! Marija Novak iz Klečeta pri Žbk. je T visoki nosečaic^i je pričakujejo in zahtevajo preiskavo. Nimamo namena izrekati sodbo o strokovnem delu dr. Kocutarja. To, kar so povedali prizadeti občani, pa dopušča sklepanje, da s svojim delovanjem prihaja navzkriž s človešško in z zdravniško etiko. Je tak človek lahko kandidat za občinskega odbornika? žužemberčane pa V2aiemir-ja še nekaj: dr. Kocutar je bil na kandidacijski konferenci v žužemberku predlagan za kandidata za občinskega odbornika. Pravijo, da so ga nekateri iz KZ žužemberk predlagali zato, da bi jo zagodli »nasprotni stranki«, ki je predlagala živinozdrawnika. Kakšne so moralne kvalifikacije za odbomiške kandidate, je- predlagatelj na konferenci prebral kar iz časopisa ... Ob smrti pok. Kastelca iz Dešeče vasi (oživiti ga ne more nihče več!) in ob drugih grehih, ki prihajajo zdaj na dan, pa se žužemberčani le sprašujejo, kakšne moralne kvalitete ima njihov kandidati? M. JAKOPEC / > -»V illlHiHIMIIHIIIItlllllllMIIItllltIlIfflItNItinHHIIHimiltlllllllHIIIlilltilllilltmnilllimtIIIRIIItH »v U' iz < , (alwr : )>•. (. «1. v V'i'nip, (»(KniVj kt-r j«* Hi. l’atHi-j (ocrj >(« <1»I( I»'g H. i(»« W)mo j»Tt vsakor slovenski! t' ,ia(, l<> jt* »lil (itnsla it). Kiškcgai ut j !, »( in HreiikftU ’ j; : ismo kr; «kr»j>H!^a : stv;i r, ll. t m, *t. l«Ty, Rojaki 5 V ohilvrn ]>ntUtc (« »vetu. tift vam Jts tuai' /!» vftšč jjruvit;« in vase slovetisk«? tiomoviiie. Živeli Slovenci! .Živela Stov«mja! \ ' V 5^0 Kieiii »prija mvsrca ~ -i' '■■■>" ' PRIPRAVE NA VELIKO SLAVJE V PRIJAZNEM MESTU OB SAVI Sevnica pred stoletnico tabora ba novomeška igrala je narodne melodije. Kmalu po tem pridejo tudi drugi nam bratje iz Novega mesta, Kostanjevice, Krškega in Brežic; tudi vrli sosedje iz Hrvaškega so nas vkljub R^chovim oviram počastili. Začel je ta- Kaj takratna slovenska časnika »Slovenski narod« in »Novice« pisala o taboru, ki Je bil 2. maja 1869 ob dveh popoldne v Sevnici J* maja Sevnica ne bo praznovala samo tudi mi Slovenci hočemo in priBnik dela, temveč tudi obletnico najpo- meD>bnejše prireditve prejšnjega stoletja v uožje slovenski! Tudi za bor lj^blJenl nas đr. Razlag leifl *nestu — stoletnico sevniškega tabora, ki nas je čas, zadnji čas, da s krepkim nagovorom in preje pomemben dan v zgodovini narodnega srčno in neustrašeno stopimo dložil dr. Janka Srnca za pr- Slovencev. V Sevnici pripravljajo "’za^oTnS^n^ oD»» *en^ program: otvoritev Lutrove kleti, fi- govo dobro in pokažemo, da lat^iistične razstave, gospodarske razstave, smo mi Slovenci v misli in staKe likovne galerije pionirjev, za ta dan se vobesednika ... Vsi predlogi v skozi in skozi izvrstnih govorih so bili navdiošeno in enoglasno sprejeti. Zadnja točka pa o napravi mostu čez Savo pri Sevnici in Brežicah namesto sedanjih brodov i>a ni obveljala, akoravno je pr- bo 'glasila lokalna radijska postaja, izdali giišaii ste, kako krepko in booo posebno brošuro, organizirali vrsto navdušeno so se lani naši Športnih prireditev, glavna slovesnost pa bo bratje v Ljutomeru, v žavcu vobesednik predlog ta dva- 1 fflaia. ^ *1 ^ Šempasu (pri Gorici) zbra- krat na glasovanje dal; zme- ^ ^ spomemkom NOB, kateri bodo j.. ^ 13^^ velika večina zopei prisostvovale tudi najvidnejše osebnosti na- siijo povsod na tavžente in . . . ^ še^ javnega življenja. Objjvljamo nekatere odlom- »MOŽJE SLOVENSKI! Dru-jje iz.^^tnih slovenskih čas- gi dan maja meseca, to je nikoV. ® so poročali o tem na nedeljo, se zberemo vsi potn®** dogodku. v Sevnici (blizu Zidanega »Slovenski naroda, mostu in Krškega) na tabor, ki j® !^^rat izhajal v Mari- Tam se bomo pogovarjali o ločka od bližnjih in daljnjih borUi j® 22. aprila 1869 obja- svetih pravicah, ktere ima krajev 2. maja ob dveh po- naslednje; vsako ljudstvo, kt«re torej poldne na tabor v Sevnico. tavžente zbirati in tirjati, da se nam Slovencem da, kar nam gre po božjih in človeških pravicah. Tudi mi ne smemo in nočemo za njimi ostati... Torej pridite vsi brez raz- Pri sUwenskem jeziku smo se učili pesmico Sultan in kužek. Tovarišica učiteljica nam je povedala, da je to basen. Našte- 'SenTZ Z te v c«.tru v Slednji dan pa je tovarišica spraševala, kako se pisatelj, ki basen napiše, imenuje. Več učencev in učenk je dvignilo roke, od- _ , . govoriti pa je morala ^ učenka Sonja. Rekla je, ^ ^ ^ Novem mestu opisal primer Kastelic precej drugače: trdil je, da so ga svojci prosili za zdravniško pomoč pokojniku samo enkrat. Janezu Ka. IZ RAZGOVORA Z BIVŠIM BORCE^^ IZ RIBNIŠKE DOLINE Dva dni in dve noči H snežno odejo i pa Je kar mrgolelo Nemcev - »Takrat mi je bilo tesno pri srcu,« je priznal Maks Nosan iz Gorenje vasi pri P'“niči Okoli da se pisatelj, ki napiše basen imenuje basist. Vsi smo se ob tem odgovoru zasmejali in jo seveda nato popravili. ZDENKO BUČI N E L, 5. razred novinarski krožek na os. šoli v Šentrupertu Šmihelu. Ker voznika v Šmihelu, ko je prišel, ni bilo, je počakal 10 minut. Ker bi se s hojo in z obiskom zamudil 120 minut, dela pa je imel čez glavo, se je vrnil, ne da bi pokojnika otoiskal. »Da, takrat mi je pa res trda predla,« je začel svojo pripoved o naj razburljivejšem dogodku iz partizanščine Maks Nosan iz Gorenje vasi. »Bilo je konfe oktobra 1943. Bil sem v intendanturi komande ribniškega vojnega področja štab smo imeli v Za-dolju. Takrat so Nemci že prodirali proti Ribnici. vzp^l meter nad nama na sK“0. Samo malo bi po-brsk®*' Pa bi naju odkril. Na naji®®. sva bolj slutila, kot da se najinemu skrivi bliža kolona Nem- Kdo je tam? Nekdo pokliče po telefonu številko 21—291. Ko pre^ed- Umaknili smo se v Veliko goro v bazo nad Krstnicami. S kolegoma Stanetom ILjiim iz Ribnice in Pavlom Ilcem iz CSoriče vasi smo tja prenesli iz Zadolja hrano. Odložili smo jo pod drevesi. Potem smo bili mi tnje odrejeni v patrolo v vas Dane. Ko smo se iz Zadoljia vračali proti Veliki gori, smo opazili močno Razumljiv strah pred prijavo zdravnikovih napak Več ljudi je povedalo, da dr. ’ KocutarjevLm delom dnik občinske 'konference zadovoljni, čeprav govo- nemško patrolo SZDL Novo mesto Franc Beg dvigne slušalko, nekdo vpraša: »Kdo je pri telefonu?* Beg odgovori: »Tukaj občinska konferenca.« »Kakšna konferenca, nikar se ne norčuj!« se oglasi z druge strani žice. Nesrečna žrtev nesporazuma \ Zakaj je moral z življenjem plačati neprevidnost Franc Vavtar iz Iglenika pri Vel. Loki? vsak četrtek m »n ZA MLADE PO SRCU Previdnosti ni nilkdar preveč! če bi to upoštevali pri popravljanju kabJa elektromotorja na dvorišču Franca Vrhovca v Iglenikiu, v nedeljo ne bi bilo treba na trebanjskem pokopališču položiti v zemljo mladega gospodarja, 38-letnega Franca Vav. tar ja, očeta treh otrok v sta-rositi od 7 do 13 let. Pokojni Franc je 14. marca popravljal kabel, katerega drugi konec je segal v okoli sto metrov oddaljeno gospodarsko posilopje Ane Rakar. Konca kabla ni mogel videti, ker je biilo vmes še eno poslopje. Kabel seveda ni bil vključen. Nesreča je hotela, da je domači vol, ki je šel čez pot potegnil z nogo za sabo kabel, 15-letni'Rakarjev fant pa je zaradi tega kabel vtaknil v vtičnico, misleč, da ga je žival potešila iz nje. V tem trenutku je Franca Vavtar ja že vrglo po vlažnih tleh. Niti umetno dihanje niti drgnjenje ni več pomagalo, da bi ga obudili k življenju. Dr. Pavlin iz Trebnjega, ki je kmaJu prišel na kraj hude nesreče, je lahko ugotovil samo še — smrt. Bila je noč mi smo tavali po gozdu m šele proti jutru smo šli v patrolo. Zgrozili smo se: naših, to je partizanov iz naše komande, ni bilo nikjer, namesto njih pa so biU tu Nemci. Naši so se že umaknili proti Travni gori. Bili smo sredi sovražnika. Nemci so nas opazili. Divje so začeli streljati na nas. Začela se je prava hajka! Umaknili smo se proti Travni gori in upali, da bomo tam našli tovariše. In res smo našli nekaj partizanov, med njimi Antona Jorasa iz Ribnice in še nekatere. Bili smo v stiski, sovražnik Je bil povsod. Nekdo Je predlagal: »Skrij se, kakor veš in znaš!« S Pavlom Ilcem sva se skrila pod neko skalo. Nase sva nametala dračje in čakala, kaj bo. Zadelo je snežiti in znočilo se Je. I>ežala sva na goli skali. Sneg naju je kmalu pokril. Le kakih 100 metrov vstran so taborili Nemci. Kurih so ogenj, drva pa nabirali v najini neposredni bližini. Ker je dračje, s katerim sva bila pokrita, pokrivala snežna odeja, naju niso opazili. Drugi dan so se Nemci še bol) približali najinemu ski-vališču. Neki Nemec se je Bodoči učitelj s-reljal ptice $e ne 18-letnega V. M. hodo poklicali na odgovor, jcer pred dnevi e bal-kon^ ^^^ovanjskega blo-ka ^grebški cesti v mestu meril 2 puško na ptice, pa tudi proti to-^fliKki strehi IMV in ogroim delavce. V ie miličnikom po- jedo*' d« se uči streljati, piišK^ pa da mu je posodil 2 Ragovske. Kolikokrat je V. M. strcl^ iz zračne puške, ko-likoJ^detkov je imel in podobnih, reči niso in naj. bri ^ bodo zvedeli. Ugo. tovila pa so, da je V M. dip^ Pedagoške gimnazije Iji do bo moral čez leta, če ^ končal šolanje, učiti otroke lepega vedenja. Ce ^ M. lahko pri taki ^lagi pojasnil tudi svoj^ početje, kako je z zrač^ puško... To^ dejanja je teSko (yprO0ičiti. Tam bomo sklepali in zahtevali od visoke vlade; 1. da se zedinijo vse dežele, kjer Slovenci prebivajo v eno skupino; 2. da se upelje v naše ljudske in srednje šole slovenski kot učni jezik in se napravi posebno pravniško učilišče na Slovenskem; 3. da se upelje slovesnki jezik v uradnije na Slovenskem; 4. da se osnuje gospodarska šola za sevniški brežki, kozjanski in sosednje okraje; 5. da se napravi most čez Savo pri Sevnici in Brežicah. Rojaki! V obilnem številu pridite in pokažite svetu, da vam je mar za vaše pravice in za srečo vaše slov«iske domovine! Živeli Slovenci, živela Slovenija!« Zatem so na prvi strani časnika navedeni sklicatelji, sama znana imena iz Posavja: Ogorelc, Cimparšek, šetinec, Vrstovšek, Planinc, Simončič itd. različni občinski svetniki in odborniki iz Pišec, Sevnice, Brežic, Globokega, Blance in drugih krajev. POROČILO »NOVIC«: »Nočemo novih mostov čez Savo pri Sevnici in Brežicah!« »Novice« so 5. maja 1869 objavile naslednje poročilo o sevniškem taboru: »Slovenski narod si mora zopet z zlatimi črkami zapisati svoj sijajni dan poln navdušenosti narodne tn živo pričo zrelosti našega naroda! cev. Tedaj sva zaslišala nemško komando: »Einundzwanzig drei!« (enaindvajset — tri). Vojaki so se obrnili v drugo smer. Odleglo nama je. Vsaj za nekaj časa sva se počutila bolj vama. Toda Nemci so še in še prihajali mimo najinega skrivališča in streljali na vse strani. Naju pa Je pokrival sneg in nama je rešil življenje. Dva dni in dve noči sva prebila ležoč na goli skali pod snežno odejo, gele tretji dan, ko ni bilo več Nemcev v bližini, sva zapustila neprijetno ječo. Napotila sva se v Zadolje. Pri Tomaže- e.OOO do 7.000 ljudl“ se Je zbra- ..IVn r\nrlr»rlo i_ ______________________•k»._ \ltt zoper njega in tako je tudi padel. To je pač očitno 2inamenje zrelosti slovenskega naroda; niso ne taboriti le glasovalne mašine, zakar jih žele naši nemškutarji narediti — ampak možje so, ki dobro vedo, zakaj glasujejo, Akoravno dopisnik ne razume razlogov, zakaj da je verehodič po polju. To mu bo pretreslo vamp in mu raz- | čistilo pamet. In če pade, se bo že kako pobral.« m Dvignili so ktiharja na Iskra — brez sedla, stremen in | uzde. Isker je oddirjal, spremljan od hlapcev na konjih, | ki so se hoteli ponorčevati iz mojstra kuharja. Ves pre- j plašen je Gregor objemal Iskra okoli vratu kakor pijanec, m ki se oprijemlje štora. Strašno se je drl. Grof Viljem je S s pr^a dvorane gledal, kako se oddaljuje, in se je zvijal 1 od smeha; nato se je vrnil in spet sedel za mizo. j Medtem se je kuhinjski poglavar, ki je bil utrujen od | kričanja, krčevito držal za Iskrino grivo in milo vzdihoval. | »Ojej, ojej!« je govoril. »Dobrotljivi moj bog, preljuba | sveta devica, usmilita'se me! ...Isker, mili moj Isker, ni- | kar mi ne stori nič žalega!... Ubog rodbinski oče sem... | Zločin bd bil, če me pustiš poginiti!...« In je poskušal | z roko pobožati konja. m Isker, ki tega ni bU vajen, je obrnil glavo in pogledal | mojstra kuharja. In prav gotovo mu je njegov tolsti obraz | ugajal, zakaj pričel je teči bolj polagoma in skoraj oprep m no, kakor iz strahu, da mu ne bi telebnil na tla. In ko se je | približal neki kmetič, da bi se ponorčeval iz tolstega jez- | deca v belem telovniku, je isker srdito stresel z glavo, | pograbil kmetavsa za tilnik in ga sunil v stran, da je | grdoba z okrvavljenim nosom padel na tla. Konjarji, ki | so spremljali Gr^orja, so razjumeli, da je Isker njegov | prijatelj, in niso inislili več na to, da bi se mu rogali. - | (Konec prihodnjič) | iiiiipitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtHiiiNiiuiiiiiuiiiuHiuiiiniiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiniiiiiniiiiii^^ Prispevki za nagradni natečaj že priliajajo! Prav gotovo ste 27. februarja ali pa 6. marca opažali naš uokvirjeni nagradni razpis za najboljše sestavke, zajete iz vsakdanjega življenja. Pošlje jih lahko vsak, kdor je razpis prebral, pogoj je le, da zgodbe, doživetja, zapisi in drugi sestavki doslej še ni^ bili nikjer objavljeni in da so seveda resnični. Obljubljene so lepe nagrade in honorar za objavo, zadnji rok za pošdljatev pa je 15. april 1969. Do ponedeljka smo dobih prvih 8 sestavkov, ki so nam jih poslali naši bralci iz raznih krajev širše Dolenjske in tudi izven Slovenije. Tudi vas vabimo k sodelovanju. Poskusite, saj Bte gotovo doživeli marsikaj lepega, srečnega, žalostnega, veselega, presenetljivega, obupnega in težke ga, kar bi zanimalo tudi druge ljudi! Bralce in naročnike lepo pozdravlja Vabilo na zbore volivcev Vinska pokušnja 14. marca v Brežicah, ki sta jo organizirala Kmetijski inštitiit iz Ljubljane in obrat SLOVENIJA VINA iz Brežic (Foto: Jožica Teppey) PREDSTAVLJAMO VAM KANDIDATE Za okvirno enotnost, ki ne bo omejevala rešitev v republikah Besedo ima Boris Lipužič, pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo SR Slovenije - Zveza naj bi sprejemala le splošne zakone Ali bo seja danes sklepčna? Zaradi cxisotaiosti večine članov je bila zadnja seja sveta za Šolstvo, prosveto in kulturo preložena na današnji dan. Malo nerodno je slišati, da se zdaj, ko bi mora- li raapraivljati o delu Icultur-nili ustanov in sipomenišike-mu varstvu, svet ni mogel sestati. Morda je to slučajno, morda pa tudi barometer odnosa do teh vprašanj v občini Brežice. Za dopolnitev liste je še čas Koanite občinsike konference ZKS Brežice poziva članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži zborov volivcev. Delež žena in mladine na kandidatni listi za odbornike lahko na zborih še popravijo, saj so 2)daj oboji prew malo zastopani. V dosedanji skupščini je žena 11 odst, v predlogi za novo pa 8,3 odst. odbomilcov do 30. leta je bi- lo do sedaj 3 odst., na novo pa je predlaganih 13. odst. To še vedno ne ustreza. Med prebivalstvom je namreč 52,5 odstotkov žensk in 22 odst. mladih do 30. leta starosti. Koncert iz naših kraj'ev v Brežicah v okvim javnih radijskih oddaj bo priredila RTV Ljubljana v nedeljo, 23, marca dopoldne, v Brežicah Koncert iz naših krajev. Nastopili bodo ansambel Henčka Purka-ta s pevcema Vasjo Matjanom in Tomažem Brankom, Koroški akademski oktet in ansambel Pet priijateljev. Dr. Vojan Rus predaval v Brežicah Na povabilo delavske univerze je pred dnevi prišel v Brežice univerzitetni profesor dr. Vojan Riis. Za udeležence politične šole je predaval o morali. Poslušali so ga tudi prosvetni delavci, člani občinskega komiteja ZK In številni drugi komimisti. Prisotni so predavatelju postavili precej vprašanj o morali v sodobnih družbenih dogajanjih in pogledih na moralo v razli&iih obdobjih. — Danes popK>ldne bo predaval ? Brežicah Silvo Devetak o mednarodnih političnih dogodkih. Tudi to predavanje je namenjeno širšemu krogu udeležencev. Kooperanti so volili Kmetijsko in trgovsko podjetje AGRARIA Brežice sodeluje z več kot tristo kooperanti. Ti kooperanti so 16. marca izvolili v svet 18 članov. Največ kooperantov ima AGRARIA v Ceriklj^, Brežicah, Globokem, Artičah in Kapelah. V svetu kooperantov je vključenih enajst članov kolektiva podjetja tn I predsednik delavsOcega sveta. 1 ■ TA TEUEN 2E DRUGIČ CEPIJO Solarje prati gripi. Po prvem cepljenju niso opazili vedjdh reakcij. Otroke so obakrat cepili B virusom hoogkonSke gripe. V delovnih organizacijah so imeU cepljenje fiUiikrat. Vse z^KMlene so naknadno Se doo^pilU s hong-kon.^kim vinisom. ■ KNJI2NE POLICE v poslovalnici Državne založbe so se t prvih dneh marca pmsej izponz-nile. Največ so prodali kuharskih knjig in priroCnlko»» za gojenje sobnih rastldn ter cvetja na oic-nih. Trenutno nimajo na zalogi niti ene kn>ižloe pco<. Franca Vardjana Iz Leskovca »Kaj cveti 1q zelend t soUm. Od Uteramdh del je bUo m praznik tena prodanih najvefi GaIsworthyjevlta romanov »Saga o For5ytilh«. ■ PREJANJI TEDEN V SREDO J« občinsU komu« Zvene mladdne sklical posveiovande o ustanovltw< »Tovariš Lipužič, v Brežicah so vas predihali za poslanca prosvetno kulturnega zbora zvezne skupščine in delegati medobčinske konference v Krškem so z izvolitvijo potrdili vašo kandidaturo. čemu se nameravate posvetiti kot poslanec in kako pojmujete vlogo zveznega prosvetno kulturnega zbara?« Boris Lipužič je bil rojen 1930. leta v Brežicah in je po poklicu profesor. Foto: tv »Ce bom izvoljen za poslanca tega zbora, se bom posvetid razreševanju tistih vprašanj, ki bodo tudd v prihodnje še naloga federacije in njenih predstavniških organov. V pirimerjavi s prosvetno kiiltumiim zborom republdšilce skupščine so seveda pristojnosti tega zbora mladinskega kluba. NajpnmameJ-Si prostor zanj bi bdil v mali dvorani prosvetnega donrn, kjer so se mladi pred letd že sestajali. Predstavnik zavoda Vlado Podgoršek je mladdm poJasnU, da kolektiv ni za to, ker bi potem zgubiU bUe, z njim vred pa tudd dohodke. 'Prostor je razen tega namenjen za občasne razstave in sestanke. Mlcidiina se bo obrnila za nasvet in pomoč ie na predsednika občinske skupMdne Vinka Jurkasa. ■ PREDSEDSTVO OBČINSKE ZVEZE PRIJATEUEV MLADINE Je Imenovalo ocenJevfUno komisijo, ki bo pregle(tola d^ dru-Tekmovanje bo kxxidano konec marca, afpriila pa bodo začeta druAtva tekmovati znova. Dndtv« I največjim Mevilom točk bodo nagrajena. V knmte^ m> MMca MiAč, Anka Zorko In FraixK> Pečnik. dosti manjše, ker republike na pcdlagii naše ustavne ureditve urejajta mnoge 2jadeve povsem samostojno. Zato pajmoijem vlogo prosvetno Icultamega zbora zjvezne sikupščine predivsem v tem, da obEkuje splošne smernice razvoja na tem področju, sprejema pa v sodelovanju z drugim pristojnom zborom iste skupščine samo tiste splošne zaikone s področja prosivete, kulture in znanosti, ki določajo okvirno enotnost sdstema. Ti zakoni torej ne smejio omejevati oziroma preprečevati specifičnih rešitev v posameznih republikah zar^ njihovah nacionalnih, ku’tair-no zgodovinskih ix)sebnosti in raznclikosti, zaradi različnih možnosti in p>otreb. Menim, da je treba v Ju-g:slavij-i ugotoviti ok,yimo enotnost vi^ojnoizobraževal-nega sistema, njegove organizacije in vsebine, da se bo na primer učenec iz M?i’je donije lahko prešolal na istovrstno šoto v Sloveniji in da ta preliod ne bo težavnejša, kot če učenec iz Jufo-slavije prestopi na enalco šolo v katerikoli evropski državi a’.i v Ameriki.« »Katere so prvenstvene naloge na vzgojnoizobraževal-nem področju?« »Med prioritetne naloge jugoslovanske diružbe sodi predvsem pospešeno odpravljanje nepismenositd. Prav tako je nujno treba vključiti vso šoloobvezno mladnino v obvezno osemletno osnovno šolo, kd smo jo deklarirali s splošnim zakonom o šolstvu že pired 11 leti. Nepismenost je v jugoslovanskem povprečju vsekakor med naj'bo’j perečimi problema šolstva, v23gojfS in izobraževanja. Njone neugodne posledice se izražajo v sorazmerno nizkem kvalilika-cijskem sestavu zaposlenih, v produktivnosti, dvilizagjjd in kultumi ravni prebdvaJ-sitva itd.« »Kakšna je vloga federacije v kulturni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti?« »Tako kot na področju vzgoje in izobraževanja tudd v kulturi in znanosibl ne bo mogla biti funkcdja federacd-j« v materialni Intervenciji s centralia^Lranimd sklacU, mairveč predvsem ▼ ustrez-nejšd deOitnni družbenega proizvoda med federacijo in re-puhlikaimd, v usldajevanju, ionenjavi izkušenj med ro-publdikami In oblikovanju U-attti skupnih sitaldšč, ki so m^na oenova federativne akupnosti JugosLovcoudcih narodov.« »Kakšne nalofe »te »i za- stavili na svojem delovnem mestu?« »V Sloveniji se bom kot občan prav tako kq|t doslej zavzemal zlastd aa hitrejše odpravljanje materialnih in drugih raa’ćik v osnovn^n šolstvu med posamezndmd območji v republiki, za hitrejše vključevanj»e predšolskih otrok v otroško varstvo ter za iapcpolnjevanje in modernizacijo sistema stroikov-nega izobraževanja.« J. T. Pacienti iz Frankfurta Zdravilišče Cateške Toplice je navezalo stike s turistično agencijo v Frankfurtu, katere predstavniki so bdli lani na ogledu. Pravkar so posla- li upravi deset napotnic za kopališko zdravljenje. Bolnike bodo v kratkem poklicali v Čatež. Kritična obsodba iz vrst učiteljev »Zakaj ne bi pocenili mladinskih časnikov in revij?« se javno sprašujejo prosvetni delavci in vzgojitelji v občini Krško. Prepričani so, da bi tu družba morala poseči vmeš in podpreti naladinski tisk, ki mu uspešno konflcuri-rajo razni stripi v srbohrvaščini in slabi slovenščini ter vsak dan na novo se porajajoče nev^ojne publikacije po zelo dostopnih cenah. J. T. Jutri se bodo v brežiški občini začeli zbori volivcev. Večina jih je skilicanih za soboto in nedeljo. Razpored zborov priobčujemo, da bodo volivci natančno seznanjeni, kdaj in kje naj se zberejo. Artiče — 23. 3. ob 8. uri v prosvetnjem domu; Pečice — 23. 3. ob 14. uri v šoM; Bizeljsko — 23. 3. ob 8. url v šoli; Stara va« — 23. 3. ob 8. uri v šoli; Cerldje — 23. 3. ob 7. uri v gasiLsikem domu; Bušeča vas — 23. 3. ob 14. uri v- šbli; Dobova — 23. 3. ob 7.30 uni v prosvetnem domu; Sela — 21. 3. ob 19. uri v gostilni Merslavlč; Mostec — 22. 3. ob 19. uri v gasilskem domu; Kaj)ele — 23. 3. ob 9. uri v šoli; Globoko — 22. 3. ob 19. uri v prosvetnem domu; Pišece — 23. 3. ob 7.30 uri v šoli; Sromlje — 23. 3. ob 8. uri v šoU; Velika dolina — 23. 3. ob 7.30 uri v prosvetnem domu; Jesenice — 22. 3. ob 19. uri.; Priprave za kurirčkovo pošto Predsedstvo občinske zveze prijateljev mladine v Br«ži. oah bo do 20. marca pripcra-vilo okvirni program za akcijo Kurirčkove pošte v b?e-žiš4d občini. Kurirčkovo pošto bodo sprejeli 25. aprila v Vrhovska vasi. Ta bo nato ob. šla vseh petnajst odredov. Pionirjem iz krške občine jo bodo oddali 6. maja. Pokušnja vina v Brežicah Na d^riistaciji vina, ki je bila te dni v Brežicah, so preskusili vinsko kapljico iz vinogradov v Sromljah, v H-šecah in na Bizeljskem, dz Virštajna in Kozjega in z desnega brega Save od Velike Doline do Podbočja. Pobud-niik za pokušnjo je bil Kmetijski inštitut iz Ljubljane, organizator pa SLOVENIJA VINO — obrat Brežice. Njen namen je bU iz posameznih sort napraviti različne tipe vina in iabrati najboljše. To bo kažipot za pravilno razmerje trtnih sort v vinogradih tega območja. J. T, Brežice — 25. 3. ob 17.30 uri v pax(svetnem domu; Sentlenart — 22. 3. ob 19. uri v gasilskem domu; Brezina — 22. 3. ob 19. uri; Zakot — 22. 3. ob 19. uri v gasilskem domoi v Buko-šku; Čatež — 23. 3. ob 7.30 uri; Krška vas — 23. 3. ob 9. uri v gasilskem domai; Skopice — 22. 3. ob 19. url v gasilskem domu; Mrzlava vas — 22. 3. ob 19.30 uri v šoli; PRIDITE in SOODLOČAJTE — brez vaše p>omoči in sodelovanja občcna sama ne more. dobro urejevati zadev za skupno dobro! Varstvo za šolarje in predšolske otroke v vseh večjih krajih bodo Izvedli anketo o otroškem varstvu, da bo temeljna izobraževalna skupnost Brežice dobila natančne podatke o EKrtrebah po organiziranem varstvu šolskih tn predšolskih otrok. Pri tej akciji bodo pomagala šolska vodstva in društva prijateljev mladine. Trenutno stanje ni zadovoljivo. V Brežicah je v otroškem vrtcu 80 otrok, v Dobovi 21 in v CerMjah 18. pobude za vrtec so dali do sedaj že tudi v Pišecah, kjer so pred kratkim ugotavljali število otrok, ki bi jih starši radi izročili v vzgojnovarstve-no ustanovo. Najb^j pereče je to vprašanje v Brežicah. Radio Brežice PETEK, 31. RL4RCA: 18.00 do 18.25 — Nove plošče RTB. obvestila in reklame. 18.25—19.30 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami. NEDELJA, 23. MARCA: 9.05 do 10.00 — Občani čestitajo in po-Bdravljajo — I del. 11.00—12.30 — Domače zanimivosti — Besedo Imajo kandidati za poslance zveznih In rerAibllških zborov — Inž. Maxjan Horžen; Vrtiček — ogledalo gospodinje — tiiristično predavanje — Za naše kmetovalce: Inž. AIo.'b Birc — Uspešna \’zreja plSčanoev — Magnetofonski zapis: Premiera Madragole v izvedbi DTO Svoboda bratov Milavcev — Pozor, nlma£ prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematogr^ov. 12.30 — Občani čestitajo in po-tdravljajo — II. del. TOREK, 25. MARCA: 18.00—19.00 — Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Iz naSe glasbene iole — Športni komentar — Obvestila, reklame in filmski pregled. 19.00—19.30 — Mladinska oddaja — Obi^ pri mladih v Dobovi. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v breži&ld porodnici rodile: Irena Volf ifls Brežic — dečka, Mihaela Rovan iz Brežic — AlJoSo, Marija Vlm* poUek l2 Cmoa — detclico, Ans Lipej is Dečncga sela — dečka, Bariča Pasarič iz šibic — dekUoo, Marij« Ilabinc iz Sevnice — Damjana, Marija Vučanjk iz Mihalov-ca — Tmnislava, Marija I>em.)a2 iz Šmarja — Romana, Lilijana Novak iz Breaiiie — deklico, Martina Zalig z Bizeljskega — Klavdijo, Ana Božič iz Kostanjevice — dečka, AnialUa Blaguše> vič iz Sel — dečka, Kristina fto-ba iz Kremena — I^Cko, Marija Vidmar iz Gaberja — Marjana, Štefanija Vol&tnSek iz Oundrovca — Jožeta, Hilda Stefanič Iz Za-sapa — JoSka, Ana Kantužnr iz Sevnice — Jorico, Marjan*!* Matjašič iz Sromelj — Romana. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretokld teden so se ponesrcčiU In iskali pomoči v breii&ki bolnišnici: Amalija Meaingerr, upokojenka iz Sevnice, je padla nff pott in ad poškodovala grlavo; Leopold Pavlovič, kmet is 2oJnega, si Je pn padcu na poU zlomil lovo noKO; Ivan StuSek, kmet Is Tr-UMa, al je pri dolu po6kodoval levo nogo; Jožeta SoU^a, dolo-vodix)o iz Mrčndh sel, j« nei^do povoaH s kolesom, pii čemeo* al je »lomil ključnico; Drago Hole-Uč, avtoprevoznik 1e RakoveKa potoka, Je pri prometni nesreči dobdl notronje po&kodbo; Olga Kranjc, gospodinje is Oor. Lunnr-ta, je padla s looleaa in ad ido-ml\a desno nogo; Ana SotoUMc. gospodinja IK Oor. Obreža, ai Je zadrla tobelj v levo nogo; Anica Mokrovič, goapodi(>)a ic Oomjega kroja, je pMla pod vob in al slomila levo roko; Franc Resnik, dalorodja fei Stnie. )e ■ mopedom in si poAko(V>vHl glavo. BREŽIŠKE VESTI Zlatoporočenca iz Globokega v soboto, 15. marca, sta sla- katerih dva še živita. Zdaj vila v krogu svojih otrok in imate že štirt vnuke in ene-vnukov petdeseto obletnico ga pravnuka. poroJce Frančiška in Mirko Otroci, sorodniM in znan-Pavlič iz Globokega. Sloves- cl so jima ob zlatem jubile-ni obred je bil v poročni so- ju zaželeli še veliko let zdrav-bd krajevnega urada v Piše- ja in skupnega življenoa. Oba cah. Mirko Pavlič se je ro- sta duševno izredno čila in dil 1893, njegova življenjska sta dobre volje dočakala pra-družica pa je leto dni mlaj- anovanje. 5a. Imela .sta tri otroke, od J-T. Slavljenca Frančiška in Mirko Pavlič iz globokega za gvoj zlati jubilej (Foto Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH Za zvezno skupščino na listi samo znana imena Delegati 65. zvezne volilne enote so se sestali na medobčinski kandidacijski konferenci v Krškem 13. marca. Iz brežiške krške, laške, sevniške, šentjurske in šmarske občine jih je bilo prisotnih na konferenci 86. Manjkali so le štirje. Konferenco je vodil pred- Alojz Libnik. Manj kot polo-sednik obč. konference SZDL <^00 glasov sta prejela direk- Danes teden na medobčinski kandidacijski konferenci v Krškem (Foto: Jožica Teppey) Nobena občina ne bo prikrajšana, ker so si mandate porazdelile število predlogov za republiške poslance se je zelo zmanjšalo ne. Za volilno zakonodajo je tokrat zelo primanjkovalo časa, zato je razumljivo, da je Danes teden so delegati 12. republiške volilne enote Krško — Sevnica — Laško na kandidacijski konferenci v Krškem izvolili skupne kandidate v zbore delovnih skupnosti slovenske skupščine. Kan- bilo na hitro težko ugoditi didate za republiški zbor so izvolili že na občinskih vsem željam, konferencah, ker bo imela vsaka občina svojega poslanca. Krško Lojze Stih. Pregledu predvolilne dejavnosti v občinah Brežice, Krško, Sveni-ca, Šentjur, Laško in Šmarje je 'feledila obrazložitev dosedanjih predlc^ov za poslanska mesta v zvezni skupščini. Za štiri mandate je bilo sprva 16 predlogov, konferenci pa so jih občine predložile devet. Prav toliko predlogov so izrekli tudi delegati. Izvoljeni so bili: za družbeno—apolitični zbor zvezne skupščine Franc Šetinc, novinar in dosedanji poslanec zveznega organiteacijsko—političnega; za gospodarski zbor tajnik republiškega sindikata Slovenije Jože Marolt in Jože Bučar, inž. agronomije ter dosedanji poslanec istega zbora v zvezni skupščini; za prosvetno—kulturni zbor Stane Kranjc, dosedanji polanec tega zbora, in Boris Lipužič, namestaik sekretarja za prosveto in kulturo SRS; za soci-alnozdravstveni zbor direktor Zavoda za socialno zavarovanje v Celju Milan Loštrk in predsednik občine Šmarje Za kandidata gospodarskega zbora so delegati izvolili inž. Marjana Vidmarja iz rudnika na Senovem ter Vinka Božiča, direktorja sevniške Lisce. Za kultumo—prosvetni zbor sta bila izvoljena kandidata prof. Janez Pečec, predsednik občinske konfe- Dan žena v Kostanjevici Srečanje partizanskim ma-*nic in bork na praznik »že-Da« je bilo tako živo, tako iskreno in tovariško kot osvoboditev pred 24 leti. Sleherni ženi se je zrosilo oko ob izvajanju bogatega progra-ki so ga v ta namen na-^•udiraU pionirji in cicibančki osemletke v Kostanjevici. Za priznanje, da je bilo srebanje tako prijertno smo dolžile zahvalo Krajevni organizaciji Zveze borcev v Kosta-'ljevici. Aktivistke, ki se zakadi starosti ali bolezni niso ^ogle udeležiti proslave, so ^ani odbora ZB obiskali do-tna. UDELEŽENKE SLAVJA renče SZDL Laško,ter ravnatelj osnovne šole v Leskovcu Ciril Plut. Zdravnik dr. Samo Pečar iz Laškega je bil izvoljen za kandidata socialno-zdravstvenega zbora. Za vsak zbor je zdaj le toliko kandidatov, kolikor je poslanskih mest. Evidentiranih možnih kandidatov je bilo precej več. Za dve mesti v gospodarskem zboru je bilo 16 predlogov, za en mandat \ socialnozdrav-stvenem zboru 7 in za dve poslanski mesti v prosvetno— kulturnem zboru 11 predlogov. Na medobčinski konferenci se je število predlogov skrčilo, ker mnogi niso pristali na kandidaturo. Občine so si mandate razdelile, da ne bi bila katera izmed njih popolnoma brez poslanca. V 12. republiški volilni enoti je bilo opravljenih 175 kandidacijskih konferenc, od tega 88 v delovnih kolektivih. Za 170 odbomiških mest so občani predlagali 387 odbornikov. Ponekod so precej negodovali zaradi razporeda volilnih enot za volitve republiških F>osl£incev, vendar njihove želje niso bile upošteva- Kandidaci jske konference so bile po dosedanjih ocenah aelo uspešne, tako je poročal seikretar občinske konference SZDL Krško Peter Markovič. Povsod so občan: poudaaili, da je treba pod, preiti kendida/bure tistih možnih kanriidB4xyy, ki so naj-boUgši poananrailci podiročij, ki jih bodo zastopaJi v skupščina. J. T. Pozdravna brzojavka kongresu Delegati medobčinske kandidacdijske konference v Krškem so 13. marca pioslali pozdravno brzojavko IX. kongresu Zveze kiamamistov Jugoslavije in miu aaželeli plodno delo. VAŽNO OBVESTILO Občinska skupščina Krško -* katastrski urad obvešča vse lastnike, uporabnike in uživalce zemljišč na'' področju mesta, t. j. na delih k. o. Krško, Leskovec, Stara vas in Videm, da morajo v času od 20. do 31. t. m. zamejičiti svoja posestva s pravilnimi betonskimi mejniki. V času od 4. do 6. aprila pa morajo na te mejnike postaviti še fotosignalizacijo, katero dobe brezplačno na katastrskem uradu v Krškem med 7. in 15. uro ter popoldne cxl 17. do 19. ure. Zamejlčenje je potrebno zaradi avionskoga snemanja terena za izdelavo novih katastrskih načrtov. Zakon določa, da se bo moral vsak, kdor ne bo poskrbel za zamejlčenje in fotosignalizacijo, zagovarjati pri sodniku za prekr.^ike, zamejičenje pa bo izvrSeno na njegove stroške. Obenem opozarjtuno vse gospodarske organizacije, da zaradi izdelavo katastra komunalnili naprav in katastra zgradb obeležijo vse Jaške, hidrante in podobno s sinkolit barvo ali z apnom, pomeštmim s klejem, tako da bodo dobro vidni. Vestno zanic.iičenje in dobra signalizacija bosta olaj-fcala delo Reodctskim strokovnjakom in onemogočila ev. kasnej.<^e spoi'o. I Zlata poroka na Vrtači tor steklarne v Rogaški Slatini inž. Vojo Djinovski (predlagan za gospodarski zbor) ter inž. Ladislav Tkavc, ravnatelj steklarskega šolskega centra v Rogaški Slatini. Prispevek za zdravljenje zaposlenih Sindikalna organizacija v tovarni papirja v Krškem je predlagala upravnemu odboru, da bi za tekoče leto zagotovil denar za zdravilišiko adravljenje delavcev. V naravna zdravilišča bi podjetje pošiljalo tiste člane kolektiva, za katere bo zidravstvena služba ugotovila, da jim je tako zdravljenje potrebno. Upanje na posebno šolo z internatom Vest o gradnji in obnovi šol v krški obč*ini je naletela med občani na ugoden odmev. Strokovne službe pri občinski skupščini pripravljajo podatke o tem, koliko bi morali za ureditev šolstva prispevati zaposleni v delovnih organizacijah kmetje in obrtniki. Staro šolo na Vidmu bodo preuredili v p>osebno šo- lo z internatom; vanj bodo sprejemali učence iz vseh treh posavskih občin. Učilni, ce stare šole na desnem bregu Save bo dobila tehniška srednja šola. Obnova hmeljišč v Kostanjevici Nasadi hmelja v Kostanjevici so potrebni obnove, ker je pridelek vsako leto slabši. Začeli jih bodo obnavljati in do leta 1971 r^unajo, da bo obnovljenih 18 hektarov. Nov stolpič na Vidmu Na Vidmu gradijo stanovanjski stolpič, v katerem bo 18 družinskih stanovanj in 8 garsonjer. V tem delu mesta zida tudi veliko zasebnikov. Trenufaio je v gradnji 163 hiš. Polovica zborov le mimo Do danes je bilo v občini opravljenih približno polovico zborov volivcev. Tudi v delovnih organizacijah sklicujejo zaposlene. Volivcem med dirugim p>oročajo o dveletnih dosežkih gospodarstva. Komunalne dejavnosti in družbenih služb in jih seznanjajo z nalogami bodoče občinske skuipščine v letih 1969— 1972. Obisk je zadovoljiv. Vsaka hiša je prejela za zbor volivcev pismeno povabilo. Tudi v Gor. Leskovcu je bilo zelo lepo Dan žena smo letos zelo prisrčno p>očastili tudi na Gor. Leskovcu pri Senovem. DPM je že januarja sklenilo, da bo za ta dan počastilo matere in žene, pri čemer je krepko pomagal učiteljski kolektiv osnovne šole v Leskovcu. Sodelovali so tudi učenci, ki so pripravili krateuc, a ljubek spored, zborček deklet pa je do solz ganil naše mame, ko jim je tako lepo zapel več pesmi. Posebno nas je navdušila folklorna skupina. 2ene in gostje 60 bili s prireditvijo nadvse sadovoljni; nikomur se ni mudilo domov, saj smo slavje zaključili šele ob šestih naslednje juftro. Takih prireditev si ljudje želijo še več, saj tudi to zbU-6uje šolo s starši in prebivalci sploh. D. K. Odkup mleka se povečuje v ravninskih predelih krške občine je živinoreja panoga, ki veliko obeta. Vsako leto odkupijo na tem območju večje količine mleka. Kooperacijska služba pri Agrokombinatu bo živinorejo še pospeševala, predvsem rejo molznic. Cez tri leta bodo odkupili na mesec 90.000 litrov mleka ali milijon^ litrov na leto. Tovarna varčuje za stanovanja V prihodnjih petih letih bo CELULOZA v Krškem pospešeno gradila stanovanja za svoje delavce. le sklada skupne porabe bo v banki oročila nekaj nad 7,590.000 dinarjev, banka pa ji bo za to naložbo odobrila okoli 4,580.000 posojila. Z lastnimi in bančnimi sredstvi bo za zaposlene tovarna lahko gadila do sto Btanovarnj. KRŠKE NOVICE Pred kratkim sta v gorenj* ski vasi Vrtača slavila zlato poroko Anton Zulič (77 let) in njegova vedra žena Terezija (71). Življenjska sreča jima je bila naMonjena, da sta s: ob zlatem jubileju “ponovno obljubila zvestobo in ljubezen, ki ju združuje žc pol stoletja. Ljubezen do rodne gorenjske grude pa je izoblikovala tudi njtm značaj, da sta pogumno prenašala vse tegobe življenja, ko sta ustvarila družino in dala domovini 9 otrok. Trije ismed njih so aktivno sodelovali v narodno osvobodilni vojni. Zuličeva hiša je bila vedno topel dom premnogim partizanom in terenskim aktivistom NOV. Čestitkam, ki jih je čilima zakoncema izrekel predsednik Stane Nučič, ki ju je znova tudi poročil in jima voščil vse dobro v imenu vseh občanov in občinske skupščine, se pridrnžujemo tudi preživeli borci iJi aktivisti, člani krajevne organizacije -ZB v Ko-stanjevici! ZVEZA BORCEV V KOSTANJEVICI ■ »DOLENJEC« VEDNO BOU PRIIJUBLJEN. Vedno več novih naročnikov v KiSkem in bližnji oikolioi potrjuje mnenje, da je Dolenjski list v tem kraju najbolj brano glasilo. V razmeroma kratkotrajni akciji za zbiranje novih naročnikov se je na ta Ust naročilo že skoraj 500 novih bralcev. Bralci so tudi z vsebino lista zadovoljni, pogrešajo pa različne nasvete obdelovalci vrtov in sadovnjakov. ■ PRORAČUN SINDIKATA SPREJET. Samoupravni organi v bovami papirja so pred kratkim potrdili predračun sindikata za letošnje leto. Največ bodo letos namenili za športno dejavnost in rekreacijo, finančno pa bodo podprli tudi delo mladinske organizacije, aktiv ZB, komisijo za kulturno dejavnost in godbo na pihala. Organd upravljanja so na prilog osnovne organiz^ije sprejeli 'udi sklep o zdravljenju v naravnih zdraviliščih za tiste člane kolektiva, ki so takšnega zdravljenja potrebni. Ustrezne službe bodo pripravile kriterije za zdravljenje In finansiranje. ■ 415 BREZPOSELNIH. Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje Novo mesto je bilo ob koncu preteklega leta v krški občini brezposelnih 415 občanov. Na spisku tistih, ki iščejo delo, je največ nekvalificiranih delavcev, ki še ni.so dopolnili 18 let. Teh pa se delovne organizacije Izogibajo, kor jih ne smejo sapo-iliti na izmensko oairoma nočno delo. Od brezposelnih, Id so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, Je 44,5 odst. žeo^. Vzporedno s porastom Števila tistih, ki čakajo na zaposHtev, so se v pireteklem letu povečali tudi iz-datld za brezposelne. V lanskem letu so v te namene v občini porabili 131.522 dinarjev. ■ 60 NOVIH NAROCNIC. Osnovna organizacija sindikata v tovarni papirja Je za vse članice tega kolektiva, ki se niso mogle udeležiti praznovanja dneva žena, plačala enoletno naročnino za NASO ŽENO, tiste žene, ki pa so bile Za praznik žena botae, so predstavniki kolektiva in sindikata obiskali na domu. ■ PO NEKAJLETNIH OBUU-BAH K DEJANJU. Krajevna skupnost KrSko je končno le pričela urejati okolipo stanovanjskega naselja pri železniški postaji. Obljubam o ureditvi zanemarjene okolice občani že dolgo niso več verjeli. Sedaj so prepričani, da bo potrebno delo le opravljeno. Površino med cestami bodo izravnali in Jo 2»sejali s travo in za-sadih okrasno grmičevje. ■ PRIJAVE ZA LETOVANJE. Delovne organizacije, ki so članice počitiJSke skupnosti v Materadi pri Poreču, so že pričele zbirati prijave za letovanje v letošnji počitniški sezoni. Prijave morajo zbrati do 15. aprila in Jih posredovati upravi počitniškega doma. Cene penziona se letos ne bodo povečale, o čemer pa smo že poročaM. Kje bodo še zbori volivcev Ze prejšnji teden smo objavili razpored zborov volivcev, ki so bili munule dni v sev-niški občini, danes pa sporočamo še naslednje zbore: jutri, 21. marca, bo zbor v Kremlju ob 18. uri in v Zabu-kovju ob 16. uri^ V soboto bo zbor volivcev ob 18. uri na Bregu, v nedeljo, 23. marca pa ob 14. url na Blanci, ob 15. v Drožanju in na Ledini, ob 8. uri v Loki, ob 15. v Lončarjevem dolu, ob 18. na Pokleku in ob 15. uri v Podgorju. Dnevni red obsega razpravo ročal predsednik Jože Smodej. Posebno spodbudno je, da se veliko gasilcev navzlic majhni družbeni pKMnoči strokovno izpopolnjuje v različnih seminarjih, o čemer pričajo mnoga priznanja in diplome. Po.vla-nec Maks Bilc je na zboru poudaril, da je gasilska služba vredna vsega priznanja, ker največ naredi na prostovoljni osnovi. Na zboru so izvolili nov odbor, v katerem so povečini dosedanji člani. S, SK. Krmelj: asfalt poRa, pa nič Prejšnjo jesen je novomeško cestno podjetje asfaltiralo cesto skozi Krmelj, vendar se je že pokazalo, da je bilo delo slabo opravljeno. Krajevna skupnost je podjetju poslala dopis, naj si ogleda, kakšne poke so nastale na novem asfaltu, vendar ni bilo odziva. Ker je bilo za cesto dano 2-letno jamstvo, je potrebno, da posebna komisija pregleda cesto in ugotovi poškodbe, ki jih mora podjetje čynprej popraviti. Prijave za Rovinj že zbirajo Tudi letos bodo v Rovinju priredili medobčinsko, počitniško kolonijo ZZB Celje, kamor šteje tudi sevniška občina. Krajevne organizacije ZB še sprejemajo prijave. Načeloma lahko letujejo v tej koloniji člani ZZB NOV s člani družin, če je prostor, pa tudi drugi. Kolonija se bo začela 23. junija in bo trajala do 1. septembra ter imela 7 izmen. Cena oskrbnega dne je za člane ZZB NOV in njihove družinske člane 18 din, za druge osebe pa 21 dinarjev. Pri priglasitvi je treba vplačati polovico cene. .... ' .'/V. .s ^ BILO JE PRED STO LETI. V izložbenem oknu nekdanje prodajalne Borovo na sevniškem trgu so razstavljeni zapisi slovenskih časnikov, ki so pred sto leti poročali o taboru v Sevnici. Več o tem preberite na srednjih straneh našega lista! (Foto: Legan) OBISK V OSNOVNI ŠOLI, KI IMA KAR 1500 VAROVANCEV Starši spoznali, da ni poti nazaj Sevniška osnovna šola bo z novim šolskim letom verjetno že prisiljena uvesti tretjo izmeno - Pripravljati vsaj načrte za novo zgradbo Na nedavni seji sveta za izobraževanje in kul- oandilili z več raaredi na podr turo so obravnavali tudi poročilo o stiski v sevni- ružničnih šolah, smo dobili ški osnovni šoli, kjer že primanjkuje prostora. Jožeta naslednji odgovor: »Tudi .te Bogoviča, ravnatelja šole, smo zato p^-osili, naj o tem stvari so se že bistveno spre-pove kaj več. menile. Ljudje so sami spo- znaild, kakšne prednostd pri- Sevnii&.ca osnovna šola, ki in zmanjšati odstotek učen- pouk v urejeni in soje bila zgrajena pred ne.caj cev, ki redno ne končajo šol- opremljeni šoU, zato leti, ima pod svojo streho ske obveznosti. To smo dolž- želijo povratka na kombd- 1500 otrok in je ena naj večjih ni narediti zaradi staršev, ki tirani pouk. Zdaj je potrebno v — Sloveniji. Letos bodo' v se vse bolj zahimajo za svo- skrbeti samo za ustrezen prvem razrecj.i začeli kar je otroke, saj ne vem, če prevoz in dobro prehrano ot-štirje novi oddelki, toliko je se kaiera organizacija lahko ^ ^ morajo od daleč vpisanih otrok. Skupno ima pohvali, da potegne na se- y šolo. Stisko bomo šola 53 oddelkov in je ob stanek 300 in več ljudi, tako ^dipravilii z gradnjo novega j 17 učilnicah že vse pomožne ^cot roditeljski sestanki.« šolskega poslopja, ker pa se prostore uporabila v učne ^ zadnjih letih so se na šo- zavedamo, da trenutno za to namene. |j op^^no izboljšali tudi uč- nd denarja, je potrebno zače- Sola združuje osnovno šolo, ^i uspehi Pred tremi, štiri- ti pripravljati vsaj načrte.« posebno šolo, predšolsko in mi leti ni redno končalo , M-^ šolsko vatstvo ter malo šo- osemletke niti polovica ot-lo in je zato ves dan pravo zdaj pa jo že dve tret- mravljišče, posebno še, ker jjj^i vseh učencev. To je osje organizirana vrsta oblik ^a katerega ima veliko dopolnilnega izobraževanja, zaslugo tudi povezovanje šole ______________________^ ^ ^ od mnogih Arožkov do šol- § starši in prek temeljne izo- veča in potrebuje vse več te- gkega raaia, ki ima vsak dan braževalne skupnosti tudi s koče vode. Pokazalo se je, da po 20 minut programa. siršo družbeno skupnostjo: nazadnje zgrajeno zajetje tu- »IzrabiU smo vse prostore j^q omenili možnost, di ne bo zadovpljilo potreb in da bi stisko s prostorom da bo treba vodo napeljati iz Krmelj: števci so nujno potrebni Krmelj je kraj, Id se hitro in smo pred dvema izbirama: ali uvesti tretjo izmeno ali pa pKJiskati dodatne šolske prostore zunaj šolskega poslopja,« pripoveduje ravnatelj, ko razkaže šolo. In še eno njegovo mnenje: »Prepričan sem, da glede svobodnih dejavnosti, maldh šol, šolskega in predšolskega varstva nikakor ne smemo narediti .toraka nazaj, če hočemo uresničevati najvažnejše: oblikovata in vzgajati stotine otroik v zrele, razmišljajoče ljudi, izboljšati učne uspehe Zavratec: po zgled ni treba daleč o gradnji ceste Zavratec —' Rovišče je bilo že veliko rejenega in napisanega, vendar je še vedno nedograjena. Ko je pred kratkim upravni odbor občinskega cestnega sklada razpravljal o prošnji za delitev pomoči, je sklenil denarno pomagati, vendar bo plačal račune šele takrat, ko bo delo končano. Ocenil je namreč, da uporabniki ceste okolice Šentjanža, kjer so bogatejši vodni viri. Da bi vsaj zdaj varčevali z vodo, so nujni tudi vodovodni števci, ki bi jih stavbe že morale imeti, vendar teh zahtev niso dovolj upoštevali. Števcev ni vgradilo v svoje stavbe niti Komvmalno stanovanjsko podjetje Sevnica, češ da jih bo takrat, ko jih bodo tudi drugi. Letos dokončno: številke in imena! Letos bodo za območje Sen- Ste „za“ ali „proti“? Mnenja žena in deklet o samoprispevku za gradnjo zdravstvenega doma v Sevnici 13. aprila bo hkrati z voOltvami v sevniški občani tudi ljudsko glasovanje, na katerem bodo volivci ' odločili, aJa soglašajo z uvedbo samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici. Pacientom je znaifK), v kakšnim razmerah dela zdaj zdavstveni dom, posebno težko je v dispanae>rju za žene :n otri->ke, kjer se v čakal-ndci, veliki vsega 8 kvadratnih metrov — brez oken in zračenja, zvrsti tudi po sto ljudi na dan! Tokrat smo zato povprašali več žena in deklet, kao mis’ijo o p!ačevarK>u samopri spevka. DANICA LUŽAR, prodajalka iz Tržišča: »Izračunala sem, da bd pri mojiih prijemkih prispevala tisočaka na mesec. To hi že pogrešala, ker vem, da je gradnja nujno potrebna.« JOŽEFA ZAMAN, gospodinja iz Krmelja: »Sar ma ne vem, kako se bom odločila. V našem kraju so imeli ljudje na zbo-evke plačujejo tudi v drugih o^'nah.« Šentjanž: spet na oder Makarenkovo igro »Začenjamo živeti« so izbrali zato, da lahko nastopi veliko igralcev! SEVNIŠKI PABERKI z izjemo prve etape' grad- tjanža in okolice dokončno ■ NK (iRK VKC NAI’KKJ. Predstavnik Icmjevne skupnosti Sevraoa Je na četrtkovem posvetu o delu krajevndh skupnosti vzaraJiU pn lem, da mora sev-niAka KS imeti zaposlenega taj> nika, na katereag bi se ljudje obraćali In ki bi vodil admdni-straoijo. IzbolJSatd bo potrebno tAidi odnose s Komunalnim stanovanjskim podjetjem ter natančneje razmejiti pristojnosti. ■ PRIJAVE IM) NKDKIJK. Mi renska tovarna tivalnih strojev bo v sodelovanju z delavsko univerzo priredila Aiviljsici te6aj tudi T Sevnici. Delavska uinverza bo zbirala prijave do 23. marca, stroAki pa ?natoJo 80 din na °^H*K()NKC PLKSNEGA TEČAJA. V sevniškem gasUskem domu Je bil« v soboto zaključna prtredl-tev — plesni venček, s čimer se Je končaj plesni teč^. Na zaključni prireditvi Je ISTol anstun-bel STKB. pela pa Metka Malus. ■ SK DVA TEČAJA KONČANA. V sevniškd občini sta se te dni končala Se dva tečaja prve pomoči. V Krmelju Je bilo 36 tečajnikov, na Studencu pa okoli 50, kar Je rekordno število. Skupno Je v občini obiskoval« tečaje 180 ljudi. Zdaj bo potrebno prirediti 80-ume tečaje sa vod nike ekip, vendar J« zanje mnogo mar^de zanimanje. ■ SPICT NOVA TRGOVINA. V nekdanji trgovini z ieleasjem In električnim materialom ao odprli novo prodajalno, kjer lahko kupite posodo, večje električne stroje in predmete iz lesa. ■ STUDENEC: ZAKAJ TAKO DROBITI? Krajevna skupnost Studenec Je denarno pomoč občine razdoUla med vasi po Mevilu prebivalcev. Na zadnjem posvetu predsednikov krajevnih skugpnosti 80 ocenili tako delitev kot pretirano drobljenje, ki po vsej ver Jetnoati ni snvotmo. tije — malo sodelujejo pri delu, ker so posamezniki, ki gradnji celo nasprotujejo. Za zgled bi bila lahko gradnja ceste Konjsko — Laze, pri kateri so prizadeti ljudje prispevali v delu in denarju 30.000 novih dinarjev. uredili oStevilčernje hiS in imenovanje naselij. V tem delu sevniške občine vlada po te| plati precejšnja zmešnjava. Značilno je tudi, da se nekatera nova imena niso uveljar vila in se ljudje sp>orazume-vajo še po starih. Mladina iz Šentjanža tudi Jožetu Bavcu, režiserju, letošnjo zimo ne drži rok smo zastavili vprašanje, zar križem. Ob večerih se zbira j^^j ao se lotili prav tega de-pod vodstvom ravnatelja os- jg ^nano, da na podfr' novne šole Jožeta Bavca in ,,viečejo<( predvsem nar še ta mesec namerava postaviti na oder Ma-carenkovo deko »Začenjamo živeti«. Tr^€»Ysk€» podjetje SEVIVICA Je znova odprlo speciaklzlrimo prodajalno GRADBENEGA MATERIALA IN STAVBNEGA POHIŠTVA ▼ SF^VNICI, Kvedrov trf 25 (prej 2KLKZNINA) OKNA # VRATA # CEMENT # OPEKA 0 BETONSKO ZELIEZO # APNO # BARVE # KMETIJSKI STROJI IN ORODJE % ROLETE • PARKET še ljudske igre. »Zato, ker je hotelo kar največ ljudi sodelovati, v tem delu jih nastopa celo 23.« Odgovor Je presenetljiv; medtem ko se povsod pritožujejo, da sodobna mladina nima več časa za kulturno udejstvovanje, izbirajo v tem kraju igre, v katerih lahko nastopi veliko ljudi. Jože Bavec je celo prepričan, da bo čez čas igranje in drugo kulturno življenje znova dobilo veljavo, kar dokazujejo primeri iz dežel z visoko civilizacijo. Sontjaa'ikl igralci nameravajo z igro gostovivti tudi v drusrih krajih, z Izkupičkom s teh predstav pa bodo priredili Izlet nn Kf>ro<^ko. $KVNISKIJ^STNIK Zmagali so učenci iz Šentruperta Na nedeljski mladinski Konierenci v Trebnjem so ocenili,^ da so bili izmed vseh specializiranih organizacij lani najbolj delavni taborniki, ki jih vodi Franc Režun. Na sliki je zmagovalna ekipa trebanjskih tabornikov ob sprejemanju pokala na patrolnem orientacijskem pohodu 4. julija v Dobrniču. (Foto: M. Legan) VEČNO VPRAŠANJE: KAKO NAJ DELUJE MLADINSKA ORGANIZACIJA? Graditi na tistem, kar je uspešno v nedeljo, 16. marca, je bila v Trebnjem občin-* ska konferenca ZMS. Poročilo o delu občinskega komiteja in referat je prebral Tone Oven, nato pa so v večurni razpravi sodelovali: Lojze Ratajc, Mitja Prijatelj, Bojan Plavštajnar, Anton Komar, Janko Oven, Roman Ogrin, Marjan Legan, Bariča Videčnik in drugi. Mladinska konferenca je izvolila za novega predsednika Toneta Ovna, za sekretarja pa Mitjo Prijatelja - Čestitka Titu za izvolitev cije. Na kionferenci so govorili o nezadostm povezancstd mladinske organlzactej z drugimi orga-mzac&jami, o gojenju tradicij NOB, o premalo aktivnih mladih članih ZK, o poživitvi dela športnih organizacij, Ljudske tehnike, gasilskih druStev, o zaposlovanju, o izobraževanju mladih v večjem številu, o premajhnem sodelovanju v samoupravnih odločitvah itd. Sprejeli so tudi nekat<^ smernice, ka bodo vodilo za prihodnje delo obfflnskega vodstva in aktivov. Na konferenci so izvoldli novo 11-člansko predsedstvo ObK ZMS, ki ga sestavljajo; Tone Oven, Lojze Ratajc, Tone IComar, Ljuba Renko, Zdenka Mlakar, Zvone Blatnik, Bojan Plavštajnar, Brane Sladič, Vilma Govednik, Lojze Zajc in Mitja Prijatelj. .Izvolili so tudi nov^a predsednika — Toneta Ovna in sekretarja Mitjo Prijatelja, maršalu Titu pa poslali čestitko za ponovno izvolitev za po^edsednika ZKJ. M. L. V čast dneva žeaia je občinska konferenca SZDL priredila tetonovanje »Kaj veš o prvem kongresu Protifašistične ženske aveee v Dobrniču, o drugem zasedanju AVNOJ in o Kočevskem zboru?« na katerem je sodelovalo pet ekip osnovnih šol in dva mladinska aktiva. Na slovesnosti, ki je obsegala tudi kratek kulturni program, je govorila Mara Bupena- Vel. Gaber: znova o telefonu Tudi odbor krajevne organizacije SZDL je prejšnji teden razpravljal o .pomanjkljivi poštni službi v Velikem Gabru. Tamkajšnja pošta je odprta samo pol običajnega delovnega časa. Odbor je pozval vodstvo poštnega podjetja, naj tudi Veliki .Gaber uvrsti v kraje, kjer naj bi čimprej modernizirali telefonsko mrežo. Na sestairitu so imeli posebno komisijo, ki bo izvedla tekmovanja v olepšavi naselij, za kar bodo izplačali primerne nagrade. Govorili so tudi o delu lovske družine, mladinske organizacije in gasilskega druš-va, o gradnji krožne iK>ti na Male Dole ter predlagali, naj bi občinska skupščina dovolila vsem interesentom graditi stanovanjske hiše v Velikem Gabru, Biču in Zagorici. Kljub malo prenagljeni oceni nekaterih starejšh, da mladinska organizacija zelo malo naredi, je vendarle treba pniznati, da je mladina pni vseh akcijah, ne ocsi-raje se na to, kako je organdzd-rar». Dejstvo pa je tudi, da stoji precejšen del mladine ob strani in se zanima samo za svoje za-de'.*. Kje so vzroji, z?, nedelavnost, je v svojem pRspevku razmišljal Lojze Ritajc, ki so ga na konferenci predlagali za člana repub-Uikega predsedstva ZMS. Tudi drugi govorniki so razpravljali o tem in pinšU do sklepe, da je potrebno nadaljevati bkste ofaUke de'ji, ki so se izkazale za u^šne, ter pospeševati delo tistih specda-liziranih organt2SoiJ, ki imajo možnost razvoja. Bojan Plavštajnar z Maime je dobro zadel bistvo sedanje nedelavnosti nekaterih aktdrvov in mnogih mladincev. Poudarjal je delo po interesnih skupinah in dodal, da mladina ne sme čakati, da ji bo kdo drug naredil dobOT program, temveč ga mora narediti sama. Izrečena >e bila cela vrsta predlogov aa delo mladinske organiza- KAJ LETOS PRIČAKUJEMO OD GOSPODARSTVA OBČINE? Vse kaže, da prihaja boljše leto Na zborih volivcev te dni obravnavajo oceno razvoja občine za letos Skoraj tretjina manj govedi Po sedanjih podatkih o cepJjenju proti slinavki rn parkljevki je v trebanjski občini ^upno okoli 8300 ^v govedi. Se leta 1967 je bUo v občini 10.240 glav, leto dni prej pa 12.000 glav. Take so posledice padca cen. Lani je povprečna odkupna cena za kdlogram žive teže odraslega goveda znašala 4,55 din, leta 1967 pa 5,03 din, še prej pa je bila precej večja. Lani so dobili kme. tje za govedo 3,178.000 ddn, leta 1967 pa 4, 385.000 dinarjev. Osolnik, v tekmiovalnem delu pa je zmagala ekipa Šentruperta v postavi: Janez Dule, Jože Andrlič in Andrej Hajdenjak. Drugo mesto je osvojUo zastofpsfcvo šole iz VeOikega Gabra, tretje osnovna šola Mirna, četrto osnovna šola Mokronog in peto osnovna šola Trebnje. Ekipa mladinskega aktiva iz Treb-rijega je bUa boljša kot ekipa iz Sentl.ovrenca. V komisiji, ki je ocenjevala odgovo-te, so bili: prof. Ema Muser in Bogo Komelj iz Novega mesta ter Vladimir Berce z Mirne. Nastopil je tudi ansambel glasbene šole, pevski zbor z Mirne in recitatorji. Nujno je saditi iskane sorte Kmetijska zadruga Trebnje je eden največjih pridelovalcev semenskega krompirja' v Sloveniji, že vsa dosedanja leta, pa tudi letos, je večino tega krompirja prodala v druge kraje zunaj občine. Domači kmetovalci, z izjemo območja Velikega Gabra, se še vedno dovolj ne zavedajo, kolikšnega pomena je zamenjava semena in uvajanje sort, ki jih zahtevajo kupci. Kolikšnega pomena je uvajanje takih sort, se je znova izkazalo tudi letos. V skladiščih ostaja predvsem manj kvalitetni krompir (sorti merkur in dobrin), ki ga ob veliki ponudbi kupci odklanjajo, mnogi kmetovalci pa ga še vedno trmasto sadijo. V Vrbovcu bodo gradili vodovod v kratkem bodo vaščani Vrbovca pri Dobrniču začeli napeljavati vodovod, ki ga bo napajal izvir ▼ Koritih. Delo tx) vodil vodovodni odbor, ki so. ga izvolili še januarja. Vodovod bodo napeljevali tudi v Radni vasi pri Trebelnem. Za gospodarstvo trebanjske občine je v minulih dveh letih značilno relativno zaostajanje. Tako je lani celotni dohodek narastel le za 2,1 odst., skupni osebni dohodki in skladi ter zaposlenost pa so se celo za nekaj odstotkov zmanjšali. Na to je vplival predvsem položaj v mirenski tovarni šivalnih strojev, ki je bila po številu zaposlenih največja gospodarska organizacija v občini. Zaradi manj ugodnega razmerja cen se je poslabšal tudi dohodek kmetijstva. Lep napredek so dosegli gostinstvo, turizem in trgovina, veliko dela so naredile krajevne skupnosti, dosežene so bile tudi nekatere izboljšave v družbenih službah. In kaj lahko pričakujemo leta 1969? Po vseh znakih sodeč, je čas zaostajanja mimo, Zato ni pretirano pričakovati, da se bo proizvodnja v družbenem sektorju povečala za desetino. TSS Mirna ima spet bolje izkoriščene zmogljivosti, odkar se je pridružila Industriji motornih vozil Novo mesto; povečanje zmogljivosti in zaposlenosti je predvideno v KEMOOPREMI In Modnih oblačilih, izboljšuje se položaj mokrono-Žke ISKRE, nove načrte imajo v DANI, EMI In MIZARSKI DELAVNICI. Računajo, da se bo skupno število zaposlenih povečalo za 2 odst. in doseglo število iz leta 1967. Za lotos je predvideno, da So bodo osebni dohodki povedali za 8 odstotkov in presegal povprečje 850 dinarjev. To Povečanje bi bilo za 2.3 odst. ^ečjo, kot je bilo lansko. I*rodvlden Je tudi precejen porast osebne porabo, kar se ob fK)7.nalo v povečanem bla-Rovnnm, gostinskem in turističnem prometu. Davčne obromf^^^Uvn prphlvnlstva bo- do približno enake lanskim. V letu 1969 so v občini načrtovane naslednje večje investicije: KEMOOPREMA in MODNA OBLAČILA bosta zgradili podaljške proizvodnih dvoran, DANA bo opremila že zgrajene prostere. EMI bo razširila izdelovanje plastične embalaže, za TSS bodo izdelali proizvodni program. V Trebnjem Je v načrtu gradnja nove veterinarske postaje, za cesto proti Mokronogu je za letos zagotovljeno 1,2 milijona novih dinarjev, v načrtu Je gradnja snack-bara pri Biiiu, ki lani še ni bila mogoča zaradi nejasnosti glede ceste. Naložbe so predvidene tu-• di v obrtnih podjetjih. Komunalno obrtno podjetje pa se bo preselilo v prostore nekdanjega Litostroja. Kmetijstvo, ki tudi za letos nima ugodnih pričakovanj, sl veliko obeta od tovarne za predelavo krompirja, vendar gradnja fte ni zagotovljena. Letos bodo Se naprej regulirali Mirno, veliko načrtov pa Imajo tudi krajevne skupnosti, zn kntoro Ima občinska skupščina veliko razvmieva-nja. Letošnje leto je prineslo veliko izboljšanje šolstvu. Republiška izobraževalna skupnost in občina sta zagotovili, da se bodo popravili osebni dohodki prosvetnih delavcev in se uskladili s prejemki v gospodarstvu. Na Mimi bodo nadaljevali gradnjo osnovne šole, letos pa bo potrebno tudi dokončno preučiti šolsiko mrežo, ker bo treba začeti z deli, ki Jih bodo plačali iz samoprispevka za šolstvo. M. L. Potrjeni samo'trije lovski načrti 11. marca je v Trebnjem komisija za lovstvo pri svetu za kmetijstvo in gozdarstvo obravnavala načrte lovskih družin in jih pet zavrnila, ker niso bili sestavljeni tako, kot Je potrebno. E*otrdila Je samo lovske načrte di^in ia Trebnjega, Šentruperta in Mokronoga. Komisija Je določila nov rok — 15. april, do katerega morajo zavrnjene lovsko družine predložiti nove načrte. Za ženske bo dovolj delovnih mest Obrat MODNIH OBLAČIL v Trebnjem bo letos zgradil novo proizvodno dvorano, v kateri bo lal> ko zaposlil še ,200 ljudi, povečini žensk. I>voreno bo postavilo podjetje KE. MOOPREMA. V •kratkem se bodo začeli poripravlJaL' nd tečaji, še prej pa bodo prijavljene testirali, če imajo nagnjenje za tako delo. Večje število žensk namerava zaposliti tudi novomeško podjetje NO-VOTEKS, tako da za žen-ske v trebanjski občini ne bo manjk^ delovnih mesit; obstaja celo bojazen, da takoj v začeti ne bodo dobdli dovolj žensk. Namesto zbora kmetov -javna tribuna Poseben odibor, '.d so ga izbrali na zboru kooperantov KZ Trebnje, je za mL ntUo nedeljo sMcal zbor kmetov, vendar tega zborovanja ni bilo, ker so biU isti dan sklicani pi^ zbori volivcev, pa tudi sicer je bil shod pripravljen. Namesto tega bo So. ciaHstična zveza v nedeljo, 30. marca, sklicala v Trebnjem javno tribmo o i>ro. blemih kmetijstva, katere se lahko vsakdo udeležd. Na ta shod bodo povabili tudi odgovorne ljudi iz re. pubJišLsih organov, česar odboo-, ki je pripravljal zbor kmetov, ni naredil. Asfalt od Mokronoga nazaj Prejšnji teden so začeli op. ravljati prve meritve za modernizacijo ceste Slovenska vas—^Mokronog, za katero je letos zagotovljeno 1,2 milijona dinarjev. Ker ta denar ne zadostuje, bodo začeli asfaltirati od Mokronc^ proti Slovenski vasi, da bi tako modernizirali kar največ ceste. Ovinki pri Rakovniku bi namreč zahtevali toliko dela, da bi zanj porabili večji del eagotovljenega denarja. Velika Loka: v nedeljo »Sin« Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« z' Mirne bo v nedeljo, 23. marca, gostovalo na Veliki Loki z Ganglovo štiridejanko »Srn«. Predstava bo ob 15. uri, zvečer pa bodo mirenski igralci nastopili še v Mirni peči. Mirna: danes odgovor za šolo Na današnjem zboru volivcev na Mimi bodo obiskovalcem posredovali tudi odgovor s prejšnjega zbora, zakaj na Mimi ne gradijo nove osnovne šole po takem načrtu, ki je bil ^rejemljiv tudi za krajevne činitelje. V odgovoru je rečeno, da je Solo projektiral inž. Lapuh Iz sekretariata za šolstvo in da je izdelana po republiških normativih za gradnjo Sol. Na odločitev, kakšno šolo graditi, je vplivalo tudi to, da občina prispeva le tretjino potrebn^a denarja. Prijaviti je treba do konca septembra Do zadnj^a septembra letos morajo prebivalci trebanjske občine prijaviti davčni upravi naslednje nepremičnine, ki jih posedujejo zvmaj meja občine: počitniške hiše, stanovanjske hiše razen kmečkih stanovanjskih hiš, stanovanja v etažni lastnini, poslovne stavbe razen kmečkih gospodarskih poslopij, poslovne prostore, stavbne ia druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij. TREBANJSKE IVERI ■ KAJ VES O PROMETU? Tudi mladdna osnovnih Sol trebanjske občine bo sodelovala v prvenstvu »Kaj veS o prometu«. Tekmovanje obsega pismeno nalogo, aporetnostao in oo^evalno vožnjo. Kot je bilo Cenjeno projSnJi teden, bo obCdnako prvenstvo 18. aprila v Trebnjem. ■ V NEDEUO ZA ZLATO PR-SCICO. Strelska družina Franc Krc8e-Cx>ben bo v nedeljo priie-dUa tekmovanje sa idato pu56ioo T streljanju * isračno puSko. ■ NABITO POLNA DVORANA. Sobotne predstave »Desetega bra- ta«, ki 80 ga v prosvetnem domu aa^rali amaterji iz Velike Ix3ke, se je udeležilo toliko ljudi, da so proJali tudi precej atojdSč. ■ SEMINAR VODSTVO SINDIKATOV. Obanskl sindikalni svet bo zadnje dni marca prkedil seminar za novoizvoljena vodstva sindikalnih podružnic ■ VECJE ŠTEVILO ZAPOSLENIH. delavnica v Treb- njem bo poveCala sedanje Število delavcev za polovioo, ko bo dokončana rekonstrukcija podjetja, ki je zdej v teku. Odbor krajevne organizacije SZDL tudi letos ni porabil na najstarejSo Mirenčanko Ano Gorjup, ki je y 99. l'*tu starosti. Obiskali so jo in ji izročili darilo. Zbore volivcev zaključujejo Zbori volivcev v kočevsOd občini bodo kmalu zaključeni. V glavnem so bild dobro obiskani, le v nekaterih mestnih enotah boJJ slabo. Tako se je zbora voHlne enote 6 (del Ljubloanske ceste in Rožne ulice) udeležilo le 11 izmed 337 volivcev. Na ^orih so razpravljali o kandidatih za odibomiike občinske skupščine, kandidatiih za poslance republiSkga in zveznega zbora, o delu in nalogah občinske skuipščine ter občinskem proračunu za letos. / V sovražnikovem zaledju Ze tretje predavanje za rezervne oficirje in podoficirje v kočevski občini je mimo. Na zadnjem so rezervni oficirji gledali več filmov o de-lovajxju v sovražnikovemu zaledju in o eksplOBivu ter protitankovskem orožju. Film je s predavanjem dofpolnil major Pavlovič iz ribniške garnizije. Cene v Kočevju in Ribnici Preteku ponedeljek ao veljale v trgovinah s sadjem in z^enjavo ▼ -Kočevju In Eatoodd naslednje malopirodajne oene: krompiiir 0,85 0,90 do 1,06 snibe zelje 1,60 2,00 kislo zelje 1,T5 bi 1,95 2,00 kisla repa 1,75 — Ožol v amju 4,85 5,00 do 7,05 Jio 7,00 C^ula 3,50 4,10 česen — 16,00 solata 4,ao 4,50 do 5,00 korenje 2,90 4,00 peterSilj 5,00 — rdeča peas 2,10 2,00 radid — 14,00 cvetača 4,50 4,60 jabolka 3,65 4,40 hniške 3,75 3,80 pomaranče 5,00 in 5,40 5,30 limone 5,30 5,60 banane 6,20 6,20 g3XX5dje 5,00 5,00 jajca 0,57 0,65 (cena za ko6) in 0,70 , I j Zasebniki varčujejo z vodo Po vgraditvi vodomerov plačujejo lastniki zasebnih hiš občutno manj vodarine, stanovalci v blokih pa precej več — Precej zamudnikov Na območju kočevskega vodovoda bi morali po občinskem odloku vsi uporabniki vgraditi do konca preteklega leta vodomere. Dr. Stane Pavlič, predsednik za ekonomske odnose s tujino pri izvršnem svetu SRS je v sredo, 12. marca, že tretjič predavsd v Kočevju. Tokrat je predaval predvsem o slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu ter izvozu. Predavanje je organiziral komite občinske konference ZK in je bilo ena izmed prireditev v okviru proslavljanja 50-letnice ZKJ (Foto: Primc) ■ IZ PROGRAMA SLAVJA 50-LETNICE ZKJ Glavna proslava bo aprila Doslej sta predavala v Kočevju že Miha Marinko in dr. Stane Pavlič, v kratkem pa naj bi še France Popit - Komite bo organiziral tudi posvet o gospodarskem ‘razvoju občine in republike Komite občinske konference Zveze komunistov Organiziran bo tudi posvet o Kočevje uspešno izpolnjuje program proslav in dela gospodarskih osnovah razvo-komimistov ob 50-letnici ZK Jugoslavije, ki g« je ja Slovenije in občine. ^ sprejel konec decembra lani. Kontrola je pokazala, da so odlok nekateri lastniki ali upravljalci zgradb vzeli bolj, drugi pa manj resno. Tako v mestu Kočevje do roka ni bilo vgrajenih vodomerov v 83 zgradbah, na severnem območju občine ni bilo vgrajenih 40 vodomerov, v južnem delu občine pa 62 vodomerov. Vsi zamudniki so bili opozorjeni, da jih morajo vgraditi do 31. marca. Kljub zamudam pa so ;e ix>kazali prvi ugodni rezultati. Izguba vode se je zmanjšala za petino in je celo tudi v običajnih potrošnih konicah v obeh rezervoarjih (nad Kočevjem) dovolj vode. Rezervno črpališče v Slovenski vasi dela zdaj na dan le še 3 do 4 m«, medtem ko je prej 12 do 16 ur. Zasebniki so takoj po uvedbi vodomerov začeli močno varčevati z vodo in plačujejo zdaj precej manj vodarine. Na srečo za Vodovodno skupnost pa stanovalci v večjih zgradbah plačujejo zdaj pre- cej višjo vodamino kot pred vgraditvijo vodomerov. Vendar je Vododvodna skupnost kljub temu lani iztržila za vodo nad 21.000 din manj kot leto prej. Nihče ni poslal plana Do 28. februarja bi moraJe delovne organizacije poslati Zavodu za za/poslovanje in občinski skupščini plane sprejemanja pripravnikov za letos. Tako namreč določa republiški zakon o pripravništvu. Do 17. marca v kočevski občini takega plana nista dobili ne podružnica Zavoda za zapo-slovainije ne občinsika skupščina. Zavod in občinska skupščina sta pred kratkim ix>-slala delovnim orgajnizacijam posebne obraace o sprejemanju pripramiikov, da bi jim olajšala delo. Upata, da bo zdaj le prišel kakšen odgovor. Doslej sta kočevskim ko-mimistom že predavala dolgoletni sekretar ZKS Miha Marinko (o vlogi, delu in razvoju naše partije) in predsednik komiteja za ekonomske odnose s tujino pri izvršnem svetu SRS dr. Stane Pavlič (o našem in tujem gospodarstvu). Tudi seminar za mlade komuniste je bil pred kratkim zaključen. Komite in osnovna šola ter gimnazija se dogovarjajo o proslavah, pisanju nalog na teme o delavskem gibsuiju (najboljše bodo nagrajene), razen tega pa bodo v šolah DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ PASJE BOMBICE SO psi kočevskih pionirjih posebno v rabd. Mečejo jih, ker menijo, da so tako bolj vaind in fantx>v-skd; in to povsod, kjar Je priložnost, celo na Šolskih hodnikih. Bes je Se veliko denarja odveč! ■ ■ ■ NEKAJ MANJŠIH NESREČ pri smučanju Je bdlo povod aa razne pmiponlbe. Vendar ni biilo tako hudo, zato so neobjek-tdnme ocene p(^olnoina odveč. Oeprav so bdM smučarski tečaji osnovne šole skrbno pripravljeni in strokovno vodeni, ni bUo mogoče izkljvičdti vseh pofikodb. Tečaj Je bil zelo koristen, pokazal pa je tudi, da J« bfi potreben. Otrooi so zelo ravilu vaških poti. Posamezniki se delu izanika-jo, namesto njih pa morajo delati ostali vaščani. KS Suš-je predlaga občinski skupščini, naj bi čimprej sprejela odlok, ki bi d^ krajevnim skupnostim pravno osnovo, da bi take občane, ki nočejo sodeQoivati v vaški skupnosti, lahko kaznovali. Odvečna skrb v višjih razredih ribniške osemletke imajo nava. do, da učencem naroče, naj prinesejo za likovno vzgojo na primer linolej, da bodo delali v šoli linoreze. Uečnci potem iščejo nesrečni linolej vsepovsod; dobe primerne ali neprimeme kose: nekateri prinesejo v šolo^ celo podolit ali vinas ploščice, nekateri pa menda tudi nič. Verjetno bi bilo bolje, če bi šola nakupila prava učila, v tem primeru linolej, in jih potem razdelila učencem zastonj ali proti piačUu. Tako bi se Izognili vsem tem nevšečnostim, šolarjem in njihovim staršem pa bi prihra. nili veliko časa. in prodali komaj za okoli 400.000 din izdelkov. Postopoma pa je šlo vse bolje in so v novembru ter decembru plan celo presegli. Ob koncu leta so dosegli 4.947.000 din plačene realizacije (ali 5.7 odstotka več), dohodek je bil za 8,4 odstotka večji, čisti osebni dohodki za 7,1 odstotka večji, skladi pa celo za 2,3—krat večji — vse to pri okoli 3 odstotke manj zaposlenih. Lani so šli v zadnjih mesecih leta najbolj v promet njihovi snežni plugi in posi-panici peska proti p>oledici. Vse kaže, da se bo Kovinsko podjetje vsaj delno specializiralo za proizvodnjo opreme za zunsko cestno službo. Možnosti imajo, da bi del proizvodnje tudi izvozili. Prav zato predvidevajo, da bodo letos povečali proizvodnjo za okoli 20 odstotkov. Seveda bodo še naprej kooperirali s slovenskimi in jugoslovanskimi podjetji, s katerimi že več let proizvodno sodelujejo, predvsem pri izdelavi investicijske opreme. bno za modernizacijo ceste najeti kredit. Cesta T nov«n ribniškem naseljm Pungert« je slaba. Program KS predvideva, da bi jo letos uredili vsaj tako, « da bi cestišče utrdili in postdi s peskoon. V načrtu je tudi no- 0 va cesta za »Cenetom«, Hrova-pa pa naj bi dobila cestno razsvetljavo. Letos bodo tudi ka-tastri^o izmenjana zemljišča v Hrovači in Gornji vasi, kar bo luredila katastrska služba iz Kočevja. Predvidena je še rekonstrukcija ceste na Mali Malki in ceste od Gornje vasi do naselja Lepovče. To so nekateri najvažnejši podatki iz programa krajevne skupnosti Ribnica. Denar za nj^ovo uresničenje bodo dobili iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča in ko-mimahiega sklada (le tistega, se nabere na območju Ribnice). Ko bo ta program uresničen, bo Ribnica v komunalnem pogledu veliko pridobila. Zato naj bi program našel pri prebivalcih Ribnice, Hrovače in Gornje vasi vso podporo. Cesta med žlebičem in Prigorico je popolnoma uničena. Med cestarji, ki jo marljivo vzdržujejo, je tudi Jože Debeljak, ki meni, da je imel ta del ceste preslabo podlago za asfalt. Zaradi velikih lukenj in popolnoma uničenega cestišča je tudi vožnja omejena na 30 km na uro (Foto: Primc) Pripravljajo prilogo k prospektu Turistično društvo bo letos poskrbelo za nadaljnji napredek spominkarstva, še boljšo propagando in za čim lepšo podobo Ribnice in ostalih naselij -Posebna skrb bo posvečena ribniškemu gradu Na prvi seji novega upravnega odbora Turističnega dri^va Ribnica so sprejeli delovni program za letos, ki zajema predvsem pč^ročja spominkarstva, proi>agajnde in urejanja naselij. Sedanji pogoji prodajalne spominkov ne omogočajo, da bi bii promet s spomini večji, Zato bodo skušali čimprej dobiti Se nekaj prostorov za skladišče spominkov. Razen tega nameravajo zaposliti še enega strokovnjaka za spominke, ki naj bi imel tudi smisel za trgovske posle in risanje. Novemu barvnemu prospektu, ki so ga izdali lani, bodo letos dodali še vložek, s katerim bodo predstavili tiste turistične zanimivosti, ki so bile v prospektu izpuščene, predvsem pa seznam in po- Letos v Banjolah višje cene Počitniška skupnost ZZB Ljubljana bo letos v letovišču Banjole nekoliko podražila dnevno oskrbo, ki pa bo kljub temu še vedno nizka - Med soustanoviteljicami skupnosti |e tudi 7 dolenjskih občin Volitve, imenovanj'a Občinska kandadacdjska konferenca v Ribnici je izvolila 20-člansko delegacijo za medobčinski kandidacijski konferenci, ki bosta potrjevali kandidature za poslance zvezne skupščine in poslance delovnih skupnosti republiške skupščine, člani delegacije so: Prane Koprivec, Bogomir Pegic, Drago Turen-šek, Ančka Pakiž, Edo Tanko, inž. Ferdinand Nadler, vsi iz Ribnice; Borut Kržan, Lado Poljanec, Prane Češarek, Matija Ogrinc in Janko Mikolič, vsi iz Sodražice; Milka Samsa, Karol Levstik, Alojz Car, vsi iz Loškega potoka; inženir Vekoslav Zavo-lovšek iz Grčaric, Janez Drobnič iz Grabna,^ Anton Vesel iz Brež, Jože Čampa iz Velikih Poljan, Alojz Zbačnik iz Dolenje vasi in .''ože Adamič iz Grabna -r V Ljuibljaaii je biia pred kratkim skuipSčina Počitniške skupnosti ZZB NOV Ljubljana — Banjole pri Pulju. Udeležila so se je tudi predstavniki občinskih odborov ZZB NOV sedmih dolenjskih občin: Novega mesta, Črnomlja, Grosupljega, Kočevja, Metlike, Trebnjega in Ribnice. Te in še 11 drugih občin (ljubljanskih in okoliških) so soustanoviteljice počitniškega doma v Banjolah pri Pulju. Člani Zveee borcev iz teh občin imajo v Banjolah določeno število postelj. Penzion je za člane ZB poceni. Letos bodo sicer cene nekoliko višje, vendar še vedno nizke v primerjavi s cenami penzionov v hotelih. Tako bo veljal dnevni penzion za osebo v vikend hišici 16 din, najvišja cena v zidanem objektu po- O varstvu pri delu 21. maroa bo zaključen tečaj o varstvu pri d^u. ki se je začel 25. februarja, organizirala pa ga je Delavska univerza v Ribnici. Obiskuje ga 34 tečajnikov (obratovo-diij, delovodij, izmeno vodi j) iz Kovinskega podjetja. Stanovanjsko komunalnega podjetja in PLETILNICE-S9dra-žloa. Ob zaključku tečaja bodo ooravili preizLcvis pridob-l.ienega znanja. čitniškega doma, pa bo 24 dinarjev. Člani ZB, ki pridejo z nakazilam svoje organizacije, bodo imeli še popust, in sicer 2,50 din na dan. Občinske skupščine oziro-,ma občinski odibori ZZB NOV dajejo počitniški skupnosti Banjole dotacijo. Največ prispeva Novo mesto, in sicer 3750 din, ostale dolenjske občine 'pa mantj. Letovišče v Banjolah je želo primemo za zdravljenje astme in podobnih bolezni. Ugodna Mlma daje možnost, da se začne letoviška sezona razaneroma zgodaj. V Banjo- Dolenja vas: uspešno delo ZB Na nedavnem občnem zboru krajevne organizacije Zve-Be borcev v Dolenji vasi so pregledali delo v preteklem letu in ugotovili, da so imeli uspehe. Socialno ogrožei^im članom so nudili denarno pomoč za zdravljenje. UredUi so grobišče padlih borcev na pokopališču v Prigorici. Letos bodo dokončali urejanje partizanskih grobišč. Vsi člani bodo Sodelovali pri delu v Evezi z vseljudsko obrambo. Na dan volitev, 13. aprila, pa ne bo nobenega člana Zveze borcev, ki se ne b’ udeležU volitev. -r lah začnejo seeono že v maju, zaključijo pa^ jo ko(ne(r septembra. Uprava doma skrbi za izdatno in okusno prehrano. Poskrbljeno je tudi za razvedrilo. Na raiz?polago imajo čoln. Vsem, ki bodo letos letovali v tem lepem obmorskem kraju, želimo prijetne počitnice. -r sebnosti gostišč in prenočišč. Turistično društvo Sodražica je besedilo za ta vložek že pripravilo. Posebna komisija Turističnega društva Ribnica bo tudi pr^ledala naselja na svojem območju in nato predlagala občinski skupščini, kaj naj ukrene, da bodo urejene tako, kot zahteva odlok o ureditvi in zunanji podobi naselij (odstranitev ruševin, razne navlake, materiala itd.). Društvo bo tudi letos razpisalo nagradno tekmovanje o ohranitvi hiš v Ribnici (okna, fasade, vrtovi). Novost pa bo, da bodo tekmovala* tudi vsa naselja (kot celota, ne le posamezne hiše) na območju TD. Posebno skrb bo društvo letos posvetilo nadaljnjemu ui*ejanju gradu v Ribnici, parkov, nasadov, spMnenikov, ulic in tudi reke Bistrice. Kruh spet dobe Trgovina v Ortneku med zadnjim visokim sn^om ni dobivala redno kruha. Temu pa nd bdi kriv le visoki sneg, ampak tudi muhasti šofer 2ITA, ki je vozia kruh iz Ljubljane. Po pismeni pritožbi na upravo 2ITA se je dostava kruha spet izboljšala. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Danes seja ribniške skupščine Za danes, 20. marca, je sklicana seja občinske skupščine Ribnica z naslednjim dnevnim redom: analiza. zadnjih sibOTOv volivcev; razprava in sprejemanje odlokov o občin-, skem proračun«, o financiranju v^oje in izobraževanja, o zaključnem računu proračuna za lani, o prispevku za poslovni sklad, o prispevku v sklad skupoiih rezerv; sprememba odloka o prometnem davku; potrditev zakl jučnih računov skladov za lani in program skladov za letos ter sprejem programskih izhodišč za letošnje delo ^cup-ščine. Še en kandidat Zvedeli smo, da v volilni enoti Grčarice—^Rakitnica za občinski zbor občinske slcup-ščine Ribnica kandidira razen Franca in Pavla Levstika tudi Nace Frelich, goodjetje. Vsa ze-nieljska dela bodo opravili VEiščani sami, pri napornem delu pa jim bo pomagala tudi skupina vojakov iz garnizije V Adiešičih bodo počastili 22. marec Adlešičani prazniyejo krajevni praznik 22. marca, v spomin na nepozabni marčevski dan leta 1945, ko so v zadnji borbi na področju Bele krajine ustaSi in Nemci p>o-žgali vas. Letošnji praznik bodo počastili na seji krajevne skupnosti, na kateri bodo prisotni tudi vsi predstavniki krajevnih orgaizacij. Po uvodnem govoru bodo razpravljali o letošnjih načrtih krajevne skupnosti. V počastitev praznika bo domača igralska sku pina ponovila »Sumljivo osebo« šolska mladina pa bo imela proslavo v šoli. BELT med prvimi poslal brzojavko 12 marca » se zbrali vsi k mimistl iz črnomaljske strojne tovarne in že-lezolivame BELT ter v imenu vsega kolektiva poslak predsedstvu IX. kx3ngresa ZKJ v Beograd pozdravno braojavko. Kongresu so zaželeli obilo uspeha pri delu, hkrati pa izrazili vso podjJoro pohtiki Zveae komunistov in besedam tovariša Tita. Neutemeljeni očitki bolijol Adlešiči so sicer eno izmed središč v črnomaljski občini, vendar se kraj počasi razvija, ker se ljudje preživljajo samo s kmetijstvom. Adlešiči 'so bili 22. marca 1945 požgani v zadnji borbi na belokranjskih tleh. Ta dan so {»“oglasili za krajevni praznik. (Foto: R. Bačer) NA SKUPŠČINI TIS V ČRNOMLJU Letos izboljšam osebni dohodki, manjka pa za materialne izdatke Konec februarja je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti v Črnomlju sprejela program financiranja in finančni plan za leto 1969 — Napredek je očiten, vendar jexlenarja še premalo V ra2jpravi so obširno pretresali letošnji finančna položaj šol ter ugotovili, da gre za velik napredek v primerja- vi z lanskim letom, vseeno pa materialna plat še daleč ni zadovoljiva. Jezili so se. ker je lanska realizacija osnova za letošnjo delitev sredstev. In ker je manjkalo lani, bo ob malenkostnem povečanju sredstev manjkalo tudi letos. Medtem ko bodo v letu 1960 prosvetnim delavcem na šolah črnomaljskega območja zagotovljeni bistveno boljši osebni dohodiki, pa bodo šole še hudo na tesnem z denarjem za materialne izdatke. Pinančni načrt TIS predvideva letos 5,624.837 din do- hodkov; od t^a bo šlo 5 milijonov za obvezno dejavnost osnovnih šol po predmetniku, za prevoze, vzdrževanje predšolskih otrok in za šolanje v pK>sebnih šolah. Težko p>a je reči, kaj je obvezna in kao neobvezna dejavnost. Ce pravimo, da so male šole, štipendije in otroške varstvene ustanove nuj’ne, bi morali imeti zanje denar, a ga ni. Vsaj ne dovoilj! Skiupščina TIS je jsavzela stališč, da morajo letos vsi otroci obiskovati male šole pred vstOF>om v šolo, vprašanje pa je, kdo bo šolanje plačal, ker majo v ta namen prredvidenih samo 50.000 din. Tudi celotne vzgojnovamstve-ne dejavnosti TIS ne bo mo- Otroci pešačijo 14 km na dan! Ker zaradi slabe ceste iz vozi avtobus, morajo Sest otrok že dober teden dni hodi vsak dan iz žuničev in Paunovičev 7 km" peš do šole v Adiešičih in pmv t(^i-ko do doma. Prej so se vozi- li v šolo z rednim avtobusom, ta pa je prenehal voziti, ker je cesta preslaba. Ravnatelj osnovne šole v ČRNOMALJSKI DROBIR ■ NA ZAKIJtCMH i;ei>lTIH na 80-upnem tečaju prve pomojd so teCaJnild 11. marca pokazali lepo znanje, saj je bila povprečna ocena 3,4. Izpit so napravili prav val tečajnikn. Zaključni izpiti za 20 ume tečaje bodo v petek. 31. marca. ■ PRETEKU TEDEN je bil v Amomlju končan prvd nadaljevalni tedaj Šivanja in krojerxja tovarne BAGAT. Tečaje organiziira Zavod Za kulturno dejavnost, vodi pa jdh strokovna nx>č tovarne BAGAT. ■ V DRAGATUSU Je apevod«ra »Kreaničekii zelo doteo uspela. V pet«k, 14. maroa, so Kresnička zaič^i aa dmotnaljake Marje, ▼ pi^ihodnje pa nameravajo obiskati Točdno belokrai^Jdolb krajeivntii ■nadtdC. ■ (H>DELEK KMETIJSKE SOLE T Črnomlju Je končal teoire-ttčDi del pouka. Ob zaUJučku Je vodstvo iole oc-gandaiivJo sa učen-m offied drobne kmetijsk« m^ia- mzacije na velesejmu v Veroni. £3cskurzija Je za učence zelo poučna, omogočila pa so Jo n^ca-tera podjetja, kd so z razumevanjem prii^vala k stroSkom. Vsem daroivalcem se učenca in šola lepo aahvalJiiOoJo. ■ PREJŠNJI TEDEN Je bdi prvi začetnd tečaj nemSčine po avdiovizualni metodi.' SlediLU bodo še izpiti v obUki testov, kjer bodo tečajnike preidcuatU, koUloo so se naudiU. ■ 13. MARCA so BILI SKU-CANI prvi aboti voUvoev, n& katerih so potrJevaU na kandidaodj-sUii kxxiferenoah predlagane odbornike in poslance. Zbor volivcev, ki obseiga zdravstveno enoto CmotnelJ, leicamo in podružnico Zavoda socialno zavarovanje. Je sočasno polzrdil Usto predlaganih. Očitno pa Je bUo, voli^ premalo poenajo novi zakon o volitvah. Reku so, da bi moraU predlagani za poslance že zdaj prihajatt pred voUvoe in pojaat^ vati svoja stalifiča. Adlešič do Žuničev ne otroci peš v šolo Adiešičih Jože Jakovič in delegacija staršev^ so v Cmoon-Iju na občina prosili za posredovanje, a je videti, da niso nič dosegfli. Po v^ dneh je bUo stanje neiapremenje-no. V Adiešičih bi pri avtobusih želeli nasploh več reda. Malokdaj so prihodi in odhodi avtobusov točni, a vse zaradi slabe in skoiro neprevozne ceste. Tudi iz Črnomlja do Adlešič je cesta taka, da na velikih grbah osebni avtomobil mimogrede nasede. Za bo cesto je odgovorno cestno podjetje, medtem ko je cesta Adlešiči — Žuničd na slkir-bi obrtnega komunalnega podjetja Omomelj. Ljudje pravijo, da cestarja skoro niko- li ne vidijo pri delu. Ker ga nihče ne nadzonuje, ai lahko privoSči tako lagodno adu-žibo. Vaščdnj, 2Jlasti otroci, pa zaradi malomamosti trpajo škodo. FOTOGRAFIJE vseh vrst, slike za legitimacije in povečave, izdelam TAKOJ in poceni! — AMATERJI: razvijam filme v vaše p>opoIno zadovoljstvo! Foto BOŽIC nasproti župnišča in banke v Črnomlju Aktiv komuništov prosvetnih delavcev črnomaljske občine je na nedavnem sestanku ovrgel očitke o nedelavnosti v družbenem delu gla kriti. Letos bodo plačeva- li v črnomaljskem in semi-škem vrtcu samo vzgojnovar-stveno delo, vse druge režijske stroške pa morajo prepustiti razumevanju deloodjet-Ja Vladimirom Lončarjem so nejasnosti takoj raačiisti^i. Sekretarka aktiva Vera Jukič je poročala o nedavno izvedeni anketi med vsemi prosvetnimi delavci na območju občine, iz katere je lahko ugotoviti, da neupravičeno padajo očitki o premajhnem udejstvovanju učiteljstva v javnem življenju. Ugotovljeno je, da je med 126 učnimi močmi na osnovnih šolah, v gimnaziji in na poklicni šoli 62 komunistov. V samoupravnih organih in T občinskem merilu 7 učite-političnih organizacijah dela Ijev, 53 pa jih sodeluje v raznih občinskih odborih. V krajevnih organizacijah ima funkcije 29 prosvetnih delavcev, 31 pa je članov odborov. Med učitelji-komunisti jih 6 sodeluje v odgovorih občinskih funkcijah, 35 je članov občinskih odborov in društev, medtem ko 27 komunistov dela T krajevnih organizacijah. Razen vsega tega 122 učiteljev vodi izvenšolske dejavnosti na šolah ali ,so mentorji pionirske in mladinske organizacije, ostalih 14 prosvetnih delavcev pa se s tem delom ukvarja občasno. Med nekaterimi mlajšimi učnimi močmi je nedelavnost v javnem življenju razumljiva in opravičljiva, saj jih večina poleg službe študira. Splošno mnenje aktiva je bilo, da je zaradi posploševanja posameznih primerov nedelavnosti in premajhnega sodelovanja z vodstvi občinskih družbeno političnih or- gamzacij prišlo cio zapostavljanja učiteljskega dela. Potožili so, da doslej njihova pri-z'idevanja niso bila posebno cenjena in še manj deležna priznanj. Na aktivu so oDsiino mai-pravljali tudi o idejnosti pouka ter o kandidatih za odbornike in poslance. Preslaba obveščenost o predvolilni dejavnosti je povzročila precej zmešnjave in tudi negodovanja. Na sestanku so izrazili mnenje, naj jih v republiški skupščini zastopa poslanec, ki dobro pozna razmere šolstva v Beli kraiini. Prof. J. Kambič odlikovan Pretekli teden je prejel red dela z zlatim vencem prot. Janez Kambič, ravnatelj črnomaljske gdmna-dje. Odlikovanje predsednika republike je na^p:a-Jencu slavnostno izročil predsednts občinske skuj)-ščine Anton Dvojmoč. Profesor Kambič ima že prej 6 priznanj, nagrad in odlL kovano, red dela pa mu je predsednik republike do-delu za 25-letno uspešno delo v šolstvu in v druž-beno-političnem življenju. OdHikovancu prisrčno čestitamo! „Potegujemo se za pravice'" v sindikalni organizaciji črnomaljske tovarne BELT je z novim predsednikom Bojanom Vipavcem začel pihati svež veter — V razgovoru je povedal, katerih nalog se že lotevajo — Spregeli smo sklep, da se sindikat ne bo več. tjliko ukvarjal z raznimi nakupi za članstvo, temveč z uveljavitvijo pravde, ki gredo detovoem po zakonu, a jih še niso dosegli. DosJej je sdndi-kat v Beltu premalo so-dek>val v samoupravljanju, zato je bila organi-2acija prikrajšana pri od)!očanju. To napako že popravljamo. Razen tega se zavzemamo za boljši standard zaposlenih. Urediti moramo samski dom, več skrbi posvečati oddihu in športu, izboljšati moramo delovne pogo/ je v livarni ter urejati odnose v kolektivu. Med mojstri in delavci odnosi niso 2anera(j v redu. — Ali se vaš sindikat kaj ukvarja z dejstvom, da je precej beltovcev odSlo v tujino? Seveda! Pripravljamo predlog, da bi kvaU-fSciranim in visokokvalificiranim delavcem povečali osebne dohodke. Ugotovili smo, da je od-Sk) v Nemčijo, v ovioo lin drugam neQca^j naših natJ-boiljših delavcev samo zato, ker iiiso bild zado voljni z zaslužkom. Res, da moramo varčevati pri oseibnih dohodkih, ker povečujemo tovaiTK), vendar v tem ne smemo pre tdjnaivaiti. Kaj bomo z no-vdmd prostori in stroji, de ne bo sposobnih ljudi? Bojan Vivapec, novi predsednik sindikalne ur^nizacije v Beltu , — Kako sprejemajo v kolektivu, ptredloge sindi-kaita? — Ce mislite ddrektor-Ja; ta je imel za sindikat zmeraj razumevanje. Doslej s predlogi za izboajr šan^ ajd spiremembe ni bdlo nobenih težav. R. B Nove EKjmladne vzorce vsega tekstilnega blaga in konfekcije prodaja tudi na 5-mesečno brezobrestno odplačilo KOVICE ® Čmorm^'sfiA kamam ’>OeleieUstil» ČRNOMELJ „Ki utopi vse sicrbi, v potrtih srcili up budi" Pravijo, da je taka drašiška črnina, zato je po njej zmeraj več povpraševanja Prejšnji teden so bile drašiške domačije prazne. Samo kaik otrok ali starček je ostal doana, vsi drugi so delali v vinogradilh. Pri o-brezovanju trt sem našla tudi Jožeta Simončiča. — Se vam izplača biti vinogradnik? — Še ikar. Po dra-Sižfci črnini je vsako leto povpraševanje. Vsak vinograd-zuk ima že svoje stalne kupce. Jaz prodam vino t Kranj ali Skotjo Loko. čeprav ga nimam veliko. Ce Je ddbra letina, pridelam 16 bektairov. Kot vinogradnik sem Sele zsičetnak. Komaj pet let se u-kvarjam s tem, odkar sem upokoje-ztec. — Kakšen je bil vaS poklic? — Nazadnje sem bil upravnik čevljarske delavnice v Metliki, še prej podpredsednik občine, pred tem pa'i)red-sednik občine Gradec. Ob upokojitvi sem si zaželel mir-noga življenja, zato sem v Dražičih kupil nekaj zemlje in domačdjo. — Ali se letos nadejate boljše letine kot je bila lanska? — Lani smo prepoaio škropili, zato se je trte lotila tx)lezen. Dogovorili smo se, da bomo letos škropdli ta-Icoj, ko bodo mladike za p&denj velike. Upamo, da bo zaradi boliše obdelave vinogradov letos tudi pridelek boljši. J, J W N« Učenci raznih slovenskih in hrvaških šol pogosto obiskujejo tovarno BETI v Metliki, kjer imajo kaj videti. Pretekli teden sta bila na obisku dva razreda osnovnošolskih otrok iz Kamanja. (Foto: R. Bačer) Če bi imeli več takih tovarn, bi bila Bela krajina bogata Komunisti razčiščujejo Vodstvo mestne organizacije se zavzema za spoštovanje statuta in večjo doslednost 11. marca zvečer je bil v sejni sobi občinske skupščine ^upni sestanek komunistov mesta Metlike, Gabrovca, Lokvice, Rosalnic ter članov ZK iz Novoteksa in zadruge. Udeležba je bila tolikšna, da je zmanjkalo stolov. O dosedanji predvolilni dejavnosti je izčrpno i>oročal predsednik občanske konference SZDL inž. Ivan Ko- Ob 100-letnici gasilstva 10. marca se je sestal odbor za proslavo 100-letnice metliškega gasilskega društva. Sprejel je vrsto nalog, ki jih bo treba čimprej opraviti. Poslali so že v tisk spominsko barvno razglednico, prihodnje dni pa bo šlo v tiskamo gnradivo za manjgo spominsko knjigo. V delu je 6e piOBiirska gasilska zastava. -d stele, nakar so sprejeli ^ep, da bodo komimisti sodelovali na zborih volivcev ter s t^tno razpravo podprli sposobne kandidate. • Sekretarka mestne oi^ani-zacije Regina Fir je nato govorila o sedanjih in bodočih nalogah ZK ter se zavzemala za doslednejše izvajanje statuta Zveze komunistov. Precej podpore je dobila pri mladih komunistih, kakor tudi od sekretarja občinskega komiteja ZK. Zelo buma razprava se je razvila zato, ker je vodstvo organizacije ob vključevanju mladih začelo hkrati z ostrejšo kaznovalno politiko do članov, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, saj je bilo iz organizacije izključenih 15 članov. Kakor določa program ZK, se tudi v Metliki vse češče postavlja vprašanje osebnega ^leda komunistov, čemur prejšnja leta niso i>osvečali IKJsebne pozornosti. VAŽNO OBVESTILO! Zaradi važnih zadržkov zadnje dni ni bilo zborov volivcev, ki so bili objavljeni prejšnji četrtek na metliški strani našega domačega tednika. Občinska skupščina v Metliki pa obvešča s tem vse volivce in občane, da bo vseh 25 zborov volivcev na iste dneve, ob istem času in na istem kraju — od jutri do torka. Zbori volivcev bodo potemtakem povsod, le da natanko teden dni kasneje, kot je bilo sporočeno zadnjič. Začeli se bodo jutri, v petek, zadnji pa bodo v torek, 25. marca. Občane ponovno vabimo k obilni udeležbi, saj bomo reševali za vse nas zelo zanimiva in pomembna vprašanja. . . Iz pisarne ObS v Metliki V belokranjski trikotažni industriji BETI so z lanskim poslovanjem zadovoljni — Prodali so 9 milijonov izdelkov, povečali izvoz za več kot 20 odst., skladi pa so se podvojili Delavski sivet tovarne BETI je potrdil lanski zaključni račun. Rezultat poslovanja so biM bol(jši, kot so sami pričakovali. Utstvari'li so več kot 50 maligonoiv din celoisiega dohodka, naredili 4,750.000 izdelkov in z zalogami iz prejšnjega leta vred spravili v denar 9 milijonov svojih proizvodov. Poanamiben je bil tudi delež izvoza, ki je lani narastel kar za 23 odstotkov. V Nemčijo, Avstri(jo, Švico, Ubanon, na Švedsko, NorveSko, Holandsko in Dansfko so prodali za 894.445 dolarjev bOaga. v Betinih obraitih v Metliki, Cttnomlju, Mimi peči, Dobo- vi in v LjubJjand je bdlo v letu 1968 povprečno zaposlenih okoJi 1000 ljudi, ki so močno napovedovali tudi v storillnosti. Neto produkt na uro deHa se je v primerjavi z letom 1967 povečal za 30 odetotkov. Tovarna Je lani v modernizacijo proizvodnje vložila 2,327.000 ddn, s kajterimd 80 kupili naijveč novih strojev. Naovečji uspeh pa se kaže v porastu skiladov, ki so se lani več bo* podvojili. Komaj pred šestimi leti se je tovarna uivirstiila med milijarderje, odtleo pa vsako leto Za vodovod predvidenih 300.000 din Tjmi so v MetUki zgradili novo črpališče na Obrhu, letos pa je v programu gradnja cevovoda od novega črp^išča do Veselice, kjer bodo hkrati razširili čistilne naprave. Za ta dela je predvidenih okoli 300.000 din.' V kratkem bodo narejeni načrti za vodovod, nato bodo začeli graditi. Voda je v Metliki že več let problem, saj je primanjkuje celo v gospodinjstvih. Težave so nastale zato, ker se je potrošnja vode v industriji močno povečala. Pri igralcih na Božakovem Delo prosvetnega društva je spet zaživelo Lani so na Božakovem pri Metliki po dolgih letih spet priklicald v življenije prosvetno društvo, ki ga vodi mladinec Anton Kocjan. Tajnik je šolski upravitelj Egon Petrič, blagajničarka pa Jožica Nemanič. Aktivni mladinci in mladinke so sestanriM dramsko skupino in se z Harolda Bri^oiisea »Hobson v šflcrip cih« kot edina dramska skupina iz metliške občine prijavili za tekmovaniJ e za Zupančičevo nagrado. Delo je arežd-jral tov. Egon Petrič. Zaigrali so že na Božakovem in na Radoviči tor tako i2?x>lndli prvi pogoj tekmovanja, po katerem morajo upirizoriti igro na domačem in še na enem sosednjem odru. S tem so si priborili tako Imenovani »spodbudni 2aiesek(( 500 din, lahko pa tetamnjejo še za eno izmed treh Zupančičevih nagrad. Ves dobljeni denar in tudi vstopnino so mladinci nemeniSi za opremo domečegta odra. Naj povemo Se, da so za ureditev odra in dvorane že veliko prispevali božakovski gasilci. Mladina na Božakovem pa je naredila lep načrt tudi za naprej. Za 8. marec je pripravila l9p recital in poskrbe- la za pogostitev zasliužnih partizanskih žena. Tudi v povodnje ne namea^va^jo držati rok križeon. napreduje .povprečno za 1 milijardo starih dmn. Vse, kar imajo in kair so dosegli, je v glavnem narejeno z njihovim denarjem. Prav zato se kolektivu doslej ni posebno dobro godilo. Sele konec lanskega leta so osebne dohodke zvišali na zadovoljivo raven. 2idaj znaša pov>prečni zaslužek v BETTI 820 din. Delavski svet, vodstvo tovarne/ in ves kolektiv kažejo zmeraj veliko razumevanja za reševanje skupnih občinskih potreb. Tovarna je dala za novo šok) 250.000 din, 180.000 dan za gradaški vodovod, letos bodo prispevali za novi vrtec. Razen tega je vsako leto kot kača dolg spisek tistih, katerim so pomadi z manjšimi zneski ali s svojimi izdelki. In kako so po takih uspehih delili lanski dohodek? Delavski svet je sklKiil: zaenkrat nobene deUtve dobička na oseibne dohodke! Spet so dokaeali, da jim je za razvoj in napredek tovarne več kot za lasten žep. Letos nameravajo graditi novo pletflnico in barvamo, v dosedanjih prostorih teh obratov pa bodo uredila skladišča, garderobe in -sandtariije. Le»bos se nadejajo še ugodnejših poslovnih uspehov in računajo na 72,000.000 din celotnega dohodka. Kar jim bo ostalo, bo še zmeraj čas raadeiliti. R. B. SPREHOD PO METLIKI ■ ODBOR RDEČEGA KRI2A v tovarni BETI se Je oa dan žena sponmdl nekaj deilaviic, ki so že riftij časa na boliiiSIcem dopustu, In Jim poslal na dom majhen spomin6ek s Čestitkami. — Tudi trgovsko podjetje Mercator se Je B darilom In čestltlcami na dan iena spomnilo svojih upokojenih sodelavk, katere se podjetju za to poeoonost prisrčno zahvaljujejo. ■ V PETEK, 14. MARCA. Je Mift na občini inStniktaža tistih, U bodo pisali zapisnike na ^x>-rth volivcev. Tb je bilo potrebno, da bodo na kandidacijskih zboirih volivcev v skladu z določili zakiona o voUivah odbornikov občinskih akup&čin. ■ TURISTIČNO DRUŠTVO V METLIKI Je v minulem letu posredovalo tujim gostom le 137 nočitev. Kot kaže. mnogi, ki oddajajo sobe v n^em, opravljajo ta posel mimo druStva, ne da bi prijavljali goste in odrojali turistično takso. Zato bo turistično druStvo v kratkem sklicalo sestanek vseh, ki oddajajo tujske sobe, da Jih opozori na njUiove ob-vessnosti in uvede enoten režim oddajanja tujskih sob. ■ TURISTIČNO DRUSTVO V METLIKI upa, da bo prospekt »Koilpa vas vabi« ki ga Je izdalo lani, privabil letoSnJe poletje marsikaterega kopalca ta ribiča na bresrove te privlačne reke. Prvi slovesen sprejem v ZK Pretekli teden je metliška osnovna organizacija Zveze komimistov na svečan način sprejela v članstvo 11 mladih ljudi, v sejni sobi občinske skupščine sta jim najprej govorila sekretarka osnovne organizacije Regina Fir in politični sekretar občinskega komiteja ZKS Martin štefanič, zatem pa so novim članom razdelili rdeče nageljne in član-sk3 izkaznice. Ob tej priložnosti so poslali še pismo mladim komimistom na IX. kongresu ZKJ v Beograd. Vodstvo mestne organizacije pripravlja za sprejem v članstvo ZK še skupino 15 tovarišev in tovarišic, članov SZDL in mladine. Kaj je z mostom čez Kolpo? 2e več kot leto dni je most čez Kolpo v Metliki zaprt za ves težji promet, avtobusi in tovornjaki pa morajo voziti daleč naokrog čez Vinico na hrvaško stran. Ker sta slovenski in hrvaški republiški cestni sklad že lani sprejela dogovor o začetku gradnje, ki bi se morala že začeti, se v Metliki sprašujejo, kje je ovira, da z deli še niso začeli. Metličani so že večkrat osebno spraševali pri pristojnih republiških organih, 5. februarja pa tudi pismeno prosili za pojasnilo, a do zdaj še ni odgovora. Gasilci z Otoka bodo letos dogradili dom Na nedavnem občnem zboru otoških gasilcev so razpravljali predvsem o dograditvi gasilskega doma. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1934 in je že pred vogno nabavilo motorno brizgalno. Po vojni pa je ostalo skoraj gohh rok in dlani so znova začeli deHati. Pred tremd leti so kupili stavbišče za gasilski dom ter začeli graditi, vendar je kmalu zmanjkalo denarja. Po($tanmli so samo temeloe in zgradi3d klet, lani pa so stavbo spravili pod streho. Opravili so že 2500 prostovoljnih delovnih ur letos pa bodo z deQom še nada-Ijev^. Na občnem zboru so sklendli, da bo gasilski dom odprt junija meseca, ko bodo v Metliki proslavljali 100-letnico gasilstva, društvo na' Otoko pa 30-letnico delovanja. Vsem, ki so doslej pomagali pri gradnji, bodisi s prispevki ali z dedom, se gasilci lepo zahvalt^ejo. IVAN URH Obenem bo skušalo društvo letos ponatisniti prospekt »Metlika ta okolica«, ki ge že dve leti ni na policah turističnih poslovalnic, hotelov ta gostišč. ■ VOZNA POT, KI DR2I s Stare ceste na Breg revolucije ta d^e na metliško i>ofeopali£če. Je ponekod v zelo slabem stanju, saj Je ob naJmsAjSem dežju polna luž ta tudi giKuJnioe, ki s tega ali onega gnojišča teče na oesto. Tudi gnnorvje nd obrezano ta vise veje prav na ix>t. Ljudje, ki, sprem-Ijajo tod svoje ranjke na zadnji poti, negodujejo nad malomarnostjo posaineznikov to proe^ Komunatao podjetje, naj poskrbi za to cesto. ■ ZADNJI JUG JE POBRAL ie poslednje Use snega po osc^i^ krajih, tafcn da zemlja že čska na plug. KVJub lahU burji, U ^ vlekla zadnja dva tedna, pa ljudje pridno olM«iUjeJo trtje ta glavnem s tem dedom to fcolj®-njem že končali. Najhujši gad je užaljen »Mene so pa čisto pozabili,« se je pritožil Ivan Barbič iz Metlike, ko je bral v našem listu intervju z ^vnimi predstavniki metliške gadje zalege. Menimo pa, 'da Metličani vseno niso pozabili njegovih zaslug. Barbič se je nedavno pojavil našemljen že nekaj dni pred pustom, ob karnevalih pa je kot zastavonoša vodil sprevod. Da je z navdušenjem sodeloval v gadjem gnezdu, je dokazal že pred leti, ko je za pusta iz bolnice ušel domov in je v maškaradi sodeloval — ilegalno! Naj nam tovariš Barbič ne zameri, da vsega tega nismo našteli že v omenjenem članku. dolenjski list 17 Za 26. odst. nižja blagovnost Lani so zaisebni lastniki gozdov posekaii prav toliko lesa kot 1967,' blagovna proizvodnja pa je bdla kljub temu lani za 26 odst. manjšal. To pomemi, da je Goedno gospodarstvo ob enaikean poseku odkupilo lani od zasebnih lasitniikov za 26 odst. tnaa:xj lesa kot predlani. Vzrok za to je prav gotovo tudi v občinskih odlotkifa, ki dovoljujejo gospodinjstvu porabo 7 kubičnih metrov lesa na leto za kurjavo in 1 kubični meter tehničnega za obnovo. Gozdarji odmerjajo posameznikom, če je to res potrebno, tudi več lesa. Pričakujejo, da bo letos blagov-nost še manjša, ker je bilo precej stavb poškodovanih Earadi visok^a snega. Seveda p>a se še vedno prečenj lesa proda tudi na črno. Počastili so dan »Majde Šilc« Dijaki in vzgojitelji v Di-JaSkem domu Majde Sile v Šmihelu pri Novem mestu so v ponedelj^, 17. marca zvečer, proslavili rojstni dan narodnega heroja Majde Sile. V besedi in pesmi so lepo in neprisiljeno prikazali ižibran program. Na koncu kiiltumega piro-grama je upravnik Tone Sega izročil desetim gojencem za njihovo uspešno delo v domski skupnosti knjižne nagrade. Kandidati za zvezno in republ. situpščino Kandidacijska konferenca SZDL za zvezno volilno enoto št. 68, ki obsega občine Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje, se je na seji 12. marca v Novem mestu ob udelež- bi 126 delegatov od 140 izvoljenih seznanila s predlogi za kandidate za poslance zvezne skupščine iz predkandidacij-skega postopka. Po postopku, ki ga določata zakon o voliti^ zveznih po- Denar leži neizrabljen v novomeški občina je 13 popolnih osnovnih §od in 21 podružndčmh. Za prosvetne delavce primanjkuje stanovanj, zlasti na nnai^ših, podeželskih šolah. &dlaixjši šolski kolektivi ustvarjajo s 4-od-sbotndm prispevkom tako malo denarja, da bi mo-raJd na nekaterih šolah zbirati ta prispevek tudi po 20 let, piredein bd lahko zgradili po eno staoo-vanje. V navadi je, da se ljudje 2xiružujejo, kadar po-sameanik ne more opraviti nadoge sam. Tudi pri giradnjd novih šol na širšem območju DoJenjske bi ena sama občina neu^-ddla zelo malo. Vse občine so zato združile denar, namenjen naložbam v šolstvu, medobčinski sklad za investicije v šolstvo. Uspeh združevanja so po 10 letih delovanja tega sklada že vodni. Zelo čudno je, da manjši šclski kole^vi ob takšnem s^edu ne marajo razumeti, da bi bilo razumno in gospodarno na podoben način združevati tudi denar za gradnjo stanovanj m prosvetarje. BolJSe bd bilo združevati ga in po dogovoru giraditi stanovanja, kot pa da se ta denar v majhnih zneskih zbira po posamessndh šolah in leži neizrabljen. • Naj ixxvemo, da je inae-lo 11 osnovnih Šol v no vcmeški občini konec februarja Letos 114.000 din neizrabljenega stanotvanj-skega prispevka. S tem denarjem in s posojili bi se dala zgradita vsaj 3 stanovanja za prosvet-^ ne delavce. Zakaj torej ne bi združild tega denarja v okviru občine in gira-dild stanovanja? M. JAKOPEC Na obenem zboru so se v soboto, 15. marca, NOVOTEKSOVI gasilci pomenili o zelo uspešnem delu, ki so ga domiselno povezovali s krvodajalstvom in s pri« pravami na vseljudsko obrambo. Predsednik DS Franc Brian je izročil enotama novomeškega in metliškega obrata najsodobnejši motorki »Rosenbauer«, dosedanji motorki pa izročil gasilskima društvoma v Prečni pri Novem mestu in v Slamni vasi pri Metliki. NOVOTEIKS je s tem si>ei dokazal velik smisel za sodelovanje z občani izven tovarniških zidov. Na sliki: predsednik ObO RK Novo mesto se zahvaljuje gasilcem za sodelovanje pri krvodajalstvu (Foto: M. Jakopec) slancev in volilni pravilnik SZDL, je konferenca predlagala za kandidate za poslance zvezne skupščine: 1. Bogdana Osolnika za družbeno-politični zbor 2. Jurija Levičnika za gospodarski zbor 3. Ludvika Zajca za pro-svetno-kultumi zbor 4. Vinka Kastelica za social-no-zdravstveni zbor S tajnim glasovanjem so predlagani dobili naslednje število glasov in s tem postali kandidati kandidacijske konference za volilno enoto 68: Osolnik Bogdan 123 glasov, Levičnik Jurij 125 glasov, Zajc Ludvik 124 glasov in Kastelic Vinko 123 glasov. Kandidacijska konferenca za republiško volilno enoto št. 21, ki jo sestavljajo občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, se je sestala 12. marca. Od 80 iznroljenih Lani za 1,982.000 din stanarin Podjetje DOiMINVEST v Novem mestu je zbralo lani od stanovalcev, ki stanujejo v stanovanjih, ki jih ima v upravljanju, za l,sfe2.000 din stanarin. 35 odsit. ali 654.000 din od tega zneska šo porabili za investicijsko vzdrževanje, 28,6 odst. amortiaaci-je ali 567.000 din so vrnili lastnikom, 315.000 din so porabili za tehnično vzdrževanje in 297.000 din za nove gradnje in soudeležbo pri kreditih za nove gradnje. Opravičilo prebivalcem Šmarjete in Otočca Kvintet BERGER se opravičuje prebivalcem Smarjete, ker zaradi okvare na avtomobilu niso mogli i2!vesti na-povedan^a koncerta. Prav tako se opravičujejo prebivalcem Otočca za zamudo, do katere ni prišlo po njihovi krivdi. Na koncertu v Kostanjevici je zmanjkalo rfefctri-ke, te^vo pa je povzročila tu^ poplavljena cesta pri Dobravi. Hočejo svoje ime Na šmiheOsOd osnovni šoli, ki jo obiskuje 569 otrok, se £e precej časa trudijo, da bi dobdUa šola svoje ime. predlagali so, da bd se imenovana po jjnanem novomeškem sli-Icarju Vladu Lamuta, vendar BO vsi i^ihovi predlog ostali vedoM pri prisbojndh organih, ki ima>o za to g3uha laSesa. NOVO MESTO V PODOBI NOVO MESTO 1885 del^atov je bilo prisotnih 77. Najprej so bili seznanjeni s predlogi za kandidate za poslance republiške skupščine iz predkandidacijskega po-postopka. Kandidacijska konferenca je nato po postopku, ki ga določata zakon o volitvah poslancev Skupščine SRS in volilni pravilnik SZDL, predlagala za kandidate za republiške poslance: V gospodarski zbor: 1. Jožeta Kneza, 2. Ivana Goleta, 3. Setra Vujčiča. Za prosvetno-kultumi zbor-1. Jožeta Suhadolnika, 2. Antona Troho. Za socialno - zdravstveni zbor: 1. Jožeta Padovana, 2. dr. Albina Pečavarja. S tajnim glasovanjem so predlagani dobili naslednje število glasov in so s tem postali kandidati za poslance posameznih zborov delovnih skupnosti skupščine SRS: Jože Knez 75 glasov, Ivan Gole 74 glasov, Peter Vujčič 73 glasov, Jože Suhadolnik 70 glasov, Anton Troha 71 glasov, Jože Padovan 73 glasov in dr. Albin Pečavar 76 glasov. Komisija kandidac. konf. za zvezno vol. enoto št. 68 in za republi. vol. enoto št. 21 Gozdarji se izobražujejo Orgamzaoija gozdarstva je ▼ gospodanstvu pa:u nas najbrž najboJj utečena. To resnico potrjujejo tudi podatki o skrbi za izobraževanje in strokovno i2ax)(polnjevanje pri GG Novo mesto. Z denarno pomočjo podjetja obiskuje oddelek za odrasle srednje gozdarske šole iz Postojne 'ixri novomeškem Zavodu za izobraževanje 14 revirnih gozdarjev, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Na fakultetah štipendirajo 6 viso-košoloeT, 4 člani kolektiva obir skujejo oddelek za odrasle ekonomske srednje šole pri Zavodu za izobraževanje, trije člani kolektiva so doštudirali na višji ekonomsko-komeroi-alni šoli v Mariboru, eden pa tam še študira. Že tako dobri kadrovski sestav kolektiva se s tem še izboljšuje. Stari grad obnavljajo Po naročilu Zavoda za spo meniško varstvo iz Ljubljane so začefli obnovdJtvena in vzdrževalna dela na Starem ^a-du. Obnavljajo nosiloe stene, oboke in strope, ki so bili po-šflcodovani v ča^, bo je bil grad še brez strehe. 2^vod za spomeniško varstvo je zaome-njena dela namenil 300.000 din. Opravlja jih zasebno stavbarstvo žeslin iz Novega mesta. Šest glavnih nalog ZMS v novomeški občini bodo posvetili večjo skrb sprejemanju mladih kmečkih fantov in deklet v ZK — Posebna razprava o prestopništvu! m Predsedstvo občinske konference ZMS v Novem mestu je sprejelo 3. marca delovni načrt za čas do konca aprila. Na isti seji je ugodno ocenilo delo v minudih dveh mesecih. ■ Načrt za marec in april zahteva uresničitev šestih večjih nalog, med k^erimd je najvažnejša tale: mladina se mora udeleževati vseh zborov volivcev in drugih zborov, na katerih bodo sprejemali prorame krajevnih skupnosti. ■ Pri krajevnih skupnostih bodo — kot predvideva načrt predsedsftva —v kratkatn sklicali pogoivore o sodelovanju mladine v krajevnih skupnostih. ■ člani predsedstva občinske konference ZMiS bodo obiskali vaške aktive in z njimi raajpravljali o moanostd, da bi r ZK siprejeOi tudd kmečke mladinoe in mladinke. Kandidate bodo najiprej eviden/tira-11, se z njimi pogovorili, nato pa jih predlagali za sprejem v ZK. ■Predsedstvo ob eno svojih sej posvetilo razpravi o izobraževanju mladdh prodova-jalcov v delovnih organizacijah. P Poseben pogovor bodo pripravili z mladinci, ki so bili izvoljeni v organe upravljanja. Po mnenju predsedstva so se ti mladinci precej od-maikniU od življenja in dela drugih mladih proizvajalcev. B Tudi o mladinskem prestopništvu bodo spregovorili, stopništ/vu bodo spregovoril. Center za socialno delo bo p pravil analizo vzrokov za prestopke mladoletnikov. Kako daleč je reorganizacija v ponedeljek je komite občinske konference ZK Novo mesto na seji razpravljal o dejavnosti občinske organizacije ZK po reorganizaciji. Ugotovdlld so, da sklepi in stališča konference še vedno prennalo oživljajo pri delu krajevnih organizacij. Na seji so sprejeli finančno poročilo za lansko leto in predračun za 1. 1969 ter se pogovorili tudi o predvolilni dejavnosti komunistov. Izvire bodo raziskali škocjanska krajevna skupnost bo letos, kot kaže, naročila raziskave vodnih izvirov v Tomažji vasi. Račtmajo, da so tamkajšnje zaloge vode tolikšne, da bi zadostovale za vodo vseh vodovodov v Škocjanski dolini. Izvir v Tomažji vasi bi tudi omogočili ureditev vodovoda z naravnim padcem. Nov vodovod pa se letos obeta Zalogu pri Škocjanu. Razen tega bodo letos popravili pokopališča. NOVOMESTO. Litografija Je Izdelana po fotografiji in objavljena ▼ knjlžld Plorentina v Hrovata, KRANJSECA MESTA. Mesto Jo fotografirano z Marofa in t istem času kot fotografija, objavlj^a v 0. Stovflki luišega Hsta z dne 7t. fefbruarja, le da Je tam letnica napak; ne 1890, temveč 1885. V primerjavi z litografijo iz 1856 je jasno vidino, da Novo me^ v dmgi polovici 19. stoletja v svoji zunanji podobi ni doživljalo prav nobene ^remembe. ............ KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA | U. majCii so darovali kri na novomeški traivifuaajskl M postaji: Milia Obranovii, iipoitojenec iz Novoga mesta; Ma- 1 rij« Sobar, Jože Progar, Marija Slak, Mirko Zupančič, člani ^ Krke — tovarne zdravili, Novo mesto; Jožica Stanlfia, članica ^ občinske slcupć<5inb Notvo mosto; Julka Kuljaj, Tončka Rajk, f Peiica Matko, Ana Luzar, Mari^ Nose, Marija Može, Jožefa a Kra!(], Tončka Gazvoda, Albina Luzar in Jožefa Rajk, gospo-dinje iz Gabrja; Ivan ,Božič, Franc Nose, cLopold Rajk, Mar- 1 tin Jakeš, Jože Božič, Franc Rajk, Ljubo Rabič, Ivan Luzar, j Aloj* Starc in Stanko Kastelic, člani kolektiva IMV Novo § mesto; Aljoz .Ma>'sar, član splo^ bolnice Novo mesto; Maj- ^ da Dular, članica Laboda, Novo mesto; Duilan Guštin, nata- 3 kar iz Šolskega centra za gostinstvo. Novo mesto; Martina ij Lcuivrt, go-spodin.« iz Smolei^ vasi; Jože Boltez, Martin 3 Erjavec, Janra Nose, kmetje iž Gabrja; Franc Matko, zidar š iz Gabrja; Vera Božič, članica Stnndardna, Novo mesto; Stane 'H Kramar, kmet iz Gornjega Kamenja; Jože Kastelic, filan ži Novoiesa, Straža; Mariin Ivanci, delavec iz Gabrja; Marija ^ Kilah, Jožefa Blažič in Ana B!n/jč, gospodinje z Velikega Slatnika; Ivan Blažič, delavec z Velikoga SlntKikn; I>copold Srebrnjak, kmet z Velikega Slatnika. 3 14. marca pa .so darovali kri: Bruno Koprivnik, član No- ^ 3 voteksa. Novo mesto; Jože Blažič, član občinske skupSčine a Novo mesto; Murtina Ajdlšok, članica Stajidiuda, Novo mc- 'J g ato; Anton l>«lin*ek, član IMV Novo mosto: Mariju KnnstelJ, Sl š čtanica Iskre, Novo mesto; Vinko Auštar&ič, član Industrije ^ ^ obutve, Novo mesto. Cesta podrla klavnico in klet? Tega kar še ni zgrajeno, ni mogoče podreti, res pa je, da ne bo mogoče ne novomeške klavnice in ne založne kleti podjetja HMELJNIK graditi na do zdaj predvideni lokaciji. Obvozna cesta bo speljana prav čez prostor, ki je bil doslej predviden za novo klavnico in založno klet. Na sre-Co je ostal prostor za novo pekarijo nedotaknjen. Dr. Marina Masten — primarij Dr. Marina Masten, prva slovenska kirurgiivja, je pred dnevi postala primarij. Njena živltjeanjska pat je biia tokrat kronana s pomemboiim dejanjem. Za svoje stroikov-no delo in netsebičino pomoč 61oveiku Je dobila priananje. 1 J) si _ v > 'i Idejni osnutki za obvozno cesto, ki bo speljana čez Krko pri Grabnu, so pokazali, da je ne bo mc^oče graditi tam, kjer je bilo prvotno zamišljeno. Za novomeško klavnico in založno klet je treba poiskati novo lokacijo. Za klavnico se ponujata dve: ena v gozdičku pod Bajnofom pri Mačkovcu, ki bi bila zelo draga zaradi komunalne ureditve in najbrž ne najboljša turističnega pomena Trške gore, in druga na Grabnu. Zadnja je boljša zato, ker bo komunalna ureditev cenejša (mogoč je odtok kanalizacije v Krko) in ker so na Grabnu že depoji za živino. Za Hmeljnikovo založno klet pa bi bila najprimernejša lokacija v gozdičku pod Bajnofom. Upajmo, da se bodo v Mes-n«n pr^rambenem podjetju hitro odločili za pravo rešitev in da bomo po dveletnem obljubljanju morda prihodnjo pomlad le zasadili lopate za novo klavnico! Novi zakon o klavnicah bo namreč začel veljati že 1. januarja 1971, ob tem pa nas zelo skrbi, kdo bo naše področje oskrboval s svežim mesom, če bodo staro klavnico inšpekcijski organi prisiljeni zapreti! M. J. S SEJE ObS NOVO MESTO Končno le vemo, kje bo stal vrtec! Odborniki so se odločili za lokacijo nad Kristanovo ulico - Celoten zazidalni načrt za sosesko Nad mlini je s tem sprejet v četrtek, 13. marca, so odborniki občinske skupščine po ogledu zemljišča in po daljši razpravi sprejeli na seji odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Nad mlini. Izdelava predloga sprememb in dopolnitev je bila po sklepu zadnje seje in zaradi pripomb sveta za urbanizem naložena podjetjema DOMINVEST in SGP PIONIR. Strokovnjaki so predlog sprememb obširno obrazložili. Nova stanovanjska soseska Nad mini, ki je začela lani zelo hitro rasti, je s tem po večletnih razpravah, predlogih, pa tudi ugibanjih dobila lokacijo za otroški vrtec in lokacije za 116 garaž. Poiskati primeren prostor za otroški vrtec ni bila lahka naloga že zategadelj, ker je bil prostor zanj pozabljen v vseh prvotnih načrtih, ki so bili izdelani že pred leti. Odgovora na vprašanje, kdo je kriv, za to ni, morda tudi zato, ker je krivca včasih težko pokazati. Vrtec bo ^ stal na manjši vz^tini ziad'Kmistanoivo uOioo za ovinkom, ki ga dela ta, ko gre mimo sedanjega otroškega vrtca proti Šmihelu. Vrtec bo »imel dva vhoda: vhod za otroke nasproti sedanjega vrtca in skupni vhod za osebje in poslovni vhod .s Kristanove za že omenjenim ovinkom. V njem bo prostora za 150 otrok, z dograditvijo pa se bo lahko zmogljivost povečala na 200 otrok. Namenjen bo otrokom, stalim nad dve leti. Po približni oceni bo stal okoli 2 milijona din. Ob vrtou bo primemo igrišče, celoten objekt pa bo na izbrani lokaciji, ločen od soseske. Pri izbiri prostora je bilo več težav. Lokacija mora omogočiti vrtec s tolikšno zmc^ljivostjo, kot jo zahteva soseska. Dosedanji predlog, naj bi ga zgradili ob bodoči osnovni šoli v Kandiji, ni bil sprejeanljiv, ker je na izbrani lokaciji celo za šolo skoraj premalo prostora. Predlog, naj bi opustili gradnjo enega stolpiča v soseski Nad mlini in s tem pridobili prostor za vrtec, je bil zavrnjen, ker mora biti vrtec ločen od soseske, pa tudi zato, ker bi z opustitvijo gradnje en^a stolpiča pridobili premalo prostora. Odborniki so po daljši razpravi ugotovili, da je že opisana rešitev najboljša in najbolj sprejemljiva. Zavrnili so tudi nx)žnost povečanja seda-nj^;a vrtca, ker je ta že zdaj preveč utesnjen. Proti predlagani rešitvi so glasovali 3, vzdržalo pa se je 14 odbornikov. Na seji so dali besedo tudi tov. Branetu Vandotu, ki je z izbrano lokacijo prizadet zato, ker pos^a v njegovo zemljišče. Tov. Vandot je obravnavanemu predlogu nasprotoval z utemeljitvijo, da je lokacija neprimerna zato, ker bo draga zaradi odškodnin, ki jih bo treba plačati, in zato, ker bo z delom zemljišča izgubila nj^ova stavba polovico vrednosti. M. J. Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO Skupščina je obsodila članek v Delu Občinska skupščina je sklenila: 13. aprila, na dan splošnih volitev, bomo na referendumu glasovali za podaljšanje krajevnega samoprispevka za nove šole v Novem mestu ki ga je kot skiromna zdravnica hotela kar zamolčati. Življenjislka pot anane novomeške kirurginje se je začela v Kranju. Studirala je v Ljubljani in v Innsbrucku.' Po študijih, ki jih je končala 1936, je štiri leta kasneje opravila specialistični i^itiz kirurgije. Do 1950 je delala v Ljuib(lija?ii, nato pa v Novem mestu, kjer dela še danes na kirurškem oddelku. V Novem mestu so 1960 ustanovili oddelek za rehaJbi-lit«;ijo, od todajj je tudi pred-Btojnica tega oddelka. Vedno skromna in tiha Je primarij dr. Mastenova težko privolila v razgovor. Povedala je, da nima rada pub-ticitete in da ji je najbolj po volji njeno življenje, ki teče točno po utečenem tiru k edinemu cilju nasproti, da uspeva v stroki in pomaga riče. la ob 19.30. Veljale bodo tudi abonmajske vstopnice. Jutri ob 19.30 bodo predstavo ponovili. »Plinsko luč« bo uprizorila igralska generacdja, ki je dosegla pred sedmimi leti v Zagorju prvo mesto med amaterskimi gfledališči. izbira magnetofonov v novomeški prodajalni ELEKTROTEHNE so dobili te dni bogato izbiro uvoženih magnetofonov. Aparati so baterijski, lahko pa jih priključimo na električno omrežje. Med japonskuni mf^etofoni so zanimivi naslednji: AIWA — STEREO, SONY — SERVO -CX)NTROLLED in drugi. Magnetofon PHILIPS-avtomatic 4302 je dvostezni z eno hitrostjo, PHILIPS-avtomatic 4307, ki ima prav tako eno hitrost, pa je 4 stezni. V prodaji imajo tudi mali kombinirani aparat gramofon-magne-tofon znamke CROWN. Za vse magnetofone imajo tudi veliko izbiro uvoženih magnetofonskih trakov na kolutih in v kasetah. paE3 w Podgorsko glasilo ^ kratkem bo luč sveta za-UVlHIdiVUI gledal prvi literarni list »Podgorsko glasilo«, ki bo izhajalo na Dolžu. Urednik je glasbenik, slikar in literat učitelj Janez Pavlin. Glasilo je na- nM lll^H menjeno vsem tistim, ki Iju- „ m. bijo Dolenjsko Podgorje. Gla- vni dopisnik je sam urednik. ■BHMUSSMHk - - SodelaVCCV jO VCUkO, Saj bO- do podgorskem prvo- rojencu sodelovali številni občani v podgorskih vaseh, ki jim ne manjka zdravega hu-marja. Tega je moč zaslediti tudi v tem prvem poskusu, Janez Pavlin, urednik prvega »Podgorskega glasila«, ki bo v kratkem izšlo v na- W p je začel učitelj Janez kladi 500 izvodov (Foto: S. Dokl) Pavlm. Spet imajo svojo šefinjo Delovno mesto šefe krajevnega urada in matičarje v Škocjanu je od po-r^eljka, 17. marca, spet redno zasedeno. Za šefinjo in matičarko je i>rlšla Slavka Janežič, uslužben-v škocjanskem obratu kmetijsktt ssaxixuge. Po upokojitvi zadnjega škocjanskega matičarja Franca Gabriča se je sedem mesecev vozila v Škocjan šefinje krajevnega mtada in matičar^ Kristana Cvelbar. Dr. France Hočevar v Toplicah in Straži Podpredsednik Izvršnega sveta SRS in kandidat za poslanca republiškega zbora dr. France Hočevar je obiskal v svoji volilni enoti 17. marca Bbor volivcev v Dol Toplicah, 18. marca pa v Straži. Na obeh zborih je tekel pogovor o uresničevanju programov krajevnih skupnosti za leto 1968 in o načrtih za 1. 1969 ter o nalogah in težavah, ki 6e p>orajajo v zvezi s tem. 21. marca bo dr. France Hočevar obiskal zbor volivcev v Žužemberku. Namesto venca 10-dnevni penzion Zdravilišče Dolenjske Toplice se je odločilo, da bo. namesto venca na grob Avgustu Jazbinšku-Iku iz Novega mesta plačalo desetdnevno oskrbo dvema partizanskima mamicama, ki ju bo predlagala ZZB NOV v Novem mestu. iZNOV^IŠKE« PORODNlSNlCE^VS Pretekli teden so v novomežU porodnišnici rodile: Francka Kralj iE Štrekljeve« — Igopja, Jožica Primc ie Sroodenje vasi — Marjeto, Tončka Vovko * Jugorja — Ii«no, Ana Kastelic z Vrlia prt Pahi — Heleno, Kristina Anič is Starega Loga — Darka, Kristin* Turk iz Madega Ornika — Branko, Ivanka Soklje Iz Trnovca — Sdlvo, Silva Kincmijak ic Irte vesi — Roberta, Slavka JutrUč iz Pu-Uave — Biuna, Marija Tisove« iz Gorntj^^ Poflja — Matejo, Justina Gorenčič ta Dolnjega Kota — Stanka, Alojzija Colarič iz Grobelj — Silva, Terezija Štukelj !■ Pugleda — Mojoo, Marija Kulo-Tee iz tJrSoih sei — Marijo, Danica Zadnikar iz Kočevja — Danijela, Štefka Drenik iz Mime — dekMoo, Ana 2am iz Ve-Ukega MraSevega — 2 dekUcd in Martina Murn iz Velikih Brusnic — deklico. NovomešJa kroruka ■ MLADI UUBITEUl knjige iz novomeške osnovne Sole ao minulo nedeljo odpotovali v Belo kmjJno na ' slavnostno podelitev 2upančii6eive bralne mačke. Značke sta tekmovalcem razdelUa kujl-tevnika Severin Sall in JodSe Dular, ki sta ob tej pmiložnosti pre-bsBla nriadini ndij svojih del. Učenci so obiskali tudi Zupančičev muzeO in osnovno Solo na Vinici. ■ VEC TORKOVIH VEČEROV isapovTOfcjo je novomeSklm upokojencem predaval Bogomil Lilija o vtisih s potovanj po Evropi. Šestero predavanj je obiskalo po 15 do 18 poslušalcev. Upokojaici so to aimo precej razgibali svojo dejavnost. ■ ZVEZNI POSLANEC IN SEKRETAR centralnega odbora sindikata družbenih dejavnosti Vinko Kastelic Je 11. marca v sir»di-kalni dvorani govoril o spremembah zakona o pokojninskem za- ' varovanju in precUJogu sindikatov za skrajšanje delovne dobe. Tov. Kastelica Je v Novo mesto povabil občini sindikalni svet. ■ ISKRENO SE ZAHVAUDJE- JO upokojenke tovarne zdravil KRKA kolrfctivu in samoupravnim organom, ki so se jih spomniti tudi za dan žena in jih obdarili * enakimi darili kot vse Se zaposlene ženske! Tako darilo kot tudi zavest, da jih vrednotijo na enak način kot aktivne delavke, jim pomeni zelo veliko. ■ KAM BOMO LEPILI LEPAKE Bdad, ko ni več lesenega zaSčit-nega pokrova na spomeniku NOB na Glavnem trgu in na Kettejevem vodnjaku? Vprašanje je umestno, saj na Glavnem trgu ni prostora, ki bi bil določen za lepljenje lepakov. Upamo lahko, da ne bo z njimi kdo okitil zgolj iz navade spomenika NOV, ko smo že prej tako prizadevno uporabljali v ta nara^ leseni zaščitni pokrov. ■ ŠE LETOS ASFALT NA TR-DINOVI — Komimalni sklad Je sprejel v letofinji pax>gram tucil ureditev Tndinove ceste. Z ddi bodo pohiteli, ker bi radi položiU asfalt do kri^Ušča z Gubčevo cesto še pred začetkom gradnje kan-dij^e 06iK>vne šole. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodila je: Marija Novak z Adamd-čeve 19 — Brigito Občni zbor RK' Novo mesto v ponedeljek, 24. marca, bo ob 19. uri v Sindikalnem domu redni letni občni zbor krajevne organizacije RK Novo mesto. gt. 12 (991) niiiimiiiniiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiniinimiiiiiiiinm I DESET NOVIH KNJIŽNIH NAGRAD | I Med nove naročnike smo z žrebanjem razdelili | I v torek opoldne 10 knjižnih daril. Danes jih bodo | I dobili po pošti: 3 I Marta Bobnar, Kamna gora 18, Trebnje na DoL; | I Bernard ZamadiS, Cvišlerji 12, Kočevje; Anica Buta* g I la, Butoraj 14, Črnomelj; Anton Zidar, Siišje 7, Rib- | m nica na Dol.; Terezija Preskar, Kremen 3, Krško; g S Marija Medvešek, Kališevec 18, Senovo; Rudolf Su- I štar. Gor. Vrhovo 13, Mirna peč; Alojz Zupančič, I Breg 3, Loka pii Zid. mostu; Janez Kuhar, Ponikve I 24, Jesenice na Dol., in Marija Rustja, Zagrebška i cesta 16, Novo mesto. m □ SERVISNI PREGLEDI IN GARANCIJSKA POPRAVILA □ SPLOŠNA IN GENERALNA POPRAVILA VOZIL VSEH VRST □ ZAMENJAVA MOTORJEV ZASTAVA IN TAM □ KLEPARSKA IN AVTOLIČARSKA DELA avtoservis MESNINE mm Mensator m sgp pionir novo mesto \\ iT — Pot do vašega uspeha, mojster? — Odlična oprema! — In pot do opreme? — Namensko varčevanje pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU dH V njenih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI! NE POZABITE; Dolenjska banka in -hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,5%, za vez^ ne vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih! Običajen cSničen posmeh se je zatresel na pesnikovem obrazu. Zagledal se je skoz okna...‘Da je šel, ker ni hotel postati podlež nad svojim gostite-Ijem-prijateljean, tega Valvasorju ni mogel odgovoriti, ne da bi vir^ grdo senco na'spomin baronove pokojne prve žeioe. S kratkim pomilovalnim pogledom na barcoia je dejal smehljaje: »Uskoška kri se je zopet , oglasila v meni. Potoval sem domov v Senj, da sodelujem pri četovanju senjskih jimakov in se po dolgem času okopljem v turški knri,« »V onem času si pripravil nekaj svojih knjig za tisk?« »Tudi. In nato so me moji vrli Senjčani napravili za politika. Poslali so me v ogrski sabor in po-zneje kot svojega zastopnika na dunajski dvor, kjer sem v verzih kadil dunajskim mogotcem, kolikor mi je muza dala... Ne posebno časten, ali koristen poklic!« »Norčuješ se iz vsega sveta.« »Smejem se mu. Ali naj se jokam? Sem pač človek, ki ni ustvarjen za običajne poklice. Ti si drugačen človek. V tebi Je volja, železna volja. Sicer pa — kaj imaS od svojega vztrajnega dela? Priznanja malo, podpore še ma«^. Potem pa — zdravje! Kakor da omakaš pero v lastno kri. 2rtve — same žrtve!« »Žrtve? Dal Imaš prav. Moj je bil Aalodane ves J svet, kar ga vidiš tu doli in daleč na ono stran db Stične In naokrog.« Baronu se je krhal glas. Tiho je pristavil: »Danes me boli pogled na golo gričevje, nekdaj s prašumami pokrito, in na lepo dolino, ki — ni več moja.« »Ni več tvoja?« ILKA VASrrETOVAi (Zigodovinski roman) 10 Valvasor je odkimal. »Ni. Kos za kosom sem « čutil je, da ne bo obvladal glasu. Vstal je, stopU trdo po sobi, da so zvenele ostroge na visokih jahar ških škornjih, In se ustavil pri drugem oknu. Molk. Nato prek ramena: »Včeraj sem prodal stiškemu opatu lep kos sveta — trideset kmetij z vsemi pravicami, čutim, da se mi Bogenšperk maje pod nogsuni. Dolgo ga ne držim več.« Pavel Vitezovič je molče strmel v mrak, ki je legel po sobi. Kaj naj bi rekel spričo tega raztrganega srca? Naposled je Valvasor glasno nadaljeval svoje misli: »In vendar sem prepričan, da duh zmaguje nad materijo.« »Kljub temu da te bodo uničila lastna duševna dela? Kljub temu da tvoji rojEiki nimajo smisla zanje, da se ne zmenijo niti za tvojo krasno knjižnico?« »Moji ubogi rojaki žive za ogrado in nosovi jim še ne sežejo prek nje. Njihov čas še pride, to me ne skrbi. A trpkost me mori, ker ožja domovina nima srca za rojaka, tujce pa oibsipava z darovi in odlikovanji.« »Tujce in bogataše — kar potolaži se, prijatelj, tudi Zagreb ni boljši od Ljubljane. Dokaz moja malenkost.« »Nu, pustiva! To poglavje naše politike je ogabno. Praviš, da pojdeš jutri z menoj v Ljubljano? Prav. Otvoritev deželnega zbora. Dobra prilika, da Jim še enkrat ponudim knjižnico.« »Prepričan sem, da ne boš imel uspeha.« »Vem. Grem le, da utešim svojo vest in storim vse, karkoli Je mogoče.« Odprl Je vrata in zaklical: »Jernej!« In vstopivšemu slugi: »Mihec naj jaha v Šmartno. Gospod Trošt mu izroči dvoje bakrorezov, kakor sem zjutraj naročil. Pa naj vzame mapo s seboj, da ju ne zmečka! Ali Je razumel?« »Da, Njihova Milost « »Dobro. Naj prinese luči. In — ali se je vrnila gospa baronica? Naj ji sporoči, da imamo gosta!« že se je popolnoma zvečerilo, V gradu so zableščale luči in medlo odsevale po tlakovanem dvorišču. Zarožljala je dolga pasja veriga in velik pes se je zagnal proti vhodu. A zalajal Je le kratko, povesil glavo in ponižno pomahal z repom. INFORMACIJA IZ PRVE ROKE Uslužbeaiec pori infonnativ-nem oSceoicu je bil uanojši kot interplanetaarna raketa. COo-vek še ni vprašal do konca, ko je že odgovoril, kot bi opravljal izpit pri profesorju, ki mu je naJMižji stric. »Tovariš, povejte nama prosim, kje bi lahko na morju ...« je spregovoril moški srednjih let, ki je na tako važen informativni posvet pred letnim dopustom pripeljal še Ljudska modrost Bolje verjeti svojim očem kakor tujim. česar Ivče se navadi, Ivanec se ne odvadi. Boljša je domača gruda ko na tujem zlata ruda. Boljša prva zamera kakor druga. če konja lovi, mu oves moli, če ga pa ima, mu palico da. Boljša žlica zelja v miru kakor pečenka v prepiru. če hočeš star se odpočiti, moraš mlad se potruditi. Brat bratu najgloblje izkoplje oči. če hoče dekle pošteno živeti, ne sme nič dati, še manj pa vzeti. ženo, da bi bila čim boilije ob-veščeha. »V Makarsiki je čudovito!« mu je segel v besedo uslužbenec. »Vina je po dive sto starih dinarjev, kolikor ga hočete. Povedal vam bom, kje je klet, v kateri za gotovo točijo najboljše vino. Takšna klet je tudi na Hvaru.« »Ampak midva bi rada vedela ...« »Vem, nemara bi šla raje še bolj na jug. Potem pojdita v Cavtat. Tam imaijo imeniten prošek. Sam sem ga poskusil ^ Ali pa v Hercegno-vi. Tudi tam,je vino izvrstno.« »Veste, rada bi vedela, kako je v severnem primorju?« »Oh, pa sta se res imenitno spomnila. Ce bi šla v Novi Vinodol, vam bom lastnoročno napisal priporočilo za nekega -starega pomorščaka. Vsak dan vama mora postreči z najmanj tremi Uibri izvrstne črnine. Tudi odličsK) jagnjetino pripravlja...« »Ampak, midva bi...« »Vem, nemara bi želeli iti na otoke. Dobro, pa pojdite na Krk. Tam je vsaka hiša vinska klet. Garantiram vam pravo in nič krščeno vino Poskusil sem ga najmanj tri desetkrat! Prava otoška jag njetina sploh ne smrdi, ampak vonja, mhm ...« »Amipak, tovariš, rada bi'šla v kraj, kjer bi si zares odpočila,« se je zdaj v pogovor vmešala ž^a. CHRIfi- BREZ BESED »Saij vam govorim ... Greste lepo na monje, najdete dobro vino ic mlado jagnjetino, kaj pa bočete še lepšega?« »Toda, človek bodbji, to naju ne zanima!« »iKako, to vaju ne privlači? Ste splob Jagosiovan, povejte mi, lepo prosim!« »Sem, od nog do glave,« je prikimM mošikd in se izpr-sM. »Toda 'vteo me ne zanima. Veste, sem predsednik druStva asitiaiicobolikov. Moja žena pa !iDia dieto in je ne zaniana ta Teža debela jagnjetina ..’.« »Ob, to >e pa res smola! Dragi tovariš, sa vas potemtakem splob ni morje, marveč kakšne puste tjoplice s kislo vodo taHtorat na dan in grleno pefvko veSkrat ponoči!« je sklenil uslužbenec prd infor-mativnem okeaiou in poklical naslednjega, id je stal v vrsti. ISKRICE ALEKSANDAR KUJUND2ISKI: Kakšen čuden paradoks; tudi tistim, ki nimajo niti lastnega JAZA, pravimo VI. RADOMIR RAČKOVIĆ: Blagor samokritičnim, oni imajo vedno prav. JOSIP ŠČRBAŠIĆ: Nekateri se borijo za domovino, drugi pa za dom! ZVONKO VRANČIĆ: Kaj ni tole absurdno: pri nas ni še nihče utonil v reki problemov. MILAN TODOROV: Ponavadi imajo ljudje, ki jih imajo za nesmrtne, naj lepše grobnice. iVIUHAREM OMEROVIČ: Zanj pravijo, da ima vse v mezincu ene roke. Ka> ima potlej v glavi? če je življenje najboljša šola, potem sploh ni nepismenih! BORI VO JE VUKOMANOVIČ: Samo na pokopališče se pride skozi mala vrata. g‘<’°»00000©00000000©0e000©0©00©<^ l-INPm s. nadaljevanje Prvo mesto zavzemajo med njimi profesorji, nesrečna sorta ljudi, tako zavržena in bogovom tako zoprna, da bi gotovo ne bilo enake pod soncem, ko bi jaz ne omiljevala nevšečnosti njUi bedn^a poklica z neko vrsto prikupne prismuknjenosti.,Zakaj na njih ne leži zgolj petkratno prekletstvo, kakor pravi grški izrek, temveč stokrat Ifetkratno: večno lačni in umazani, z delom preobloženi, se starajo po svojih učilnicah, bolje mučilnicah ali duševnih stopah, med čredami paglavcev ter na pol gluhi od vpitja gagajo v neznosnem smradu in nesnagi; vendar jim jaz v svoji dobroti vlivam domišljijo, da se imajo za prave odličnike na svetu. O, kaka nečimrnost jih napihuje, ko strašijo ubogo dečad z grozečim pogledom in glasom, ko strojijo siromake s šibo, palico in jermenom, ko odpirajo po zgledu kumske-ga osla vse regištre svoje togote! Ob tem se jim zdi gnusoba, v kateri živijo, višek čistoče, in smrad jim diši po majaronu; v bednem svojem suženjstvu si domišjujejo, da vladajo, pa bi svojega tiranstva ne zamenjali niti za žezlo Falarisa ali Dionisia. Naj večjo srečo pa zajemajo v, nekega čudnega prepričanja, da so učeni. Vtem ko vtepajo otrokom same abotne čenče, se čutijo, bomeda, vzvišene nad možmi, kakršna sta bila Pa-laimon in Donat! In sama ne vem, s kakim coprnijami dosezajo, da jih vidijo neumne matere in idiotski očetje v isti gloriji, ki si jo sami ovešajo. Poleg tega imajo neznanski užitek, kadar najde kateri na kakem preperelem kosu pergamenta ime Anhisove matere ali kak nevsakdanji izraz, na primer buseq’ua (volosed = volar), ali če izgrebe kje odlomek starinskega kamna z okrnjenim napisom: moj bog, kako vriskanje, kolik triumf, kaki slavospevi! Ko da so premagali najmanj Afriko ali osvojili Babilon! A kakšno onegavljenje šele, ko vsepovsod kolportirajo svoje puste m neslane verze ter jim najdejo celo občudovalce: bedaki so prepričani, da je zlezla vanje Vergilova duša. Nobena reč pa jim ni prijetnejša, ko da se sami med seboj hvalijo, drug drugega občudujejo in s čestitkami božajo. Toda gorje nesrečniku, ki mu uide malenkostna napaka in ji po srečnfem naključju iztakne kateri teh pikolovcev, ker ima boljše oči! Križ božji, kaka tr^edija! Koliko zmerjanja in psovanja. Poznam profesorja — ein richt-iger Tausendsappermenter, grk, lati-nec, matematik, filozof, medicinec, und in allen Satteln glei<^ gerecht, ki ima še šest križev na grbi, pa več ko dvajset let zanemarja vse drugo ter se muči in trapi z gramatiko; mož bi bil blažen, ko bi mu bilo dano živeti tako dolgo, da bi za trdno dognal, kako je treba razločevati osem besednih vrst, problem, ki ga doslej ni zadovoljivo rešil še noben grk ne latinec. Ko da bi bilo casus belli, če zamenja kdo veznik s prislovom! In čeprav je toliko slovnic, kolikor slovničarjev, še več, saj jih je samo moj prijatelj Aldus izdal nad pet, ti vendar naš mo-^k nobene ne izpusti: bodi pisana še tako barbarsko in glavolomno, vsako pretiplje in prežveči do zadnjega lista. Nevoščljv vsakomur, kdor dela v istem predmetu, četudi brez soli. siromak v strahu trepeče, da mu bo kdo pred nosom snedel venec slave in mu pojde toliko let truda po gobe. Odločite sami, ali je to blaznost ali prismuknjenost! Meni je vseeno, če le priznate, da je ta črv, ki bi se drugače bedno držal tal, po moji dobroti zlezel na visoki vrh sreče, tako da ni voljdn menjati niti s perzijskim šahom. Manj kakor profesorji so mi dolžni poet j e, četudi sodijo že ex professo v mojo bratovščino So neodvisno pleme, kakor pravi pregovor, in vse njih prizadevanje gre za tem, da ščegečejo bedakom ušesa z ničemnimi otročarijami in smešnimi zgodbami. In vendar je čudno, kake gradove si> zidajo na te oblake, obetajoč si nesramnost in blaženo življenje bogov. Temu redu sta samoljubnost in prilizljivost bolj domači kakor komur koli drugemu, in nikdo med smrtniki me ne časti odkritosrčne j e in stanovitneje. Učitelji govorništva se sicer ne držijo vseskozi kolotečin in ležijo s filozofi pod skupno odejo, vendar štejem tudi nje k svoji stranki. V dokaz, da imam prav, naj vam posluži zlasti dejstvo, da so med drugimi norčavostmi napisali veliko hvale vrednega o umetnosti, kako zbijati šale. Pisec, ki je napisal Rhetoricam ad Herennium, navaja med raznimi vrstami šaljivosti tudi umetnost. Kvintilian, veliki mojster r^torskega reda, ima o smehu c^lo poglavje, daljše mimo Iliade; a vsi prisojajo Norosti moč, da večkrat z dovtipom doseže uspeh, kjer odpovedd stvarni razlogi. Ib 18. - Nič ni zaleglo obupno zvijanje rok gospe Klare in puljenje brk gospoda Paradižnika. Saj poznate tisto: Povelje - izvršitev! Delavca sta bila nenavadno urna pri svojem poslu. Bližala se je namreč druga ura! - Zvezala sta avto z verigo. in še preden je Paradižnik utegnil kaj učin- kovitega ukreniti, je njegov lični kabriolet za-binglja! pod ogromnim žerjavom! Brez moči sta naša turista s tal opazovala kruto nebovzetje. Avto je pristal v napol zgrajenem štirinajstem nadstropju, natanko tako, kot je velel ukaz. -Paradižnik je zdaf planil v barako. Odpiral je vsa vrata po vrsti in v zadnji sobi zletel v naročje inženirju. Toda še preden mu je utegnil razložiti vso zapletenost položaja, je na gradijišču nekdo počil po stari tračnici, kar je pomenilo konec dela: tudi za žerjavista. seveda! KADROVSKA KOMISIJ/. GP OBNOVA UUBUANA TITOVA 39 sprejme naslednje sodelavce: 1. gradbene delovodje 2. VK ali KV tesarje 3. VK ali KV zidarje 4. VK ali KV železokrivce Vsa dela se izvajajo v gradbeni operativi v Ljubljani, Domžalah, Celju, Trbovljah, Izoli in Poreču. Samska stanovanja in prehrana sta urejeni. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Pismene aU ustne ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja, Titova 39/1. nastropje, soba 12. Komisija za delovna razmerja ZDRAVILIŠČA ČATEŠKE TOPLICE razpisuj e prosto delovno mesto VODJE EKONOMATA Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj ali kvalificiran delavec trgovske stroke in 10 let delovnih izkušenj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. \AB/ BRE21CK Obiščite našo RIBARNICO. v kateri vas bodo solidno postregli x raznovrstnimi svežimi morskimi ribami, kakor tudi z živim krapom, somom ali okusno postrvjo. RIBARNICA, Brežice, telefon 72-207. GOSTINSKO PODJETJE HOTEL METROPOL v NOVEM MESTU prodaja PIANINO v dobrem stanju ZNAMKA: GEBRt)DER STINGL, WIEN Interesenti naj se zglasijo v upravi hotela. KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO razglaša prosto delovno mesto vrtnarja ■ gospodarja za urejanje svojih nasadov v Ločni in za nadzor nad čistočo v obratu Ločna POGOJI: KD vrtnar z najmanj 5-letno prakso pri urejevanju nasadov in s smislom za organizacijo dela. Ponudbe sprejema kadrovs^ oddelek podjetjti 7 15 dneh po objavi razglasa. AGROKOMBINAT KRŠKO razpisuje ' JAVNO LICITACIJO za naslednje stroje: a) 4 traktorje FE 35 b) traktorske priključke c) mlatilnice č) tople grede d) drobno orodje in ostalo Licitacija bo 25. 3. 1969 ob 8. uri na strojni posta|l v Leskovcu — Marof, p. Krško. Našteti stroji se nahajajo: pod tč. a) in b) na strojni postaji Leskovec, pod tč, c) na posestvu Podlog in na Raki, pod tč. č) na p>osestvu Stara vas in pod tč. d) v vinski kleti Kostanjevica, posestvu 2adovinek, Podlog, Brestanica in na strojni postaji v Leskovcu. Vse potrebne informacije lahko dobite na upravi Agrokombinata v Krškem ali pa po t^efonn 71-020. Ogled strojev je možen vsak dan do licitacije. »ELEKTROTEHNAcc trg. uvozno in izvozno podjetje i elektrotehničnim materialom, LJUBLJANA, Titova 51 želi zaposliti v prodajalni KRŠKO POSLOVODJO Pogoj: visoko kvalifiqiran delavec elektrotehni- ške strbke z najmanj 5-letno prakso na enakem delovnem mestu. Ponudbe, ki naj obsegajo kratek življenje|pi&, pošljite Komisiji DS za delovna razmerja, Ljubljana, Titova 51, do 3. 4. 1969. TRGOVSKO PODJETJE »HMELJNIK« - NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto BLAGAJNIKA - FAKTURISTA Pogoj: srednja strokovna izobrazba. Poizkusna doba 1 mesec. Nastop službe takoj. Razpis velja 15 dni po objavi. IšlalsIšSIšSialšIšlilišIšIalalalsSIšlalalšIsIšIaSIšIšiii! IS g v PRENOVLJENI TRGOVINI OKRAS oj na Glavnem trgu v Novem mestu vam nudimo veliko izbiro BI zlatnine, nakita, budilk, stenskih, ročnih in električnih ur, 151 kristala, keramike, spominkov, igrač in bižuterije. lal 131 KAJ|§ VAM j| ^ NUDI Ig 1 DOLENJKA: ^ »LABOD«, tovarna perila, Novo mesto 1. razpisuje prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) referenta za vzgojo in socialno delo b) referenta v nabavnem oddelku c) 2 pripravnika za delo v komerciali in plansko analitskem oddelku d) 3 pripravnike v proizvodnji konfekcije Poleg splošnih pogojev po TZDR morajo kandidati izpolnjevati še sledeče pogoje: Ad 1. visoka šolska ali strokovna izobrazba z vsaj 3 leti prakse ali višja šolska ozuroma stro-, kovna izobrazba z najmanj 5 leti prakse na ustreznem delovnem mestu. Ad 2.a) višja šola kadrovske — socialne smeri ali srednja šola s prakso, Ad 2.b) ekonomska srenja šola, Ad 2.C) ekonomska srednja šola, Ad 2.d) srednja ali višja konfekcijska ali tekstilna šola. Rok za sprejemanje prijav je 10 dni po objavi. Prijavam je treba priložiti kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidati pod točko 1. bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 3 dni pb odločitvi pristojnega orgajm. Ponudbe je poslati na splošni sektor podjetja. KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA Vabimo občane v svoje prodajalne, kjer bodo solidno postreženi. ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAMO SVOJIM KOOPERANTOM IN DRUGIM SODELAVCEM TER OBČANOM! TRGOVSKO PODJETJE JELKA RIBNICA vabi občane v svoje dobro založene trgovine v Ribnici in drugih krajih. Obiščite tudi našo RESTAVRACIJO v RIBNICI kjer boste .solidno postreženi. Za občinski prazndk naše občine čestitamo vsem občanom in jih vabimo, da še naprej kupujejo v naših prodajalnah! RAZPIS OBČINSKO SODIŠČE V ČRNOMUU I. razpisuje delovno mesto VODJE ZEMLJIŠKE KNJIGE P O g o'j^i: srednja šolska izobrazba, znanje strojepisja, ustrezen strokovni izpit in 5-letna praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu. — Poskusno delo. — Nastop dela 1. 7. 1969. — Prijave v 30 dneh po objavi: II. objavlja prosto delovno mesto VODJE VPISNIKOV Pogoji: srednja šolska izobrazba, znanje strojepisja, ustrezen strokovni izpit in 2-letna praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu. — Poskusno delo. — Nastop dela takoj. — Prijave v 15 dneh po objavi. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, U.OO, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni srored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK. 21. MARCA: 8.08 Glasbene matineja. 8.55 Picmlrski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.30 Kmetijski nasveti —■ inž. Milena Kač: SpomladansKo ftoropljenje ▼ sadovnjakih. 12.40 Oez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam .. 14.05 Majhen kon-oert lahke glasbe. 14.35 Naši po-■luSalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za tiuiste. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Turistična oddaja. 16.00 Vsak dan ra vas. 17.05 Človek in zdrav.’«. 19.00 Lahko noč, otrocil 19.15 Minute s pevcem Ladom Leskovarjem. 20.00 Na& amaterski zbori tekmujejo. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA, 22. MARCA: 8.08 Glasbena maUnetja. 9.25 »Cez trav-Oike zelene«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki ^ tuje goste. 12.30 Kmetiji nasveti — Tatjana Hlišč: Pridrtovanje leSnikov je zelo donosno. 12.40 Do-*nače melodije. 13.30 Mporočajo vam ... I4.2i5 V veselem ritmu. 15.20 Glasbeni intermesszo. 15.40 Naž podlistek — J. Goytosolo: Ve-čeme zabave. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Vaško soboto »Top—poiB Ut. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko hoč, otroci! 19.15 Minute s pevko kletko Stok. 20.00 Sobotni mozaik. 20.30 Zabavna ra^.'ska igra — dr. Walter Gerteis: Vozli Inšpektorja Braina. 21.30 Iz fc»oteke radia Ko-Per. ^.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 23. MARCA: 6.00 do 8 00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska Jgra za otroke — Drago^v Malo- vić: »Vitaminski R faktor«. 8.40 Skladbe za mlade poslušalce. 9.05 Konceirt iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši.. . Matevž Hace: Iz komisarjevib zapiskov. (Cas od 10.30—14.00 je rezerviran za prenos smučarskifa poletov »Planica 69«. Točen čas prenosa bo ob'ftvljen v djievnem časopisju). 10.30 Pesmi boite in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in i«zdravlja<}o — vmes ob 11.00 Poročila — Tu-ristlčoi napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.50 Novi ansambli domačih viž. 14.30 Humoreska tega tedna — M. Marinc: Oče in sin. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Ra^jska igra — Marjan Marinc: »Naslovna stran«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Se-renadni večer. ■ PONEDELJEK, 24. MARCA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 »Ci-cii>anov svet« in »Pesmica za najmlajše«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tu'e goste. 12.30 Kmetijski nasveti'— inž. Marjan Mrhan Delo in stroji za siJiranje knne v stolimih silosih. 12.40 Majhen koncert pihalnih oikestrov. 13.30 Priporoč^o vam ... 14.35 Naši poslušalci &-stitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inteimesno. 16.00 Vsak dan za vas. 18.35 Mladinska oddaja. »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otrocil 19.15 Minute s penrko Jofico Svete. 20.00 Stofonični koncert orkestra ^ovenske tUhannonije. 22.15 Za Iji^iteilje jeraa. ■ TOREK, 25. MARCA: 8.08 Operna matineja. 9.25 »Morda vam bo v^«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuj^e goste. 12.30 Kmetijski nasve. tt‘— Julij Mayer: Pelod in njegovi nadCHnestki. 12.40 Slovenk naixxl- TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 23. MARCA 8.45 Kmetijska oddaja T madžar-ščini (Beograd) 9.15 Pet nxtaut po domače (Ljubljana) 9.20 Kmetijski razgledi (L)ul>- Ijana) 9.45 Propagandna oddaja (Ljubljena) > 9.50 Primožev dnevnik: Danes sem '■ kavboj (Ljubljana) 10.30 Smučarski skoki v Planici — prenos (Ljubljana) 13.00 Propagandna oddaja — (do . 13.10) -«.i«bljana) 13.10 TV KA2IPOT (Ljubljana) Športno popoldne 17.25 Recital pevke Elizabeta Schwarzkopf (Ljubljana) 18.15 Komedijanti — angleški lilm (L.'-ubljana) 15.45 Cikcsi (Ljiibljana) 20.00 TV dnevnik (Bet^rad) M.30 3—a-1 (Ljubljana) «•-45 Stockholm; Svetovno hokejsko prvenstvo Srečanje Kanada : ČSSR — prenos — (Evrovitdja) 33.15 G. Mlihl<5: Samci — humore-ska (Beograd) 23.0(LSportni loregled (JRT) 23.25 TV dnevnik (Beograd) PONEDELJEK, 24. MARCA 9.35 TV v ŠOU (Zagreb) 10.30 Riiščina (Zagreb) 11.00 Osnovne splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Ruščina — ponovitev (Zagreb) 16,10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (do 17.00) (Beograd) n.35 Tiktak: Kositrni vojak; Švedska otroška oddaja (Ljubljana) 18.00 Sloveniji (Ljubl.'ena) 18.25 Raven narodno-gospodarske dejavnosti in razvoj gospodarstva — ekonomska šola na malih zaslonih (Ljubljana) 18.50 Slager sezone (Sarajevo) 19.20 Ljudje in poklici: Pak (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) BO .30 Wildman: Aleksandar Dubrov-dd — nemška TV drama — (Ljubljana) 82.20 Svetovno hokejsko prvenstvo v Stockholmu — posnetek tdcme Švedska : SZ (L)ub- ^ Ijena) ' 33.45 PorofiUa (Ljubljana) TOREK, 25. MARCA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Angleščina (Zagreto) 11.00 Osnovne splošne izobrazbe — 14.45 TV v Soli — ponovitev — 15.40 AngleSčina — ponovitev (Zagreb) 164# IS^nmcoščina (do 16.40) — (Beograd) 17.45 Risanka (Ljubl.'ena) 18.00 Mokedajeve pravljice (Ljubljana) 18.20 Obrežje — oddaja za itaUjan-sko narod, skupino — (Ljubljana) 16.40 Torkov večer Ib slovenske . glasft^ne zakladnice — (Ljub ljan» 19.05 Reportaža z Galeba — oddaja Od zore do mraka — (Ljubljana) lS-35 Portret ing. arh. Eda Mihevca (L.'ubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.45 Stockholm: Svetovno hokejsko prvenstvo — n. In ni. tret ZDA : Kanada — nos ,(Evrovizlja) 22.15 Zgodba molka — angleški film (Ljubljana) 23.05 Poročila (Ljubljana) SREDA, 26. MARCA 9.35 TV v 8oU (Zagreb) 16.00 Stockholm: Sv^vno hokejsko prvenstvo — srečanje Finska : SZ — prenos — (EJvrovizija) V VSAK SLOVENSKI DOM KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE! AKVAMIN — umetna mineralna voda t prahu AKVAMIN — odlična kvaliteta, enostavno pripravljanje AKVAMIN — zadovoljuje vsak okus ESKA — brezalkoholni napitek za otroke In odrasle BSKA — z okusom limone, maline in pomaranče PROIZVAJA RADONJA Sisak ne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . 15.^ Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Svet tehnike — Desan Juson: Kako raziskujemo atomska jedra. 19.00 L^iko noč. otrocil 19.15 Minute s pevcem Edvincmi PUserjem. 20.00 Od premiere do premiere. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. 22.15 ^upni program JRT — studio Zagreb. ■ SREDA, 26. MARCA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic In zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poroičla — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetij nasveti — Zvonimir Simčič: KZ Brda skrbi za dvig briškegt vinogradništva. 12-40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporoča o vam .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja.'©. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podlistek — H. E. Nossak: Srečanje v veži. 16.00 Vsak za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glas. bene razglednice. 20.00 sTl in opera«. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 27. IHARCA: 8.08 Operna matine.'e. 9-25 Iz zakladnice resne glasbe. 10-15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — TurisUčni bapotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — France Pirnat; Sodobna nega vrtne in Športne trate. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam. . 14.05 »Mladina po,'no In stalno vzdrževan, opremljen In garažiran ie prve roke, kas-ko zavarovan. Plačljiv z gotovino ali s čekom. C^etiinski, Kočevje, Kolodvorska oesta 2, tele-fon 86-469 PRODAM traktorsko enoosno prikolico — Kiper, brezhibno za vožnjo. Stane Pelko, Obrti l, Dol. Toplice. PRODAM nov moped T-12 in navadno harmoniko. Jože Kic, Samoki dom, Bršlin PRODAM moped tribrzinec in ita. lijanskl kombiniran otroSki vo-z^k iw 300 koitan'evih kolov ca vmograd. Naslov v upravi U. sta (445/69). PRODAM skoraj nov motor MZ 175 po zalo nizki ceni. Naslov v upravi lista (448/69). PROD.\M MOPED T-12 trilbratnec In stroj za Izdelavo stroSne opeke, po ni^ ceni. Franc Pucelj, Ormovlje 18, Škocjan. FIAT 1300, dobro ohranjen, ugodno prodam oll zamenjam za Renault 4 1 v dobrem stanjii. FVanr BoncelJ, Kolodvorska 4, Krfiko. PRODAM AVTO Skoda oktavia, letnik 1966, dobro ohranjen. (3ena lAlO.OOO Sdin. Jože Sirotka, Trubarjeva 1. Novo mesto. PRODAM PRODAM dobro ohranjeno kuhiitj-sko pohištvo. Danica Hrastar. Foeistorjova 11, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen itrUiJan-ifcl otroški feortni vf*7.'^k. Na-iim v upravi lista (469/69)/ KUPIM KUPIM ZAPRAVLJIVČEK, novej-fii. Prosim ceno .in opis. Miha Sterrgar, Siogonsko 15, Kapele. KUPIM dobro otiranjen biljaid. Naslov v upravi lista (447/69). POSEST RAZNO DAM V NAJEM žago in mlin na vodni pogon. Naslov v upravi IMa (467/69). ODSTOPIM tri tedne stare petelinčke; srednja paana po 1,50 din, lahica r«sna po 1 din. Dobite vsak dan pri Martinu Kapu-šii^ Metlika. BOLEH.\TE NA *ELODCU, 'etrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogoAko DONAT vodo! Hvaležni boste temu prirodnomu zdravilu! V Ncfvem mestu ga dobite pri STANDARDU (MERCATORJU), pri HMELJNTKU in pri DOLENJKI. CE STE V ZAOnKOI, kakSo« prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite alalarja Otmarja Zidariča v Gosposki S v Ljiubljanl (poleg univerze). DOMAČA FANTA, ki Idvita v ZDA. 38 let, visoka 170 cm, želita spo' mati resni km-čki dekleti od 30 do 28 let. srednje postave. PiWte na na.Mov: Adolf Kastelic, Stara . Oiažuta, Ko2.’e. čev«. 26. in 26. 3. ameriSki film »Ubijalec iz San Francisca«. Mirna: 22. in 23. 2. tranco^ tilm »Fantom«. 26. in 27. 3. slovensld film »Amandtis«. Mokronog: 22. in 23. 3. francow sici barvni film »Zlati triumf«. Novo mesto: od 21. do 24. S. ameriški barvni film »Razbeljeni revolverji«, od 25. do 27. 3. francoski barvni film »Jud<^ — tajni agent«. — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 21. do 25. 3. francoski barvni film »Cl0w vel^ iz Hong Konga«. Novo mesto: Dom JLA: od 21. do 23. 3. francoski film »Sampi. onski mortlci«. 24. in 25. 3. Švedsko nemSId film »Iščem moža«. 26. in 27. 3. angleSki film »Likvidator« Ribnica: 22. in 23. 3. italljfUialEi barvni film »Za dolar več«. Sevnica: 22. in 23. 3. ameriSkl film »Murieta«. 26. 3. ameriSid riški film »San Femando«. Sodražica; 22. in 23. 3. ame. film »Profesionalci«. Trebnje: 22. m 23. 3. angleški barvni zgodovinski film »Džin-gidcan«. UGODNO PRODAM krompir, sorte saaki (zgodnji), primeren za seme. Cena 0,70 din za icg. Naročilo pošljite na nasilov: inž. Franc Kuralt. 2abnica 46 pri Elran^u UGODNO PROD.\M rabljen moški šivalnd stroj. Pavšič, Gotna vas 62, Novo mesto. PRODAM srednje veliiu} mlatilnl-oo, ki vse čiki, kosilnico Alpino z žetvmo napravo in rezervnimi deU. 'Franc Vovko, Potov vrh 26. Novo mesto. RAZPRODAJA POHIŠTVA in drugih predmetov bo v nedeljo 23. marca 1969, od 10. ure dalje. Počkar, Dol Težka voda 2, Stopiče PRODAM MOTOR 5 KS S sUkalom ZB 700,00 din in tračno brusili«} za 650,00 din ter vibracijsko pištolo za liicaranje za 450,00 din. Vsi predmeti so malo rabljeni. Pla.’i3, Hrastovica 10, Mokronog. PRODAM motorno mJatilnico. zdo dobro ohranjeno. Alojz (3olob, Križ 5, Vel Loka na Dolenj-^ skeU;- .Sit PRODAM večjo IcOUčino. iuunna. Naslov v upravi Usta (477/60). MARČEVSKO VREME V PREGOVORIH Tisto leto, ico v sušcu grrml, la«>te bati se ni. — Ce je na štirideset mučencev lepo, bo štirideset dni ostalo tako. — če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen. — (5e se na Jožefa vreme zvedri, prežene za letino kmetu sfcrbd. — Ce na Gabrijela dan zmjzuje, slana nič več ne škoduje. — Do Benjamina kar zeleno, bo osorej posušeno. LUNINE MENE: 26. 3. ^ ob 01.48 2. 4. ® ob 19.45 9. 4. 6^'ob 14.58 v BRE2CAH kupim novo ali stare^ enodružinsko vseljivo hišo in parcelo za gradnjo. Anton Balob, Majke Jr^ović 7, Ljubljana. PIMDAM HIdO z vrtom in gospodarskim poslopjem. Roinian, Dol Straža, Strato PRODAM IlISO 9x8,50, zgrajeno do prve faze, v Venišah pri KiSkem (?ena ugodna. Stanislav Klevišar, Mestne njive, blok 1, Novo mesto. PRODAM VINOGRAD v Cešnjicah pri Otočcu (20 arov); prinvemo za vikend. Možen dostop z avtom. Naslov v upravi lista (464/69) V LISCU prodam vinograd z zidanico. Informacije: Milan Zorc, St^anja vas 15, Vel. Loka. ZIDANI(jO, primemo za stanovanje z vinogradom bUzu Kostanjevice prodam. Naslov v upravi lista (464/69) PRODAM HISO in 1 ha zemlje, primerne za gradbene parcele, ob certi v Vel. Bučni vasi. Ivaa Kastelic, Bršlin 19. Novo mesto. PRODAM VINOGRAD pri Malom Vinjem vrtiu. Informacije dobite pi4 Rudiju Fabjanu, Dol. Gradišče 9, SentJerneV PRODAM VINOGRADA v Straški gori in Borštu pri Ajdovcu. Primemo za vikeiKl. Informacije na naslov: Ivan Urbančič. Gor. poye 10, Straža. PRODAM lanetijsko posestvo, oddaljeno 9 km od Boštanja. do-i^op nx>žon z avtomobilom. Marija Androjna, Jablanica 18. Bo-itonj. Ob boleči izgubi našega ljubega moža, brata, strica in svaka JOŽETA MOJSTROVIČA te najiskreneje zahvaljujemo vsetn sorodniiEom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so se v tako veiiltam številu poslovib od njega, ga spremili na zcdnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izreltli sožalje in nam stali ob strani vsa te-dni. Posebno zahvalo smo dolžni tovarišu Zagorcu za ganljitve besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za spremstvo, zdravnikom in strežnemu osebju inter. nega oddelka spošne bolnice Novo mesto za n'dhov trud in lajšanje triločln v n.cgovi bolezni, nojilcem ioni »Dušan Jer reb« ia Novega mesta in v.sem ostalim, ki so nam izrekli sožalje In pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči; hči Marija, sin Joie. hčerki Francka in Tina s dru-Clnaini Ob bridki l^rubi našega moža in očeta JOŽETA RAJERJA is Dolenje va.sl pri Otečem se zahvaljujemo kolektivom NO-VOLESA, Oost^a podjetj« U UiSika Juršič, »olž 31. Stopiče. prepovedujem hojo, pa^ in vožnjo po mojem zemljišču ter sekanje po ffozdovih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala KR' NE Novega mesta. UTENSILIJE in PLE7TENINE iz Ljubljane. Zahvaljujemo 36 tudi župniku in ostalemu spren^tvu. 2aiuJoči: žena Marija; sinova Jože in Franc * družino, hčerke Jožica, Anica, Marija in Fanilca z družinami ter drugo sorodstvo. V počastitev spomina pokojnega Slep^ moža Tomaža Sladiča iz Rake poklanja Zvezi slepih Novo mesto 200,00 din Marija Sladič, Raka 56. Z& poklonjeni znesek isicrena bvala. Zveza slepih Novo mesto Ob bridld it^bd naše mame URŠULE UMEK in očeta JOŽETA UMEKA iz Vel. Cerovca 19 je zahvaljujem vsem. ki so ,'jo po vseih mojih parcelah družini Hrastarjevi ie Stranske vasi. Ce preporodi ne bo upoštevala, ;'o bom sodno preganjal. Lovsiia družina Artiče prepoveduje vožnjo po dovozni poti in mimo ozironui skozi drarišče psi lov3ki koči Arnovo selo 25. Kdor preJdica ne bo upoštevai, bo sodno preganjan. Preklicujem besedo, Ici sem jih govorila na Močili zoper Adolfa Trhljana iz Hudega konca 2, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Aoa Miklič. IM. Podpo!oa-ne Z, Ortnek. Podpisani Leopold PovSe, Brusnice 8. Brusnice, obžalu.'em. da Je po krivdi Rapačne poštne dostave prišlo meni vrnjeno pismo (ki sem ga namenil s pomanjkljivim naslovom mami Jelki Salomon v Travnik) v n^«čne roke. Ce bi to vedel, ne bd tam navajal »na-pačnUi« dejstev, ki se tičej^ njenega 5dna Mirka in njegove' družine. kor so v njem navedene trditve nedokazljive. Obenem se mu tudi zahval .'ujem. da je odstopil od nadaljnjega ka»>nskega pregona proti meni. Miliči: avto skoz ograjo, voznica v mavcu 16. marca popoldne se je Na-Adlešič, ki ndma vozniškega ispita, peiljala z osebnim avtomobilom od Adlešičev proti 2u2xi-čem. Na ovinku pri Miliftih je izgubila oblast nad kmulom. Avtomobil je podrl ograjo, nato pa po boku drsel na strmino. Nadica Adlešič si Je pri nesreči zlonUla nogo in roko. Odpeljali ao jo v novomeško bolndšndoo. Škodo ao ocenidi na 6000 dinairjev. Novo mesto: motorista zaneslo na ovinku 'Milan Turtc iz Stopič se Je 10. marca zvečer peljal z motorjem po Zagrebški cesti v Novem mestu. Zaradi neprimerne hitrosti Je vozilo na ovinku zaneslo. Motorist Je padel in se laže poškodo-ved. Skx>do so ocenila na 250 ddn. Novo mesto: med obračanjem podrl mizarja 11. maroa je Anton Krevs, delavec IMV, obračod kombi v Kolodvorski uUoi v Novem mestu in pri tem podrl Karla Serbineika, mizarja v IMV. Se(tbdnek je dobil pri padcu pretres možganov. Zaloke: škodljiva otroška igra 16. marca popoldne se je Vojislav Jovanovič iz Beograda peljad z osebnim avtranobilom iz Ljubljane proti Zagrebu. Z nadvoza pri Zalokah so otroci vrgli kamen, ki Je razbil vetrobransko steklo na Jovanovičevem voralu. Čatež: na klancu v tovornjak 15. marca se je Tine Kežman iz Dobove peljal z oseteum avtomobilom po klancu pri Čatežu ob Savi. Ko je dohitel tovornjak, je zmanjšal hitrost, vai^j pa se je zaletel Zagrebčan Nikola Kri-voikiiča, ki je voaii v prekraOd razdalji. Škodo so oceniiU na 600 dinarjev. Nesreča na križišču 15. marca dopoldne se Je pripetila prometna nesreča na Ic^-Sču Ljubljanske in (Sorjanske ceste v Kostanjevici. Mihael Pirc iz Trbovelj se je peljal z osebnim avtomobilom proti Ljubljanski cesti. Ker v križišču ni upošteval prometnega znaka STOP, je trčil v os^ni avto, s katerim ae je pripeljal naproti Antra Bizjak iz Krškega. Na vozilih je škode za okrog 3.000 dinarjev. Mopedist je obležal v nezavesti Franc žarn iz vasi Kalce-Naklo se Je 13. marca popoldne peljal s traktorjem in prikolico iz Krškega proti Vidmu. Ko Je pripeljal do novega mostu čez Savo v Krškem, je nenadoma zavil v levo na most in pri tem izsiljeval prednost pred mopedistom Božidarjem Metelkom iz Lomnega, ki je pripeljal iz smeri Dmo-vega. Metelko se je zaletel v zadnje kolo traktorja in obležal nezavesten. Odpeljali so ga v novo- Dragemu sinu Jožetu Tratniku ix Ir6c vasi, ki služi vojaški rok v Banje luki, za njegovo praznovanje želijo vse dobro in da ae zdra/v vrne, vsi domači, posebno Baka. Murnovi mami is Hrušice pri Stopičah m njen rojstni dan in god želijo Se mnogo zdravih Ic* hčerka Mici z družino, sinova Franci z družno In Jože z ženo. meško bolnišnico. Na mopedu j« za olcrog 700 din škode. Na ovinku je zavozil s ceste Mopedist Franc Resnik is Straže pri Krškem se Je 12. marca zve^ peljal bi Brestanice proti ICršicemu. Na blagem ovinku Ja zavozil s ceste ter zadel v obcestni zid, od tam pa ga Je vrglo 13 m daleč. Zaradi poškodb so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na mopedu Je za okrog 500 dinarjev škode. Motorist jo je podrl Anica BaronUc iz Krške vasi in njen mož sta ^ia 9 marca zvečer iz Čateža prota Krški vasi. Približno 300 m od gostilne Budič na Čatežu jima je naproti pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila, za njima pa Je pripeljal :z smeri Čateža drug osebni avtomobil, za njim pa Se motorist Marjan Ferenčak iz Globočic, ki je zaradi srečavanja osebnih avtomobilov pre{Xjzno c«>azil pešca. Ker ju ni moge prehiteti je zaviral in kljub temu zadel Anico Barondk. da je podla po cesti in se poškodovala. Tudi motorist je padel vendar se ni poškodoval. Na motornem kolesu Je za okrog 100 din škode Pešca so odpeljali v bolnišnico Voznik osebnega avtomobila Franc Reberšak iz Strtenlce je 8. marca dopoldne vozil iz Bistroe ob Sotli proti Brežicam. Na Bizeljskem je z dvorišča z desne strani prišel peš^c Jože Jurač z Bizeljskega in hotel prečkati cesto Voznik ga je zadel in odbil v obcestni jarek Zaradi hujših poškodb so Jurnča odi»ljali v brežiško bolnišnico. Novo mesto: z avtom zbil otroka Novomeščan Albin Luzar se je 8. marca peljal z oselxiim avtomobilom po Cesti herojev v Novem mestu. Prod vozilo Je pritekel osemletni učenec 2. razreda osnovne šole Drago Redkovac Avtomo-bU je dečka zbil po asfaltnem cestišču. Na srečo se fantu ni prir petilo loEvj bujšega. Novo mesto: avtomobilist v poln avtobus Janez Andolšek Je vozil 6. maroa zvečer loln avtobus delavcev IMV iz Novega mesta proti Ločnd. Na Oesti h^ojev je v avtobus trčil z osebnim avtomobilom Andrej Heferle, škode Je bilo za okioU 5000 din. Kmetovalci! Kmetijski stroji s popustom in na kredit od 15. do 31. 3. 19Š9 v KRANJU, nasproti knna »CENTER«: PASQUALI z najnovejSimi prikljuiM, FERGUSSON, ZETTOR, kosilnice in rass-aa kmetijska mehanizacija. Vabi KŽK Kranj |g(MSTIlAl Ščetke za loSčilce in za seaalca Ca prah obnovi ščeitaistvo AnnHi, Ljubljana, Trža'ika .TO. Anton Hočevar in t'ranćiška. Stara va« 4, Skoci;an. prepovedujeva Jožetu I,lndi6u in njegovi družini ho.o r« najinih vrtovih. Ce prepovedi bodo upoštevali, jih bova sodno preganjala. Alojz Rolih, Ratež U, Bru-snice, obžalujem, da sem porinil Marijo Srkbec z Rateža, in se ji zohvalju-.'em da Je odstopila od tožbo. Anton Uole, Mirna peč 43, prepovedujem hojo po mojih paroelah v PleSivcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno pregan. al. Jožica (imbnar, Trščina 18, Ti-ži-ičc, prepovedujem pašo kokoši in hojo po moJtTO vrt.u Kdor prcpc>-vedi ne bo itpoSteval. ga bom sodno pregan.'oJa Opootarjamo vse tiste, ki bodo Sirili kakršnekoli žaljive in no-rosnične govorice o Jožetu Plutu iz Gradca 86, da jih bomo sodno preganjali. MalčJ Plut. Gra«l.w 80, Grada« v Beli krajini. Ivan Bemardlč, Stari grad 14, Krško, prepoveduiem pa-