VOLITVE SZDL Razprava o vsebinski usmeritvi V tredo, 14. marca, «e bodo sectala vodstva občinskih družbenopolltlčnih organlzaclj In na razifrjenl sejl pred-sedstva obCinake konference SZDL Bežlgrad obravnavala poročlio o delovanju občinske konference SZDL in njenlh organov v pretektem mandatnem obdobju in programsko usmeritev dela v prihodnjem Atirlletnem obdobju. Ome-njenl dokumetnl bodo osnova razpravl na prvt aejl konfe-rence občinske organlzaclje SZDL Bežlgrad novega man-dala, kl bo v prvlh dneh aprlla. Ker smo o delu občlnske konferance SŽDL Bežigrad v preteklem mandalu že piaali, toftrai namenjamo več prostora programskfm usmerfivam d«la v prlhodnjem stlhletnem obdobju. UTRJEVANJE SAMOUPRAVNC OROANIZIRANOSTI Socialistična zveza bo (udi v bodoče usmerjala svojo akttvnosi tako. da bo v cetotnem družbenopolitičnem meha-nizmu ustvarjala najžirša možnosti za usklajevanje interesov Ih potreb detovnih Ijudi in občanov Zato bo seveda v ospre-dju nadaljnje utrjevanje samoupravne organi2iranosti v vseh temeljnih samoLfpravnih skupnosiih in čimbolj dosledno uvetjavljanje pravic delavcev. deiovnih Ijudi in občanov, kl izhajajo iz Ustave in Zakona o združenem delu Čeprav smo na lem področju ie dosegii bistvene premike, pa bo v bodoče Ireba posvetiti več pozornosti demokratičnemu de~ tovanju, predvsem pa borbi prott vsem birokratskim in te-hnokratskim ukrepom, ki krnijo pravice delavcev in delovnth Ijudi. Socialistična zveza bo morala tudi v naslednjem obdobju posvetiti največ/o pozornost de(ega(skemu sistemu. ki pred-stavlja ogrodje naSega sistema samoupravne demokracije. Zato bo treba predvsem odpravljati slabosti in pomanjkljivo-stt, ki 5e bremene ta sistem in onemogočajo. da bi bil še uspešnejši. Prt lem bo morala Socialistična zveza povečati svojo aktivnost v procesu demokratičnega nastajanja in oblikovanja delegatskih mnenj in staltšč PLANIRANJE IN PREOBLIKOVANJE KS Ena neposrednih konkretnih nalog Socialistiftne zveze je sodelovanje pri planiranju srednjeročnega gospodarskega in druzbenega razvoja. pri čemer mora izhajati iz konkretnih interesov, ki jih stalno poraja druibeni napredek ter hiter razvo) gospodarstva in ceiotne infrasirukture v občini Še posebne pozornosti bo morato blti deležno planiranje v krajevnih skupnostih, kjer na) bi plant nastajali kot rezultat skupnega ptaniranja delavcev Iz TOZD in občanov v skiadu s Nadalj. na zadnji stranl Razprava ovsebinski usmeritvi Nadal). s 1. ttranl skupnimi interesi in potrebami, prr čemer pa bo treba mofi-neje kot dostej pritegniti tudi StS. V naSi občini ostaja prostorsko preoblikovanje krajevnih skupnosti Še vedno ena najpomem bnejSih nalog krajevnih In občinske organizacije SZDL. To nalogo moramo izpeljati dosledno. če hofiemo. da bomo nove KS v večji meri pribli-žali krajanom. če hočemo ustvariti možnosti za njihovo neposredno sodelovanje. Če naj postane KS resničen izraz . interesov celotnega obmodja KS, če naj se krajani v taki skupnosti med seboj dobro poznajo in v večji meri čutijo skupne interese in potrebe. PROUČITI OROANIZIRANOST SZDL , Ce se bo hoteta Socialistična zveza aktivno spoprijeti z vsemi programskimi nalogami. bo morala preveritl tudi svojo organiziranost. Tako bo treba v krajevnih konferencah SZDL ponovno preveriti sedanje oblike organiziranosti v uličnih in terenskih odborth rn zagotoviti najširše možnosti za polttično aktivnost občanov. Osnova temu bo sodelova-nje s hišnimi sveti. ki jih moramo še bolj oblikovatl kot temeljne celice SocialistiČne zveze. Okrepiti bomo morali tudt sekcijski način delovanja. se pravi ustanoviti sekcije povsod lam. kjer to narekujejo tekoči in dolgoročni interesi delovnih Ijudi. V občlnski konferenci si bo treba v veCji meri pnzadevati za aktivnost vseh njenih organov in za frontno delovanje. Prav frontnemu delovanju KK SZDL bo veljalo nameniti Se posebno pozornost, da bi skupaj s sindikati našli najprimer-nejšo obliko vključevanja sindikalnih teles v delo KK SZDL. Nič manj pomembna ne bodo ameta biii prizadevanja krajevnih in občinske organizacije SZDL za tesnejšo pove-zavo s SIS. za krepitev obrambne sposobnosti in stalne pripravljenosti vseh delovnih Ijudi za obrambo naLe države. za modernizacijo obstoječih proizvodnih zmogljivosti. za vefijo produktivnost, poleg tega pa ludi za zbiranje sredstev občanov za tista podrotja skupne porabe. ki jih ne moremo pokritl z rednimi virt financiranja. Ko že omenjamo financi-ranje. moramo ponoviti, da sedanji način zbiranja sredstev za detovan/e KS ni najbolj usklajen z ustavo, zato bo treba izdelati nov sistem financiranja in ga v obliki samouprav- ; nega sporazuma predložiti delavcem v tozdih v obravnavo in sprejem. Ker se v drugem mandatnem delovanju skupščinskega sistema sračujemo z vrsto novih delegatov, bo morala So* Cialtstlčna zveza skupaj s sindikati zagotoviti stalen način usposabljanja, s čimer bi vsem delegatom zagotovila kar najboljše možnosti samoupravnega delovanja V ta sistem stalnega usposabfjanja bo treba vključlti tudi nove kadre krajevnih konferenc SZDL. VeČkrat poudarjamo. da je ka-drovska politika vse bolj pomernben Činitelj razvoja. Zato se bodo morale krajevne in občinska organizacija SZDL v veČji meri usmeriti na statno evidentiranje kandidatov za dslegate in druge samoupravne tunkcije. Z usfclajevanjem programov v«eh družbenopolitlCnlh or-ganlzaclj in občlnsko skupSČino in pa 2 (zpolnfevanjem začrtanega programa moramo doseči, da bo Socialistična zveza živela in delovala kot resnična, organizirana poll-tična baza, kot združevalna slla delegatskega sistema in kot sredlsče družbene akclje vseh samoupravnih skupno-stl v občlni. Le z odprtostjo do vseh bo SZDL v občini lahko zagotovila Izražanje In usklajevanje interesov ter uresnl-čsvan|e pravlc dalovnih IJudl in občanov. V.G.