ZDRAVILA SO, ZALOG PA Nl Epidemija gripe lahko izprazni lekarne Razmere v zdravstvu vplivajo tudi na poslovanje lekarni-ških organizacij. Premalo denarja za zdravstvo se odraža v premajhnih zalogah zdravil v lekarnah, ki bi morale po zakonu zadoščati najmanj za dvomesečno porabo. Kakšno je stanje v resnici, smo vprašali direktorlco Lekarne Ljub-IJana, dipl. farm. Tatjano Kogovšek. Na omočju mesta Ljubljane in petih okoliških občin (Grosuplje, Logatec, Cerknica, Idrija, Vrhni-ka), posluje DO Lekarha Ljublja-na v 25 lekarniških enotah, od tega 16 v Ljubljani. V povprečju zaposluje 331 delavcev, od tega okoli 110 dipl. ing. farmacij, 14 inženfrjev farmacije in 120 far-macevtskih tehnikov. Zaradi izredno omejenega za-poslovanja v zdravstvu na sploh, novih zaposlitevt ne načrtujejo, četudi je pritisk mladih nezapo-slenih delavcev velik, pa tudi študij ni zaključen brez opravlje-ne pripravniške dobe. Tako po-leg povprečno 50 diplomantov, ki končajo študij vsako leto, pri-čakuje zaposlitev trenutno še 80 absolventov farmacevtske fakul-tete. To je dokaj široko področje. Katerlm nalogam zadnje čase posvečate največ pozornosti? Kot celotno zdrastvo, se tudi mi borimo za svoj obstanek, zato posvečamo največ pozomosti poslovanju in ekonomskim re-zultatom. Ob tričetrtlelju smo dosegli pozitivno nulo, predvi-devamo pa, da smo leto 1988 zaključili pozitivno, predvsem na račun kreditov, ki jih je najela Mestna zdravstvena skupnost za poravnavo svojih obveznosti zdravstvenim organizacijam. Nenormalni položaj lekarn |e pokazala tudi zadnja epidemija gripe, ki je povečala promet v lekarnah, ali bolje rečeno iz-praznila lekarne z določenimi zdravili. Kakšno |e tore| stanje v lekarnah? Nelikvidnost " zdravstvenih skupnosti vpliva na zaloge in iz-biro zdravil v lekarnah. Tako imajo trenutno le sedem do de-setdnevne zaloge zdravil. Pre-skrba z zdravili je odvisna od tekočega dotoka sredstev OZS. nimajo pa nobene garancije. da bi se stanje izboljšalo. Zdravila se nenehno dražijo (konec de-cembra povprečno za 20%, v za-četku januarja pa še za 38,2%). Tako prihaja do vedno večjega razkoraka med ceno zdravil in sredstvi, ki jim imamo za nabavo zdravil. Vzrok za pomanjkanje zdravil ni več v tem, da jih proiz-vajalci nimajo, temveč v tem, da ni denarja za nakup. Na splošno pa vse aktivnosti okrog virov fi-nančnih sredstev tečejo prepo-časi. Družbene dejavnosti preživlja-jo izredno težke čase, toda Ijub-Ijanske lekarne bodo v okviru možnosti storile vse, da-bo v na-ših lekarnah dovolj zdravil. Lojze Cepuš