poftnioA piAčAnA v gotovim.
£
£
£
£
C
£
potAMeznA fcvuKA nAne f-om
LETO III.
LJUBLJANA, SOBOTA, 25. FEBRUARJA 1939.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Čopova 1 Del. zbornLca — Tel. St.: 35-29 — Pošt. čekovni račun St. 17.548 — NAROČNINA:	Za
člane ZZD 2 din mesečno, za druge naročnike 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 9.
Naše trajno veselje
V delavskem središču pustni torek sili vsepovsod na dan. Nič več prav ne slišite tovarniških siren, nič več prav ne vidite visokih industrijskih dimnikov. Po ulicah in po izložbah v kričečih barvah zakriti kakor za maskami za/ lepimi gesli vabijo plakati na zabave, na ples, na razvedrilo:
»Pozabimo za čas na stroj, strkajmo premogov prah, odložimo kladivo, slecimo delavnega človeka. Umijmo znojne obraze in dajmo, da v našo temo saj za čas zasije sreča in veselje.«
Delavci in delavke po obratih pravzaprav že dolge ure niso več pri delu. Roke sicer še gibljejo, telo se mehanično pri-pogiblje, a duša je tam zunaj v svetlih dvoranah, pri veseli družbi, pri pogrnjenih mizah in ob zvokih zibajoče godbe plava v zaželjeni svet brezskrbnega veselja. Dosti je bilo tegob in trpljenja. Zdaj nočemo misliti nanje. Zdaj hočemo pretrgati to verigo vsakodnevnih enakomernih skrbi in za nekaj ur v veselju pozabiti na vsako muko in trpljenje.
To noč na večer bodo zato polna zabavišča, dvorane in plesišča. Težko prislu-ženi denar bo malo teže imel. Zvenk njegov bo brez visoke cene. Kdo bi to noč varčval in skopuško štel, ko za torkom skoro pride pepelnična sreda našega življenja : Memento homo, quia pulvis es ... Spomni se, o človek, da si prah ...«
Prah, prah in saje, to so naš delež. Zakaj ne bi za uro nanj pozabili, zakaj si nekaj bežnih veselih hipov ne bi odkupili za svoj pustni torek, Pepelnica jutri zopet pride, in mi ki smo prah, se jutri povrnemo zopet v prah. Nocoj pa se na to nočemo spominjati. Kdo bi nam kratil to malo svobodo veselja? Kdo bi jo smel?!
Nihče!
Nihče delavstvu veselja jemati ne sme. Zato ne, ker ga je potrebno kakor izsušena zemlja solnca. Vsak dan ga v prahu spominja, da je prah in da je bežna in varljiva vsaka zemska nada. Vse je kakor pepelnica. Tovarna, rudokop in premogovnik. Vse je le v temo in mrak zavito. Človek pa je rojen za srečo, za veselje!
Da za srečo in veselje. Pa ne samo za pustni torek, da bi ga kradel, kakor ga kradejo mnogi. Na prah in pepel in temo mora posijati solnce. V srcih mora vstati svetel dan, v dušah mora neminljiva sreča zasijati. Zanje pepelnične srede ni. Zanje ni minljivih bežnih nad.
Preteklost brez Boga, goli marksizem v delavskih pokretih je poudarjal pustni torek kot edini dan veselja, da je pepelnica tem žalostneje odjeknila kot simbol nesrečnega življenja. Ta preteklost je zavrgla neminljive vrednote, da je ob tre-notkih človeka osirotela, vznevoliila, zre-volucionirala. Delavska gibanja brez Boga so podčrtavala življenje kot temno ozad’e, na katerem je bila pustna noč — predanost uživanju brez meja edina svetla točka. V tej noči so pili zato mnogi za svoje veselje iz kristalnih čaš otrovani napoj počutnega veselja in ubili so neumrljivo srečo. Razpršili so jo v prah.
Toda v življenju je treba resničnega solnca. Vanj mora priti prava sreča. Nad pustni torek in nad pepelnično sredo mora prosiniti in človeka v delu in razvedrilu ožariti z nenehljivo radostjo. Pepelnica je simbol razpada uživanja brez meja, onega veselja, ki ga na splošno označuje pustni torek, prava sreča pa je v svitu plemenitega duha, ki še prah kakor solnčni žarek pozlati, da v milijonih razpršen kaže pot njegovih zlatih pramenov, ki prihajajo od solnca in k solncu zopet vodijo.
Iz prahu in dima in sa.i gremo mi za časovnim, če hočete s pustom simboliziranim veseljem, tako, da v delovni dan življenja, v pepelnično sredo prahu, posijemo s solncem čistega veselja, ki je duhovno in neumrljivo.
Marksizem za delavstvo je bil pustni dan, ki nujno kliče za seboj pepelnično sredo. Oznanjal je ona zemska nebesa, ki v bežnem pustnem torku dosegajo svoj višek. Za njim je prišla pepelnica.
Mi smo njegovo nasprotje. Mi smo nosilci prave sreče in trajnega veselja. Preko neskaljenega veselja pustnih dni prinašamo sonce tudi v pepelnične dni in prah in saje zemskih skrbi ožarjamo v delu za zdravo, srečno življenje. Pepelnica pa je samo resen opomin, da v delu
Mešetarji z demokracijo
»Delavska politika« ponovno v svojih uvodnikih v zrvezi s polemiko s »Slovenčevim« uvodničarjem o demokraciji napada pokret in gibanje ZZD.
Da bi pa marksistični uvodničar »Delavske politike« mogel uspešneje braniti izgubljeno socialistično stvar, potvarja dejansko stanje in hoče po-kretu ZZD in našemu glasilu pcdvaliti smer in izjave, ki jih ni nikoli objavil in prinesli nismo.
Tako je nedavno tega, dostojnega gibanja nevredno, obrozgal naše narodnostno stališče in ga naslikal kot zgolj oportunistično prigodno, šušmar-sko. Očividno je tu hotel nam in našemu gibanju prikrojiti mero po svojih marksističnih kopitih, po brezprimerni nedoslednosti in breznačelnosti. O tem več na drugem mestu.
V uvodniku prve številke nas hoče »Delavska politika« naslikati kot sovražnike krščanske demokracije in v zvezi s tem pise z debelimi črkami o nekem početju našega urednika, »ki hoče eno samo prisilno strokovno zvezo delavcev in nameščencev in ukinjenje najvažnejših določb zakona o zaščiti delavcev.
Naši bralci pa se bodo lahko spomnili, da smo mi še nedavno tega v štev. 7. »Slovenskega delavca« zapisali, da smatramo, da prisilnega poenotenja delavskih organizacij treba ni, ker mislimo, da moramo nad nasprotnimi razdiralnimi marksističnimi delavskimi pokreti zmagati s svojo duhovno močjo in s svojim intenzivnim delom, ki mora spremljati naše stvarno gledanje na časovne življenjske naloge.
To pa so hoteli tudi marksisti, tudi krščanski socialisti, tudi narodni socia-
listi. Samo s to razliko, da so hoteli vsi ti svojo zanago pirovati na ruševinah slovenske katoliške narodne celote, kateri so bili vsi sovražni, mi pa prav nasprotno v nerazrušni povezanosti z njo gradimo našo in njeno končno neizbežno zmago.
Mi pa vemo, kako so ruski in španski in mehikanski marksisti igrah in se igrajo komedijo svobode. Mi smo videli koliko so oni znali za njo »pretrpeti« v Nemčiji, v Avstriji in nazadnje na Češkem. Mi poznamo z lastnih domačih tal in iz domače zgodovine teror, ki ga povsod širi marksizem, kjer pride do besede.
Nam je celo to znano, da so se marksistični vodje naše države izven Slovenije samo radi začasnih dodelitev funkcij po delavskih socialnih ustanovah predali pokretu Jugorasa. Sprejeli so celo zamisel ene same prisilne delavske nameščenske organizacije za celo državo ter pristali na razpust vseh svobodnih delavskih sindikatov, katere menda hočejo sedaj braniti bratci od »Delavske politike«. Vemo celo, da so se tudi slovenski rdečkarji pripravljali na tak skok, da bi tako rešili sebe in pri vsem vpitju o demokraciji in svobodi sindikatov proti našemu vernemu in poštenemu delavstvu utrdili svoj poznani terorizem.
Tako radi pokreta, kakor radi ogrožene slovenske katoliške narodne celote, ki ji je od te strani pretila nova nevarnost, smo se proti marksističnim mešetarjem in prekupčevalcem z demokracijo in svobodo zvezah pogodbeno z nam delno sorodno organizacijo Jugorasom, da je našim rdečkarjem zaprlo sapo, ko smo jim mi zaprh pot.
Tudi prav radi njih smo si zato zavarovali hrbet za bodočnost. Mi nismo za prisilno poenotenje delavskih sindikatov, toda če bi s sotrudništvom naših marksistov do njega vendar prišlo, smo hoteh preprečiti v njej marksistični teror in vsaj na naši zemlji vsemu delavstvu ohraniti znosljiv položaj. Mi nočemo enotne prisilne delavske organizacije, ampak če pride, nočemo, da bi bili odločilni v njej marksisti, vsaj pri nas doma ne.
Ce bi do poenotenja res prišlo, je namreč edino v našem krščanskem svetovnem nazoru utemeljeno upanje pravilnega vrednotenja in obrambe pravice poedincev in celote.
Mirno lahko tako rečemo, da smo proti marksističnim nakanam v varstvo urejene svobode in zdrave demokracije za vsak slučaj za bodočnost določili s pogodbo z Jugorasom sebe za tisti faktor, ki bi v nam sicer nezaže-ljeni prisilni enotni delavski organizaciji vendar znal skrbeti za zadostno zračenje.
Mi smo hoteh doseči samo to, da bi mogle dihati zdrave duše in zdrav narod.
Gospodje marksisti, tako dela naš čut za zdravo svobodo in urejeno demokracijo. Vselej, kakor najboljše more. Vi pa ustvarjate prisilna delavska taborišča, delavske kolone, prisilne kolhoze, napolnjujete ječe, vprizar-jate procese, streljate ljudi v masah, prehvate nedolžno kri. Vaša demokracija in svoboda je jalova in zato jo na trgu prodajate in zraven kričite kakor mešetarji, da bi z mnogimi besedami koga z njo ogoljufali. Prepozno! Narod vas je prepoznal.
Naš sodelavec - narodni poslanec
Smersu Rudolf je bil rojen 19. oktobra 1905 v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1925 na humanistični gimnaziji in diplomiral leta 1929 na pravni fakulteti. Nato je stopil v pohtično upravno službo in služboval kot pohtično upravni pripravnik na Rabu. Leta 1931. pa je bil spet sprejet v službo na OUZD v Ljubljani, kjer je služboval do nastopa poslanskega mandata.
že zgodaj se je začel javno udejstvovati. V gimnaziji je bil delaven član katoliških dijaških društev, dijaške kongregacije pri oo. jezuitih v Ljubljani in dijaškega Orla. že v prvih predavanjih, ki jih je imel v teh društvih, se je videlo, da ga predvsem zanimajo socialna vprašanja.
Po povratku iz Dalmacije je začel zbirati slovenske katohške nameščence ter ustanovil zanje Društvo združenih zasebih in trgovskih nameščencev Slovenije, kateremu še danes predseduje in je to ena najmočnejših nameščen-skih organizacij v Sloveniji in državi. To društvo je postavil na jasne temelje, napovedal je z njim boj socializmu, komunizmu in laži - nacionalizmu ter zlasti vsakemu polovičarstvu v katoliških vrstah. Lahko rečemo, da je začel
za delavstvo ne varajmo s pustnimi nebesi, da njegove polne sreče — časovne in nadčasovne — brez potrebe ne zaigramo, ne zdrobimo v prah.
Pust brez Boga so marksistična nebesa, pepelnica je niihov razpad. Naše pa je trajno veselje bož'ih otrok, ki jim je pepelnica bežna, kakor drugim bežna pustna noč.
z bojem zoper takozvani krščanski socializem, ki je danes v zadnjih zdihljajih. V letu 1933 je kandidiral in bil tudi izvoljen za delegata v Delavsko zbornico.
Ko je videl, da krščansko delavstvo v Sloveniji ni v pravih rokah, se je potrudil, da bi to stanje zboljšal. Ker se to ni zgodilo, je skupaj z enako mislečimi tovariši sodeloval pri ustanovitvi Zveze združenih delavcev.
Napisal je nešteto člankov v vse katohške slovenske časopise o delavskem vprašanju, o marksizmu, o socialni zakonodaji in imel po vsej Sloveniji ogromno število predavanj. Postal je naš najbolj vesten in marljiv sodelavec. Za svoje ogromno delo je dobil kraljevo prosvetno nagrado.
JRZ ga je pritegnila v banovinski izvršilni odbor kot zastopnika delavstva. Poverila mu je tudi nalogo, 'da ustanovi mladinsko pohtično organizacijo. To organizacijo (MJRZ) je tudi ustanovil in ji ves čas predseduje. Uspehe dela te organizacije smo videli ob zadnjih vohtvah.
Ko so se pred zadnjimi vohtvami v narodno skupščino postavljali kandidati, je bila želja našega delavstva, da pride tov. Smersu kot zastopnik delavstva v našo parlamentarno delegacijo. Naša stranka je želji ustregla. Kandidiral je kot namestnik našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca v ljubljanski okohei. G. predsednik dr. Korošec je ta mandat odložil in je njegovo mesto zavzel tako tov. Smersu.
Našemu narodnemu poslancu želimo, na važnem mestu božjega blagoslova, da bi tako s svojim neumornim delom mogel mnogo koristiti našemu narodu in še prav posebej našemu delavstvu.
Iz centrale
Izredni občni zbor centrale, sklican za nedeljo, dne 26. februarja ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice, je zaradi tehničnih zaprek PRELOŽEN.
O tem obveščamo vse naše člane hi
krajevne organizacije.	_____
Odbor centrale ZZD.
Stran 2.	SLOVENSKI DELAVEC__________________________štev.	9.
■ ’	i
K zasedanju	Za	povišanje	delavskih	mezd
banskega sveta
(Iz govora člana banskega sveta tov. Rozmana Petra.)
Zasedanje banskega sveta ie za nami. Dnevno časopisje je prinašalo o njegovih razpravah po večini zelo skrčena poročila, ki smo jih zasledovali z zanimanjem.
NaSe bralce pa brez dvoma še prav posebno zanima razprava o tistem delu banovinskega proračuna, ki je namenjen banovinskemu socialnemu skrbstvu. V tej razpravi so k proračunu govorili in sestavili svoje predloge naši poznani delavski prijatelji in sodelavci banski svetniki: Arnež Peter z Jesenic, Majieršič Janez iz Tržiča in Rozman Peter iz Maribora.
Amež Peter je govoril o vajeniškem vprašanju. Zavzemal se je za njihovo strokovno izobrazbo in za njihovo socialno zaščito, za izboljšanje njihovega gmotnega stanja. Pokazal je na preteklost, kako je bilo tedaj preskrbljeno za vajence in na praktičnem primeru iz sodobnosti pokazal tudi smer, kako naj bi novim časom primerno uredili vzgojo in preskrbo vajencev, da bo zrastel na domači zemlji zdrav, delaven, sposoben, obrtniški in industrijski delavec in bo tako prenehala potreba zaposlitve izvežbanega tujerodnega delavstva na škodo našemu narodu. To je treba zato, da bomo končno na svoji zemlji sami gospodje, zato, da enkrat minejo časi, ko je .tujec jedel naš beli kruh, nam pa še črnega manjka.
Majeršič in Rozman pa sta imela daljše govore, ki sta s splošno delavsko organizacijskega in socialnega vidika za delavstvo in za naš pokret še posebej tako tehtna, da jih bomo skušali čitateljem v posebnih zaporednih člankih prinesti tako, da bosta vsaj po vsebini objavljena v celoti.
Mi smo našim banskim svetnikom za njihove stvarne predloge hvaležni in želimo, da bi bili v celoti čimpreje izvedeni.
Strokovna zveza viničarjev ZZD zbira sftatistične podatke o številčnem in eksistenčnem stanju viničarjev. V ta namen so se razposlale na vse občine v vinorodnih krajih tozadevne statistične pole. Od 192 vinorodnih občin je doslej odgovorilo 110 občin. Iz teh statistik je v celoti razvidno, kakšen je položaj viničarjev. Ko bomo imeli zbran celi statistični materi-jal, ga bomo v celoti objavili. Za danes se omejimo predvsem samo na tri važne izjave naših obmejnih občin, ki so podane v statističnih polah pod rubriko: splošni podatki.
1.	Občina Velika (Marija Snežna) poroča: Zaslužek viničarjev je poleti 10 din s hrano, pozimi 6—8 din s hrano. Naturalni prejemki so: prosta stanovanja, de-putatne zemlje po velikosti vinogradov, da si viničar zamore rediti po 2 svinji in do 2 kravi ter drva in stelja. Občina preskrbuje 7 občinskih revežev-viničarjev, ki stanejo občino letno 4.080 din. Zgoraj navedene prejemke imajo viničarji, zaposleni pri naših lastnikih in nekaj pri dvolastnikih. Večji del dvolastnikov pa plača pozimi 6—8 din brez hrane in pijače, poleti 10 din istotako brez hrane. Za škropljenje in Sveplanje plačajo 15—20 din. Prejšnja leta so bili viničarji pri dvolastnikih — Nemcih dobro plačani, sedaj je pa ravno obratno ter jih ti najbolj izkoriščajo. V Nemčiji, kot je znano, so tudi za kmetske delavce določene mezde in da bi si dvolastnik prihranil, kar mora tam več plačati, pa slabše plača našega viničarja. Na vsak način se mora nekaj ukreniti pred nastopom spomladanskih del ter se določiti minimalna mezda. Torej Če naš vinogradnik plača 10 din dnevno s hrano, bo tudi dvolastnik, kateremu naša posestva največ donašajo, tudi zmogel ta izdatek. Dvolastnikpv Nemcev vinogradnikov je v tej občini 27, domačinov 15.
2.	Občina Jarenina poroča: V tej občini je 126 viničarskih družin, dnevni zaslužek 3—7 din, pozimi 2—5. Naturalni prejemki so: stanovanja, drva, njive, travišča za rejo živine od 2—4 glav ter oranje njiv. Občina preskrbuje 29 občinskih revežev-viničarjev, ki stanejo občino letno 35 tisoč din. V občini ima svoja vinogradna posestva 31 dvolastnikov - Nemcev. V najslabšem položaju žive vsekakor viničarji dvolastnikov - Nemcev, ker imajo po večini zelo majhen deputat iz razloga, ker Nemci izkoristijo vsak košček zemlje za vinograd ali sadonosnik in sploh za kulturo, ki »nese«, za viničarja po ostanejo le majhne grede. Imajo sicer boljšo plačo kakor viničarji pri kmetu, toda z denarjem si vsled draginje ne odpomorejo toliko kakor z deputatno zemljo. Da pa kmet ne daje višje mezde, je vzrok ta, da se sam z veliko težavo bori, ne za nanre-dek .temveč za skromen obstoj. Viničarska mladina zato sili v mariborske tovar-
Resnično in pravo merilo narodnega blagostanja je le ono, ki pove, kako je pri nas delovni človek hranjen, kako oblečen in ali so dane dovoljne možnosti družinske preskrbe in eksistence. — Merilo pravega blagostanja delovnih množic je tudi to, koliko je tu preskrba za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti, pa tudi brezposelnosti. In koliko sredstev imajo naši delavci za svojo izobrazbo, za strokovno in splošno, koliko se s svojo pridnostjo in delavnostjo morejo gospodarsko in socialno osamosvojiti in s tem upirati osiro-mašenju.
Vse to pa je mogoče ustvariti le s pravično in res narodno mezdno politiko. Mezde in plače so vedno tisti velik in najpoglavitnejši činitelj, ki ustvarja boljše in slabše narodovo zdravje, in mezde so zopet tiste, ki silijo naše ljudstvo, da mora v tujino. Prav nobeni drugi vzroki se ne morejo navajati, radi katerih bi kdo hotel ven iz domovine, kakor le boljše mezde, ki jih plačujejo drugod.
Trdim, da bi pri nas lahko bilo v tem oziru mnogo boljše, kakor je. Pri nas obstoji kruta in našemu narodu najbolj krivična praksa, da se mezde odmerjajo povsem nepravilno le zgolj po suhih gospodarsko kapitalističnih vidikih, ne pa po kulturno socialnih potrebah našega slovenskega delavca. Zato pa potem imamo na eni strani milijonske vsakoletne dobičke raznih podjetij in velepodjetij, posebno onih inozemskega kapitala, na drugi strani pa vso našo vedno večjo gospodarsko in socialno revščino.
In vendar od mezde živi in se ohranja nad sto tisočev članov naše narodne skupnosti. Mezda jim je podlaga vsega gospodarskega in socialnega življenja.
Do nedavno je bila mezdna politika prepuščena v urejevanju odprtemu boju de-
ne, od koder se bo nekoč vrnila izmozgana in bolehna ter bo zopet v breme občine.
3. Občina Leskovec v Halozah. V tej občini je 11 viničarskih družin ter 250 vinogradov, ki merijo manj kot 1 oral ter se ti viničarji po § 1. uredbe vin. reda ne smatrajo kot viničarji. Dnevni zaslužek je 8—10 din brez hrane in nekaj slabe zemlje kot deputata. Tukajšnji viničar je nezaščiten od gospodarja, akoravno so mu pravice že z viničarskim redom zasigurane. Viničar trpi do skrajnosti raje kakor da se toži in pravda z gospodarjem, čeravno bi kako pravdo dobil. Skratka, viničar mora biti potrpežljiv, pa akoravno je na svojih pravicah prikrajšan, sicer zgubi streho, katero pa težko dobi.
Navedel sem vse tri izjave dobesedno z namenom, da razkrijem krvaveče rane na telesu našega stanu in tudi kot resen »me-mento« vsem onim, ki so krivi, da se te rane širijo. Posebnih pojasnil k tem izjavam ni treba kot to, da imamo tudi tukaj v ljutomerskih vinogradih isto in še ža-lostnejšo sliko. Lastniki teh vinogradov
Stavbinski kot vsak sezonski delavec je letošnjo zimo hudo prizadet, ker mu je bila vzeta brezposelna podpora. Ni bila sicer nekaj posebno velikega, vendar je stavbinski delavec z družino dobil do din 500.—. Precej se je to poznalo, letošnjo zimo pa tega ni bilo in ie zato marsikatera družina morala stradati.
Določba, da se brezposelna podpora za sezonce omeji, je bila že v prejšnji uredbi. Vendar se je ta določba odpravila in se je podpora izplačevala sezoncem kakor ostalim. Sezonski delavec je sicer dobil več kot so znašali njegovi prispevki, toda prejemal je samo delavski denar. Ker je brezposelno zavarovanje ustanova, katere namen je pomagati delavcu, pa nikakor ne sme biti za to uredbo izključen od podpore sezonski delavec.
V Srbiji vprašanje podpor za sezonce baje ni tako pereče. To je odvisno pač od razmer v dotičnih krajih, vendar pa ni primerno in upravičeno isto za Slovenijo, ter se mora zato našim sezoncem ta krivica popraviti. Sedanja uredba aszonca dejansko od podpore izključuje, kajti jasno je, da v poletju ne bo iskal podpore. Ce pa kdaj z delom prestane itak tisti čas podpore dobiti ne more, ker uredba določa, da mora biti delavec ob dobnih onra-vilih prijavljen Borzi najmanj 4 tedne, predno dobi podporo.
Ce bo sezonski delavec nekaj več na
lavstva samega in njegovih organizacij. Šele s prihodom g. Dragiše Cvetkoviča na socialno ministrstvo, se je tu pokrenilo na boljše z izdanjem prve Uredbe o minimalnih mezdah. Velikemu razumevanju delavskih potreb s strani g. bana, je zahvaliti, da imamo pri nas za nekatere kategorije pomožnega delavstva najvišjo po zakonitih možnostih določeno minimalno mezdo, česar po drugih banovinah nimajo. Vendar je potreba, da se mezde še popravijo.
Zato naprošam ob tej priliki g. bana, da podpre akcijo naše delavske organizacije Zveze združenih delavcev:
da se naj minimalne mezde za dravsko banovino ponovno revidirajo in se naj določijo na najvišjo zakonito možnost din
3.— na uro in to enotno za vse panoge in zaposlitve nekvalificiranih pomožnih delavcev;
da se naj pri vseh javnih delih, tudi onih, financiranih iz bednostnega fonda, plačuje mezda po kolektivni pogodbi za stavbeno in gradbeno delavstvo, ki je sedaj v veljavi za dravsko banovino;
da se delavstvo, zaposleno pri vseh javnih delih, izven privatne režije pravtako mora zavarovati pri OUZD;
da posreduje g. ban pri Osrednji vladi v Beogradu, pri pristojnih ministrstvih, zlasti to pri prometnem, da se naj mezde pomožnega delastva zaposlenega v državni režiji na ozemlju dravske banovine povišajo vsaj na minimalno mezdo din 3.— na uro.
da naj, predvsem državna, banovinska in občinska podjetja ne plačujejo svojih uslužbencev slabše kot privatni delodajalci.
Gospodje! Ako ne bomo znali prilagoditi naše mezdne politike stvarnim življenjskim potrebam ogromne večine naše-
so po večini dvolastniki, ki mnogokrat niti ne vejo, koliko njihovi viničarji zaslužijo in kako živijo. Ze večkrat smo poudarili, da bi se tukaj morala določiti neka meja, 'ki naj domačine čuva pred tujci, kar je poudaril tudi naš voditelj dr. A. Korošec lansko leto na velikem taboru pri Sv. Trojici v Sl. goricah z besedami: »Tujec naj nam bo le gost, pa ne gospod!«
Iz teh izjav je razvidno tudi to, kako skrajno teptano je delavstvo v Halozah, kjer se za svoje pravice viničar ne sme niti zganiti. Poudariti moramo, da je viničar v Halozah tako duševno strt, da je postal otopel za vsak pojav v življenju, tudi za svojo stanovsko organizacijo, ki bi v premnogih slučajih ola.šala gorje.
Tovariši - viničarji! Veliko delo še je pred nami, veliko neobdelano polje, mnogo skritih, temnih globel, katerim manjka luči prave delavske zavesti, izobrazbe, plemenitega tovarištva in medsebojne nesebične pomoči. Zato, tovariši, na delo za dvig našega teptanega stanu!
podporah dobil, kot bo za Borzo prispevkov vplačal, to ne sme biti vzrok omejitve podpor. Vsekakor je to še veliko bolj pravično in socijalno kot je to kar se sedaj prakticira. Zakonodajalec gotovo ni imel namena doseči, da najbolj revni del delavstva samo plačuje prispevke, ne more pa od te ustanove nič prejeti.
Sezonci, ki dejansko v glavnem pri nas obstojajo iz stavbincev, so bili do sedaj le v malem številu organizirani v ZZD. Zadnji čas se pa to delavstvo kar v celih skupinah pridružuje ZZD. Naloga Zveze združenih delavcev je zaradi tega da bo to vprašanje odločno prijela in ga rešila kot to zahteva pravica.
Z Osrednje uprave borz dela v Beogradu je bilo sicer obljubljeno, da se bo to vprašanje uredilo še v januar;'u. Vidimo, da s tem ni resno mislila. Resno misli samo sezonski delavec, ki je prispevke plačeval, a mu ni možno dobiti niti dinarja podpore in izgleda, da bo Borza dejansko letošnjo zimo za njega zmrznjena. Sezonci in njih lačne družine čakajo, ZZD pa bo storila vse možne korake, da bi se podpora letos vsaj v marcu začela tudi za stavbin-ce že izplačevati. Zastavila bo vse sile, da bo sezonski delavec prihodnjo zimo imel možnost prejemati podporo, ter bo izenačen z ostalim delavstvom, ne samo v plačevanju prispevkov, temveč tudi pri prejemanju podpor.
ga delovnega ljudstva, tedaj so nam vsi milijoni za socijalno in zdravstveno skrbstvo kot kapljica v morje.
V tem poslovnem letu stojimo v naši banovini pred važnimi tozadevnimi vprašanji: tekstilno delavstvo nima več svoje kolektivne pogodbe. Neurejeno je delovno razmerja lesnega delavstva in nebroj drugih. V tem letu bo potekla kolektivna pogodba stavbinskega delavstva. Hišno gospodinjski posli čakajo in zahtevajo svojega zakona. Poljedelci želijo prav tako mezdno ureditev in zavarovanje in končna viničarji.
Tudi glavna točka današnjega viničarskega vprašanja so predvsem mezde. Med viničarsko organizacijo ZZD in »Vinarskim društvom za dravsko banovino«, so se v tem letu že izvršile tozadevne ankete, ki so prinesle medsebojni sporazum. Ker pa je treba ureditev teh mezd sankcijoni-rati oblastvenim potom, si usojam predložiti sledečo resolucijo:
Resolucija
K Uredbi o viničarskem redu z dne 20. julija 1928, je nujno potrebna še dopolnilna odredba, katera bi naj določila minimalne mezde za viničarsko delavstvo. Tozadevni osnutek, je na podlagi doseženih načelnih sporazumov ankete viničarjev in vinogradnikov v Mariboru, žs izdelan in gospodu banu predložen. Zato prosim gospoda bana in vse merodajne čini-telje K. banske uprave, da se s hitrim postopkom, čimprej zadovoljivo uredi to naše najbolj pereče socialno in kulturno vprašanje ter se s tem odpomore najmanj 15.000 viničarskih družin, v naših štajerskih vinorodnih kraiih.
Z ureditvijo pravičnejše mezdie viničarskemu delavstvu, do česar potom privatne inicijatlve same nikoli priti ne moremo, bodo šele ustvarjeni prvi predpogoji za večjo strokovno izobrazbo, za ljubezen do rodne zemlje, do poklica, do svojega naroda in države. Edino s tem bo mogoče najuspešnejše zaustaviti preveliki beg delovnih moči iz naše dežele v industrijska mesta, predvsem pa v inozemstvo. Ureditev tega posebnostnega socijalnega problema v naši banovini bo imela najblago-dejnejše učinke na naše splošno in celokupno gospodarstvo.
S tem boste g. ban storili ne le važno socijalno politično, mnrveč tudi veliko narodno delo za utrditev patriotizma delovnega ljudstva ob naši severni meji, kjer so ravno viničarji najbolj izpostavljeni raznim vplivom tam od zunaj.
Brzojavni delavci v boju
Brzojavni delavci to so tisti, ki jih vidimo plezati po brzojavnih drogovih, privezovati žico in napeljavati telefon po hišah, so se organizirali pri Zvezi združenih delavcev. Namen njihov je, da si z organizacijo zboljšajo svoj mizemi položaj.
Položaj teh delavcev je res nujno potreben zboljšanja. Delo brzojavnega delavca je take narave, da je treba delavcu pri tem delu priznati brez nadalinj-ga strokovno usposobljenost, to je kvalifikacijo. Jasno je, da napeljava brzojavne žice ter telefona, ni delo, ki ga zna vsakdo. Toda kljub temu je brzojavni delavec v slabšem položaju kot kakršen koli delavec, celo gradbeni delavci so v boljših življenjskih razmerah.
Plača brzojavnega delavca znaša od 24 do 33 din na dam. Samo -33 din zasluži tudi tisti delavec, ki je že trideset let pri tem delu. S tem zaslužkom mora živeti družino, ki stanuje nek^e doli v Kresnicah. kjer je največ teh delavcev, ali kjerkoli, živeti pa mora od tega zaslužka tudi delavec sam, ki dela danes na Bledu, čez par dni na Jesenicah, in potem zopet nekje na Dolenjskem ali Štajerskem. Navedeni zaslužek zadostuje komaj za dnevno preživljanje samega delavca, ko je treba jesti po gostilnah, vsak dan drugje in iskati tudi prenočišče. S čim naj torej živi doma družina. Kje je še obleka zase in družino ter dru^e življenjske nujne potrebščine. Pri vsem tem je še to, da je d-lo tako nestalno. Nekaj dni ali par tednov se delo vrši potem pa je treba zopet čakati po cele dni ali tedne, da se zopet drugje delo prične in tako izgubi marsikateri teh delavcev vsled tega eno tretjino ali še več dnevnih šihtov.
Po vo 'ski so vse do leta 1932 bile plače kolikor toliko odgovarjajoče. Zaslužek je znašal na dan od 45 do 55 din, pri 8 urnem delu. Leta 1932 je takratni nacionalni režim znižal plače skoraj za 100 odstotkov. Od takrat se je začelo prvo umiranje od stradanja in izčrpanosti med temi delavci. Bilo je tem hu še, ker je pod pre šnjim režimom bil kredit iz Belgrada za brzojavna in telefonska dela v Sloveniji zelo malenkosten. Dasi je bilo prav poštno (Nadaljevanje na 3. str.)
Tri Tažnc izjave
K vprašanju brezposelnih podpor
Občni zbor v Ptuju
Nad vse povoljno obiskan prvi redni občni zbor tukajšnje podružnice je veren dokaz, da se naše delavstvo zaveda pomena svoje stanovske organizacije, da zna ločiti barve in najti pravo pot v zaščito svojih pravic. Da pa uživamo velik ugled V javnosti, nam priča poset g. predsednika mesta Ptuja, dr. Alojzija Remeca ter strokovnega tajnika tov. Rozmana iz Maribora.
Iz poročil predsednika, tajnika in blagajnika je razvidno, da je podružnica v kratkem času 6 mesecev neverjetno napredovala in bila zelo agilna, za kar je dobila uprava od delavstva zasluženo popolno priznanje.
Predsednik občine g. dr. Remec je v svojem govoru orisal napore naše vlade za socialno zakonodajo, vzpodbujal delavstvo k zavednosti in agilnosti ter nam zagotovil svojo popolno naklonjenost.
Tovariš Rozman iz Maribora se je res pokazal poznavalca razmer naše okolice v svojih izvajanjih in strokovnjaka na polju borbe za delavske pravice. Orisal nam je pomen organizacije, razčlenjeval soci-jalno zakonodajo, poudarjal važnost delavske kulture in vzpodbujal delavstvo k narodni in katoliški zavesti ter mu pokazal pot v pravo organizacijo.
Nagovora g. dr. Remca in tov. Rozmana je delavstvo navdušeno aplavdiralo.
Novoizvoljeni odbor je sledeči: predsednik Lazar Ferdinand, podpredsednik Er-nec Jože, tajnik Kojc Franc in blagajnik Zgeč Ivan. Odborniki so: Krepek Marija, Vuk Marija, Filipaja Ana. Nadzorni odbor pa tvorijo tov. Zelenko Jože, Kukovec Lizika in Lovrenčič Jakob. Izbrali smo si torej odbor, ki nam jamči napredek naše skupine.
Ob£ni zbor v Velenju
Prvič, kar obstoja pri nas podružnica ZZD, se nas je zbralo toliko na občnem zboru, da se je moral vrSiti v nedeljo, dne 19. t. m. radi pomanjkanja prostora kar na prostem. Občni zbor je sijajno uspel. Zastopnik centrale tov. Luzar nam je opisal velik pomen združitve z Jugorasom, kakor tudi uspehe, ki jih žanje naša organizacija. Sklep občnega zbora je bil med drugim tudi ta, naj se dela na to, da pride naš velenjski rudnik čim prej v roke Banovine.
Preska
Kapital je internacionalen. — Kljub temu, da je letos zelo ugodna zima, ie naših članov stavbincev veliko brezposelnih. To pa ni prav nič čudno, ker je pri graditvi tekstilne tovarne v Preski zaposlenih preko 20 navadnih delavcev nedomačinov, poleg zidarjev. Pač pa so delavci in zidarji z delovodjem vred skoraj vsi nedržav-ljani.
Potrebno bi bilo, če bi krajevna oblast preiskala, če nimaio tudi vsi, ki prihajajo čez bližnjo mejo drug za drugim, dovoljenja za bivanje v naši državi. Zahtevamo tudi, da se proti našim ljudem ne obnašajo tako oblastno, naj se zavedajo, da našim otrokom kruh pojedo. Naši družin-
(Nadaljevanje z 2. str.) ministrstvo vedno zelo aktivno, za Sloveni io ni bilo kreditov. Na stotine telefonskih naročnikov je leta čakalo telefona, toda celo tisti delavci, ki so najbolj redno zaposleni, so kljub znižanim plačam zavoljo pomanjkanja kredita delali manj kot polovico delavnih dni.
Izčrpanost teh delavcev je bila tedaj tolika, da so nekateri še mladi podlegli po krajšem in daljšem bolehanju. Iz seznama obolenj na Okrožnem uradu se najbolj vidi bolehanje. So želodčne bolezni, kar je posledica pomankljivega hranjena. Tuberkulozna in še krehlajenje, ki si ga delavec nakoplje, ko v snegu, ali v dežju ter mrzli burji prevezuje žico ter se moker niti zvečer nima kje posušiti.
V zadnjih dveh letih se je položaj sicer v toliko zboljšal, da da B:lgrad večje kredite za brzojavna in telegrafska dela. Delavec ujame več šihtov. Tudi zgoraj navedene sedanje plače so nekoliko višje, kot so bile pred par leti. Vendar to malenkostno zvišanje ni delavcem nič pomagalo, ker so se veliko bolj podražile cene življenjskih potrebščin. Delavstvo po privatnih podjetjih, kot tudi pri javnih inštitucijah, si je doseglo potom organizacij rboljšanje plač, opiraje se na porast draginje. Tudi Zveza združenih delavcev bo zastavila vse sile, da pribori tem delavcem plače, ki bodo omogočale vsaj skromno življenje. Prepričani smo, da bodo merodajni gospodje v Bclgradu kot tudi v Ljubljani v celoti sprejeli predlog Zveze rdruženih delavcev, ki ga je predložila na merodajna mesta.
ski očetje so brez dela, nedržavljani pa se šopirijo po gostilnah in se norčujejo iz naših fantov, ker hodijo v cerkev.
Zahvaljujemo se gospodu podžupanu Žagarju, članu cestnega odbora, ker je preskrbel delo pri cesti v Goričanah dvajsetim najbolj potrebnim v jeseni in letos zopet enajstim v času največje brezposelnosti. Prosimo občino tudi še za nadaljnje razumevanje naših razmer.
Združeni slavbinci so zborovali
V nedeljo se je vršil v mali dvorani Delavske zbornice občni zbor skupine ljubljanskih stavbincev ZZD, katerim so se pridružili tudi stavbinci JSZ. Vsi prisotni so navdušeno pritrjevali zastopniku centrale tov. Grebenšku in Kralju ter eno-dušno obsodili vodstvo JSZ, ki javno simpatizira z marksisti in njihovimi načeli. Občni zbor je dokazal, da katoliško delavstvo enodušno odklanja vsako sodelovanje z internacionalnimi organizacijami.
Ljubljanski stavbinci so sklenili, da se ne dajo več terorizirati od raznih rdečih demagogov, ki po stavbah silijo delavstvo, da se vpiše v njihov ne slovenski savez. Vsi bodo jasno in odločno zastopali načela ZZD, preko katerih bodo prišli stavbinci do svojih pravic.
Ob i/212 uri je zaključil novoizvoljeni predsednik skupine stavbincev ZZD Ljubljana, tov. Kralj Francč, občni zbor, ki je dokazal, da je naše slovensko delavstvo res zavedno, narodno in katoliško.
Ljubljanski usnjarji
V soboto dne 18. febr. smo imeli svoj ustanovni občni zbor. Na žalost moramo reči, da jih je med nami še nekaj nezavednih, ali kakor jih je imenoval zastopnik centrale tov. Luzar, da so Judaiškarjoti, ki žele s hinavščino živeti lepše življenje. Juda Iškarjot je dobil od Judov 30 srebrnikov, tisti pa, ki je izročil milostljivi našega šefa povabilo za občni zbor, je dobil kvečjemu lepo besedo.
Ko smo ta večer šli iz tovarne, je gospa spraševala ,ako imamo povabila, če ne, nam jih ona da. Ne vemo, kakšno stališče bo zavzela oblast napram takemu obnašanju delodajalca.
Tisti, ki je neorganiziran, sme kaditi v tovarni, organiziranim je prepovedano. Poslovnega reda nimamo, kakor to zahtevajo zakonska določila.
Kakor smo mogli doumeti, smo pač primorani pustiti tobak ali pa organizacijo. Do danes je bila na naši strani večina, upamo, da bo tudi za naprej.
Na občnem zboru smo sklenili, da ni vreden naše organizacije in človeške družbe tisti, ki vrže pred takim strašilom puško v koruzo.
11.	t. m. je dobil odpoved službe eden naših tovarišev, seveda brez navedbe vzroka. Naslednji dan pa je dobil delo eden, ki v tej tovarni še ni delal. Mi smo takoj vedeli, kam pes taco moli — in kar si je mogoče kdo predstavljal, se ni zgodilo. Odpoved našega tovariša sodelavca nas je še bolj povezala v skupnost, ker smo prav radi tega prišli ponovno do prepričanja, da smo na pravi poti. Centrala je na našo prošnjo radi neopravičenega odpusta pismeno intervenirala pri podjetju, pa brez uspeha, zato smo se obrnili na oblast in zahtevali, da se podjetje kliče na odgovor.
Na občnem zboru izvoljenemu odboru želimo več uspeha za zaščito naših pravic.
GROBLJE - JARŠE - DOMŽALE
V nedeljo, dne 12. t. m. smo imeli dobro obiskani članski sestanek naših krajevnih skupin, na katerem je poročal kot zastopnik centrale tov. Breznik o sporazumu z Jugorasom in o potrebi tekstilnega delavstva, da se strne v vrstah ZZD. Sklenili smo, da bomo šli na delo, da tekstilce zberemo v ZZD in si nato izvoju’emo z njeno pomočjo boljšo kolektivno pogodbo.
»»-
Titan" — Kamnih
Našim belim nikakor ne gre v glavo in tudi nočejo videti, da je njihova nekdanja trdnjava v razsulu. Z lažmi in terorjem skušajo krščanske delavce odvračati od ZZD. Kakor boljševikom jim ni nobeno sredstvo za to preslabo. Toda kljub temu raste naša ZZD tudi v Kamniku.
V petek, dne 17. t. m. smo imeli sestanek našega članstva. Zastopnik centrale tov. Breznik nam je poročal o sporazumu z Jugorasom in o vlogi razpadajoče JSZ v delavskem gibanju ter kako gleda nanjo Kominterna. S svojimi izvajanji nas je tov. Breznik še bolj prepričal, da smo na pravi poti.
Ješir" — Škofja Loka
Preteklo nedeljo se je zbrala naša strnjena skupina ZZD, da si napravi načrt za bodoče strokovno in organizacijsko delo
in da zlomimo teror JSZ-arjev. O pomenu »kršč. socializma« nam je poročal zastopnik centrale tov. Breznik, ki nam je pokazal pravega tvorca »kršč. socializma«, ki je le varijanta ljudske fronte. Poročal nam je tudi o sporazumu z Jugorasom in o potrebi tega sporazuma za slovensko delavstvo, o potrebi dela in agitaciji za volitve obratnih zaupnikov v mesecu maju ter o boju tekstilcev za kol. pogodbo.
Govor zastopnika centrale so sprejeli naši člani z velikim zadovoljstvom. V organizacijo se je vpisalo zopet 11 novih članov. To je dokaz, da rastemo. Delali pa bomo za to, da postanemo edina organizacija škofjeloškega delavstva.
BoijSeviški teror nalDuulici
Kjerkoli ustanovimo našo organizacijo, je prišlo že kar v navado, da nasprotniki zaženo krik in vik o vsiljivcih, teroristih, fašistih itd. brez konca in kraja. Pa so iznašli še nov način.
Na Duplici že precej časa obstoja naša organizacija. Z razbijanjem stolov so hoteli naši nasprotniki ustaviti rast ZZD. To pa ni nič zaleglo. Skupina ZZD na Duplici se je ustanovila, obstoja in raste.
Skupina ZZD na' Duplici si je za obveščanje svojih članov napravila lično stensko omarico (oglasno desko). V njej je podružnica obesila razne okrožnice centrale, »Slovenskega delavca« itd. Ta deska pa je bila belim na poti. Nekdo je zagrozil, da bo desko vrgel v vodo.
V nedeljo 12. t. m. ponoči je deska res bila vržena v vodo, kjer jo je drugi dan našel čuvaj, nastavek na omarici s križem in znakom ZZD, ki je bil brezvestnežu še posebej na poti, pa so našli v obcestnem jarku.
Desko so delavci mirno dali nazaj na svoje mesto ter upali, da se bodo rdeči in beli zagrizenci unesli. Pa so se varali. Ni še minil en teden, zopet je zginila oglasna deska, zopet je bil odtrgan znaik ZZD in križ ter vržen med hlode, za omarico pa ni sledu.
Kaj bodo rekli na to pošteni delavci? Ali bodo še nasedali rdečim in belim demagogom, ki imajo polna usta besed o svobodi in demokraciji, pa se poslužujejo najbolj podlih sredstev, samo da bi upla-Slli naše delavstvo? Nas zmerjajo s fašisti, teroristi in zelenci, pa se vendar niti enkrat nismo poslužili takih sredstev — in ponosni smo na to. Kajti ko enkrat kaka organizacija začne s takimi sredstvi boriti se proti nasprotniku, je to znamenje propada, ko se mora na tak podel način v temnih nočeh boriti za svoj obstoj.
Delavci - tovariši! Naj vas ne uplaši teror nasprotnikov, tudi za nas bo prišel dan, ko bomo z njimi obračunali! Boje se nas., zato tako delajo. Vam pa naj bo tole v spodbudo pri delu za naš pokret. Ako se bodo taki napadi še ponavljali, naj prizadeti ne govorijo o terorju in fašizmu, ko jim bomo stopili na prste. Vemo, kdo to dela in samo čakamo, da se sam spametuje. Začeli bomo kar lepo poimensko navajati tiste tiče.
V torek 14. t. m. se je v Duplici vršila seja radi predlogov delavcev za zboljšanje položaja pri podjetju Remec. Delavstvo je pokazalo veliko zanimanje in so se te seje udeležili v velikem številu.
Zastopnik centrale tov. Drago Višnar je navzočim najprej razložil ves potek in razvoj mezdnih gibanj, na kaj je treba v takih slučajih paziti itd. Nato so delavci Povedali zastopniku svoje želje, ki jih imajo za zboljšanje svojega, sedaj tako težkega in neznosnega položaja. Naši člani so trdni in vztrajni ter jih tudi teror nasprotnikov — ne uplaši.
Tovariši, vztrajajte v vorganizaciji — in ne bo vam žal!
Logatec
V ponedeljek, dne 13. t.m. se je vršil sestanek delavcev podjetja Maček radi sklenitve kolektivne pogodbe z zastopnikom centrale tov. Dr. Višnarjem. Sestavil se je ob tej priliki točen predlog glede Plač. Vsi delavci podjetja, razen par izjem, so se sestanka udeležili. Ta skupnost delavcev mnogo obeta.
Ker zahteve delavcev niso pretirane, ampak z ozirom na težke današnje socijal-ne razmere celo prav skromne, bo gotovo tudi podjetje pokazalo dovolj razumevanja za želje delavstva.
..Trije odborniki" iz Tržiča
Tisti »triie odborniki«, o katerih je nedavno poročala »Del. pravica«, da so prestopili iz JSZ v ZZD, so imeli v nedeljo, dne 12. febr. ob 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu ustanovni občni zbor podružnice ZZD v Tržiču. Tega občnoga zbora se je udeležil, razen dveh odbornikov, ki sta pa vsak dan drugega mišljenja, ves
bivši odbor razpadle in likvidirane skupine JSZ. Razen tega smo z radostjo ugotovili, da nam sledi skoro vse članstvo, predvsem pa tisto, ki je že pred sklepom bivšega odbora JSZ izstopilo iz iste. Nadalje smo opozili lepo število obrazov, katerih do sedaj v strokovni organizaciji nismo poznali. Kljub lepemu in zapeljivemu vremenu je bila udeležba taka, da ni presenetila samo naših nasprotnikov, kateri so nam prerokovali smrt še pred rojstvom, temveč celo nas same, ki smo bili svojega uspeha sigurni. Po krepkem in jedrnatem govoru, kakršnih do sedaj v strokovni organizaciji še nismo slišali in katerega je imel zastopnik centrale Pirih Milko, so bila prečitana društvena pravila, katera so navzoči brez kakršnega koli ugovora sprejeli. S tem je bila podružnica ZZD v Tržiču dejansko ustanovljena. Sledile so volitve odbora, v katerega so bili izvoljeni, razen nekaj novih moči, sami stari od* borniki iz odbora bivše JSZ. To je znak, da je delavstvo zaupalo in sledilo temu staremu odboru ter da mu bo zaupalo in sledilo tudi v bodoče. Pri slučajnostih smo določili članarino, katera je precej manjša k6t smo jo bili navajeni do sedaj. Navzoči so to z zadovoljstvom vzeli na znanje. Po daljši splošni debati smo ta naš prvi, tako lepo uspeli forum zaključili in s tem stopili v novo organizacijsko življenje.
Nekaterim še vedno noče v glavo, da skupine in odbora JSZ v Tržiču ni več. Dva »predpustnika« si namreč domišljata, da onadva še vedno predstavljata vso skupino in obenem tudi ves odbor nekdanje JSZ. Na podlagi tega »predpustnega« mnenja skličeta za vsako nedeljo občni zbor skupine JSZ ? —, na katerega povabita seveda tudi zastopnika centrale. Da ta zastopnik napravi vsako nedeljo pot iz Ljubljane do Tržiča brez uspeha, ni treba posebej praviti. Koliko nedelj bo to še trajalo, ne vemo, mislimo pa, da do zadnje predpustne gotovo.
Centrala JSZ si ta strošek, katerega napravi njen zastopnik vsako nedeljo, lahko prihrani, kajti tisti odbor, ki je bil edini sposoben voditi skupino JSZ, vodi sedaj ZZD in jo bo vodil po ravni poti, ne glede na mnenje levice ali desnice.
Kdor tega ne razume ali noče razumeti, mu pa ne moremo svetovati drugega, kakor da se gre maškare le v pustnem času.
Nova postojanka! ZZD v Kresnicah
Na drugem mestu poročamo, da smo se tudi brzojavni delavci organizirali v ZZD. Potrebni smo organizacije bolj kot katerikoli drugi delavci. Izbira, da smo se odločili za ZZD, ni bila težka, ker se zavedamo, da je le ZZD v stanu nam priboriti zboljšanje našega položaja. Zavedamo se tega tembolj, ker ie zadeva cele narodne skupnosti, da pride tudi delavski stan do svojih pravic in da posamezne stroke kot smo mi .telegrafski delavci, ne živijo v razmerah, v kakršnih živimo mi.
Na ustanovnem sestanku smo določili pripravljalni odbor, podpisali smo pravila in temeljito obdelali naše strokovno vprašanje ter določili zahteve, ki jih bo organizacija predložila na merodajno mesto.
V organizacijo nas je dosedaj vstopilo že okrog 50, pristopajo pa še vedno novi. Organizirani moramo biti pa prav vsi, ker le tako je uspeh našemu boju zagotovljen.
Brzoiavni delavci, to so tisti, ki iih vidimo plezati po brzojavnih drogovih, privezovati žico ter napeljevati telefon no hišah, so se organizirali pri Zvezi združenih delavcev. Namen njihov je, da si z organizacijo zbolišajo svoj mizemi poležaj.
Položaj teh delavcev je res potreben zboljšanja. Delo pri brzojavu je take narave, da je treba delavcem pri tem delu brez. nadaljnjega priznati strokovno usposobljenost, to je kvalifikacijo. Jasno je, da napeljava brzojavne žice in telefona ni delo, ki ga zna vsakdo. Toda kljub temu je brzojavni delavec v slabšem položaju kot katerikoli delavec in lahko rečemo, da so celo gradbeni delavci v boljših življenjskih razmerah.
Viničarji — Ljutomer
Strokovna organizacija viničarjev Ljutomer ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 5. marca t. 1. ob 9 uri dopoldne v mali dvorani Katoliškega doma. Dnevni red običajen. Vse viničarje ljutomerske okolice vljudno vabimo, da se občnega zbora udeležijo. Vabi odbor.
Vsem viničarjem!
Obveščamo člane Posmrtninskega sklada, da je umrl član Matjaškovič Tomaž iz skunine Sv. Miklavž pri Ormožu v starosti 77 let. Svo 'cem se je izplačalo 1000 po-smrtninske podpore. Vsled tega moramo razpisati novo zbirko, dvojno za 93 + 94 slučai, in sicer 93 za ta smrtni slučaj, 94 pa za en slučaj naprej.
Prosimo člane, da po možnosti čimprej plačajo.
Iz Murske Sobote
Rimske Toplice
V zadnji »Del. pravici« smo čitali, da od JSZ odpadajo samo suhe veje 'in ostalo je samo zdravo deblo. Kakor pa vidimo, tudi pri deblu ni nekaj v redu. Ali bo še pognalo kakšno vejico? Mogoče, toda dvomimo, kajti, kakor se pri nas vidi, cepijo ovenele vejice k drevesu JSZ. Ali se ne bo vse skupaj posušilo?
Na zadnjem občnem zboru tukajšnje skuipine JSZ je govoril tudi namestnik poslanca za Loški srez g. Deželak, ki je med drugim dejal, da mu je JSZ bližja nego ZZD. JSZ čestitamo, da so si dobili človeka, ki jim je prišel kakor cepič k bolnemu drevesu brez vej, dvomimo pa, če bo kaj sadu. Radovedni smo, kaj je pritegnilo g. D. v krog slovenskih odpadnikov. Ali mu letijo skomine po izpraznjenih mestih centralnih tajnikov JSZ, ali pa mogoče misli, da se bo g. Maček milostno ozrl na samaritana in mu pripravil kakšen stolček, če pride kdaj do oblasti? Vprašanje pa ie, če jih bo takrat g. Maček sploh rabil, ali pa jih ne bo šviknil z bičem — kot nepotrebne kužke ... Kaj pa potem? Ali ne bo njih politična misija enkrat za vselej končana?
Remšnik
Prihodnjo nedeljo imamo sestanek v zadrugi mi, delavci! Mrzla sapa brije po Dravski dolini, no, je pač še zima, toda ta mraz se da še prenesti, a mraz revščine, zanemarjenosti in neolike, ta je mnogo hujši od zime! Pridite, delavci, da se nekoliko ogrejemo za lastno organizacijo, za lastno izobrazbo in kulturo! Dvakrat je reven tisti, ki nima kruha in ne več skupnosti s svojim narodom v veri in govorici! Kaj so komunisti? Odpadniki od vere in narodnosti. Imamo prilike dovolj jih spoznati v Rusiji in Španiji. Kaj ima delavec od teh in takih nazorov? Samo pogubo in revščino! Ponavlja se zopet in zopet, da je mati, ki je največ za nas storila, zaničevana in zavržena. To je nekultura in propast! Ne zaničuj svoje matere, ne zaničuj svoje vere in narodnosti! To so vrednote, katerih ni nikdar mogoče nadomestiti, ne, ni mogoče za človeka, ki se zaveda pameti in odgovornosti do sebe in bližnjega! Oni govor o zasedanju banovinskega sveta si zopet in zopet prečkajte, ko govornik utemeljuje, da bodimo rajši kulturni in svobodni bajtarji, kakor rejeni hlapci tujega gospodarstva in tuje kramarije! Na svidenje vsak s svojimi predlogi, pa tudi z dobrim namenom! Sestanek bo v nedeljo, dne 26. svečana ob 5. uri popoldne.
Dol pri Ljubljani
Delavci kemične tovarne »Jug« smo že pred daljšim časom sprožili misel, da se organiziramo pri Zvezi združenih delavcev. To smo sedaj izvršili. Na sestanku, ki smo ga imeli v Prosvetnem domu v Dolu, smo se porazgovorili, katera strokovna organizacija prihaja za nas v poštev. Jasno smo spoznali, da je le Zveza združenih delavcev tista delavska organizacija, za katero se naj odločimo. To pa zato, ker hočemo delovati roko v roki tudi z ostalimi katoliškimi organizacijami v naši fari.
Poleg tega vemo tudi to, da se bo ZZD mogla najuspešnejše boriti za naše pravice in to zato, ker ZZD proglaša, da je boj za pravice delavcev boj vsega sloven-Bkega naroda, ker je boj za dosego delavskih pravic tako težak, da delavstvo ne sme v tem boju odklanjati pomoči ostalih delovnih stanov slovenskega naroda. Le v Bkupnem boju je zmaga gotova.
Delavstvo je prav v kemičnih podjetjih numo potrebno zboljšanja svojega položaja. Ker je delo v kemičnem podietju, posebno pri izdelovanju barve tako, da veliko boli izčrpa zdravje kot delo oo drugih podiftiih, mora biti prav s strokovnega Stališča delavec v takem podjetju organiziran, da si pribori odgovarjajoče pogoje. Treba pa je delavske zavesti delavcem prav v takih podjetjih. To delavstvo zavest in strokovno izobrazbo si moramo sedaj, ko imamo organizacijo, tudi mi vsi, v tovarni zaposleni dclavci, v polni meri priboriti in postati zavedni strokovničarji.
1 Vsem delavkam priporočamo
Izšla je tretja številka novega lista »Luč v temi«, glasilo mladih katoliških delavk. Urejuje ga dr. Pavel Simončič. Izhaja dvakrat v mesecu. Po svoji zunanji obliki je skromen, saj je tudi naročnina zanj 10.— Din na leto — res skromna, toda vs-binsko so tri številke zelo bogate in pisane z izredno toplim čutom za naša delavska d"kleta in za njihovo resnično srečo. Našim delavkam, zlasti našim poltenim vrlim dekletom lista ne moremo zadosti toplo priporočiti. Ljubezen do vsega lepega v srcu vernega dekleta najde v srcu svoj odmev in svojo čisto sliko. Delavska dekleta naročite »Luč v temi«!
Kakor smo že zadnjič poročali, je tudi oblast priznala veljavnost kolektivne pogodbe, sklenjene med ZZD in podjetjem Šiftar, katere veljavnost se nam zdi, kaj je nagnilo podjetje Šiftar do tega, da je začelo izpodbijati veljavnost tiste pogodbe, katero je podjetnik g. Šiftar sam podpisal. Še bolj čudno se nam pa zdi to, da je g. Šiftar sedaj ko se mu ni posrečilo izpodbiti veljavnost pogodbe, začel to kolektivno pogodbo omalovaževati s tem, da krši vsak dan točko za točko sklenjene kolektivne pogodbe.
Na vse to sporočamo g. Šiftarju, da bo ZZD vztrajala na svojem stališču in tudi v bodoče branila delavske interese, pa če se to g. Šiftarju dopade ali ne. Vsi odgovori, katere nam daje g. Šiftar na naše intervencije in vse prošnje s katerimi g. Šiftar vsak dan obklada naše delavke so pa tako zastareli, da v današnji dobi niti ne pridejo v poštev. G. Šiftarju bi priporočali, da se vživi v dejstvo, da imajo tudi delavci pravico, da ščitijo svoje interese, ker jim to zakon omogoča.
V tovarni Cvetič se medtem zboljšuje položaj delavk od dneva v dan, čeprav v tej tovarni še ni naše organizacije. Pred kratkim je g. Cvetič zopet nekoliko zvišal plačo svojim delavkam in nekateri pravijo, da zato, ker se g. Cvetič baje boji organizacije.
Od g. Cvetiča samega pa smo sami slišali, da on sam želi, da se njegove delavke organizirajo v ZZD. Iz teh izjav g. Cvetiča sklepamo, da je g. Cvetič povišal plače svojim delavkam iz pravega soci-jalnega čuta in se zato delavkam ni treba bati pristopiti v organizacijo in upamo, da
SVRK RUBRIKA
STAVBINCI ZZD — FAŠISTI ?
Pri gradnji šlajmarjevega doma zaposleni stavbinci so večinoma organizirani v ZZD. Dne 20. t. m. so bili od agenta rdečih social-boljševikov napadeni in ozmerjani kot fašisti. Ta plačanec rdečih generalov se piše Jože Kopitar in hoče sedaj po Ljubljani terorizirati delavce po istem kopitu, kakor se je to naučil v kaznilnici v Sremski Mitroviči od boljševiških moskovskih emisarjev, kier je tudi sam odigraval svojemu skromnemu obzorju primerno »Kurnikovo« vlogo po knjigi »V plamenih rdečega pekla«, ki je izšla v založbi Mohorjeve družbe in opisuje ljudi po kopitu Kopitarja.
Rdeči kaplarček se je silno razburil, ko je videl, da stavbinci nočejo nasedati na limanice njegovih kruhodajavcev. Dovolj imajo vseh rdečih laži o demokraciji, ki se v praksi na stavbah pokaže v popolnoma drugi luči. Ce pride delavec na stavbo, se mora, če hoče ali noče, organizirati pri rdečih in mu kratko in malo povedo, da ako ne podpiše pristopne izjave, bo takoj odpuščen. Tako so prakticirali vsa leta, ob sobotah pa je moral delavec odšteti visoko članarino, samo zato, da ga rdeči priganjači pustijo pri miru.
Ker so stavbinci sklenili, da se ne dajo od nikogar več terorizirati, se je boljševi-ški agent Kopitar kajpada razburil in označil za fašiste tiste, ki odklanjajo rdeči teror.
Jože Kopitar si naj zapomni: Ce hoče po stavbah propagirati boljševizem, naj pobere šila in kopita in jo naj ra^e odrine v svojo obljubljeno deželo, od koder je črpal svoje strokovno znanje, da je s tem lahko postal rdeči priganjač — in da bo ZZD presekala vse niti Moskve.
RADI SPREJEMAJO
»Hrvatski radnički savez« je odklonil sodelovanje v vseh imenovanih upravah delavskih zavodov, ampak zahteva volitve. Socialdemokrati pa ponujena mesta radi sprejemajo. Tako poroča »Delavska pravica« št. 8.
Prosimo »Delavsko politiko«, naj svoja zaglavja o svobodnih sindikatih in o demokraciji tov. vest »Delavske pravice« ponatisne. Z njo bo več koristila resnici kakor pa z mnogim dolgoveznim besedičenjem.
SPREOBRNJENJE JSZ
Kakor naši laži-nacionalisti in marksisti so se tudi naši beli socialisti v osebnih izjavah v svojem listu prezirljivo izražali o novi ureditvi človeške drržbe na osnovi papeževih okrožnic in so nauk o tem imenovali »Ubogo stanovščino«.
Z Blumom pa se je tudi JSZ spreobrnila po smrti papeža Pija XI. Sedaj bo na^brže »Delavska pravica« že v prvi prihodnji številki preklicala svoje napade ria stanovska gibanja predvsem na našo ZZD in zablodo, v kateri so imenovali papeževe okrožnice cunje popisanega papir ia, predvsem javno obžalovali. Potem pa bo stalno stala v boju proti razrednemu sovraštvu in za stanovščino.
Seveda, če niso bile besede o papežu in okrožnicah zapisane le radi besedi in videza.
bodo vse delavke v tovarni Cvetič v kratkem pristopile v organizacijo ZZD.
Na pustno nedeljo je priredilo tukajšnje Prosvetno društvo v Prosvetnem domu dve igri združeni s pustno zabavo. Te prireditve so se udeležile delavke obeh naših tovarn. Delavci so prirediteljem te zabave zahvaljujemo, ker smo lahko skromno in dostojno proslavili pustno nedeljo.
Poljedelski delavci
Sezona našega poljedelskega delavstva se že pričenja. Vsak dan vidimo večje in večje množice delavcev postajati pred Borzo dela, kjer čakajo na zaposlitev v prihodnji sezoni. Tudi delodajalci prihajajo od raznih strani in sklepajo s palirji delovne pogodbe za prihodnjo sezono.
Te dneve so bili pri nas delegati Drž. dobra »Belje«, katera zaposluje največ naših sezonskih delavcev, radi sklepanja po-
JU GOSLA VI JA.
V Ljubljano je prispel voditelj Slovencev, predsednik senata, g. dr. Anton Korošec, kjer je bil navdušeno sprejet. V ponedeljek ga je Ljubljana na mestnem magistratu počastila z izročitvijo diplome častnega meščanstva.
Po pozdravnem govoru župana dr. Adle-šiča je vzel besedo dr. Korošec in v svojem govoru med drugim dejal: »Ljubim Ljubljano in jo bom ljubil do konca življenja.« Ljudstvo je priredilo našemu narodnemu voditelju burne manifestacije.
ROMUNIJA
V Bukarešti se je začela konferenca Balkanske zveze, ki se bo s tem še bolj utrdila. Njene smernice za bodočnost so: čim večja vzajemnost balkanskih držav, prijateljstvo z vsemi mejaši, nedotakljivost meja in neodvisna politika v cilju splošnega miru.
ITALIJA
Novo vnoklicani italijanski rezervisti posebnih čet so bili prepeljani v Libijo, da je število italijanske vojske v Libiji naraslo od 35 na 100 tisoč mož. Italijanska vlada utemeljuje ta ukrep s tem, ker je tudi Francija povečala svoje garnizije v Tun!.su. Kakor hitro bo Franclja umaknila novo poslane čete iz Tunisa, bo zmanjšala tudi Italija svoje čete v Libiji na normalno višino.
ANGLIJA
Finančni minister Simon je v angleški zbornici izjavil, da bo londonska vlada na podlagi svojih pooblastil za organizacijo angleške obrambne moči razpisala posojilo v višini 800 milijonov funtov. Na podlagi tega posojila bo Anglija zgradla še dva drednota, da bo v gradnji 9 ladij-velikank. Anglija pa bo zgradila tudi celo vrsto novih manjših in pomožnih ladij.
MADŽARSKA
Ministrski nredsednik Imredy je demi-sioniral in državni upravitelj Horthy je njegovo demisijo sprejel. Ministrski predsednik je moral odstopiti, ker so nastala v vladi zaradi agrarne reforme ter židovskega vprašanja velika nasprotja ter niso bili zadovoljni z Imredyjem niti poslanci skrajne desnice niti oni na levici. Mandat za sestavo nove vlade je dobil grof Teleky. Imredy sam pravi, da je odstopil, ker so mu očitali židovsko pokolenje, dasi ni Zid. Grof Teleky je novo vlado tudi že sestavil.
ŠPANIJA
General Franco je objavil dekret, s katerim se uvaja v Kataloniji upravni režim
godbe za prihodnjo sezono. Pogaiania so se vršila z Zvezo poljedelskih delavcev, katera je stavila delegatom svoje pogoje. Ker delegati posestva »Belje« niso sprejeli pogojev ZPD so se pogajanja razbila. Upamo pa, da bo uprava drž. posestva »Belje« upoštevala poboje ZPD in pristala na upravičene zahteve Zveze poljedelskih delavcev.
V inozemstvo grejo naši delavci samo še v Francijo s katero imamo sklenjeno delavsko konvencijo na več let (žalibog, da ta konvencija še danes ni ratificirana od francoskega parlamenta). V Franciji se zadnje čase položaj naših delavcev nekoliko zboljšuje. Veliko nam pomaga v tem pogledu naš izseljeniški duhovnik g. Cam-plin.
Z Nemčijo še nimamo sklenjene pogodbe iza prihodnjo sezono in so v tem pogledu vse časopisne vesti o neki veliki zaposlitvi naših delavcev v Nemčiji neresnične. Ko se bodo vršila tozadevna pogajanja med našo in nemško delegacijo, bomo o tem poročali na tem mestu.
nacionalistične Španije. Kot uradni jezik se sme v bodoče uporabljati samo španščina. Ker je Katalonija sedaj popolnoma v rokah nacionalistov, je odpravil general Franco veliko število čet na fronto pred Madridom, kjer bo kmalu začel z novo ofenzivo.
PALESTINA Na palestinski konferenci predlagajo naslednji načrt za ureditev palestinskega vprašanja: Palestina se razdeli v arabsko in židovsko območje. Na židovskem ozemlju je naseljevanje Zidov dovoljeno, ne pa na arabskem. Prodajanje arabskih zemljišč Zidom je prepovedano. Naseljevanje Židov se omeji. Misel na neodvisno arabsko državo se opusti. Ustanovi se palestinski parlament, v katerem bodo imeli Arabci večino.
AMERIKA Washingtonska vlada je izdala vnovič dovoljenje za dobavo 115 bombnikov Franciji ter povišala število letal, ki jih bodo dobavile ameriške tovarne Angliji, na 700. 200 teh letal je že prišlo v Anglijo.
DALJNI VZHOD Japonska ekspedicija na Kitajskem je zadnje časa skoro popolnoma zastala, ker Japonci utrjujejo svoje postojanke v
ozemlju, ki so ga zasedli in ki sega od Pekinga na severu do Kantona na jugu. Ker so Japonci zasedli južnokita^ski otok Hainan, očividno z namenom, da preprečijo dovoz orožja in drugih potrebščin v Kitaj iz angleških in francoskih indskih kolonij, se je tudi nasprotstvo med Japonsko, ki je zaveznica Nemčije in lalije, in zapadnimi demokracijami zelo poostrilo, vrh tega pa so Sovjeti začeli proti Japonski politično ofenzivo na severu, tako da se je politično podnebje po vsem svetu zelo zatemnilo.
Sestanki in zborovanja
V NEDELJO DNE 26. II. 1939. HOČE: sestanek članstva ob 8. uri dopoldne v Društvenem domu.
ZREČE: članski sestanek ob 2. uri popoldne.
TOPOLŠČICA: občni zbor ob 10. ari dopoldne.
REMŠNIK: članski sestanek ob 5. uri popoldne v Zadrugi.
V TOREK DNE 28. II. 1939. CELJE: sestanek obeh skupin ob 6. uri
zvečer v Domu. Predavanje g. prof. dr. R. Hanželiča.
Naj večji slovenski pupilarnovarni zavod
fHestMi kmUhita tjuilfiutstia
Sianje vlog preko Din 420,000.000’— Lastne rezerve nad Din 26,000.000'— Dovoljuie posojila proii vknjižbi.
Za vse obveze hranilnice jamči
HlestMi aticiua ijidtfiuska
PO ZEMELJSKI OBLI
Uit izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tlak.: A. Trontelj, Groblje.