Razkosavanje kmetij. Žalostno dejsWo je, da se število kmetij na Sp. Štajerskem manjga leto za letom. Na eni strani vedno večje zadolženje kmečkih posestev, pa drugi pa veliko pomanjkapje delavskih moči privede kmeta. do sklepa, da prod'a svojo posest mesarjem kmečkih posestev. Večkrat pa privedejo kmeta do prodaje tudi razni drugi razlogi. n. pr.: tožbe, nesreče in uime, družinsji<:e razmere, smrt ali kaj podobnega. Vendar v pretežni večini se prodajo posestva radi zadolzenja in pomanjkanja delavskih moči. Razkosavanje kmetij se vrši posebno v krajih blizu mest, železnic in tara, kjer je kmečko prebivalstvo revnejše. V teh krajih se natiajajo posebni Spijoni-mešetarji, ki izrabijo sleherno priliko, da pripravijo kmeta do tega, da nasede na limanice razkosovalcem kmetij, Največjo vlogo igra pri teni gostilna ali Snopsarna. Kmet pride nevoljen tje, v jezi ftez kako nesrečo ali izgubljeno pravdo, rubežen ali zaostalim delom, zaone piti, pridružijo se mu mešietarji in ga pregovorijo, da proda kmetijo.. TVleŠetarii plačujejo liter za litrom; kmet, fte ni dovolj previden, se upijani, raešetar, računajoč na masten dobiček in nagrado, podpihuje kme^ovo jezo, in tako se navadno sklene prodaja posestva, marsikaterokrat za skrajpo nizko ceao. Kupci-razkosovalci so navadno takb previdni, da dajo prodajalcu visoko aro,_ in če se ta premisii, mora isto potem podvojeno vrniti kupcu. Dobifeek, ki ga imajo mesarji kmečkih posestev, zpaša navadno 50 do 100% in še čez. Znan mi je slučaj iz Slovenskih goric, da je dobil kiupec z,a posestvo, za katero je d'al 8000 k.ron, celo 17.000 kron, pa mu je še ostala živina ip pekaj kmetijskega orodja^ Nismo ljudje, katerim bi se mogla očitati zavist, ampak pravifino to ni, da se na tak oderuški način steka preraožepje ;kme6kega ljudstva v malhe ljudskili izkoriščevalcev, Kako skrbno n. pr. davčna oblast zasleduje kakega večjega posestnika radi osebiio-dohoilninskega davka, se nalagajo kazpi itd., a nasprotuo se le z veliko površtrostjo. postopa napram mesarjem kmečkih posestev, ki spravjjajo tisočake in tisočake dohičVa v svoje žepe. Ce ima finančna oblast ovaduhc radi osebno-dohodninskega davka, zakaj se ne poirudi bolj skrbno, da bi si izvlekla od prekupčevalcev «¦ k.metijami več doliodkov ? Glavpi odbor štajerske kmetijske družbe je v &eji razpravljal tudi o zadevi proti razkosavanju posestev. Dva gospoda osrednjega odbora, meu tema je bil tudi šentpcterski Lenko, sta hotela zadevo, menda iz prijaznosti do prekuipcev, zavlefei, a slovenski odbornik R o b i 6 in vladpi zastopnik Negbauer sta odločno zahtevala, da se stvar kolikor mogoče hitro reši, Sklenilo se je potem sledefie: 1. Namestništvu so oriporofta, da se obrt barantanja s posestvi uvrsti raed kopcesionirane (oblastveno dovoljene) obrti. 2.Tisti, ki so si pridobili dovoljenje, da tržijo s posestvi, morajo voditi knjigo o do.hodkih in izdatkih jiatančno po predpisu in morajo dovoliti \T3Ogled v njo politi&pi in davčni oblasti. 3. Prosilci za to dovoljenje (koncesi,io) morajo položiti varšfiine 5000 K, ki tvorijo nekako varnost v slučaju prisojenin kazni. 4. Dovoljenje podeljuje namestnija sporazumno s kmetijsko družbo. 5. Kazni za nedovoljeno (nekoncesionirano) trgovino s jjosestvi so odvispe od dobička, ki ga dobi trgovec s uosestvi; vedno pa so naj ve6je, nego navedene v obrtnem zakonu, ker je treba, da vplivajo odstrašilno, Razeu teh predlogov se sprejmeta še dva nasledpja predloga: a) Dražbe posestev ali kmetijskih premiSnin (inventarja) se ne smejo vršiti v gostilnah, niti se ne sme med dražbo, niti pred n]o, razpolagati z alkoholnimi pijačami. b) Ce ktipi koncesioniran trgoveo posestvo, si mor*e dotična obcina, v kateri leži ali celo posestvo ali njega pretežni del, izgovoriti predkupno pravico; ravno taio kaka gospodiarslca zadruga v dotičnem kraju; predkupna pravica se pa mora uveljaviti tekom 14 dni. Dvanaista ura je že, da se stopi tem barantačem odločno pa prste, Posebno upoStevanja vredno bi bilo določilo, da se ne smejo dražbe vršiti v gostilnah in da se med dražbo ne sme piti alkDliolnih pijaG. Dobro znana stvar je namreč, da razkosovalci kmetij dajo na 'dan prodaje mnogo za pijažo. Kupci, 6e so vinjeni, ne gledajo na denar, slepo tirajo cene dražbjanih posestev na višek. Povdariti pa tudi moramo, da je za naše ljudstvo velika narodnanesreča, čese kmetije kosajo, Mesarji krneekih posestev so naviadpo hudi posilipemci ali Nemci, Dobiček gre v obliki mnogib tisočakov v žepe narodnih nasprotnikov. iTi ljudje pa skušajo k nam spravljati tudi pem&ke kupce, ki se naselijo na poprej slovenskem posestvu. NaŠa želja je, da se torej razkosavanje kmetij kolikor mogofie omeji.