NO. 97 Ameriška Domovina F« lkTi 1 3 O AMCRiCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Amerika zaskrbljena nad napredkom sovj. znanosti in vede Atomske in vodikove bombe, odlični tanki in jet letala— vse to izpričuje bistroumnost ruskih ljudi. WASHINGTON. — Administracija je zaskrbljena nad poročili, da ne bo dolgo, ko bo Sovjetska zveza izšolala več znanstvenikov kakor ta dežela. Literatom in skladateljem so se pridružili zdaj tudi sovjetski znanstveniki v novi sovjetski a-ristokraciji. V Washingtonu menijo, da je zaznamovati v ruskih možganih 180-topinjski razmah navzgor izza leta 1949. Odločujoči čini-ielj je bil sovjetski razvoj atom skih in vodiovih bomb. K visokemu spoštovanju, ki ga ima A ftierika do bistroumnosti ruskega človeka, so doprinesli tudi O' kretni in nagli ruski jeti, tako imenovani Mig-15, dobri ruski tanki, odlični možnarji in od 1. ^ja vednost, da ima Sovjetska 2veza tudi odlične medkontinen-talne bomnike. Dalje ve Washington iz najboljših virov, da Sovjetija ne Pozablja in zanemarja svojih somišljenikov. V Severni Koreji s° n. pr. ruski inženirji zgradili h°v železniški in cestno - prometni most preko reke Jalu. — £elo so razširili in izboljšali tu-bi ondotna letalska oporišča, J53 katerih so namestili svoja jet Motala. V državnem departmentu so '?abe prepričani, da je bila Sov •mtija tista, ki je ukazala samomorilne napade na trdnjavo Di-611 Bien Phu, za kar je ona opre-Jba napadalce z orožjem preko {deče Kitajske. Trdnjava kot ?2emlje ni bila važna. Važno bilo to, da so komunistični de-ogati v Ženevi potrebovali pri ®v°jih pogajanjih odločilno zrna-^ v Indokini. To so dobili in ž ra2Pršlli Dullesove sanje o Jmojšnji anglo - francoski ko-Peraciji v njegovem predlaga-kin’ sk,uPnem stališču” v Indo- _ Tako poroča Bob Considine iz ^shingtona. CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 18, 1954 ŠTEV. LIV —VOL. LTV ODMIRANJE KOLHOZOV V SOVJETU! Pregled izkazuje, da so v Sovjetski zvezi zavrli kolektivizacijo kmetijstva in da se obetajo kmetu boljši časi. NEW YORK. — Sovjetska vlada oz. Stalinovi nasledniki so pritisnili na zavore v svojem pogonu za kolektivizacijo vse vzhodne Evrope, kakor je razvidno iz pregledov in poročil kakih petdesetih ameriških in drugih strokovnjakov ter proučevalcev razmer v Sovjetiji. V vojni proti kulakom — neodvisnim kmetom — je bilo. uveljavljeno premirje; — Stalinov program, da se iztisne iz kmetov po sramotno nizki ceni potrebna živila za tovarniško delavstvo, je začasno končan. Sovjetija si zdaj prizadeva bolj izravnati razlike med delavci in kmeti, za katere je odredila tudi več razpoložljivih potrebščin. Nova smer izkazuje sledeče izpremembe: POLLJEDELSLTVU je bilo danih več dobrin narodnih virov. IZKORIŠČANJE kmetov z visokimi državnimi davki je ustavljeno, dovoljeni so jim višji dobički pri prodaji na svobodnem trgu in za kmete je na razpolago za spoznanje več konzumnega blaga. KOLEKTIVIZACIJA, ki je uradno sicer še vedno smatrana za “najvišjo obliko agrarne organizacije”, je ustavljena. ZDAJ GRE za “omejitev” kulakov, ne več za njihovo “elimi-nacijo”. POLJEDELSKE tehnike, ki živeli na kolhozih ko knezi jjjeno Veličanstvo je "il° zelo zaposleno W0ND0N- — Kraljica Eliza-a je bila zadnjih šest mese- Vid Ze.10 zaP°slena> kar bo raz-tto iz sledečega pregleda: Sr t kopnem, po morju in v je prepotovala 50,000 milj. °k i.^S^a^a -*e na svojem potu den * Sveta petnajst držav: A-1^ ’ Avstralijo, Bermudo, Cey-Q . Cocos-Koeiing otočje, Fidži, to JjaItar’ Jamaico, Libijo, Mal- lahd-°V0 FundIandiio, Novo Ze-gand1JO’ Panamo, Tongo in U- Na tila v Sv°jem potovanju je otvo-s sest parlamentov, odkrila 3 Vsadh ni*ke” l0,tv(>rila neko cesto, je2 3 dreves, otvorila nek voSeIni kamen za sv kodralo, posvetila neko Sovo--6’ otvorila neko šolo in enajstkrat po radiu. Od tekmovanja med Indijo in Kitajsko bo odvisna usoda Azije Tako je zatrdil George V. Allen, ameriški ambasador v Indiji. WASHINGTON. — Ambasador G. V. Allen je dejal, da u-tegne bodočnost Azije odločiti izid tekmovanja med demokratsko Indijo in komunistično Kitajsko, katera izmed teh dveh sil more ustvariti svojemu ljudstvu na]večje blagostanje in to najkrajšem času. Allen, ki je ameriški ambasador v Indiji, je dalje rekel, da je kongres dovolil $104,500,000 za pomoč Indiji, da ji pomaga v tej važni tekmi. O tekmovanju med svobodno Indijo in Rdečo Kitajsko je Allen dejal: “Na kitajski celini si rdečči totalitarizem, ki drži kitajsko ljudstvo v železnem oprijemu, prizadeva ustvariti naglo materialno izboljšanje z brezobzirnimi metodami in žrtvovanjem slehernih človečanskih in duhovnih vrednot. 'V Indiji, ki ima 360 milijonov prebivalcev, pa si vlada, ki jo je izbralo indijsko ljudstvo s svojim lastnim glasovanjem, prizadeva doseči blagostanje s pomočjo demokratskih metod in ob spoštovanju političnih, verskih ter socialnih pravic vsakega posameznika.” NOVI ODBOR SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE CLEVELAND. — Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je bila 13. letna konvencija Slov. dobrodelne zveze, ki se je vršila v Barbertonu, zaključena v petek zvečer. Za prihodnja štiri leta je bil izvoljen sledeči glav ni odbor: Predsednik John Sušnik. L podpredsednik F. M. Surtz. II. podpredsednik Louis Balant. Tajnik Frank A. Sesek. Blagajnik Joško Penko. Nadzorni odbor: Predsednica Frances Zulich. 1. nadzornica Albina Vesel 2. nadzornik Jos. Rudolph. 3. nadzornica Josephine Petrič. 4. nadzornik Stanley Zust. Finančni odbor: Predsednik Joseph Okorn. 1. finančnik Anton Košak. 2. finančnik Charles Vrtovš-nik. 3. finančnik Geo. Panchur. 4. finančnik Fred Krečič. Mladinski odbor: Predsednik Paul Oblak. 1. odbornik Frank Debelak. 2. odbornica Jennie Suvak. 3. odbornica Rose Mickovic. 4. odbornik Matt Modic. Prihodnja konvencija bo leta 1958 v Slovenskem narodnem domu na E. 80. cesti v Newbur-ghu. in ki so tvorili podeželsko aristokracijo, pošiljajo zdaj delat na kmetije ter v nove okraje ustanavljat in odpirat nove kmetije. KOLEKTIVNE kmetije, ki niso izkazale dovolj nega napredka, lahko razpadejo in preidejo zopet v privatne roke. — V Ma-žarski je gibanje v tej smeri najbolj močno, ker tamkaj je 41 odstotkov vseh kmetov - zadružnikov zapustilo zadruge. bankam; "hranil" je sam in je ob denar V garaži je imel zakopanih $10,000 prihrankov, ki so izginili. '\ mg Vremenski prerok pravi: lo. ailes *n ponoči jasno in top- Menda nista vedela, da e suženjstvo odpravljeno BIRMINGHAM, — Dva premožna brata v Alabami sta bila pred sodiščem spoznana za kriva, ker sta držala v suženjstvu dva zamorca. Sodnik je odložil obsodbo do 4. junija. — To sta 25 let stari Fred Dial in njegov 34-letni brat Oscar E. Dial, ker sta držala dvoje zamorcev proti njuni volji kot sužnja na svoji kmetiji. Prisilila sta ju, da sta z delom odsluže-vala neki dolg, o katerem sta brata trdila, ga pa imata zamorca pri njiju. Rešitev brodolomcev MANILA. — Ameriško mornariško letalo je rešilo z nekega neobljudenega otoka pet kitajskih ribičev, ki jih je morje vrglo na otok. Ribiči so bili od 9. maja brez vsake hrane in vode, stopi proti komunistom s čim rešeni pa so bili 17. maja. močnejšim kakor z besedami. STEELTON, Pa. - Nek ne-oženjen jeklar, ki ni verjel v varnost bank in je pripovedoval svojim znancem o svojem skritem “zakladu”, je moral v soboto dognati, da je ta zaklad v vsoti $10,000, kateri denar je imel v neki posodi in v kovčegu zakopan v garaži, kakor kafra izginil. “Odkar sem v depresiji izgubil svoj denar, nisem nikoli več zaupal bankam”, je rekel 64-letni jeklarski delavec Mile Borich policiji. “Včasih sem se šalil s prijatelji ter jim dejal, da moram iti pogledat svoj skriti zaklad, ker sem mislil, da mi tako nihče ne verjame”, je rekel. Borich je povedal policiji, da je imel v neki posodi $4,700 v 100-dolarskih bankovcih, v kovčegu pa $400 v srebru in $5,000 v vrednostnih bondih. Nato je rekel, da ima še nekaj denarja zakopanega. “Tam je sicer samo nekaj sto dolarjev, ki pa jih bom zdaj zakopal v banki,” je rekel. tile Borich ni zaupal amer- Poljakov Syngman Rhee je za nadaljevanje vojne SEOUL, Koreja. — Predsednik Rhee je pozval na nadaljevanje vojne proti komunistom v Koreji, čim se zapadni narodi prepričajo, da je vse prizadevanje doseči s komunisti sporazum na konferenci v Ženevi, — bob ob steno. Rekel je, da je napočil čas, da se prizna izjalovitev korejske mirovne konference in da se na. priporočajo zafvoriiev sovjetske ambasade Va proslavi obletnice poljske ustave je govoril tudi go-verner Frank J. Lausche. WASHINGTON. — Sovjetsko ambasado v Washingtonu, ki je središče sovjetske špionaže v tej eželi, bi se moralo zapreti. Tako je izjavil Charles Ro ki je dejal, da je vsa Poljska “eno samo koncentracijsko taborišče. Slavnosti sta prisotvovala tudi governer Lausche, ki je rekel, da Poljsika zasluži, da bi bila prva osvobojena, in župan Celebrezze, ki je govoril v istem smislu. Komunisti nočejo splošne vojne, spreino pa izrabljajo šibkosfi vseh obsfoječih situacij Francozi imajo velike težave na tujem in doma. — Ljudstvo je razdvojeno, cinično in defetistično, vlada šibka in neustaljena. — V takem razpoloženju je možno, da se popolnoma podvale komunizmu. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice DEJANSKI POLOŽAJ z ozi- ziji namreč niso predvsem naša Zbogom, poulična! CHIGAGO. — Dne 17. maja so Čikažani rekli zbogom svoji poulični železnici, ki jim je služi la 47 let. Tega dne sta vozila še dva voza poulične, ki sta bila ves dan zasedena od sentimentalnih ljudi, ki so se vozarili po mestu sem in tja. Petorke stare 20 let NORTH BAY, Ont. — Znane Dionne petobke bodo dne 28. maja praznovale svoj 20. rojstni dan. rom na Indokino je danes sledeč: Francozi so v “kaši” — V veliki kaši! Vojna, ki jo voju-jejo, bo po vsej priliki izgubljena, njihove kolonije so v uporu, njihovo ljudstvo doma je cinično in razvdojeno, njihova vlada neustaljena, njena eksekutiva brez resnične avtoritete in ob lasti. Mi, to ie Združene države, ne moremo ukreniti proti temu ničesar. že dolgo si Amerika prizadeva dvigniti Francijo kvišku, pa doslej brez pravega uspeha. V takih okoliščinah prihaja čas, da začno Združene države misliti tudi na svoje lastne interese. Kaj vse to lahko pomeni za Ameriko? Francozi, ki so siti Indokine do grla, utegnejo skleniti neljubo kupčijo s komunisti. Po vsej priliki bodo imeli vsak čas spet novo kabinetno krizo in novi premier utegne postati me-nak napram komunistom. — Utegnejo se tudi zateči h generalu de Gaullu, ki jim že dolgo pripovenje, da ima zdravila za vse bolezni Francije. Vsakdo je zadivljen spremljal junaštvo francoskih borcev v trdnjavi Dien Bien Phu in vsakdo se je razžalostil ob njenem padcu. Danes je splošno priznano, da je bila storjena velika strateška napaka z odlokom Francozov, da se tam zoperstavijo sovražniku; francosko poveljstvo je bilo uverjeno, da Vietmin-hci ne morejo spraviti v okolje trdnjave potrebnih težkih topov, pa so'jih vendarle spravili. Naglašali smo že in teh glasov je danes v svetovnem tisku vedno več, da boj v Indokini ni strogo komunstini ali protikomunistični boj, kakršen je bil v Koreji. Francoska kolonija Viet Nam se nikakor solidno ne bori proti komunistom; veliki okraji dežele dajejo komunistom prednost pred Francozi, ki niso zagotovili dovolj naglo Viet Na-mu njegove zahtevane neodvisnosti, namreč takrat, ko je bil še čas za to. Če bi bili Vietnamci resnično neodvisni, bi se bolje in bolj juunaško borili in zmagali. | Sovjetija in Rdeča Kitajska sta danes zelo previdni. Splošna vojna, ki bi nas zaplela v boj s Sovjetsko zvezo ali Kitajsko, ni verjetna, ker vsaka stran ve, da ne more odločilno zmagati. Namen komunistov je, naglo izkoristiti vsako situacijo šibkosti, ne pa izzvati nove vojne, v kateri bi bili sami strahotno u-darjeni. In vprav Indokina je taka 'situacija šibkosti. Položaj je slab, toda vse še ni izgubljeno letos, ne drugo leto in morda niti ne v desetih letih. Thailand, Burma in Malaja bodo morda prihodnje na vrsti, toda kdq je tako daljnoviden, da bi mogel z gotovostjo reči to? Skupno z Vel. Britanijo in Francijo, ko si bo slednja utrdila svojo mehko hrbtenico, utegnejo nekega dne Združene države potegniti črto ter pozvati komuniste, naj jo prestopijo, če si upajo. In to je tisto, kar si prizadeva Dulles ustvariti in doseči. Amerika mora ostati budna, ne sme se dati vznemiriti in ne sme stopiti na stranpot. Francoske in angleške kolonije v A- briga. Komunistična industrij ska zapadna Evropa bi ogrožala našo varnost in trgovino, zato smo tam ustvarili NATO in ustvarjamo Evropsko obrambno armado. Potrebnih bo pa še nekaj generacij, preden nas utegne komunistična agrikulturna južnovzhodna Azija ogrožati ali nam škodovati. Medtem pa se utegne tudi zgoditi, da bodo ondotna domača ljudstva dotlej že spoznala, kaka utvara je komunizem. Doslej se ta ljudstva še niso zbudila. Nehru poziva Indijce, naj sledijo Budi Svet stoji na razpotju: ali po dosedanji poti nasilja ali pa po poti Bude, ki vodi do svetovnega miru, je rekel Nehru. NEW DELHI, Indija. — Indijski ministrski predsednik Nehru je pozval Indijce, naj stopajo po stopinjah Bude, katere stopinje bodo privedle svet do moru in medsebojnega razumevanja. Indija je v nedeljo praznovala 2,500-1 etnico rojstva Bude. — Dan proslave je bil proglašen kot vsenaroden praznik. V Nehrujev! poslanici je rečeno: 'Pot, ki jo je pokazal Buda, ta naj večji sin Indije, je pot, ki vodi do resničnega in trajnega svetovnega miru. “Resnična izbira, ki jo ima danes svet, je, da se odpove sili in nasilju, ki je privedlo svet na rob prepada, in da si izbere drugo pot — pot Bude, ki vodi do miru in medsebojnega razumevanja.” Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Vrhovno sodišče je včeraj soglasno odločilo, da je segregacija ali oddelitev otrok belcev in črncev v javnih (ljudskih) šolah neustavna. —'S tem odlokom so prizadeti zakoni 21 držav in Distrikta Columbije, kjer se nahaja gl. mesto Washington. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je osebno posegel v spor med senatorjem Mo Carthyjem in armado ter izdal direktivo, ki prepoveduje pričam za armado pričevanje o vlogi Bele hiše in drugih visokih uradnikov na televizi-ranih zasliševanjih. CLEVELAND. — Včeraj je dospel v to mesto na dvodnevni obisk slovit korejski otroški pevski zbor. HANOI, Indokina. — Francozi so predložili nov načrt za evakuacijo ranjencev iz trdnjave Dien Bien Phu, v katerem načrtu je vključena tudi evakuacija ranjencev-upornikov. CLEVELAND. — Mestna zbornica je zavrnila predlog, da bi se moralo v mestu plačevati po 10 centov na uro za parkanje avtomobilov ob ta-kozvanih metrih ali števcih. 1 igina kampanja— Liga slovenskih kat. Ameri-kancev je začela svojo' letno kampanjo za pomoč neštetim neznanim revežem slovenske krvi bodisi doma bodisi v tujini. Ne pojdimo mimo njenega klica gluhih ušes! Seja— Clevelandska podružnica Lige ima v sredo zvečer ob osmih v Slov. pisarni sejo. Vsi vljudno vabljeni! V bolnišnici— Rose Kolar, 1197 E. 61 St, je v St. Alexis bolnišnici; Šestnajsta obletnica— V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Pavlič v spomin 16. obletnice njene smrti. Seja— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima v sredo, 19. maja, ob 7:30 zvečer sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. S poti v domovino— Mrs. Jennie Resnik iz New-ourgha pošilja svojim sorodnikom in znancem pozdrave iz New Yorka, kjer se je ukrcala na parnik LIBERTE, ki jo popelje na obisk v staro domovino. Vrnila se bo v avgustu. Na obisku— Mrs. Josephine Ulcher iz Gilbert, Minn., je s svojo hčerko Mrs. Edward Petrovič in z vnukinjo Florence Petrovič obiskala naše mesto. Oglasila se je pri svojem bratu Antonu Teka-vec na E. 172 St. in pri L. Kuharju na 1249 E. 61 St. Obiskala je tudi uredništvo Ameriške Domovine, katere dolgoletna zastopnica ie. Ta teden se bo zadrževala v Pennsylvaniji, nato pa se bo vrnila domov. Avtomobilska nesreča— Henry Starin s 6414 Varian Ave., ki se je ponesrečil z motornim kolesom na Lakeland Freeway v bližini Eddy Road preteklo soboto, je bil včeraj še vedno v nezavesti v Euclid -Glenville bolnišnici. Uspeh rojaka — Ray Matjašič, fotoreporter dnevnika “Plain Dealer”, je bil med onimi, katerih fotografije so dobile pohvalo in priznanje pri E. P. Dutton & Co. ,New York City, izdajateljev knjige ‘Najboljše športne zgodbe leta 1954”. čestitamo! Trideseti dan— V sredo ob 8.20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Charles Zobec na 30. dan njegove smrti. Romanje v Carey, Ohio— Katere želite romati v nedeljo 30. maja v Carey, Ohio, ste prošene, da se priglasite do petka zvečer pri Mrs. Mary Marinko, HE-1-9108. Pokličite po^ 6. uri zvečer ali pa kličite Mrs. Mary Otoničar, HE-1-6933. Ako se vas bo dosti priglasilo, bomo imele svoj bus, ki stane $4.50. K molitvi— Člani Dvora Barage št. 1317 Katoliških borštnarjev so proseni, da se udeleže skupme molitve za umrlega brata Franka Gorenca nocoj ob osmih v pogrebnem zavodu Jos. Žele in sinovi na E. 152 St. Wilson na Japonskem TOKIO. — Ameriški obrambni tajnik Wilson je 15. maja obiskal japonskega cesarja Hirohi-ta, nato pa je obedoval pri pre-mierju Jošidi. Ameriška Domovina sargtti ti a ? j i ^' !%.— » * < > >1 * •mJtSPSUMJSf-mm 8117 St CUir At«. llEndsnon 1-C8Z8 Cleveland S, Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays Oeneral Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $8.00; za četrt leta $4.00. Z« Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 97 Tues., May 18, 1954 Za spremembo McCarranovega zakona Kdo se sme vseliti v Ameriko in kdo ne? Odkod sme priti tak, ki želi postati Amerikanec? Pod kakšnimi pogoji sme priti sem in ostati tu brez nevarnosti, da ga bodo nekoč oblasti pograbile in odposlale nekam nazaj čez morje? Na vsa ta in podobna vprašanja odgovarja znani Mc,-Carranov zakon, ki je bil uveljavljen tik pred Božičem le,ta 1952. To je splošni vselitveni zakon, ki veljd za vso Ameriko in končno za ves svet. Tu ne govorimo o posebnem vse-litvenem zakonu, kot je na primer begunski zakon iz leta 1953. Ta je samo zasilna uredba in velja le za tri leta in za posebno določeno skupino ljudi po svetu. Veliko je že bilo pritožb, da je, McCarranov zakon neumesten in ga je treba čimprej spremeniti. Kadar je govor o potrebi spremembe, padejo vse mogoče besede. Nekateri bi radi samo zboljšali nekaj postavk v tem zakonu, drugi gredo tako daleč, da pravijo: Treba je zavreči kratko malo ves zakon in napraviti nekaj popolnoma novega. Pred meseci smo na tem mestu objavili neki načrt, kako naj se McCarranov zakon predrugači. Tisti načrt je prišel od strani demokratskih postavodajalcev in nosi ime po senatorju Lehmanu iz newyorške države. Ta mož je eden največjih nasprotnikov sedaj veljavnega vselitvenega zakona, pa je napravil širokopotezen načrt, kako naj se sedaj veljavni zakon prenaredi. Seveda moramo razumeti, da je Lehmanova zakonska predloga zgolj načrt in nima nobene veljave, doker si ga Kongres v Washington^ ne osvoji. Leh-manov načrt so privatno odobrili mnogi demokratski senatorji in kongresniki, pa so ga predložili v Washingtonu. Toda do kakšne razprave ni prišlo in stvar je obležala. Lehman je šel s svojim načrtom pred predsednika Eisenhower-ja, pa ni dobil nobene izrecne obljube, da bo predsednik kaj pritisnd na senatorje in kongresnike, naj zadevo vzamejo v pretres. Ker je sedaj na oblasti republikanska stranka, se ni ravno čuditi, da Lehmanov načrt, ki šo ga zamislili demo-kratje, ni vzbudil večje pozornosti. Pozornost javnosti se je obrnila k vprašanju: Kaj’pa republikanci — ali imajo tudi oni kakšno misel o potrebnih spremembah McCarrano-vega zakona? Saj ko je šlo za novega predsednika, se je tudi Eisenhower javno izpostavljal kot nasprotnik McCar-ranovega zakona in obetal spremembo. Za njim so ponavljali isto ostali republikanski kandidatje. Ali je ostala republikanska beseda zgolj na papirju, oziroma v zraku? Sredi aprila tega leta so prišli s tem na dan tudi republikanci. Trije senatorji in šest kongresnikov je poslalo svoj načrt senatu in kongresu. Svoj načrt so nazvali: Immigration and Nationality Act Amendments of 1954. Razume se, da je tudi ta predloga zgolj načrt in obenem želja, da se naša zakonodajna skupščina začne s to zadevo baviti in glede McCa; ranovega zakona nekaj ukrene. Če bo Washington kaj ukrenil ali ne, je seveda težko reči. Dosej vemo le toliko, da so pri neki priliki časnikarji vprašali Eisenhowerja, kaj misli o tem republikanskem načrtu za spremembo vselitvenega zakona, pa je odgovoril, da stvari še ni utegnil prebrati. Kdaj bo dobil čas za to in kaj Po zraven mislil, pa lahko vsak sam ugiba. Med tem imamo vsekako dovolj časa, da si republikanski načrt ogledamo, ako nas stvar zanima. Opazili bomo pa že iz samega naslova, ki smo za zgoraj navedli, da republikanci niti približno niso šli tako daleč v svojem načrtu kot so šli pred njimi demokratje,. Njihov načrt se bavi samo z nekaterimi točkami McCarranovega zakona, ki jih je treba po njihovem mnenju zboljšati, bolje rečeno: omiliti. Zato je njihov načrt tudi na papirju v primeri z Lehmanovim jako kratek. Lehmanov načrt pa sestavlja celo knjigo in bi rad McCarranov zakon popolnoma prevrgel. Daši nimamo nobene posebne ljubezni do senatorja Lehmana, je vendar treba reči, da je mož v tej reči napravil nekaj zelo dobrega in bi sprejem njegovega načrta postavil Ameriko pred svetom v mnogo boljšo luč, Republikanski načrt ne odpravlja zloglasne “kvote,” po kateri more le zelo omejeno število vseljencev priti iz raznih dežel na oni strani morja. Vendar to kvoto vsaj zboljša in sicer v tem smislu, da premakne letnico, po kateri se kvota določa, po cenzusu iz leta 1920 v leto 1950. Na ta način bi se razne kvote povečale, ostale bi pa kajpada še. Lehmanov načrt pa kvote sploh odpravlja in postavlja na njihovo mesto drugo mero, po kateri naj bi se ljudje sprejemali v Ameriko. Druga dobrota republikanskega načrta je ta, da dovoljuje razdelitev neuporabljenih kvot med tiste dežele, ki so v tekomeč letu svoje lastne izčrpale. Zdaj je namreč tako, da kakšna dežela, recimo Anglija, ki ima visoko kvoto, ne. pošlje sem toliko ljudi, kot bi jih po besedilu zakona lahko. In tiste neizrabljene številke kvote ostanejo neizrabljene. Pogosto smo slišali zahteve, naj se take neizrabljene kvot-ne številke dajo drugim prosilcem, pa Washington ni hotel o tem nič slišati. To točko ima sedaj med drugimi zahtevami republikanski načrt. Nadalje bi omenili še razna olajšanja za pridobitev državljanstva in za njega ohranitev. To je namreč važno. McCarranov zakon je v tem pogledu res prehudo trd, dočim. glede Lehmanovega načrta nekateri sodijo, da je preveč zrahljan. Preden bo sploh prišlo do'kakih razprav o vsem tem v senatu in kongresu, bodo brez dvoma predloženi še razni drugi načrti. Kateri bo nazadnje obveljal? Najbrž nobeden. Iz vseh raznih predlog bodo naredili nekaj novega — kadar bodo in če sploh bodo. Če se javnost ne bo bolj zanimala za to stvar in pritiskala na svoje postavodajalce, naj nekaj ukrenejo, bo pač ostalo vse pri tem, kar imamo sedaj. Zato je potrebno, da se javnost zanima, da vsaj nekaj ve o teh zadevah in ob primerni priliki tudi zastavi svojo besedo. Navadno je tako, da se za kak imigracijski zakon noben vo-lilec ne zmeni, dokler nekoč sam ne stoji pred dejstvom, da svojega človeka ne more dobiti v Ameriko. Takrat šele zapazi, kaj imamo uzakonjeno in se začne jeziti nad ozkosrčnostjo Amerike. Dokler pa se stvar njega samega ne tiče, se ne zmeni, pa tudi če sliši, da drugi kričijo-. Seveda na ta način ne bo prišlo do kakega resnega dela v teij stvari doli v Washingtonu, kjer imajo toliko drugega dela in skrbi -potrebnih in nepotrebnih. Perne odgovoril: Ne, ne proti partizanom, marveč proti komunizmu.” K temu pa je drž. tožiec napravil vzklik: “To Vas; je naučil pač Goebels.” Perne jte odločno vztrajal pri svojem zagovoru. Priznal je le, da je kot načelnik propagandnega odseka gorenjskega domo-jranstva nosil iz Lj. na Gorenjsko časopise in knjige, da bi se ljudje vzgajali v duhu SLS. Na vprašanje drž. tožilca, zakaj je dal na celovškem konzulatu laž-njive podatke, je izjavil, da je Koroški potniški urad v Celovcu, ki je organiziral izlet, zahteval od njega samo ime in priimek, rojstne podatke ter podpis, sicer pa prav nobenih drugih podatkov. Izjavil, j e, da so v zaporu ravnali z njim dobro, da BESEDA IZ NARODA > a*** »♦ «■>•»> t*»»******»***»»*»«-ft*«* > > ************ Materinski dan v Mil- skoraj skozi prešibek razen v waukee Milwaukee, Wis. — Fara sv. Janeza Evangelista je priredila na Materinski dan, 9. maja koncert v čast materam. Lani smo slišali dobro petje, zato smo že težko čakali na ta koncert, ker je bil napovedan zelo pester spored. Poleg pevskega zbora so bili na sporedu še otroci, tamburaški orkester, harmonikarji in plesalci. V tem poročilu omejiti samo na glasbeno stran te prireditve. Otroci itak vedno dobro narede, ker so vedno naravni in ni nič pretiranega in priučenega. Zbor je nastopil v treh kombinacijah: mešani, moški in ženski zbor. Najboljše, najbolj ulito in tehnično na višku je pel mešani zbor. Po mojem mnenju je bila najboljše podajana pesem “Glejte že sonce zahaja, v Žirovniko-vi prireditvi, dalje Hribarjevi “Mlatiči” in Nedvedova “Naša zvezda.” Tudi ostale pesmi (mešani zbor je skupaj zapel devet pesmi) so bile dobro izvajane. Kakor rečeno je nastopil tudi moški in ženski zbor. Moški zbor je zapel pet pesmi, ženski pa tri. Oba zbora sta zelo dobro pela, toda boljše je zvenel moški zbor. Kar se tiče balance zbora bi imel pripomniti, da je bil bas “dobri takoimenovani basovski legi.” Nastopili so tudi solisti. Prva je bila Mrs. Penne, ki ima lep in sočen glas. Pela je zelo dobro, toda imel sem vtis, da se v drugo pesem zaradi tehničnih tež-koč ni mogla tako vživeti, kot bi pesem zahtevala. Zelo dobro je zapel svoj solo Mr. George Lipovšek, ki ima zelo lepo barvo glasu. Mr. Rifelj pa je pel solo z zborom. S tem koncertom nam je Mr. se mislim Ernest Majhenič, organist in pe vovodja pri fari sv. Janeza Evangelista v Milwaukeeju znova dokazal, da je, ne samo dober vodja zbora, ampak tudi, da se z dobro voljo in požrtvovalnost' jo s strani pevcev da veliko narediti. Zato samo iskreno čestitam gospodu pevovodji in pevcem za tako lepo uspeli koncert in upam, da nas bo še večkrat presenetil s 'kakih novim programom. p, 18m dolgi nohti Nohti nam ne rastejo vedno enako hitro. Znatno hitrejše rastejo otrokom kot 'Odraslim Neki statistik je izračunal pov prečno hitrost rasti človeških nohtov. Pri tem je dobil prese-ue tl j ivo število: če bi si človek do petdesetega leta starosti nikoli ne porezal nohtov, bi mu ■zrasli v dolžino — metrov. osemnajst Slovenska Koroika Al. Perne obsojen na dosmrtno ječo Konec prejšnjega meseca in v začetku ttega so avstrijski časopisi zelo veliko pisali o procesu, ki je bli v Lj. proti Alojziju Pernetu. Imenovani je šel s skupino avstrijskih izletnikov1 na mednarodne smučarske tekme v Planico, a ga je jugoslo-van. policija na Jesienicah aretirala. 28. aprila se je začel proti njemu v Lj. proces, ker je da je “vojni zločinec.” Obremenilne priče so trdile, da se je Perme udeleževal pohodov proti partizanom, da je sodeloval pri različnih hišnih preiskavah in pomagal okupatorju pri zatiranju Slovencev. Perne je te izjave zanikal; priznal pa je, da je bil 1945. in 1946. trikrat ilegalno (nepostavno) v Jugoslaviji. Sodišče ga je obsodilo na dosmrtno ječo in izgubo častnih državljanskih pravic. “Izrazito maščevalna sodba” Poročila o sodbi v avstrijskih listih so po pisanju NT prav različna. Zanimivo je posiebno; pisanje celovške socialistične “Velik halo na Gorenjskem Iz pisma, ki smo ga dobili konec marca z Gorenjskega, vemo, da je bil ondi “velik halo, 'kdo bo sodil Perneta, nečaka ;ajnkega prof. Perneta, ali v Kranju, kakor nekateri zahtevajo, ali pa ga bodo morali kot avstrijskega državljana izpustiti . . . Kot belogardist ima na vesti, “tako je zapisano v našem pismu,” nešteto umorov, morda še Kočevski Kog po vrhu . . Potek razprave Na ljubljansko razpravo proti P. je poslala svojega poročevalca tudi celovška ’’Volkszeitung. Vtis je, da so njegova poročila dosti stvarna. Iz njih mekaj podatkov o razpravi sami. Velika porotna dvorana lj. sodišča je bila vse dni razprave nabito polna. Med drugim je razpravi prisostvovalo okrog 15 časopisnih poročevalcev. Prisostvoval ji je tudi kot uradni opazovalec av-strij. general, 'konzul v Zgbu dr. Edmund Krahl. Med tročlansko poroto sta bili dve starejši ženski. Kot drž. tožilec je obtožno K sodobnim sveiovnim problemom “Neue Zeit,” ki zastopa sicer najmočneje stališče ljubljanske- zastopM Tome Bizjak. Perne je ga sodišča. Pa je vendar tudi ta zapisala med drugim takole. “Sodba v Ljubljani je izrazito maščevalna, če upoštevamo vse okolnosti, in ne kaže nobene poti k medsebojni spravljivosti. Sodba je izraz duha, ki je še zelo oddaljen od demokratičme-ga sveta.” zanikal, da bi bil udeležen pri pa mu je bil štele pred kratkim postavljen nov drž. branilec, tako da niso mogle biti zajete vse razbremenilne priče. : Nekatere priče so trdile, da so slišale, kar vedo, od drugih oseb,, druge pa, da so ga same videle, da se je udeleževal akcij proti partizanom. Neka priča ga je o-znamenovala kot “zagrizanega ta črnega,” druga pa kar naravnost “črni hudič.” Najmočneje pa jie P. obremenjeval njegov nekdanji sosed sedanji oskrbnik njegove zaplenjene posesti v Jugoslaviji. Priča Slavko-Krek, ki so ga pripeljali na razpravo iz zaporov, je izpovedal,, da se je P. udeležil oboroženih pohodov na partizame, toda nikakor ne v svojstvu kakega poveljnika marveč kot navadni u-deleženec. Po Krekovi izjavi je P. samo formalno podpisoval poročila kot načelnik propagandnega odseka, ta poročila pa so sestavljali drugi; drugi so dajali tudi navodila glede tozadevne akcijte. Perne za kaj takega tudi intelektualno ni bil sposoben. Priča Tilka Mali je trdila, da je P. ob neki hišni preiskavi pretepal. njeno mater. Ta priča je bila takrat stara 15 let. K zatrjevanju priče Ribnikarja, da je dal P. razdejali Gozd, je ta izjavil, da ni bil nikoli v svojem življenju še v Gozdu. Sodišče je izreklo svojo sodbo glede Perneta v petek 30. apr. V porotni dvorani je bilo življenjsko nevarna gnječa. Sodni, zbor je prišel do zaključka, da je P. v vseh točkah obtožnice kriv in je bil zato obsojen na strog dosmrtni zapor. Obtežilno zanj je bila med drugim “zagrizenost” in pa ‘“škoda” ki je bila povzročena z njegovim delovanjem slovenskemu ljudstvu Med predsednikovim utemeljevanjem sodbe je bilo slišati iz, vrst navzočne publike več vzklikov “Smrt zločincu!” in “Na večala z njim!” Perne je priglasil priziv na Vrhovno sodišče Ljudske republike Slovenije. Kakor je izjavil Pernetov zagovornik dopisniku Volkszeitung, ima P. tudi pravico, da prosi vsaki dve leti za pomilostitev. Ko so peljali Perneta iz sodne dvorane nazaj v zapore, je bilo spet slišati iz vrst publike več psovk na njegov naslov. Še druga aretacija v Avstrijcev v Jugoslaviji Po poročilu, ki smo ga dobili zadnji teden s Koroškega, so v Mariboru zaprli 15 avstrijskih izletnikov, ki so se na svoji poti proti jugu za en dan ustavili ondi, da obiščejo svoje znance in, da si- ogledajo to mesto. Za te ljudi se je pa Avstrija zavzela bolj energično kakor za Perneta, ki je bil tudi njien državljan. V dveh dneh so vse te ljudi jugoslovanske oblasti izpustile iz zaporov in jih posamič odgon-sko postavile čez mejo. Oba ta dva primera dasta Avstrijcem, misliti, ' ali se izplača še hoditi V Ženevi so se pretekli teden pripravljena sodelovati, prav ta-razgovarjali največ o Indokini, med tem ko- je vprašanje Koreje stopilo v ozadje. V korejskem vprašanju so zahodne sile vsaj v glavnem edine. Zavzemajo se še vedno za -splošne tajne volitve v obeh delih polotoka pod mednarodnim nadzorstvom. Romunistič. stran -predlog odločno odklanja in hoče, naj volitve izvede skupna korejska vlada, sestavljena iz e-nakega števila zastopnikov Južne in Severne Koreje. To bi bile gotovo volitve, kot so v običaju v deželah onstran železne -zavese. Ni torej nobeno čudo-, da jih Zahod odklanja. V pogledu končanja vojne v Indokini je stavil najprej svoj predlog francoski zunanji minister G. Bidault. Obe vojskujoči se stranki naj bi po tem pred ko tudi Filipini, Ceylon pa se še ni odločil Nova Zelandija in Avstralija, ki sta povezani z Združenimi državami v tako-zvani ANZUS zvezi za skupno-obrambo, -sta pripravljeni na razgovore. Anglija hoče videti najprej, kak bo konec v Ženevi, čeprav se načelno ni izrazila proti udeležbi v organizaciji za -skupno obrambo tega dela sveta. Poročila iz Washingtona zatrjujejo, da je Amerika odločena obrambno zvezo za Jugovzhodno Azijo ustvariti, pa če treba tudi brez Anglije. * * * Dullesova izjava na novinarski konferenci, da je mogoče rešiti Jugovzhodno Azijo pred komunistično 'osvojitvijo tudi v slučaju, če bi bila Indokina iz-logu sklenili takoj premirje. Na- gubljena, je napravila v Ženevi kateri koli izmed akcij, ki so na izlete v Jugoslavijo. Večina mu jih naprtili. Izjavil je, da je,tistih> ki s0 bili namenjeni tja to naj bi komunisti umaknili svoje čete iz državic Laosa in Kambodje in iz večjega južnega dela Vietnama. Severni del Vietnama (Tonging) bi ostal z izjemo delte Rdeče reke, kjer je zbrana glavna francoska sila v vsej Indokini, v oblasti komunistov. Zastopnik Vietminha (komunističnih upornikov) je francoski predlog zavrnil in zahteval, -da morajo priti v Ženevo zastopniki “ljudskih” vlad Laosa in Kambodje, predno se razgovori nadaljujejo. Kasneje je vseeno stavil svoj predlog za končanje bojev. Ta predvideva takojšnje zaključenje sovražnosti, nato u-mik francoskih čet iz Indokine in izvedbo, “svobodnih” volitev pod nadzorstvom domačih oblasti. Francija mora priznati vsem trem indokitajskim državam popolno svobodo, te pa se obvežejo, da bodo čuvale francoske kulturne in .gospodarske korsti v deželi. Novoizvoljena predstavništva teh držav se potem svobodno odločijo alb hočejo ostati v francoski uniji ali ne. Če Francozi na ta- predlog pristanejo, bo vsa Indokina v najkrajšem času prišla v komunistično oblast. Zahodne sile so komunistični predlog zavrnile. Francozi so pa mnenja, naj služita oba predloga, njihov in komunistični, kot temelj za na-daljne razgovore. Angleži se nagibajo k misli, da bi severni del Vietnama nekako do 19. vzporednika pripadel komunistom, ostala Indokina pa naj bi dobila neodvisnost in, če je voljna, ostala v zvezi s Francijo. Nekomunistična domača vlada Vietnama odklanja vsako delitev dežele in hoče izvesti volitve pod svojim lastnim vodstvom in nadzorstvom. Objavila je nedavno sklenjeni, pa še nepodpisani dogovor s francosko vlado, ki priznava Vietnamu popolno neodvisnost in enakopravnost v okviru Francoske unije. Komunisti tudi o tem predlogu ne marajo nič slišati. Tako je v obeh vprašanjih, ki bi jih naj razgovori v Ženevi rešili, prišlo do zastoja. Komunisti ne kažejo nobene volje do popuščanja, zahodne sile pa nimajo nobenega stališča. Ameriški zastopniki so proti prevelikemu popuščanju komunistom, Angleži se trudijo, da bi dosegli kak “sporazum”, Francozi so pa pripravljeni pristati skorc- na vse, da le dosežejo konec vojne. * * * Živahno je tudi v •Washingtonu. Državni tajnik se trudi na vse načine, da bi skoval obrambno zvezo v Jugovzhodni Aziji. Posvetoval se je z zastopniki vseh prizadetih držav. Indija, Indonezija in Burma so odklonile sodelovanje. Siam (Taj-land) in Pakistan bodo nemara bil proti Nemcem. ; se 3e menda že odločila, da . ... , . j, ■ )-\t ■ |tega ne bo storila, borih za slovenstvo. Na vpra-i „ , ..vv I Pernetov slučaj je, kakor po- šanje predsedm m so isca Ali samemamo iz istega koroškega, so bile vaše akcije naperjene pisma, v mnogih slovenskih Iju-izključno proti partizanom?” je deh, ki so imeli namen, da se vr- pa tudi drugod v svetu vtis, da je Amerika to deželo že odpisala in da bo skušala reševati samo še ostale svobodne države v tem predelu sveta. Hudo- so se vznemirili zlasti Francozi. Da bi nekako zmanjšal vtis te izjave in zagotovil svet o odločnosti Združenih držav v borbi proti komunističnemu ogrožanju, je predsednik Eisenhower znova poudaril važnost Indoki-me in odločno voljo za njeno rešitev. Javnost, ameriška in svetovna, pa je vseeno začela dvomiti o tem, ali je Amerika pripravljena storiti, kar je v njeni moči, za rešitev te dežele ali ne. Eno- je gotovo, da namreč ameriško javno mnenje, pa naj bo še tako ostro protikomunistično razpoloženo', ni navdušeno- za vo-jevanje v Indokini. Pripravljeno je podpreti napore tamkajšnjih domačinov in Francozov z Vojno opremo in drugimi potrebščinami, nikakor pa ne s svojimi lastnimi oboroženimi -sila' mi. Vlada, ki to razpoloženje pozna, poudarja vedno znova, da bo predložila Kongresu v o-dobritev vsak predlog, ki bi obvezoval Združene države za oborožen poseg v indokitajsko vojno. Tak predlog pa -bo- Kongresu predložila le v slučaju, če bo imela jamstva, da bo to “združena akcija” in ne samo ameriška zadeva. Drug pogoj za neposredno ameriško udeležbo v tej vojni je pa po Dullesovih besedah, francosko- priznanje neodvisnosti indokitajskim, drža' vam: Vietnamu, Laosu in Kam-bodji. roj o, vse to podrl. V zadnjih treh tednih, pišejo nadalje, je pribežalo na Koroško novih 70 beguncev iz Jugo-I slavij e. Angleška kraljica Elizabeta II, ki je odšla lansko jesen na pot okoli sveta in obiskala dežele povezane z angleško krono, se je vrnila v London. Dolgo časa se že širijo vesti in ugibanja, da utegne Winston Churchill P° vrnitvi kraljice odstopiti in pre' pustiti vodstvo vlade A. EdenU-Verjetno so- to le ugibanja, Churchill sam na vsa zadevii3 vprašanja ni nikoli hotel dati jasnega odgovora. * * * Finci sc- dobili novo vlado. Njen predsednik je Ralf Torn-gr en, predsednik stranke švedske narodne manjšine v deželi-To je naj lepši dokaz prijatelj st' va in sodelovanja med obem9 severnima državama in narod0' ma. * * * Nedavna revolucija v Parag3' ay je bila v prvi vrsti posledic3 spora v Colorado stranki, edi11' zakoniti politični organizaciji v deželi. Odstavljeni predsednik Chaves je -prišel v spor s polici]0 in moral končno odstopiti. * * * Protikomunistične sile v Gua' temali so se zganile. Njihov t*3 por je podprl nadškof Marb a n-o Rossell, ko je dejal: “Nar ° Guatemale se mora dvigniti en mož proti sovražniku B°£a in naroda . . . pro-tikrščanski k°' munizem nadaljuje s svojim r° varjenjem v naši deželi skrN3' ječ se pod plaščem socialne n3' prednosti.” K^ISr^X>!SK: A Ameriška Domovina ■A'fl/l'E RIC A N—H O W1 E> AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER na obalo Hudsonovega zaliva. (Beseda, ki označuje te pse, je eden redkih primerov, ko si je angleški jezik izposodil izraz iz Uspel sestanek starešinstva Toronto, Ont. — SKAS-Kana-da v Torontu je imel v petek 'ruskega jezika: “borzoi dog,” t. dne 7. maja svoj mesečni sesta- j. toliko kot nagel, brzi, pes, op. nek. Na programu jie bil referat ur.) T- J. Levstika “Kako naj se. katoliški izobraženec v tujini skuša ohraniti na višini.” Povabljeni so bili vsi člani in tisti študentje, ki študirajo na univerzi Torontu. . Udeležba je bila zelo zadovo--.Uva. Pri sestanku je sodeloval tudi zaradi oddaljenosti nena-vzoč član g. J. Gyoterkoes, ki je k referatu poslal svoje misli v Posebnem dopisu. Po referatu Se je razvila živahna debata, ki •!e bila ob čaju in pecivu. Deba-tnali smo o treh izobraženče-področjih: o versko-nrav-nom, inteligenčnem in ideološkem. Zanimiva je bila ugotovitev zlasti študirajočih udeležencev, da je organizacija 'kot je 0KAS potrebna in da je lahko s Bvojim delom v veliko pomoč. Sklenili smo, da se bomo kmalu zopet sešli. Predsednik. Nov narodni šport London, Anglija. — Kanada Je dežela, ki ima po mnenju ne-e tukajšnje “specialistke” za rUske volčjake vse dane pogoje ,a razvoj novega narodnega Porta — hajke na volkove s te-^i volčjaki. Ta specialistka je ^Uenja, da bi take vrste šport sPeval v Kanadi še posebno za-^adi tega, ker nudi kanadska uda za vsak volčji meh petde-Set dolarjev nagrade. Sama si ama prizadeva, da bi vzredi- Driižšne prihajajo Toronto, Ontario. — V prvi polovici meseca aprila je prišla v Toronto družina Franca Mušiča iz Mengša. Sredi aprila družina Ivana Suhadolca iz Dobrove pri Ljubljani in Milota Bož-nar iz Polhovega gradca, ki se nahaja v Timmins, Ont. Proti koncu aprila so pa prišle v Toronto naslednje družine: — družina Ivana Marna iz D. M. v Polju pri Ljubljani, družina Jožeta Genorja iz Stične na Dolenjskem in družina Pavla Kokalj iz žirov. Po devetih letih prisilne ločitve so nekatere družine zopet skupaj, nekateri pa še pričakujejo svojcev iz domovine)* Po dolgih letih brezupnega čakanja so se razmere vsaj nekoliko u-blažile. Vsem srečnim možem iskreno čestitamo, da jim je Bog dal, da bodo spet deležni srečnega družinskega življenja. Novodošlim pa želimo, da bi se srečne počutili v novi domovini med nami, ki smo veseli, da se naša slovenska skupnost veča. ------o------- Lep uspeh rojaka Kanadski rabelj, ki s svojim imenom noče v javnost, je edini človek svojega poklica v deželi. Uradno je ta človek izvrševalec smrtnih obsodb quebeških sodišč, pogodbeno pa ga najemajo za vsa obešanja zločincev tudi druge province v Kanadi kakor tudi naša zvezna vlada. Nenadoma se je ta človek brez konkurence v vsej deželi zavel, da mu preti popolna brezdelnost: v Kanadi je namreč na pohodu resno gibanje za odpravo smrtne kazni. * * * Policija ima izvrševati svojo dolžnost v smislu zakona negle-de na to, s kom ima opravka. — Toda zmerom ni tako. Zadnjič nekoč sta dva policista v Kanadi ustavila avtomobil, ki je po vsej priliki vozil prehitro. Policista sta postopala po zakonu in vse bi bilo morda prav in v redu, če bi ljudje v avtomobilu ne bili vladne živine: obrambni minister in general vojske. Prišla je pritožba, da policista nista “taktno” občevala s tema dvema kršilcema zakona. . . ta d Ha tem Vsaj 60 teh psov, da bi se po- odpravila na pogon volkov DIN 1000 za $2.20 bankovci Pošiljanje denarja v sta- ri kraj po dnevnem tečaju Pošiljanje denarja v sta- d kraj brzojavno po službenem tečaju PAKETI: zahtevajte naš veliki cenik Potne karte: lubljana-Montreal z ladjo od $200 dalje agreb-Montreal z letalom od N 5351.50 dalje asa organizacija za potovanje Vaših dragih iz kraja je so-hdna in točna. revodi, vize, potni listi, notarski posli in drugo transmundial potniška pisarna 8 College St. Toronto, Ont. Telefon WA 3-4868 ®89 St. Catherine W. Montreal Telefon FI 5306 Iohn St. So. Hamilton, Ont. Telefon JA 8-2869 N aj slikovitejši sr ednj eveški grad kar jih je še ohranjenih v Evropi, je koroška Visoka Ostro-vica. Ameriški umetnik Walt Disney je uporabil podobo tega (gradu pri ustvarjanju svojega Toronto. Catholic Educa- risanega filma “Sneguljčica in tion Conference ima navado, da -sedem škratov.” Ostrovica je e-ob priložnosti vsakoletnega se- dinstven primer srednj eveške- jStanka povabi kakega glasbenika, da jim poda kratek koncert. Letos so izbrali našega rojaka č. g. M. Renerja, direktorja gla-be na St. Michael’s College, U-niversity of Toronto. Koncert se je vršil na ogromnih orglah koncertne dvorane v Royal York Hotel, največjem hotelu v me-Stu. Orgle imajo pet manualov in 120 registrov. Spored koncerta je obsegal moderne in klasične skladbe. Udeleženci so umetnika nagradili z dolgim in navdušenim ploskanjem. Med njimi je bilo šest škofov, prosvetni minister ontarijske province ter kakih 1,500 vzgojiteljev in drugih izobražencev. Našemu rojaku k uspehu iz srca čestitamo! K. B. -------o------ Razstreljevanje bobrovskih jezov Tawatinaw, ■ Alta. — V več -okoliških naseljih tega kraja v provinci Alberta so se prebivalci zadnji čas odločili, da bodo zaprosili merodajni urad na pokrajinski vladi za dovoljenje razstrelitve bobrovskih jezov, kadar ti jezovi povzročajo poplavo obdelane zemlje ali pa kadar zalivajo ceste. ga gradu. Kdor koli se je kdaj vozil iz Celovca na Dunaj, tega slikovitega gradu ni mogel zgrešiti. me uporabljajo za ličenje svojih ustnic, na žepnem robcu zakonskega moža, ni dovoljen razlog za ločitev. Tako- je pred nedavnim odločilo neko razporočno razsodišče v Kanadi. ------o----- Za ohranitev gozdov “ Vancouver, B. C. — Britska Kolumbija je dežela gozdov: zadnji statistični izkaz pravi, da ima vsa provinca nič manj ko 116 milijard kubičnih čievljev zrelega lesa v svojih neizmernih gozdovih. Mladina te province naj bi se po mnenju gozdarskih činiteljev v provinci zavedala, kaj pomeni to bogastvo lesa zanje in za bodoče rodove. V ta namjen organizirajo v okviru šole po tukajšnjih krajih izlete v bližnje gozdove, kjer se mladina nauči vsega mogočega v smislu ohranjanja gozdov. Otroci med 10. in 16. letom se na teh izletih uče spoznavanja raznih vrst drevies, ugotavljanja gozdnih požarov in sporočanja teh ognjev; uče se kako se je treba boriti proti gozdnim požarom, Največji predel v bližini mesta Vancouver v namen, ppučevanj a mladine v smislu ohranjanja gozdov je v parku Ligh(thous|e. Vzgojitelji pravijo, da je poduk mladine pokazal v zadnjih letih že obilo uspeha in da je neprecenljive vrednosti za bodočnost province. ---------------o----— Katoliške učitelje zapostavljajo Toronto, Ont. — Sodeč po pismu, ki ga je objavilo pred nedavnim konzervativien torontski časopis, se gode v Kanadi kar naprej manj prijetne stvari pomeni, da jie “privatna protes-tantovska šola.” Katoličani imajo po Kanadi svoje privatne, katoliške šole, v katerih, jasno, ne poučujejo protestantovski u-čitelji. -----o------ . Quebeska negostoljubnost Quebec, P. Q. — Na drugem letnem zborovanju katoliške dobrodelne organizacijie NCWC v tukajšnjem mestu je pred kratkim v svojem govoru dejal u-rednik časopisa “Le Droit1,” da bi ‘katoliška provinca Quebec brez dvoma lahko storila za katoliške priseljence v našo deželo mnogo več, kakor pa stvarno stori. Za zgled je v svojem govoru postavil urednik L’Hereux kanadske protestantovske organizacije tega namena in njihove uspehe. Nedelavnost katoliške dobrodelne organizacije v Que-becu v smislu pomoči katoliškim novim naseljencem j-e “škandal,” je rekel urednik. Drugačnega mnenja pa je bil nek drug govornik na istem zborovanju, Laval Fortier, pomočnik imigracij skega ministra v Ottawi. On je dejal v svojem govoruj da je Kanada storila svojo nalogo in mnogo pripomogla k rešitvi pogojnega begunskega vprašanja v Evropi. Dejal je, da je od 8 milijonov beguncev, ki jih je imela povojna Evropa, sprejela Kanada en milijon. -----0:----- Čudežna ptica Temagami, Ont. — Gozdarski uslužbenci tega ontarijskega kraja so se pred nedavnim vznemirili nad pripovedjo nekega zračnemu toku, preden je pristala. Ko je sedla na vodo, je dejal Waterston, so ji štrlela zadnja krila napol od trupa. Pri zopetnem odletu, tako je pripovedoval Amerikanec, je ptica uporabila za vzgon pri odletu oba para kril, in zaradi tega vzletela nepričakovano naglo. Gozdarski izvedenci, ki poznajo vse ptice po okolici, so bili ob pripovedi nejeverni in so dejali, da bi morali ptico videti, preden bi lahko verjeli. Dejali pa so, da konec koncev ni izključeno, da bi se bila izlegla taka ptica, saj pozna svet tudi primere živali z dvema glavama etc. Ob tem primeru se je med: že pogruntati kako bolj “človečansko” past, ki bi ujela žival naglo brez nepotrebnega mučenja. Take vrste past so menda pred nedavnim vpeljali v Angliji. Deluje s pomočjo nekega strupenega plina. ------o,----- Žito naj hranijo na farmah Ottawa. — Nek poslanec iz Alberte je v parlamentu pred dnevi z a g o v a r j al pametno shranjevanje žita po kanadskih prerijskih provincah na farmah in ne kakor zdaj — v elevator-jih ob jezeru Superior. Dejal je, da bi v primeru nepričako- vanega izbruha vojne sovražna ljudmi spet oživela stara indi-j letala v zelo kratkem času lah-janska praznovernost, da se zlo-j ko uničila vse kanadske zalo-glasni indijanski duh po imenu'ge žita z manjšim številom bomb. Svetoval je, naj bi farmarji po prerijah vse svoje pridelke, ki se ne pokvarijo čez noč, hranili na svoji farmah. o------ Vendigo včasih spremjeni v več-krilno ptico. ------o------ Sovjetski ribiči v kanadskih vodah Potovanje v vzhodno Evropo Ottawa. — Z oddelka za potne liste pri našem zunanjem mi- Prišli smo teto daleč, da ne šk učiteljstva. Pism ki trpe na pomanjkanju vitaminov je č is objavi, je isal nek samo ljudje, ampak tudi živali.. v., , , ", , . učitelj katoliške vere, ki se je, ameriškega ribiča, ki je ves re-kot n. pr. zapostavljanje katoli- Sen povedal, da je videl veliko ptico s štirimi krili, kako je le- V Kanadi so na primer začeli bolehati na pomanjkanju živahnosti, bojevitosti in splošne apa-tije — jeleni. Svoje čase so ti kanadski jeleni, musi po imenu, napadali ne samo ljudi, ampak avtomobile in celo železniške lokomotive. Kakor se slišijo te stvari komu za lase privlečene, so resnične. Danes, tako gre glas, musi tega ne počenjajo. Znanoist seveda ni ugotovila, da so prišli musi k pameti, ampak da bolehajo na pomanjkanju vitaminov. Taka ugotovitev je v času, ko pomeni pasja psihiatrija odličen in spoštovan poklic, brez dvoma popolnoma nesporna. bil 1. 1950 priselil v Kanado iz Anglije. V pismu pravi ta učitelj, da je že prvi mesec po svojem prihodu v to deželo ‘“odkril” več primerov “vierske diskriminacije,” tudi drugod in ne samo v vzgojnih krogih. Pismo nadalje izzveni, da je mladi u-čitelj prosil za službo na več javnih kanadskih ljudskih šolah, pa so njegovo prošnjo odbili. Ko je v nekem primeru prosil za natančnejše pojasnilo, so mu dejali, da “katoličani v šolah nie najemajo protestantov-skega učiteljstva, čemu bi potem mi najemali katoliške uči-tlejstvo?” Ta izgovor je bil zelo značilen in po svoje votel, Sledovi rdečila,'kakršnega da- kajti javna ljudska šola še ne svoja razprostrta krila tlela od severa, prečkala cesto nad njegovim avtomobilom in se spustila na bližnje jezero Pan Lake, 14 milj južno od tega kraja. Ta Amerikanec je prišel v ta kraj na kratke počitnice s svojo ženo in sinom. Njegovo ime je Gieorge Waterston, po poklicu je višji bančni uradnik in doma iz mesta Philadel-phije v Pennsylvaniji. — Mož je povedal, da je videl ptico, ko se je s svojo družino peljal po cesti št. 19. Dejal je, da je bila ptica približno tako vielika kakor običajna 'kanadska gos, samo daljša. Bila da je črne barve in je zelo naglo letela. Po njegovem mnenju je letela z brzi-no 35 milj na uro. Mož je pripovedoval, kako je ptica uprla proti KRALJEVSKI SPR,EJEM KRALJICE—■ Pred slovesno vožnjo v prestolnico Malte Valetto je kraljica Elizabeta II. pregledala častno četo. Kraljico so pri prihodu pozdravili zvonovi, sirene ladij in tovaren in veseli vzliki prebivalstva. za tako zaveso.” St. John, Nfld. — Španski kapitan neke ribiške ladje, ki v teh vodah ribari, je pretekli teden poročal, da so njegovi mornarji videli na dveh sovjetskih.! . , , v . , . , ... v . mistrstvu sporočajo, da je v zad-nbiskih ladjah, ki so jih srecan njih dvanajstih mesecih zapr0_ med svojim križarjenjem po vo- silo 205 ljudi za potne listej da dah ob newfoundlandski obali, ^ potovali v države čudne, “niemornarsko” oblečene imenovano “želeZno ljudi m da so bili nekateri mor- Ministrski namestnik g. McKay narji na teh ladjah ženskega je dejajj da lSe urad ni zanimal, spola. Kapitan Aguirra, ki je'ali so vsi *ti ij,udje dejansko obdajal te podatke nekim novina-!iskali dežele, katere so namera-rjem, je dejal, da nima poveda- v’ali obiskati. V Rusijo jih je ti nič drugega, ker da so nj ego-potovalo 56, na Poljsko 61, na vi mornarji te ladje in ljudi na'Češko in Slovaško 71, v Bolga-njih fotografirali in da so foto-^rijo 27, na Madžarsko 52, v Ro-grafije izročili na “merodajno” jinunijo 45, v Albanijo 11 in v mesto. Novinarji so pozneje pri j vzhodno Nemčijo 15. Jugosla-poveljstvu kanadske policijske'vije zadnji čas ne postavljajo konjenice tukaj izvedicii, da po- za “železno zaveso” in je v poveljstvo takih fotografij in po- ročilu ni. datkov ni prejelo. Sovjetski ribiški ladji, ki ribarita blizu Newfoundlandije,, sta “Odesa” in “Sevastopol.’ Pred naznanitvijo njune prisotnosti ne ameriške ne kanadske Pijača je nevarna Toronto, Ont. — Nek “jugoslovanski” novi Kanadčan je vozil svoj avtomobil v pijanem stanju. Policija pravi, da je bil obalno straže o sovjetskih ribi-jmladi mož ta,ko nadelan> da je ških iadjah tukaj niso nič vede-jpozabil vso angleščino, kolikor li. Širiti so se začele govorice, j0 je anal. Ko so ga aretirali, da morda glavni namen teh ri-'ga kaznovali z globo $100 in biških ladij ni ribarjenje ampak 1 poravnavo stroškov in pa z od-kaj drugega. Teh govoric pa nijvzemom voznega dovoljenja za jemati resno, kajti vsa taka ugi- ena leto, priznal, de je spil banja se ob času podobnih mednarodnih trenj, kakoh je dandanašnjo, zmerom pojavljajo kot plod bujne domišljije ljudi, ki vidijo v ljudeh neprijatelj-ske države zmerom strahove in podobno. -----o------ Za odpravo krutih pasti pred vožnjo šest velikih steklenic piva. — Nek drug novi Kanadčan ukrajinskega porekla, star 27 let, se je napil močnega, nezakonito nakuhanega žganja in bi zaradi - tega skoraj umrl. Policija ga je obtožila posesti nezakonite pijače in ga kaznovala z 200 dolarji globe. Z nje- govega stanovanja so odpeljali St. Thomas, Ont. - V Kanadi tudi manjšo koIičino te pijače imamo tudi društvo, ki ima za cilj, da bi lovci s pastmi uporabljali pri svojem poslu take pasti, ‘ki bi ne dovoljevale dolgotrajnega mučenja nesrečnih živali. Najbolj razširjena vrsta pasti, ki jo uporabljajo krznarji po vsej deželi, je past po imenu “gin.” To vrsto pasti uporabljajo lovci v tej deželi že nad 250 let. Ta past zagrabi nesrečno žival za noge tako močno, da se je nemogoče rešiti. Nekatere manjše živali si rešijo življenje iz te pasti na ta način, da si od-glojejo lastno nogo in prežive ostanek življenja na treh nogah. Večina živali pa tega ne more in dostikrat se zgodi, da žival prebije v taki pasti po več ted- Novi Kanadčani prihajajo v poštev London, Ont. — Novi Kanadčani, kakor imenujejo priseljence zadnjih let v Knado, postajajo v zadnjem času predmet zanimanja — političnih strank. Kako bodo ti ljudje, ko prejmo s svojim kanadskom državljanstvom tudi pravico voljenja, na volitvah izbirali svoje kandidate? George Hees, energični konzervativni poslanec iz Toronta je pred nedavnim govoril na nekem zborovanju konzervativne stranke v tem mestu in naglasil, da je čas, da se zapredle organizacija konzervativne stranke nov, preden jo lovec na svojem |med novimi Kanadčani, kajti obhodu reši muk in jo ubije. ie na ta način da je upati, da Mnogo teh živali postano v pa- j oi konzervativna stranka v bli-sti tudi še za živa žrtev drugih | žnji bodočnosti porazila liberal-■\ečjih živali, ki pridejo mimo|ce_ Dejal je, da je treba imeti in jo zadavijo. Zgoraj omenjeno društvo si prizadeva odpravo te neusmiljene pasti. Društvo je potom na krajevnih listah kandidatov, kjier je količkaj beguncev in drugih novih doseljencev, vsaj dve imeni, ki naj bi zastopala svojih agentov objavilo statisti- ta novi, odločujoči prirastek Kake, po katerih je videti, da je nade v zadnjih letih, polovljenih vsako leto po Kanadi na pasti 9 milijonov krznenih živali. Večina teh živali postane žrtev te pasti “gin. En milijon v treh letih Ottawa. — Kanadsko prebi-Trp- valstvo se je med letošnjim le-Ijenje teh živali, pravijo člani tom in leta 1951 pomnožilo za tega društva, mora biti v celoti več ko milijon. Danes je v Ka-strahotno. Društvo je mnenja, nadi naštetih 15,083,000 prebi-da bi morali v Kanadi medtem, valcev. Emil Ludwig s NAPOLEON ZGODOVINSKI ROMAN MORJE “Ker so zavezniške moči izjavile, da je cesar Napoleon e-dina ovira na poti k evrojskemu miru, izjavlja cesar Napoleon v zvestobi do svoje prisege, da se v svojem imenu in v imenu svojih dedičev odreka francoskemu in italijanskemu prestolu in da ne pozna nobene osebne žrtve, ki bi je ne storil za Francijo, za katero je voljan žrtvovati tudi življenje.” Dopolnjeno je. Vsi se oddahnejo. Vsi generali in dvorjani zapuste Fontainebleau razen ministra Mareta, vse hiti v Pariz, celo Berthier plane v objem začasne vlade! Njeni glavi sta Talleyrand in Fouche. Ali cesar ostane še devet dni v svojem gradu in ne ostane1 sam. Okrog grada še vedno neomajno tabori garda, to je še vedno 25.000 mož. Kdo je še pri njem? Bratje so pobrali šila in kopita. Kaj počne Josephina v Malmaisonu. Jokala je in prisegala, da hoče s cesarjem v pregnanstvo. porabo od zlatih tobačnic do robcev, ki so zaznamovani z, N-om. Ta ukaz je podpisal tudi Talleyrand. Cesarju, ki je bil sinoči še najbogatejši človek,' v Evropi, ostanejo trije milijoni, ki jih vzame s seboj na Elbo. Njegovo razpoloženje je mirno. Kaj ga more še razočarati? Danse macabre njegovih bratov in sester? Lucien piše na dan po cesarjevem odstopu papežu in postane rimski knez. Na Fou-chejev nasvet — kajti ta ima te dni v rokah mrežo spletk — je Murat vpadel v Rim, pomaknil svoje čete v Toskano, v Bližino državo, in jo zasedel. Ves čas ga vodi Carolina, vse vrši v sporazumu z Anglijo. Eliza, ki je zadnji trenutek stavila na napačno karto in ki je le pomotoma ostala bratu zvesta, beži pred sestrinimi četami, rodi v neki gorski krčmi otroka in pade v Bologni v avstrijske roke. Le Jerome in njegova žena sta se vedla dostojno. Neznansko tiho potekajo po- nato sprejme z blestečimi očmi slednji dnevi. Vse posluhne, če in niobidsko nališpana Napoleonovega zmagovalca: carja, ki se hoče pokazati kavalirja in ki ga očara znamenita dražest prve cesarice. Ali njena hči Hor-tenza stoji mrzla in nedostopna poleg tega sovražnika njene hiše; in ko se car odpelje, hiti ona v Fontainebleau in ostane pri cesarju do njegovega odhoda. Spočetka je bila pri njem samo mati, ali velel ji je odpotovati z Jeromom, ker jo hoče spraviti na varno. Tadva se bosta še videla. Ko se je cesarica poslovila od Laetitije, ji je rekla dvorsko frazo, da se nadeja njene naklonjenosti. Stara dama pa je videla, da mlada žena ne išče drugega nego varnosti in užitka, in je odvrnila Habsburški hčeri: “To bo docela odvisno samo od vas in od vašega bodočega ravnanja.” O ženi in sinu, za katerima pošilja sle in pisma, ne čuje cesar niti besede več. Zase ne zahteva ne dežel ne denarja, ženi. ki je postala po pogodbi parmska vojvodinja, pa piše, naj zahteva Toskano ali vsaj kraje, ki so bliže Elbi, da bosta vsaj nekako zvezana; na svojem popotovanju naj prenočuje na teh in teh postajah, Corvisart naj odloči, ’katera kopališča bi ji koristila, vzame naj s seboj poseben tresor. Nato piše njenemu prefektu, naj vrne vse diamante, ki niso ne njeni ne njegovi, kajti to je last francoske države. Medtem je vlada poslala nekega zaupnika v Tuilerije, da bi se polastila cesarjevega zaklada: ta odpelje, to se pravi ukrade vse zlato, in vse vrednostne papirje — 150 milijonov njegovega privatnega premoženja, ki si ga je Napoleon prihranil v štirinajstih letih od svoje apa-naže. Prav tako se zapleni vse srebro, vse stvari za osebno u- For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop. Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 se na grajskem dvorišču ustavi voz: ali se bo prišel kdo poslovit? Nihče, razen tistih, ki imajo uradno opravka s cesarjem. Nekaj dni pred odhodom prispe nekega večera dama, zastrta s pajčolanom. Ker je nihče ne pozna, je nihče ne javi: vso noč je grofica Walewska čakala na sprejem, zjutraj mu pusti pismo, cesar pošlje za njo, pre-kasno, piše ji: “Marie! . . . Vaša čuvstva so me globoko ganila. Taka so kakor Vaša lepa duša, kakor dobrota Vašega srca . . . Spominjajte se me z ljubeznijo! O moji ne dvomite nikoli! N.” Čim si je priboril stari mir svoje duše, prične takoj razvijati živahno delavnost. Ali nima otoka, na katerem se lahko u-dejstvuje? Kdo ve, kaj lahko še započne od tam! Tudi Korzika je ležala v Sredozemskem morju. Preskrbi si specialno delo in študira zemljepis in statistiko Elbe: “Zrak je tam dober in ljudje so pošteni, upam, da bo tudi moja dobra Luiza zadovoljna.” Nato odbere svojih 400 mož, ali vse hoče ž njim, čeprav bi morali zapustiti žene in otroke. Med njimi so ljudje, ki si jih je pridobil pred dva in dvajsetimi leti v Toulonu in ki jih je nato vlačil skozi šestdeset bitk od Kaire do Moskve. Njegovo razpoloženje se krepi in ko govori z dvorskim prefektom o predestinaciji in o tem, kako se ga je ogibala smrt v zadnjih bitkah, pristavi: “Nasilna smrt je bojazljivost. Pobegniti ‘kakor nekdo, ki je zaigral svoje premoženje, ni zame nič velikega . . . Samomor se slabo sklada z mojimi načeli, kakor tudi s položajem, ki sem ga imel na svetu.” Nato gresta molče preko teraise, cesar se nasmehne in pristavi: “Med nama rečeno: živ bobnar je več vreden nego mrtev cesar!” Zdaj so izvršene vse formalnosti, štirje zavezniški komisarji, ki naj ga spremijo na Elbo, so tu, popoldan bo treba na pot. Trezno sporočilo ženi in zaključek: “Zbogom, dobra moja Luiza. Lahko si preverjena o pogumu, mirnosti in prijateljstvu svojega moža. N. — Pripis. Poljub malemu kralju!” Slovo menda ne bo težko, saj ni žive duše, da bi ji bilo treba reči zbogom. Pač. Na grajskem dvorišču stoji v četverokotniku stara garda. Tisoč pogledov je uprtih vanj, ko stopa po stopnicah na- * vzdol, zdaj naj govori. Ali kaj? Dvajset let je govoril tem možem samo pred bitkami in po zmagah: navdušujoče ali hvaležno. Zdaj naj se jim zahvali, toda brez zmage, zato se jim zahvali za sto zmag. Ko stopi skozi vrata: Živel cesar! Nato gre na sredo in spregovori: “Vojaki moje stare garde! Poslavljam se od vas. Dvajset let sem vas videl neomajne na, poti časti in slave. V poslednjem času sta vas vodili vzorna hrabrost in zvestoba, prav kakor v letih sreče . . . Ali prišlo bi bilo do državljanske vojne. Zato sem vse interese žrtvoval blaginji očetnjave. Zdaj grem . . . Prijatelji, služite Franciji tudi poslej. Njena sreča je bila moja edina misel. Moje želje so z vami. Ne objokujte moje usode. Če sem se odločil živeti, siem se zato, da bom povečal vašo slavo. Popisal bom velika dejanja, ki smo jih opravili skupaj. Zbogom, otroci moji! Najrajši bi vsakega izmed vas stisnil na srce. Dajte, da poljubim vsaj vašo zastavo!” General mu povesi zastavo, cesar ga objame in poljubi prapor. “Zbogom, tovariši!” Nato stopi v voz. Živel cesar! In voz se odpelje., Osiveli možje stoje in si brišejo oči. Zapustil jih je njihov oče. Nikoli jim ni govoril pre-stresljiveje. Veliki zanos starega Rima,, ognjevite podobe njegovih manifestov, vse primere in eksaltacije so minile z vročico slavnih bitk. Ta cesar je govoril kot vojskovodja, ta vojskovodja je govoril kot vodja čet: v moških obratih, kratko m zamolčljivo — in ko je poljubil to zastavo, je storil s tem, kretnjo brez primere: še nikoli ni storil nič podobnega. Pripovedovali bodo vnukom, kaj je danes govoril veliki cesar, njih mali korporal, in ti vnuki bodo pripovedovali svojim vnukom in tako je bilo sporočeno nam. Ali komaj zapusti to vojaško MALI OGLASI ozračje, v katerem je zrastel in postal velik, — pride drhal. Po ihtenju njegovih starih Vojakov — kakšni klici, vpitje, preklinjanje! Ko gre vlak njegovih voz skozi Provanso, mu polni Slaščičarna naprodaj Proda se slaščičarna, kjer se dobi tudi prigrizek. Dober prostor. Cena $2200 in zaloga. Kličite CE 1-9787. —(98) MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za stanovanjsko sobo, davenport stol in stoliček, preproga in podložek. Oglasite se na 1108 E. 77 St. (98) Iščejo stanovanje Novoporočena iščeta tri ali štiri-sobno stanovanje v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj naj pokliče EN 1-5384. (98) Foto studio naprodaj V sredini naj večje slovenske naselbine v Clevelandu je naprodaj zaradi bolezni edem 'najmodernejših foto ateljejev, ustanovljen pred več kot 20 Leti. Izredna priložnost za Slovenca ali Hrvata. Cerna ugodna. Za vse informacije pdšitei na “Foto Studio”, c/o Ameriška Domovina. (101) Tesar Nova dela ali popravila. Nobeno delo premajhno. Proračun zastonj. Kličite KE 1-6963 (18,20,24 maj) Hiša naprodaj Blizu St. Clair in Fisher Body — za 2 družini, 5 in 5. Za pojasnila ‘kličite LI 1-2829 ali KE 1-6041. (98) NA PRODAJ na Dille Road, blizu Euclid Ave., nov 4 in pol sobni zidan bungalow, s prostorom za razširitev na 2. nadstropju; soba za razvedrilo, plinska kurjava. — SE LAHKO TAKOJ VSELITE. — ZAMENJAVA MOŽNA. Cena $16,500. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 1-5030 (100) Naprodaj Cvetličarna in trgovina z darili, zraven rastlinjak in hiša 5 sob, v slovenski naselbini. Kličite PO 1-0737. —(97) Stanovanje se išče Zakonca z eno hčerko, ki pa je v šoli izven nuesta, iščeta snažno stanovanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-1-5245. (x) ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent j Zavarovalnina vseh vrst za ' vaše domove, avtomobile in pohištvo rVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland ušesa divjanje ljudstva: “Doli s tiranom! Ubijte ga, R>pova!” V vaseh, kjer menjajo konje, se tesne k vozu- besne ženske, vpijejo mu na ušesa, kamni letej na voz, lovca na kozlih hočejo prisiliti, da bi zaklical: “Živel kralj!”, v neki vasi so vaščani pri poštni postaji obesili na vislice slamnatega moža, ki nosi njegovo spako, vso pomazano z blatom in krvjo. In zbor vrešči: “Ubijte ga, morilca!” Vozovi drve, popotovanje se spreminja v beg. (Dalje prihodnjič.) Iskrena hvala! Vsem, ki so na katerikoli način pomagali najini kandidaturi na demokratski listi pri primarnih volitvah na torek, 4. maja. Hvaležna sva vam za vašo podporo in skušala bova vedno ohraniti si vaše zaupanje v naju. Angleško Slovenski Slovar (Ružene Škerlj) DRUGA IZDAJA je končno dospel. Dobi se pri August Kollander 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Cena s poštnino je $5.25 Tvrdka Kollander ima na zalogi tudi SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR (Dr. Kotnika) ter dr F. J. Kernovo BERILO Naročite se na te knjige, preden zaloga poide! 9 & ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna »rabila po jako zmerni ceni.r Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue HEnderton 1-0628 ! EDWARD L. PUCEL JOHN W. DONAHEY član Kandidat za državnega Demokratskega državnega blagajnika centralnega odbora, na 20. kongresni distrikt demokratski listi TRGOVINA S POHIŠTVOM KINK0PF BROS. PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI — RADIO MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd. Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF 820 E. 200 St. IV M9II —IV1-1912 ODPRTO vsak večer do 9. ure ijTjTLnjrLnjTjrmririJTJiJTJTJTJiJ^^ K. S. K. JEDN0TA lise' ZAKONODAJALCI SE SMEJE. — Drcmaticnc prizore pred senntnim pododborom, ki preiskuje spor med McCarthyem in vojsko, prekine včasih tudi smeh, kot dokazuje gornja slika. Na desni je senator John McClellan, na levi senator Karl Mundt, ki predseduje odboru v času te preiskave. P0S0JUJE DENAR članom K. S. K. J. po Akz0/« obresti nečlanom po SVM obresli na zemljišča in posestva » brez kake provizije ali bonusa Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDN0TE 351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS