december 2021, letnik VII., št. 12 Bilten Krajevne skupnosti bratov Smuk izpostavljamo: - osebnosti naše krajevne skupnosti - pogled nazaj - participativni proračun - požarna varnost naše soseske - nova odjemna mesta za odpadke - aktualno stanje - knjigobežnice - pregled pobud in predlogov krajanov 2 Kolofon Glavna in odgovorna ured- nica: Manja Zorko Pisci prispevkov: Manja Zorko, profesorji, učenke in učenci OŠ Mati- je Čopa, Neli Rihar, Center trajnostne mobilnosti. Križanka: Zdravko Kovač - Koki Fotografije: Manja Zorko, arhiv KS, arhiv OŠ Matije Čopa, Jon Lampe, Igor Ka- včič, Janez Bernard, Tim Pregrad, Andraž Muljavec, Žiga Zupan (GARS), Andrej Jereb. Naslovna fotografija: arhiv KS Naslov uredništva: Ks.BratovSmuk@kranj.si Izdajatelj: Krajevna skupnost bratov Smuk Likozarjeva 29 4000 Kranj Tisk: Tiskarna GTO Košir, Zg. Bitnje Naklada: 1500 izvodov Bilten Smuk prejmejo vsa gospodinjstva in podjet- ja v Krajevni skupnosti bratov Smuk. Prispevke za naslednjo številko spre- jemamo v uredništvo na naslov ks.bratovsmuk@ kranj.si ali po pošti na naslov KS bratov Smuk, Likozarjeva 29, 4000 Kranj. Zakaj? Zakaj je bilo potrebno uničiti tobogan na igrišču za na- jmlajše otroke na ulici Lojzeta Hrovata? Zakaj je bilo potrebno podreti oglasno desko? Zakaj je bilo potrebno dvakrat poškodovati knjigobežni- co pred šolo? Zakaj je bilo potrebno poškodovati na novo zasajeno drevo ob kolesarski stezi? Zakaj je bilo potrebno upogniti koš za smeti ob klopci pri šoli? In, zakaj je bilo potrebno iz okenske police ukrasti bučo, ki jo je moj malček z velikim veseljem izrezljal in okrasil? Zakaj? Junaki, frajerji niso nikoli tisti, ki uničujejo, temveč tisti, ki ustvarjajo. Tisti, ki želite sproščati svojo jezo na ta svet, imate za to stene in pohištvo v vašem sta- novanju, ne naše ulice. Še posebej pa ne avtov učiteljic osnovne šole. Nepravično je, da uničujete nekaj, kar so drugi, z dobrimi nameni in trudom postavili za to, da bo naša soseska prijetnejša za bivanje. Vedno sem bila mnenja, da je sloves Planine lahko drugačen od splošno znanega slovesa problematične soseske. Pa vendar. Smo res vzgojili med nami generacijo, ki v svojem vrednostnem sistemu nima prostora za spošto- vanje do sočloveka, do lastnine vseh nas, ki se je izučila zahtevati le pravice in bolj malo odgovornosti. Smo to res želeli? Verjamem, da ne. Zato prosim, da vašo, našo energijo in energijo vaših otrok usmerimo v ustvarjanje in ne uničevanje. Manja Zorko, predsednica Sveta KS in urednica biltena 3 kazalo vsebine stran 4 sporočila vodstva ks - participativni proračun stran 5 skrb za živali - ne petardam stran 6 novice iz naše krajevne skupnosti: požarna varnost v naši soseski stran 9 nova odjemna mesta za odpadke stran 10 mini smukfest stran 11 netopirji - nočni prebivalci naše soseske obisk božička stran 12 ureditev parkirnih mest za invalide stran 16 prispevki učenk in učencev oš matije čopa: pozdravljena knjigobežnica stran 17 tradicionalni slovenski zajtrk na oš matije čopa stran 18 večer čarovniščih čudes na čopovi stran 20 jesenske umetnike potopis: otoške lepote španije stran 22 potopis: poljska na kvadrat stran 23 učenci prostovoljci poskrbeli za ptice stran 31 križanka stran 28 koristne informacije: koristni kontakti stran 29 zakaj moramo pobirati pasje iztrebke stran 14 obrazi naše krajevne skupnosti: pogled nazaj stran 26 organizacije naše krajevne skupnosti: center trajnostne mobilnosti stran 24 predlogi in pobude naših krajanov stran 13 poslikava podhoda pod likozarjevo ulico 4 sp or oč il a vo ds tv a ks Januarja vabljeni na delavnice za participativni proračun Mestna občina Kranj bo v januarju 2022 prvič izvajala participativni pro- račun pod naslovom Projekti za vas in mesto. Župan Matjaž Rakovec: »Krajanke in krajani dobivate priložnost, da sami razmislite in odločite, katerih investicij se je treba najprej lotiti. Uresničili pa jih boste lahko s sredstvi, ki so v občinskem proračunu posebej rezervirana za razvoj vaše krajevne skupnosti. Sodelovanje pri naboru manjših, za vas pomembnih investicij, je dragoceno. Pomeni tesnejšo povezavo z občino in v krajevni skupnosti. Ker skupaj zmoremo več.” Delavnice za predstavitev procesa bodo izvedene med 10. in 18. januarjem 2022. Krajani KS bratov Smuk ste vabljeni 11. januarja 2021 ob 19.00, kdor ne bo utegnil na navedeni datum, pa je možna udeležba še na dodatni delavnici 18. januarja 2022 ob 19.00. Delavnice bodo potekale v stavbi Mestne občine Kranj, v sobi 15, ob spoštovanju ukrepov proti širjenju okužb s koronavirusom. Med 5. januarjem in 4. februarjem 2022 bo možno oddati projektne pred- loge, glasovanje pa bo potekalo med 1. in 10. marcem 2022. Prve dni januarja bo vsako gospodinjstvo v Mestni občini Kranj prejelo zloženko s podrobnejšimi informacijami o poteku in sodelovanju pri izvedbi participativnega proračuna. Vabljeni, da oddate svoje predloge in z glasovanjem enega izberete za izvedbo v letu 2022. Veselimo se vaših predlogov. Manja Zorko, predsednica Sveta KS bratov Smuk Na Krajevni skupnosti bratov Smuk smo za vas dosegljivi: - preko e-naslova: KS.BratovSmuk@kranj.si - preko telefona: 040 807 406 (predsednica KS) Uradne ure: po predhodnem dogovoru Sedež: Likozarjeva ulica 29, 4000 Kranj sporočila vodstva ks 5 PONOVNI POZIV KRAJANOM K PRENEHANJU ODLAGANJA SUHEGA KRUHA IN ODPADNE HRANE OB SPREHAJALNIH POTEH Na več lokacijah naše soseske, ob spre- hajalnih poteh, stalno opažamo, da kra- jani odlagate suh kruh in drugo zavrženo hrano, kar je nedopustno. Lastniki psov takšna ravnanja obsoja- jo, saj njihovi psi dobijo dovolj hrane doma, poleg tega imajo psi po zaužitju te odpadne hrane zdravstvene težave. Suh kruh in druga odpadna hrana prav tako ni primerna hrana za mačke in ptice. PETARDE? NE, HVALA! Poki petard vsako leto prestrašijo veliko psov, ki v strahu pobegnejo. Neka- tere se žal niso nikoli ne vrnejo. Vse živali si zaslužijo praznike preživeti brez stresa in v objemu toplega doma. Zato vas prosimo, da petardam rečete: »Ne, hvala!« Fotografiji; plakata iz letošnje kampanje TAM TAM, kjer nastopajo resnične živali. Med posledicami takšnega odlaganja hrane je razmnoževanje podgan in na splošno slabše zdravstveno stanje prostoživečih živali v soseski. Kruh ni primerna hrana za ptice – ko se navlaži, je gojišče plesni in bakterij. Tak kruh je za ptice nevaren! Veljavni Odlok o javnem redu v Mestni občini Kranj prepoveduje hranjenje prostoživečih ptic ali zapuščenih živali. no vi ce iz n aš e kr aj ev ne s ku pn os ti 6 POŽARNA VARNOST V NAŠI SOSESKI Krajevna skupnost bratov Smuk, družba Domplan, Civilna zaščita Mestne občine Kranj in Gasilsko reševalna služba Kranj smo skupaj s prostovoljnimi gasilskimi društvi junija 2021 organizirali tečaj požarne varnosti in požar- no vajo, prvo take vrste v kranjski občini. Namen vaje je bil ozavestiti in informirati krajane, prebivalce blokovskega naselja, o ravnanju v primeru požara in identificirati pomanjkljivosti požarne varnosti večstanovanjskih stavb. Izobraževanje o požarni varnosti v večstanovanjskih stavbah za naše krajane so izvedli v Gasilsko reševalni službi Kranj, na katerem je bila pred- stavljena evakuacija iz blokov in prikaz gašenja začetnih požarov, v kate- rem so se preizkusili številni otroci in njihovi starši. Med poudarki izobraževanja je bilo mogoče izvedeti: • v primeru požara v bloku pustimo odklenjeno stanovanje in se umak- nemo po označenih poteh; • če evakuacijska pot ni prehodna zaradi dima, zaprimo vrata in os- tanimo v stanovanju. Na tla pred vrata damo mokro brisačo. Odprimo okno in opozorimo nase in počakamo gasilce; • opozorimo sosede na požar in o pogrešanih obvestimo gasilce; • nikoli ne uporabljamo dvigala, umikamo se po stopnicah; • nikoli se ne vračamo v prostor po dokumente in druge vredne pred- mete; • olja, ki gori nikoli ne gasimo z vodo, ampak najprej ugasnemo plin/ elektriko in poizkusimo pokriti skledo z oljem s pokrovko. 7 novice iz naše krajevne skupnosti Požarna vaja Nekaj dni kasneje so gasilci s požarno vajo preverjali intervencijske poti, postopke evakuacije iz večstanovanjskega objekta in usklajenost delovanja gasilskih enot ter civilne zaščite. Vaja je bila izvedena v večstanovanjskem objektu na Ulici Tuga Vidmarja 10. Predpostavka je bila, da je zagorelo v enem od stanovanj v višjem nadstropju, prihod na kraj dogodka pa je on- emogočalo osebno vozilo, ki je bilo parkirano na intervencijski poti. S tem so želeli prikazati, da se z onemogočanjem dostopa do objekta izgublja dragoceni čas. Večina stanovalcev se je evakuirala že sama, dve osebi sta ostali ujeti v višjih nadstropjih, nekaj pa tudi na strehi 8-nadstropnega ob- jekta. S pomočjo avtolestve so s strehe bloka na varno spravili prebivalce, našli ujete osebe v objektu, pogasili požar in prezračili objekt. Fotografije: Andraž Muljavec, Žiga Zupan (GARS) in Andrej Jereb no vi ce iz na še kr aj ev ne sk up no st i 8 Kratko poročilo in ugotovitve Požarna vaja je pokazala na pomankljivosti v požarni varnosti v naši soses- ki, zato si bomo vsi sodelujoči v prihodnje prizadevali za naslednje ukrepe in izboljšave: 1. Ugotovitev: otežen dostop za gasilce skozi glavne vhode blokov; Ukrep: montaža trezorjev s ključi za gasilce za vhodna vrata in dvigalo za neoviran dostop gasilcev v stavbe v primeru požara; 2. Ugotovitev: ovirane intervencijske poti; Ukrep: redni pregled intervencijskih poti s strani posebne strokovne skupine za intervencijske poti, obrezovanje dreves na intervencijskih poteh; 3. Ugotovitev: pomanjkanje označitve zbirnih mest ob požaru; Ukrep: pregled območij s strani posebne strokovne skupine za inter- vencijske poti in označitev zbirnih mest na območjih kareja B, C in ostalih območij naše soseske; 4. Ugotovitev: slaba ozaveščenost krajanov o ravnanju v primeru požarov; Ukrep: ozaveščanje o požarni varnosti, redna organizacija požarnih vaj (spomladi, jeseni) in izobraževanj o požarni varnosti po območjih po vsej soseski; 5. ugotovitev: slaba organizacija obveščanja o požaru v posameznih blokih; Ukrep: možnost namestitve alarmnih sistemov s senzorji dima, names- titev hup in odsevnih jopičev v bloke za opozarjanje sosedov na nevar- nost ob požaru, seznam stanovalcev in določitev kontaktnih oseb blokov za komuniciranje z gasilci v primeru požara. Sodelujoči v požarni vaji ocenjujemo, da je bil namen vaje dosežen in dobra podlaga za nadaljne korake za večjo požarno varnost v naši soses- ki. Upamo, da bodo ugotovitve in priporočila koristna tudi za ostale dele naše občine. no vi ce iz n aš e kr aj ev ne s ku pn os ti novice iz naše krajevne skupnosti 99 NOVA ODJEMNA MESTA ZA ODPADKE Realizacija načrtovane investicija z vgradnjo novih podzemnih zabojnikov na nova odjemna mesta na lokaciji 1 in lokaciji 2, bo predvidoma po novem letu, takoj ko bo vreme dopuščalo izvedbo del. Za lokaciji 3 in 4 je bil 21. septembra 2021 izveden dodaten sestanek s predstavniki etažnih lastnikov Likozarjeva 23, 25, 27, Tuga Vidmarja 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 15 (za lokacijo 4) ter Jaka Platiše 1, 3, 5 in Tuga Vidmarja 2, 4, Domplanom, KS in Komunalo Kranj. Komunala Kranj je pripravila popravljen predlog z novo št. lokacijo, ki bi bila umeščena takoj na desni strani pri uvozu na parkirišče ob Likozarjevi ulici, ki ni bil potrjen, zato je trenutno v postopku pridobivanja soglasij nova lokacija pri uvozu pri uvozu na parkirišče in v garažno hišo roza blokov, kjer je trenutno lociran eko otok. Nova lokacija št. 3 pa je predvidena na uvozu na parkirišče pred Jaka Platiše 1. S predlogom so se načeloma strinjali prisotni predstavniki in obljubili pomoč pri pridobivanju soglasij. ECOdip Planina - garaže ABC - predlog oktober 2021 Lokacija 4 Lokacija 1 Lokacija 2 Lokacija 3 Na Planini 3 imajo zabojnike v zamreženih prostorih in zaklen- jene. Kljub temu se pojavlja velika nesnaga in nedovoljeno odlaganje smeti. (Foto: stanje 20. 12. 2021) V naši soseski imajo takšno ureditev z zamrežitvijo smet- njakov bloki na naslovih Cesta Jaka Platiše 1-3. no vi ce iz n aš e kr aj ev ne s ku pn os ti 10 MINI SMUKFEST Mini krajevni praznik je potekal na otroškem in športnem igrišču Jojo park, v soboto 11. septembra 2021. Z nami so bili: - Društvo paraplegikov Gorenjske s parabasketom; Društvo Dekca s sveže pripravl- jeno hrano za obiskovalce in turnirjem v odbojki na mivki; LUK - Ljudska univer- za Kranj- Medgeneracijski center Kranj z aktivnostmi za vse generacije; Center Trajnostne Mobilnostis predstavitvijo svojih aktivnosti in storitev; Krice Krace z otroškim programom; Ars Kafe s točenim pivom; ZOK Zavod za razvoj socialne vključenosti, odprte karte s Timom Bučarjem, ki je pekel palačinke za obiskov- alce in Otroško zabavišče s pokovko in sladkorno peno. Ob tržnici društev je potekal poseben program za otroke z delavnicami in lutkov- no predstavo “Nekoč je bila” v izvedbi Lutkovno Gledališče Tri. Poleg odbojke na mivki in košarke na invalidskih vozičkih je bila organizirana tudi tekma v mini nogometu med ekipama ulice Lojzeta Hrovata in predstavnikov Mestne občine Kranj. Foto: Janez Bernard, arhiv KS novice iz naše krajevne skupnosti 11 NETOPIRJI - NOČNI PREBIVALCI NAŠE SOSESKE V Krajevni skupnosti bratov Smuk smo se to jesen, skupaj s Osnovno šolo Matije Čopa, Srednjo ekonomsko, gradbeno in storitveno šolo Kranj in Slovenskim društvom za proučevanje in varstvo netopirjev lotili projekta izdelave in postavitve netopirnic v naši soseski. V začetku septembra smo izvedli prvi dogodek v okviru tega projekta, in sicer so učenci OŠ Matije Čopa imeli uvodno predavanje o netopirjih s sprehodom po naši soseski, kjer smo opazovali netopirje in poslušali njiho- vo oglašanje. Ugotovili smo, da je netopirjev v naši soseski veliko in so zelo aktivni. Od oktobra do konca zime tako načrtujemo izdelavo netopirnic, ki bi jih v mesecu marcu postavili na izbrane lokacije, med katerimi bo netopirnice postavljene na objektu sodelujoče osnovne šole, srednje šole in krajevne skupnosti. Namen projekta je, da bolje spoznamo netopirje, ki imajo svoja zatočišča v urbanih soseskah naše občine kot je Planina in jih s pomočjo strokovnja- kov tudi pobližje predstavimo našim krajanom. OBISK BOŽIČKA Božiček je obiskal našo krajevno skupnost in prinesel darila za prvošolčke Osnovne šole Matije Čopa in dve družini naše soseske, ki sta se znašli v stis- ki. Obdaril ju je z darili za otroke ter paketom hrane in prazničnih dobrot. Letošnjo akcijo obdarovanja smo v Krajevni skupnosti izvedli v želji, da v novo leto 2022 vstopimo bolj optimistično in se pripravimo na čas, ki ga bomo napolnili s tistim, kar je res pomembno. Z ljubeznijo, spoštovanjem, pravičnostjo in razumevanjem. Upamo, da smo družinama vsaj malo po- lepšali ta praznični čas in razveselili naše najmlajše z barvitimi darili. 12 no vi ce iz n aš e kr aj ev ne s ku pn os ti Ureditev parkirnih mest za invalide v naši krajevni skupnosti Na seji Sveta KS smo obravnavali točko glede ureditve parkirinih mest za invalide v naši krajevni skupnosti. V preteklih 2 letih je namreč prišlo na KS več pobud in predlogov krajanov glede ureditve parkirnih mest za invalide v naši KS v smeri racionalizacije - ukinitve in označitve dodatnih mest. Zato smo celostno pogledali stanje in naše sklepe s predlogi ureditev posredovali na Mestno občino Kranj. Naša krajevna skupnost ima 37 parkirnih mest za invalide, ki se nahajajo: - 5 mest na območju garaže A, - 2 mesti na intervencijski poti za blokom Tuga Vidmarja 10, - 1 mesto na Likozarjevi ulici 27, - 1 mesto na Ručigajevi cesti ob novem bloku, - 4 mesta na območju garaže B, - 1 mesto ob uvozu na intervecijsko pot za vhodi v Rudija Papeža (št. 30–34), - 1 mesto ob uvozu na intervencijsko pot za vhodi na Lojzeta Hrovata (št. 6–10), - 4 mesta ob ulici Jaka Platiše (št. 1-3), - 3 mesta na parkirišču nasproti Eurospina na Jaka Platiše - 2 mesti na parkirišču pred bloki na ulici Rudija Papeža (št. 2 – 14), - 4 mesta pred Društvom paraplegikov Gorenjske (Lojzeta Hrovata 4c), - 4 mesta pred Lekarno, - 5 mest pred Pošto. Krajevna skupnost je občini predlagala, da se na območju med Lekarno in Pošto ukine vsaj polovica parkirnih mest, saj so večinoma nezasede- ni, hkrati pa je na tem območju veliko pomanjkanje parkirnih mest. Na predlog krajanov se predlaga še označitev dodatnega parkirnega mesta za invalide na območju garaže B in pri Društvu paraplegikov Gorenjske (Lojzeta Hrovata 4c). Na KS ugotavljamo, da je od 37 parkirnih mest, 8 parkirnih mest označenih le s talno označbo, brez obvestilne table. Zato smo na KS predlagali, da se vsa parkirna mesta za invalide označi tudi z obvestilno tablo. Od krajanov smo prejeli pobude za označitev dodatnih parkirnih mest za invalide na območju garaž B in ukinitve parkirnih mest za invalide na območju lokalov na Ulici Lojzeta Hrovata. Pričetek postopka za dodelitev pripadajočega zemljišča za območje garaže A Okrajno sodišče v Kranju je upravnika Domplan d.d. obvestilo o začetku post- opka določitve pripadajočih zemljišč na parc. št. 340/4, 339/4, 338/7, 333/9 in 333/8 vse k.o. Klanec. Z določitvijo pripadajočih zemljišč se bo v korist vlagatel- jev - etažnih lastnikov na območju garaže A vknjižila služnostna pravica izgradnje, vzdrževanja, pregledovanja in uporabe kanalizacije, vodovoda, elektro omrežja, kabelskokomunikacijskega sistema in telekomunikacijskega omrežja, z ustreznimi dovozi in dohodi. 13 novice iz naše krajevne skupnosti Poslikava podhoda pod Likozarjevo ulico V mesecu novembru se je pričela poslikava in ureditev podhoda pod Likozarjevo ulico. Ustvarjalci kranjsko-tržiške naveze pod umetniškimi ime- ni AROG, KETNA in MEGO so v podhodu ustvarili poslikave na temo nastanka soseske Planina, kjer so nastale znane podobe iz časa, ko se je gradila naša soseska. Poslikave bodo zaključene predvidoma v začetku pomladi, ko bodo temperature zopet omogočale ustvarjanje na prostem. Na Krajevni skupnosti z veseljem ugotavljamo, da je podhod po poslikavi več v uporabi. Tako pa se izboljšuje tudi prometna varnost v naši soseski. Vabljeni na sprehod v podhod. Foto: Tim Pregrad, arhiv KS 14 ob ra zi n aš e kr aj ev ne s ku pn os ti Pogled nazaj - 30. obletnica osamosvojitve Slovenije Krajevno skupnost bratov Smuk je od njene ustanovitve leta 1981 doslej vodilo sedem predsednikov in predsednic, pomembno vlogo so imele tudi tajnice, katerih vlogo v zadnjih dveh mandatih prevzema predsednik: - Jože Lesar (pred in med osamosvojitvijo), - Milojko Demšar (1991 - 1994), - Jelka Lokar (1994 - 1998 in 1998 - 2002), - Marina Urbanc (2002 - 2006 in 2006 - 2010), - Matjaž Frlic (2010 - 2014), - Tina Žalec (2014 - 2018), - Manja Zorko (2018 - 2022). Fotografiji: iz arhiva Gorenjskega glasa 15 obrazi naše krajevne skupnosti Milojko Demšar je bil prvi predsednik Krajevne skupnosti bratov Smuk po osamosvojitvi naše države. Povprašali smo ga, kako bi opisal sosesko v tistem času, kakšni so bili izzivi, dosežki in spomini na čas njegovega vodenja kra- jevne skupnosti. V tistem času, ko sem bil leta 1991 prvi predsednik KS po osamosvojitvi, je imel telefon samo en človek. To je bil nek občinski partijski funkcionar. Danes ima pa več telefonov vsaka družina, tudi otroci. Že takrat smo se ukvarjali s pasjimi kakci, varnostjo parkiranja v kletnih garažah in vsem ostalim, kar je težava bivanja verjetno še danes. Bori- li smo se za znižanje stroškov toplotne energije, imeli smo vsaj daljinsko ogrevanje, ki je po strokovnih izračunih med cenejšimi. Bili smo zraven pri ustanavljanju kabelske televizije. Žal se ne morem hvaliti s kakšnim posebnim dosežkom iz tistega časa. Pohvaliti pa moram Tilko, ki je kot tajnica poosebljala krajevno skupnost. Milojko Demšar POZDRAVLJENA KNJIGOBEŽNICA! Pred Osnovno šolo Matije Čopa smo v četrtek, 4. 11. 2021, s kratko pro- slavo otvorili knjigobežnico – ptičjo hišico, ki ni namenjena zimskemu krmljenju ptic, ampak – osnovnošolcem, učiteljem in sokrajanom – kn- jigoljubom, da si bomo v knjižni hišici mimogrede izmenjali dobre zgodbe. Maja Vunšek – iz društva bibliotekarjev Gorenjske nam svetuje, da knjigo, ki jo želimo podariti, pustimo v hišici. V knjigo lahko zapišemo tudi spo- ročilo za nove bralce. Dogodek je temeljil na prepletu razmišljanj o branju, ki so jih popestrile deklamacije slovenskih pesnikov. Deklamatorji so bili sedmošolci, in sicer Inti Brajnik, Vid Kejžar, David Robida, Julija Rakar. Povezovalka dogodka je bila učenka 9. b, Laura Robida. Naša želja je, da bi knjigobežnica postala stičišče bralne izmenjave in bi kakovostne knjige, ki ležijo doma na knjižnih policah, oživele in ponovno dobile bralce, kajti knjiga ni nikoli prestara, da bi nas navdihnila in nam odprla nove svetove. Lepo povabljeni k aktivnemu sodelovanju! Spodbujajmo k branju mlajše in tudi sami jim bodimo bralni zgled, kajti le z branjem si širimo besedni zaklad in svoja obzorja. Zapisala: Vanja Ropret 16 pr is pe vk i u če nk in u če nc ev o š m at ij e čo pa Ponudnica postavitve knjigobežnic - krajanka Neli Rihar “Ker cenim knjige, se mi zdi nedopustno, da včasih končajo med odpad- nim papirjem, medtem ko si nekateri težko privoščijo nakup nove knjige. Marsikomu pa se je doma nabrala kopica knjig in ne ve kam bi jih oddali. Poznam in uporabljam knjigobežnice v Kranju, zato se mi je zdela smisel- na ideja, da bi kakšno lahko imeli tudi v naši KS. Knjigobežnica se mi zdi kot kakšno postajališče za brezplačno izmenja- vo knjig, kamor jih lahko vsak prinese ali vzame za branje. S tem širimo kulturo branja in dostopnost knjig med sokrajani. Zahvaljujem se KS - go. Manji Zorko, da je bil predlog zanje zanimiv in pozitivno sprejet. Veliko bralnih užitkov vam želim.” Neli Rihar Foto: Igor Kavčič 17 prispevki učenk in učencev oš m atije čopa TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK NA OŠ MATIJE ČOPA KRANJ Vsako leto na tretji petek v mesecu novembru obeležujemo Dan slovenske hrane in se zjutraj tradicionalno posladkamo s slovenskim zajtrkom, ki ga sestavljajo lokalne dobrote naših kmetov. Slogan letošnjega zajtrka je bil »Zajtrk s sadjem − super dan.« Pripravili smo razstavo o pomenu kmeta in čebel, ki sta ključna, da se jabolko razvije od semena do plodu. Na razstavi smo s pomočjo Sadovn- jaka Resje in ge. Anke Čebulj iz Kmetijskega inštituta Slovenije, oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, učencem predstavili nekaj slovenskih sort jabolk, ki jih je bilo po letošnji spomladanski pozebi zelo težko dobiti. Pokušina jabolk je bila zares dobra. Še posebej jim je bila všeč sorta jabolka Majda, ki v sebi skriva prav posebno lastnost, in sicer ne oksidira oziroma porjavi. Poleg ogleda razstave so na šoli potekale tudi različne dejavnosti, s kat- erimi smo jabolko povezali z različnimi predmetnimi področji. Učenci so tako spoznali njegovo tuje poimenovanje, pisali haikuje, jabolko smo likovno osmislili, kuhali čežano, spoznali tudi pomen jabolka v različnih zgodovinskih obdobjih ter izdelali osebne izkaznice avtohtonih slovenskih sort. Spomnili smo se tudi kranjske čebele in njihovega domovanja ter z učenci izbirnega predmeta Sodobne priprave hrane pripravili domače maslo. Nad izvedbo dneva in sodelovanjem učencev in učiteljev sem zelo na- vdušena in se že veselim novih izzivov, ki jih bo prinesel Svetovni dan hrane v prihodnjem letu. Zapisala: Anita Kržan Foto: arhiv šole VEČER ČAROVNIŠKIH ČUDES NA ČOPOVI Bil je ponedeljek, 20. 10. 2021 ob 16. uri, ko smo se nadarjeni in radov- edni učenci zbrali na prav posebnem dogodku, imenovanem Čarovniški vajenci na Čopovi. Zbrali smo se pri vhodu v likovno učilnico, kjer smo radovedno in nestrp- no čakali na prav posebno popoldne. Nato je vrata odprla učiteljica Tea Sušnik. Sprva je skorajda nisem prepoznala, saj je bila našemljena v čarovnico. Urno smo odšli v učilnico za angleščino. Učilnica pa sploh ni bila podobna učilnici, v kateri imamo pouk. Izgledala je kot nekakšen čarovničin skrivni kotiček. Bila je skorajda čista tema, po tleh so gorele prave sveče, stoli so bili postavljeni v krogu, na mizi pa je kraljevala izrezljana buča. S projektorja je visel ogromen kosmat pajek, ki ga sprva nisem opazila. Na sredini učilnice je stal velik čarovniški klobuk in mislila sem, da bo vsak čas iz njega skočil zajček. Začeli smo z našimi željami za krompirjeve počitnice. Postavili smo se v krog in povedali svojo željo ter ob tem je vsak pokazal inovativen čarovniš- ki gib. Nekaj jih je bilo prav zanimivih. Eden si je zaželel, da bi imeli dobro vreme, spet drugi si je zaželel, da bi imeli veliko zdravja, sama pa sem si zaželela, da bi imeli veliko prostega časa. Nato pa se je pričelo tekmovanje iz poznavanja čarovništva. Razdelili smo se v skupine in morali smo sodelovati tudi s tistimi, ki jih ne poznamo. Igra je bil poučna in zabavna, pravila pa sila preprosta − dve osebi sta morali sesti na metlo, vijugati med svečami in iz čarovniškega klobuka vzeti listek z vprašanjem. Nanj smo morali odgovoriti tako, da smo na velik plakat zapisali odgovor. Pomagali smo si z lastno pametjo in spominom, včasih pa tudi z zemljevidom ter literaturo. Predvsem smo se neizmerno zabavali in si »kravžljali« možgane. Najbolj pa mi je ostalo v spominu, ko so me vsi debelo gledali ob moji trditvi, da iz koprive lahko naredimo špinačo. Ura je minila kot bi mignil. Okrepčali smo se z malico in malo poklepetali. Vsi smo mislili, da bo pijača čaj, ki ga moramo piti vsak dan, in smo postali malo nejevoljni, a izkazalo se je, da to ni čaj, ampak »čarovniška pijača«. Malice je bilo konec, mi pa smo imeli 100 % napolnjene baterije in smo bili pripravljeni za nove dogodivščine. Prišel je čas za delo po delavnicah, ki smo ga najbolj nestrpno pričakovali. Vajenci smo odhiteli vsak k svojemu učitelju, vodji delavnice, ki smo si jo izbrali. Jaz sem izbrala delavnico peke čarovniških prstov, okusnih piškotov, katerih kmalu zmanjka. No, os- tanejo le še drobtinice. Delavnico je vodila učiteljica Anita Kržan, ki nam je dala jasna in natančna navodila. 18 pr is pe vk i u če nk in u če nc ev o š m at ij e čo pa prispevki učenk in učencev oš m atije čopa 19 Bila sem v paru z učencem iz 6. razreda. Zdi se mi, da sva dobro sodelova- la. Enakomerno sva si razdelila delo, zato ni bilo nobenih težav. Presejala sva moko, ubila jajci, gnetla, valjala, a ni bilo pretežko. Morala sva tudi poiskati skrivno sestavino – sol. Najtežji del je bil zame oblikovanje prstov, saj sem morala paziti na debelino testa. Kljub temu so piškoti na koncu iz- gledali sijajno in bila sem zelo ponosna na najino delo. Spekli smo ogromno piškotov, skorajda za celo šolo. Cela učilnica je dišala in to je privabljalo vse učence in učitelje. Še pomili smo, pospravili in stvari zložili v pomival- ni stroj. Ponovno smo se zbrali v učilnici za angleščino. Nestrpno sem čakala, da drugi vajenci pokažejo, kaj so naredili. Najprej sta vajenca predstavila računalniški strip, ki sta ga naredila. Bila sem zelo presenečena nad njuno estetiko. Odlično so se izkazali tudi ustvarjalci filma z lutkami, ki so film snema- li skoraj po celi šoli. Naslednja sta svoje delo predstavila učenca, ki sta izdelala lutki čarovnic. Kar nisem mogla verjeti, da tudi fantje znajo narediti tako dobre lutke. Zagotovo sta bili eni boljših, kar sem jih videla. Čisto na koncu smo bili na vrsti še mi. Ostali so se čudili, kako smo lahko v tako kratkem času spekli toliko piškotov. Vsega je vedno enkrat konec ... Čarovniško popoldne in večer se je zak- ljučil tako hitro, kajti zdelo se mi je, da sem prišla pred komaj petimi minutami. S šole smo odšli povsem drugačni, kot smo prišli. Zdaj nismo več vajenci, ampak čarovniki. Le pazite se nas! Ta dan mi bo za vedno ostal v spominu. Bil je nekaj posebnega in še nauči- la sem se bolje sodelovati z ljudmi, ki jih ne poznam. Moj nasvet je, da nikoli ne izpustite takšne priložnosti, pa čeprav imate za to tisoč in en izgovor. Upam, da se bo na naši šoli nekoč uveljavil predmet čarovništvo. Zapisala: Julija Rakar Foto: arhiv šole OTOŠKE LEPOTE ŠPANIJE Piše: Jon Lampe 20 pr is pe vk i u če nk in u če nc ev o sn ov ne š ol e m at ij e čo pa Čudovita jesen ... Omogoča nam, da preživimo čas na prostem, raziskujemo in jo začutimo v vsem svojem čaru. Na OŠ Matije Čopa Kranj smo se v oddel- kih podaljšanega bivanja odločili, da bomo četrtek, 11. 11. 2021, preživeli obkroženi z listjem, obenem pa poskrbeli za lepšo okolico. Opazovali smo prelepe barve in oblike jesenskega listja, se z njim obmetava- li in igrali. Land art se je izkazal kot odlična ideja, saj so učenci iz listja ustvarjali, hkrati pa se tudi zabavali. Na koncu smo seveda za seboj pospravili in malo uredili šolsko igrišče. Naučili smo se rokovati z grabljami. V procesu urejanja okolice smo sodelovali vsi in tako dokazali, da je skupinsko delo zelo pomembno, saj je vsak posameznik odgovoren za lepšo in bolj urejeno okolico. Naučili smo se, da skupaj zmoremo. Skupaj lahko polepšamo okolico, le če znamo kot skupnost sodelovati, takrat nastanejo najlepše umetnine. Naučili smo se, da za srečo ne rabimo veliko, dovolj je le kup listja in dobra volja. Učenje skozi igro je najboljše učenje! Selma Jagurdžija JESENSKE UMETNINE Predstavil vam bom svoje potovanje po otoku Gran Canaria. Najprej bi vam rad zastavil nalogo. Med branjem mojega potopisa si zapomnite tri kraje, točke ali doživetja, ki bi si jih ogledali, če bi se odpravili na enako poto- vanje kot jaz. Gran Canaria je eden izmed osmih Kanarskih otokov, ki je del Španije. Njegovo glavno in hkrati največje mesto je Las Palmas. Kanarski otoki imajo dobra dva milijona prebivalcev, Gran Canaria pa okoli 800.000 in je s tem drugi najbolj poseljen otok. Na otok smo odpotovali, 3. 10. 2021, zgodaj zjutraj. Najprej nas je čakala 4-urna vožnja z avtom do letališča v Milanu nato pa tri ure in pol dolg let do letališča v mestu Las Palmas. Naslednji dan smo si ogledali greben Mogan. Imeli smo srečo, saj je bilo morje zelo mirno in sva z mami lahko odplavala do grebena, pod katerim so naravne jame, ki jih je izklesalo morje. V njih lahko zaplavaš in je res zanimiva izkušnja. Nakar smo si ogledali še čudovito obmorsko mesto Puer- to de Mogan s prelepimi ulicami in hišami. Odšli smo na sprehod po obali, kjer smo lahko videli sosednji Kanarski otok − Tenerife. Tretji dan smo raziskovali notranjosti otoka, kjer so nadmorske višine višje. Vozili smo se po vijugastih cestah in se malo ustavljali, saj so bili razgledi neverjetni. Obiskali smo tudi čudovito lokacijo, ki je zaradi foto- geničnosti znana po socialnih omrežjih. Pot smo nadaljevali do ene najbolj znanih destinacij na otoku. To so sipine ob mestu Maspalomas. Nastale so z nanašanjem peska iz Atlantskega oceana. Počutil sem se, kot bi bil v Sahari. 15 prispevki učenk in učencev osnovne šole m atije čopa 21 Četrti dan je bil vsekakor moj na- jljubši in najbolj zanimiv. Prevozili smo celoten otok. Odpravili smo se že zgodaj zjutraj in si najprej ogle- dali tipično kanarsko mestece Mogan. Pot smo nadaljevali po zahodni strani otoka in se ob cesti večkrat ustavili, saj smo bili spet priča prelepim raz- gledom narave. Sledil je ogled naravno obarvanih skal Azulejos de Veneguera. Le-te so nastale zaradi vulkanskega delovanja in vpliva hidrotermalnih plinov. Po končanem ogledu, smo se povzpeli do točke Mirador del Balcon. To je umetno zgrajena razgledna točka z najbolj čudovitim razgledom, ki sem ga kadarkoli videl. Mešanica sinje modrega morja, visokih vrhov, klifov ... Nedaleč vstran smo vstopili v Cactualdea park, ki naj bi bil največji park kaktusov v Evropi. Potovali smo naprej proti severu otoka, kjer smo si ogle- dali še manjše mesto Agaete − njena arhitektura malo spominja na grško mesto Santorini. Pozno popoldne smo se osvežili še v naravnih bazenih pri vasi Punto de Galdar. Prihodnji dan nas je čakalo doživetje, ki pa nas je pozitivno preseneti- lo − Palmitos park je manjši živalski vrt. Znan je po animaciji z delfini in divjimi pticami. Živalski vrt je sam po sebi običajen, ampak omenjeni atrakciji ga naredita zelo zanimivega. Pri dogodivščini s pticami so nas orli, papige in druge divje ptice preletavale in pristajale na rokah dreserjev. Še posebej mi je bil všeč ameriški beloglavi orel. Zelo me je presenetilo, kako so delfini ubogali dreserja in delali trike usklajeno drug z drugim. To je bil zagotovo vrhunec potovanja. Zadnji dan smo si ogledali glavno mesto Las Palmas. Po velikosti se lahko primerja z Ljubljano. Mesto je polno čudovite arhitekture, kot je Casa de Colon – z lepim okrašenim vhodom, vodnjakom, stebriščem s kipcema – predstavlja arhitekturo tipične kanarske hiše. V omenjeni hiši naj bi ni nekaj časa prebival pomorščak Krištof Kolumb. To potovanje bi priporočil vsakemu. Toliko zanimivih stvari kot ti jih ponuja Gran Canaria na tako majhnem območju, najdeš le redko. Poleg tega so Španci oziroma domačini izjemno prijazni in so vedno pripravljeni pomaga- ti. Najbolj pa obžalujem, ker nismo večkrat odšli v restavracije domačinov, ki strežejo odlično hrano. Foto: Jon Lampe 22 pr is pe vk i u če nk in u če nc ev o sn ov ne š ol e m at ij e čo pa POLJSKA NA KVADRAT piše: Aleksandra Pavlič Atlagič V letošnjem letu sem bila na Poljskem kar dvakrat. Prvič z družino med po- letnimi počitnicami in drugič s plesnim klubom, kjer smo kot reprezentan- ca zastopali Slovenijo na evropskem prvenstvu v hip hopu. Ker je Poljska ena mojih najljubših evropskih držav, sem se odločila, da vam predstavim 4500 počitniških kilometrov, ki smo jih prepotovali z družino. Pri nas doma se poletne počitnice začnejo vsako leto enako, in sicer s pre- senečenjem, saj samo mami ve, kam bomo odpotovali. Ravno zato se po- letnih počitnic tako veselimo. Na pot smo odrinili zvečer in takoj ugotovili, da se bomo verjetno celo noč vozili in spali v kampih, saj je bil v prtljažni- ku šotor ter spalne vreče. Pot nas je vodila preko Ljubljane in Maribora najprej v Avstrijo. Po avto- cesti smo se peljali do Dunaja in prestopili mejo s Češko, kjer smo kupili vinjeto. Vožnjo smo nadaljevali proti meji s Poljsko, ki je bila najbližje našemu prvemu večjemu postanku v Krakovu. Tam smo ostali tri dni. Krakov je bil v času, ko je bila Poljska še kraljevina, njeno glavno mesto. Najprej smo si ogledali grad, ki ga po legendi varuje zmaj po imenu Smok. Ta naj bi domoval v jami pod gradom, ki je zanimiva predvsem za otroke. Poskusili smo tudi tradicionalne okrogle kruhke − obwarzanek krakowski. Ko smo se sprehajali po mestnem jedru, sem izvedela, da se bom letos na Poljsko še vrnila, saj je bilo v septembru tam organizirano evropsko pr- venstvo. Krakow mi bo ostal v lepem spominu, saj sem v kampu spoznala prijateljico Enyo, ki prihaja iz Nizozemske. Sledilo je raziskovanje Varšave − glavnega mesta Poljske. Presenečena sem bila, da je simbol mesta morska deklica, ki jo povezujemo z morjem, Varšava pa leži na celini. Med 2. svetovno vojno je bila skoraj v celoti porušena, posledično je staro mestno jedro zelo majhno. Najbolj so me fascinirale Chopinove klopce, ki s pritiskom na gumb zai- grajo skladateljeve najbolj znane melodije. Chopin je eden najpomemb- nejših poljskih skladateljev, na katerega so zelo ponosni. Tako lahko sledi o njegovem delu in življenju najdemo po celem mestu. Obiskali smo tudi muzej Marie Curie, Nobelove nagrajenke, ki je odkrila kemijska elementa radij in polonij. Navdušila me je tudi glavna knjižnica, vendar smo jo zara- di epidemije videli samo od zunaj. Vsa je obraščena z zelenjem, ki skrbi za temperaturo v notranjosti. prispevki učenk in učencev osnovne šole m atije čopa 23 Čas v Varšavi je hitro minil, saj smo bili tam le dva dni. Odpravili smo se na našo najsevernejšo točko potovanja − mesto Gdansk. Najbolj sem bila vesela, da je prijateljica Enya prepričala očeta, in sta prišla za nami v Gdansk. Tako sva lahko skupaj preživeli več časa in se bolje spoznali. Potovanje smo zaključili v Vroclavu, mestu palčkov. Tja smo prispeli pozno zvečer in postavili šotor. Naslednji dan smo preživeli v iskanju palčkov, saj jih je v mestu več kot 300. Po ulicah so jih začeli postavljati leta 2001. Na turistični točki lahko dobiš zemljevid in z njegovo pomočjo poiščeš palčke, če najdeš vse, te čaka nagrada. Ko smo z ogledom zaključili, smo se odpravili proti Sloveniji. Čakala nas je 750 km dolga pot, katero sem večinoma prespala. Poljska je privlačna država z bogato preteklostjo, prijaznimi ljudmi in zanimivo kulinariko. V kolikor imate radi sladko, vam priporočam, da ne iščete slaščičarne, ampak si v restavraciji naročite solato. Te so tako slad- ke, da si je nekaj časa ne boste več zaželeli. Preden se odpravite na pot, pa ne pozabite zamenjati denarja, saj se na Poljskem plačuje z zloti. Učenci prostovoljci poskrbeli za ptice Prostovoljke in prostovoljec iz. 6. razredov so predlagali, da bi pozimi, ko primanjkuje hrane, poskrbeli za ptice. Na spletu so poiskali ideje za ptičje krmilnice. Odločili so se, da jih bodo izdelali iz odpadne embalaže. Izobešene na lipi in brezi pri šoli. Ko bi znale ptice govoriti, no vsaj tako, da bi jih razumeli, bi zagotovo povedale, da so navdušene. pr ed lo gi in p ob ud e na ši h kr aj an ov 24 semafor reševanja vaših pobud in predlogov Realizirane pobude in predlogi 1. Količek na Likozarjevi ulici 2. Popravilo klopce na košark- arskem igrišču na območju garaže A Ostale rešene pobude: - zamenjava talne rešetke na izvozu iz garaže B; - zamenjava svetilk na Juleta Gabrovška in Tuga Vidmarja; - odstranitev drevja po neurju; - postavitev knjigobežnic; - poslikava in ureditev prehoda pod Likozarjevo ulico. 3. V septembru smo postavili 2 knjigobežnici. Ena se nahaja ob stav- bi krajevne skupnosti, druga pa pod lipo pred osnovno šolo Matije Čopa. Žal je bila knjigobežnica pod lipo pred osnovno šolo uničena že drugi dan po postavitvi. Po popravilu so jo nepridipravi zopet poškodovali in vsak dan kaj dodatnega uničili. Sra- motno dejanje, ki ne sodi v ta pros- tor. Popravilo je naročeno. 4. Popravilo igrala na otroškem ig- rišču na območju garaže A 25 predlogi in pobude naših krajanov Pobude in predlogi v reševanju (pobude so bile že posredovane pristojnim službam ali so že v reševanju) 1. Ureditev odjemnih mest za odpadke: dodatni lokaciji - Realizacija po pridobitvi soglasij etažnih lastnikov 2. Postavitev zaščitne mreže na igrišču Jojo park - čaka- mo gradbeno dovoljenje za začetek izvedbe 3. Ureditev - poslikava podhoda pod cesto Jaka Platiše - predvidoma marec/april 2022, podhoda pod Cesto talcev in podhoda pod cesto Rudija Šelige - predvidoma po pridobitvi dovoljenja občine. Ostale pobude v reševanju: - prestavitev/odstranitev količkov ob zelenicah, kjer ni dostopa za avtomo- bile na območju garaže A; - pregled otroških igral na vseh igriščih in zamenjava/obnova dotrajanih igral; - obrezovanje dreves na Tuga Vidmarja in Cesti Jaka Platiše; - postavitev dodatnih zabojnikov Humane na območju garaže C; - postavitev dodatne klopi na otroškem igrišču na območju garaže A; - obnova črt na parkiriščih; - postavitev zapornic na uvozih na parkirišča - popravilo in postavitev oglasne deske . BELA MREŽA NYLON, okno 13/13cm, debelina 4mm na kovinskih stebrih višine 3,5m, vbetonirani v betonski temelj, razdalja med stebri 2,5m or ga ni za ci je n aš e kr aj ev ne s ku pn os ti 26 Leto 2021 se počasi bliža h koncu, v Centru trajnostne mobilnosti pa ga lahko označimo kot uspešno in že pogledujemo proti prihajajočemu, ob predpostavki, da še bolj stopimo nasproti krajanom pri izboljšanju njihove ozaveščenosti in uporabniške izkušnje z uporabo trajnostnih načinov mo- bilnosti, ki jih ponuja Kranj. Namen Centra trajnostne mobilnosti v nadaljevanju CTM, je informiranje in spodbujanje alternativnih oblik prevoznih sredstev (avtobusni prevoz, železniški prevoz, izposoja javnih koles, souporaba avtomobila oz. car- sharing, itd.), ki imajo pozitivne učinke na okolje v katerem živimo in so pomembni predvsem z vidika kvalitete življenja v mestih. V samem centru imajo obiskovalci možnost registracije v sistem za izposojo koles KRsKole- som, ki je del širšega sistema Gorenjska.bike in bo kot edini sistem na Gorenjskem na voljo tudi čez zimo. Uporabnikom bodo v tem obdobju na voljo samo navadna kolesa, saj so bila električna, zaradi vpliva nizkih tem- peratur na baterijo, že umaknjena in bodo ponovno v uporabi spomladi. Ljubiteljem kolesarjenja center ponuja tudi dodatno kolesarsko opremo, različne brošure s kolesarskimi potmi po Gorenjski, druge informacije ter pomoč. Kranj je bil leta 2020 razglašen za drugo najbolj trajnostno mesto v državi, v prihodnosti, pa se želi na tem področju še dodatno razviti. V sklopu tega smo svoje prispevali tudi v centru z izdelavo študije avtobusnih postajališč na območju MOK. Študija je zajemala popis vseh postajališč, na katerih vozi mestni avtobusni promet, na koncu pa smo predlagali 20 prioritetnih postajališč potrebnih prenove ali dopolnitve. V poletnem času med drugim izvedli tudi nekaj izobraževalnih delavnic na temo varnega kolesa, pravilne izposoje javnega kolesa in sistema Gorenjska.bike. 27 organizacije naše krajevne skupnosti Septembra je v Kranju potekal Evropski teden mobilnosti na katerem smo bili z lastno stojnico prisotni tudi iz CTM. Poleg promocije centra in alternativnih načinov prevoza, smo med mimoidočimi širili zavedanje o pomembnosti tovrstnega pristopa ter izvajali anketni vprašalnik o njihovih potovalni navadah. V času stojnic nam je tako uspelo prepričati kar nekaj krajanov, ki so kasneje postali novi uporabniki sistema KRsKolesom. Le- teh se je v letošnjem letu napram prejšnjemu, povečalo za 34 %, izposoja koles pa se je povečala kar za 67%, za leto 2022 pa želimo številke le še stopnjevati. V drugem letu tako pričakujemo postavitev novih postajališč v različnih Gorenjskih občinah, kamor se bo mogoče zapeljati tudi iz Kranja ter obrat- no. Še ena novost, ki jo je že mogoče videti zraven CTM, je nova e-polnil- nica in bo kmalu na voljo imetnikom e-vozil. Nad pričakovanji je bil obiskan tudi naš serviser, ki nudi popravila vseh vrst koles tudi električnih in električnih skirojev, katerih popularnost je vidna predvsem med mladimi. Za vse informacije o novostih in dejavnostih Centra trajnostne mobilnosti ter servisa, vas vabimo, da nam sledite na našem FB profilu. Pričn emo ob 6. uri zjutr aj. NOV URNIK ODVOZA ODPADKOV 2021/22 za del krajevnih skupnosti Bratov Smuk, Huje, Planina in Primskovo odvoz mešanih odpadkov odvoz odpadne embalaže in bioloških odpadkov odvoz odpadne embalaže November Februar December Marec Januar ZABOJNIK PRIPRAVIMO NA PREVZEMNO MESTO. P T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 P T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 P T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 P T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 P T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 28 ko ri st ne in fo rm ac ij e Koristni kontakti: Meščankam in meščanom je na voljo brezplačna številka 080 18 85, prek ka- tere se lahko na župana in mestno upravo obrnejo s pobudami, pritožbami, pohvalami, mnenji. Pokličejo lahko v času uradnih ur, ponedeljek in torek od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih 8. do 13. ure. tel.: 080 1885 e-pošta: mok@kranj.si, krpovej@kranj.si Okvara uličnih svetilk: Se lahko prijavi na: Tel: 04 253 11 33 E-pošta: info@vigred-elektro.si Vzdrževanje občinskih cest, avtobusnih postaj: Mestna občina Kranj, Urad za gospodarstvo in gospodarske javne službe Jožica Lužnik, tel.: 04 237 33 54, e-pošta: jozica.luznik@kranj.si, tel. tajništvo: 04 237 31 40, Saša Pančur, tel.: 04 237 31 13, e-pošta: sasa.pancur@kranj.si Pluženje: Komunala Kranj, delovna enota Vzdrževanje cest: Andrej Markun Tel: 04 28 11 352 Mob: 031 694 913 E-pošta: andrej.markun@komunala-kranj.si Dežurna številka: 031 328 363 Javna razsvetljava, otroška igrišča v lasti Mestne občine Kranj, obrezo- vanje dreves na javnih površinah: Mestna občina Kranj, Urad za gospodarstvo in gospodarske javne službe Nataša Žibert tel.: 04 237 31 96 e-pošta: natasa.zibert@kranj.si tel. tajništvo: 04 237 31 40 Medobčinski inšpektorat (npr. divja odlagališča, vozila na javnih površinah): tel.: 04 237 31 97 e-mail: medobcinski.inspektorat@kranj.si 29 koristne inform acije Zakaj moramo pobirati pasje iztrebke? Povzeto po članku Veterinarske fakultete v Ljubljani. Veterinarski in zdravstevni vidik Pobiranje pasjih iztrebkov je pomembno, ker nam iztrebek da podatek o zdravstvenem stanju psa. Če redno pobiramo iztrebke za svojim psom, spremljamo ali je njegova prebava primerna, mogoče ima vneto črevo in drisko, navsezadnje je količina in kakovost blata pokazatelj tudi (ne)prim- erne prehrane. Higienski vidik Pobiranje pasjih iztrebkov, predvsem v urbanih okoljih, je zelo pomembno, saj se v pasjih iztrebkih nahaja izredno veliko število bakterij. Med njimi so nekatere odgovorne za pojav bolezni tako pri psih kot tudi pri ljudeh (Campylobacter, Salmonella, Yersinia in E. coli). Nekatere izmed teh bak- terij so lahko tudi odporne na številne antibiotike. Poleg bakterij, se lahko v pasjem blatu nahajajo tudi paraziti kot so gliste Toxocara canis, protozo- ji Giardia in Cryptosporidium, ki so škodljivi tako za druge pse kot za ljudi. Najbolj izpostavljeni so seveda otroci in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Okoljevarstveni vidik Z okoljevarstvenega vidika je pobiranje iztrebkov pomembno, saj pride pri pasjih iztrebkih do onesnaženja zemlje (vključno s polji, pašniki) in vode (predvsem podtalnice) ne samo s patogenimi klicami, ampak tudi z anti- parazitiki, ki jih psom dajemo za preprečevanje infestacije z zunanjimi in notranjimi zajedavci. Pasji iztrebki na kmetijskih površinah pa predstavljajo težavo tudi za kmete. Ker se med košnjo in spravilom iztrebki pomešajo med krmo, jih rejec ne opazi in ne more odstraniti. Pasji iztrebki v krmi lahko povzroči- jo okužbo krme z glistami, trakuljo in drugimi paraziti. Govedo oziroma prežvekovalci npr. lahko zbolijo za neosporozo, zaradi katere lahko pride do zvrgavanja (splava) – izgubo teleta, lahko pa se zgodi, da je treba dati kravo v zakol. Pospravljanje za svojim psom je “nujno zlo”, vendar ni težko, če se zave- damo svoje odgovornosti ter sledi, ki jo puščamo za sabo. Pasji iztrebki seveda NE SODIJO MED ORGANSKE ODPADKE, ampak med splošne komu- nalne odpadke. Razlogov za redno pobiranje iztrebkov je veliko tako z veterinarskega kot higien- skega in okoljevarstvenega vidika. TRADICIJA IN IZKUŠNJE ŽE VEČ KOT 65 LET. Želimo vam lepe praznike in srečno v novem letu 2022! 31 KRIŽA N KA Drage upokojenke, dragi upokojenci Krajevne skupnosti Bratov Smuk! V našem mestu, v Tomšičevi ulici 4, deluje Društvo upokojencev Kranj. Če želite aktivno preživljati svoje tretje življenjsko obdobje, vas vabimo, da se nam pridružite. Za vas uradu-jemo ob ponedeljkih in sredah, od 8.00 do 12.00 ure. Najdete nas na društveni internetni strani: www.drustvoupoko- jencev-kranj.si. Za vas delujemo na različnih področjih in v društvenih programih lahko vsak najde nekaj za sebe. Organizirane imamo športne dejavnosti - planinsko-po- hodniško, kolesarsko, balinanje, kegljanje, tenis, namizni tenis, plavanje, prstomet, dvoransko vadbo in fitnes, zimske športe, uvajamo kegljanje na vrvici in pikado. Na področju kulture je dejaven društveni Mešani pevski zbor “Petra Liparja”, skupina literarnih ustvarjalk in Sekcija za ročna dela. Vabimo vas k izobraževanju, saj naša Univerza za tretje življenjsko obdobje daje slušateljem ne le novih znanj temveč tudi prijetno druženje. Pripravljamo še turistične izlete in letovanja in delamo na področju prostovoljstva. V naši hiši je Bar Zdravljica, ki vas vabi, da popijete dobro kavo na najlepšem vrtu mesta. Prepričani smo, da boste našli nekaj ustreznega za sebe, zato ne odlašajte z vpisom v Društvo upokojencev Kranj. KRIŽANKA AVTOR : ZDRAVKO KOVAČ ˝KOKI˝ NASELJE NA PROGI GROBELNO POLJČANE POVRATNA MOČ ZAKONSK. DOLOČB AMERIŠKI IGRALEC, EDWARD AM. SLIK. IN GRAFIK, LEROY SLOVEN. ALPSKA SMUČARKA, MAJDA AM. SKLA. PL. GLASBA, DAVID KOSTARIŠ. NOGOMETNI VRATAR, ALVARO PREBIVAL. PO KRAJU PRIPADNIK SKITOV PERUTNINA PTUJ AVSTRAL. REŽISER JON PRISTAŠ TEIZMA DEL JAH. OPREME JAP. POLIT. (1841 – 1926) LJUBEZ – ENSKI PESNIK JUTRO MESTO V J. SRBIJI MESO MLADEGA GOVEDA NEON GRŠKI FILOZOF (384 – 322) NAUK O PRAVEM, ZDRAVEM ŽIVLJENJU NAŠA IGRALKA, RINA IME AM. JAZZ GLASBEN. ORYJA RAČUNSKI CENTER SARA HABJAN VRV GRŠKA POKRAJINA PERZIJSKI KRALJ VESELO V LETU 2022 NRAVOSLOVEC MESTO NA FINSKEM AM. IGRAL. MICHAEL PRVA KUHARICA NA SVETU DEL ŠAHOVSKE IGRE RIJEKA JAMA ZA KOŽO MESTO V ITALIJI JA (ČEŠKO) MOLIVEC GRŠKI OTOK SANTORINI, TIRO KRAJ J. OD VALENCE V FRANCIJI ČLOV. PRVI JAZ IRAŠKI POILITIK, NAJIAM. AM. OZN. ZA PRVOTNI SLOG BABILON, MESTO PRI EUFRATU RIM. PRIS. NA TIBERI IZR. PISEC AMOS INDIJSKA PISATELJ., ARUNDATI MEHIŠKA IGRALKA, IVONNE RUS. MEST. PRI UFI M. MIHELIČ : MOJA DRAGA . . . MESTECE NA JUGU SUDANA, REKA YAI TRADICIJA IN IZKUŠNJE ŽE VEČ KOT 65 LET. Želimo vam lepe praznike in srečno v novem letu 2022! Pobarvajte si svoj svet! Želimo vam, da v novo leto 2022 vstopimo bolj optimistično in barvito. Da se pripravimo na nov čas z več priložnostmi. Na čas, ki ga bomo napolnili s tistim, kar je res pomembno. Z ljubeznijo, barvami, spoštovanjem, pravičnostjo, razumevanjem in svobodo. Želimo vam mirne praznike in vse dobro v novem letu. Ostanite zdravi. Vaša Krajevna skupnost bratov Smuk