WKKÊÊKnnenem Spoznaj svojega otroka! Kolikokrat starši po krivici postavljajo svojemu živahnemu otroku za vzgled mirnega, tihega otroka im mu očitajo: »Zakaj vendar tudi ti nisi tak?< S telesnim ustrojem- so nujno povezane tudi nekatere posebnosti značaja, ki se dajo že pri otrokih razločno spoznati, a se z leti še bolj izostrijo. Tako so vzgojeslovci uvrstili ljudi v dve veliki skupini, ki ju je na zunaj spoznati že po obliki telesa. Eni so debelušnati, okroglih obrazov, drugi 6ubi aLi mišičnati, podolgovatih ali drobnih obrazov. Prvi so živahni, prostodušni, drugi mirni, vase zaprti. Seveda so tudi mešanice med temr, toda bolj ali manj nagiblje vsak človek k eni ali drugi vrsti. Na ta način razpoznamo lahko tudi naše otroke. Od živahnega otroka na primer tudi s palico ne bomo dosegli, da bo miren in tih, kvečjemu potuhnil se nam bo. Saj tudi vrtnar ne more od jabolčnega drevesa pridelati sliv ali češenj, pač pa bo gledal, da bo privzgojil čim boljša in plemenitejša jabolka. Posebnosti značaja, ki so otroku prirojene, ne moremo tedaj poljubno spreminjati, pač pa jih lahko usmerimo v dobro ali slabo stran, kakršna je naša vzgoja. Čeprav videz drugače kaže, je v resnici lažje spoznati m vzgojiti živahnega otroka kakor pa mirnega in tihega. Živahen že vse svoje lastnosti pokaže na zunaj. Odkritosrčen je, zgovoren, ničesar ne zna prikriti, da, že z obraza mu lahko čitamo, če je napravil kakšno neumnost. Lahko si pridobimo njegovo zaupanje. Hitro se skrega in stepe, a tudi brž pozabi in je pripravljen odpustiti. Ne tako miren otrok. Ta nosi svoj svet v sebi in ga malokomu odkrije. Vase zaprt je, molčeč in nezaupljiv. V njegovo dušo se nekateri dogodek globoko vtisne, ob drugem ostane top in ravnodušen, zato ga je mnogo težje razumeti. Žalitev le počasi pozabi ali pa čelo nikoli. Težko je, pridobiti si njegovo zaupanje, a kaj lahko ga je zgubiti. Zlasti se to opazi pri kazni, ki jo je dobil po krivici, Dočim bo živahen otrok silno razburjen in se bo rotil in dokazoval svojo nedolžnost, bo tihi morda ravnodušneje sprejel kazen, a se bo pozneje maščeval e toliko večjo trmo in trajno zamero, ali pa bo svoji maščevalnosti zadostil s krutostjo do živali ali do manjših bratov, ko ee staršem ne bo upal upreti. Živahen otrok hitro misli in ima polno domislekov, ter ga je treba prav prisiliti, da se pri učenju zbere in osredotoči le na en predmet, mirni pa misli počasi, a se potem trdovratnejše oprime le tistega predmeta, ki mu ugaja in ga je s težavo pridobiti, da se zanima še za kaj drugega. Slaba lastnost prvih je, da so preveč raztreseni in površni, slaba lastnost drugih, da so preveč trdovratni ali pa topi in brez zanimanja. Obe vrsti značajev imata pač svoje slabe in dobre strani. Če jih enkrat spoznamo, bomo vedeli, kako naj postopamo. Dobre lastnosti skušaj mo čim bolj razviti, a slabe zatreti. Živahnega otroka lahko hitro navdušimo za vse dobro in lepo, a ga moramo tudi vedno znova opogumiti, sicer navdušenost kaj hitro popusti. Na žalost pa se dâ tudi brž speljati na slaba pota, sreča pri tem je, da ga hitreje spet pridobimo nazaj z dobroto in vztrajnostjo, če imamo količkaj dobre volje. Drugače je z mirnim otrokom. Ta bolj opazuje in razmišlja in nekatere vplive dolgo, če ne trajno zadrži v sebi. Zato je treba dvakrat toliko bolj paziti na njega, da ne zaide, tem bolj, ker je molčeč in skriva v sebi ali pa trdovratno laže in nru ni tako lahko priti na 6led, kakor živahnemu. Če zaide na slabo pot, ga je mnogo težje spet ridobiti nazaj, ker je trmast in vztrajen, e pa smo ga dobro vzgojili in je imel v starših vedno dober zgled, mu bo to v življenju lahko trajno vodilo in se nikoli docela ne bo odmakni! od prave poti. Po teh značajih lahko do neke mere že vnaprej vemo, v katerih poklicih se bodo otroci najbolje počutili, ko bodo samostojno stopili v življenje in zato je važno, da jim starši z nasveti priskočijo na pomoč, kadar stoje otroci pred odločitvijo Živahni se dobro počutijo le v poklicih, kjer je potrebna mnogostranost dela, veliko ukvarjanja z ljudmi, večkratno spreminjanje okolice in mnogo gibanja, a mirni so bolj za poklice, 0002005348234823482348232353235348482348534848234823 Svinjereja Ali je pesa dobra krma za svinje V zadnji številki smo ugotovili, da je mlada lucerna in deteljica prav izvrstna krma za mlade in doraščajoče 'pujske, ker je mlada dobro prebavljiva in ker vsebuje precej beljakovin, ki tvorijo meso, tako da delno nadomešča tudi tečno krmo (razne tropine in ribjo moko). Danes se hočemo pomeniti malo bolj o naši običajni krmi za pujske, t j. o pesi in pesnem listju. Takoj v začetku moram povedati, da imamo več vrst pese, ki tvorijo različno velike in debele korenine in imajo zato tudi različno hranilno vrednost. Običajno imamo najrajši ono vrsto pese, ki nam da največje korenine in potem tudi največji pridelek, ker gledamo pač samo na količino. Najdebelejša pesa ima največ vode in razmeroma manj hranilnih snovi, kakor pa srednje debela «li pa drob-nejša. Najredilnejša je pač sladkorna pesa, iz katere pridelujejo sladkor, a daje tudi najmanj pridelka. Ta je še enkrat boljša, ko navadna krmska pesa. Ker pa moramo pri pridelku pese gledati na količino in tudi na kakovost, je za živinsko krmo najprimernejša srednja vrsta, tako imenovana polsladkorna, ki daje dober pridelek po kakovosti in po količini. Pesa je prav dobra krma za svinje, za mlade pujske, za plemenske svinje in tudi za pitanje. Samo krmljenje s peso ni zadostno ter je potrebno dodajati vmes še drugo krmo, ako hočemo imeti popoln uspeh. Pesa ima predvsem ogljikove hidrate, t. j. sladkor in škrob, ki je prav lahko prebavljiv. Ta daje telesu predvsem toploto, a dela se tudi mast iz ogljikovih hidratov. Vsebuje pa premalo beljakovin za tvorbo mesa, zato moramo dodajati še nekaj beljakovinaste krme (tropine). S peso moremo samo deloma nadomestiti drugo krmo, krompir in deloma tudi zrnato krmo. Najprimernejša krma za pitanje svinj je, ako dajemo polovico pese in drugo polovico obroka poparjen krompir. Ker je pesa mehka, kjer je treba mnogo sedeti, enakomerno delati ali razmišljati. Na splošno se živahni v življenju hitreje znajdejo, ker ga sprejemajo takšnega, kakršno je in lažje pozabijo razočaranja ter se po neuspehih spet hitro dvignejo in na novo začno. Tihi pa preveč razmišljajo ali pa postanejo pretopi. Hitro so zagrenjeni in neuspehi jih preveč onesrečijo. Ce so imeli v mladosti dobro vzgojo, pa tudi vztrajno prenašajo vse napore življenja. je dovolj, da jo za krmljenje le dobro zrežemo. Le mladim pujskom in če je zelo odrevenela, ie bolje, če jo poklada-mo parjeno. Pri krmljenju pese in sploh vseh okopavin moramo paziti, da jih po-kladamo čiste brez prsti, zato jih prej operimo. V nasprotnem slučaju lahko nastopijo razne motnje v prebavi in tudi obolenja, ali pa vsaj, da žival ne žre tako rada. Kaj pa je s pesnim listjem? Večina naših kmetic misli, da je pesno listje poleti najprimernejša krma za mlade pujske. Komaj pesa napravi nekaj listov, že jo hite obirat, namesto da bi nažele malo mlade deteljice ali lucerne ali pa kake druge zelene krme. Z rednim obiranjem pese zelo zmanjšamo pridelek korenin, ker mora rastlina uporabiti največ hranilnih snovi za tvorbo listja, korenina, zaradi katere peso sadimo, pa ostane zato drobna. Pesno listje v svežem stanju ni posebno redilno, ker sestoji skoraj iz same vode in je včasih tudi zelo škodljivo, posebno če ga pokladamo v večjih množinah in še spar-jeno. Pesno listje vsebuje namreč razmeroma precej oksalne kisline, katero v manjših množinah živali lahko prenesejo brez posledic. Ako pa pesno perje pokladamo v večjih množinah in se sparjeno, more oksalna kislina povzročiti tudi za-strupljenje ter bruhanje in tudi pogin. Zato je potrebno, ako že krmimo s svežim pesnim listjem, da na 100 kg listja dodamo vsaj 100 gr izlužene krede, ki napravi oksalno kislino neraztopno. Tudi je priporočljivo, da se mastna tekočina, ki se pri kunanju pesnega listja napravi na vrhu kotla, ne pokrmi, ampak aa se vrhnji sloj odstrani. Zastrupljen je s pesni mlistje lahko večkrat zamenjamo tudi s kako drugo svinjsko boleznijo, z rdečico ali tudi kugo. Tudi sicer pesno listje deluje precej odvajalno. Zato bodimo previdni s krmljenjem s svežim pesnim listjem in je bolje, da ga sploh ne krmimo. Pač pa v jeseni, ko peso že poberemo, pesno listje lepo zberi-mo in ga po možnosti v kozolcih posušimo. Posušeno pesno listje je prav tečna in priporočljiva krma za svinje, ako ni preveč pomešana z zemljo. čeprav pesa ni tako hranljiva krma za svinje kakor krompir, vendar moramo saditev pese vseeno zelo priporočati, ker nam zaradi velikega pridelka daje na isti površini dosti več redilnih snovi, t. j. beljakovin in škrobnih vrednosti, ko pa krompir. Krmljenje s peso je torej tudi veliko ceneje, kakor pa s krompirjem ali žitom. i. O. Domači \?rt Zelenjadni vrt že obilno zalaga kuhinjo. Berivka in špinača sta pobrani z gred, katere moramo na novo obdelati in zasaditi če je zemlja močno osušena, jo večer pred prekopavanjem dobro zalijemo, da se skoz in skoz premoči. Drugo jutro pa pognojimo, prekopljemo in zasadimo z novimi rastlinami. Zdaj je čas za eajenje solate ledenke. Tudi letno endivijo že sadimo. V začetku meseca lahko še sadimo vse vrste kapusnic: kolerabice, ohrovt, zelje, cvetačo. Da mora biti zemlja zanje izredno dobro pognojena in globoko prekopana, gotovo ni treba obširno ponavljati. Navadna špinača ne uspeva v vročih poletnih dneh. Namesto nje sadimo srebrno-listno novozelandsko ipinaio. Lahko jo se-jemo ali pa sadimo sadike. Posamična rastlina se močno razraste in rabi do 1 kvad metra prostora. Vzgoja novozelandske špi-nače je čisto preprosta ter o njej ni omenjati kakih posebnosti. V jeseni tvori obilo semena, katerega mnogo pade na gredo, čeprav ga zbiramo. Ko smo jo enkrat imeli na vrtu, naslednje leto ne bo treba skrbeti za sadike. Imamo še več listnatih rastlin, ki jih uporabljamo kot nadomestek špinače. Omenjam mangold, ki spada v družino pese ter ima tudi tej podobne liste, le da so mnogo večji in peclji bolj mesnati. Listi raharbare in rdele pese se dajo prav tako uporabiti namesto špinače. Na vsak način pa je za peso obtrgavanje pecljev škodljivo, ker s tem jemljemo gomolju hrano in tako ostane bolj droban. Zimski por, ki smo ga sušca sadili v jarke, presajamo v začetku rožnika zato, da se bolje razvije. Gredico, kamor ga bomo sadili, moramo dobro pognojiti, kajti le v pomožni zemlji naredi debela stebla. Sadimo tudi zdaj v 15cm globoke jarke, ki jih zasuje dež. Med por posadimo ledenko ali pa rdečo peso. Fižol preklar in tudi nizki fiiol obsuj mo z zemljo do prvih listov. Lahko ga še drugič sadimo. Na ta način imamo strodjega fižola skozi celo leto dovolj. Zlasti letos sadimo fižola čim več, tako da ga bo dovolj za sproJi pa še za konzerviranje. Vsaka gospodinja naj si pripravi čim več sušenega in kisanega stročjega fižola. Za sušenje je bolj primeren fižol rumenega etročja. Zeleno stročen sušen fižol dâ pri kuhanju jedi rjavkasto, nelepo barvo. Vendar, če nam ostaja zelenostročne-ga fižola, tudi tega lahko posušimo. Važno je, da fižol ni nitast. Pri stročju, ki ga nameravamo sušiti, naj zrna še ne bodo močno razvita. Pred sušenjem zelenjavo nekoliko pokuhamo ali še bolje parimo, ker tako v njej ostanejo vse hranilne vrednoeti. Nepar-jena sušena zelenjava bi kuhana imela okus po senu. Če fižola ne moremo dušiti, ga pa vsaj poparimo z vrelo vodo ter brž odcedi-mo. Krop mora biti slan. Fižolovo stročje parimo sedem minut Odcejenega razgrnemo na, z papirjem pokrito leso ali pa na ne-prevročo štedilnikovo ploščo. Vso vrsto sušene zelenjave je treba pred uporabo namakati vsaj pol ure. Ker je bilo že letos težko e semenom in bo verjetno v bodoče še težje, ei ga bo gotovo vsak skušal doma čim več pridelati. Zato ne pozabimo, da puščamo za seme prve in najlepše glave, stroke, plodove itd. Zdaj je čas, da si preskrbimo gnoj, ki ga vložimo na kup. Kompost je treba premetati in zaliti, da do jeseni dozori v mastno zemljo. Druga vrtnarska dela za prvo polovico meseca eo: rahljanje, pletje in zalivanje zemlje. P6RUTNINA Na pragu poletja smo in naše čopke so deloma prenehale nesti. Vsaj tako pridno ne nesejo več kot v prejšnjih «pomladnih mesecih. Seveda se ne smemo čuditi, ako je nesnost naših kokoši zdaj nekoliko ponehala, saj tudi kokoši potrebujejo malo odpočilka Kljub manjši nesnosti pa jih moramo dobro krmiti, kot smo jih do zdaj, ter jim nuditi čim več proste paše, odnosno zelenjave, zlasti če jih gojimo v ograjenih prostorih. Prav tako skrbimo, da bo imela perutnina vedno na razpolago svežo in čisto pitno vodo ter пр bo prisiljena piti umazane vole v luži ter gnojnice. Napajalnik postavimo v senco. Na liter vode denimo 1—2 g lelezne galice, ki je odlično razkužilo in preprečuje razne infekcijske bolezni, kot je n pr. perutninska kolera, ki se zlasti v poletnih mesecih kaj rada pojavlja med perutnino. Perutninska kolera je najhujša morilka kokoši. Bolezen je silno nalezljiva in skoraj vedno smrtna. Obolela žival pogine že v 1—3 dneh. Prav tako poskrbimo, da ne bodo kokoši v poletni vročini izpostavljene pekočim sončnim žarkom. V ograjenih prostorih mora imeti perutnine vsaj skromen senčnat kotiček, kamor se zateče v opoldanskih vročih urah. Pa tudi krmilna koritca in napajalnik postavimo » m senco. Močno segrele vode kokoSî ne marajo in so rajši žejne. Kdor natančneje opazuje poleti naše čopka, kaj lahko spozna, da jim vročina škodi. Odprti kljuni in razprostrte peruti pričajo, da trpe zaradi vročine. Tudi zrezano zelenjavo jim denimo vedno le v senco. Oroeimo jo e svežo vodo, da jo kokoši rajši žr6, ker ee ovele in osušene nerade dotaknejo. Nikar ne mislimo, da nam v tem letnem času ni treba skrbeti za perutnino. Poletni čas namreč prinaša s seboj velike nevarnosti, ki zamorejo občutno škoditi perutnini, če se zanjo premalo brigamo. Ugoden čas valjenja je že minil in zdaj mora biti naša največja skrb posvečena letošnjemu naraščaju, izvaljenemu v marcu, aprilu in maju. Po ti tednih že lahko odstavimo piščancem kokljo. Nikar pa ne zapiraj-mo naraščaja v kurnik k starejšim kokošim, ampak imejmo piščance v posebnem prostoru. Umen perutninar jim napravi prenosljiv hlevček, ki ga zjutraj z mladino vred prenese na trato, zvečer pa postavi na varen prostor. Hlevček lahko služi mladi perutnini tudi za prenočevališče. Ne pozabite primešati piščancem med mehko krmo fino zdrobljenih jajčnih lupin, ki jih živalce potrebujejo za tvorbo kosti. Odlična mehka hrana za piščance je na drobno zrezan radič pomešan z otrobi ali s koruznim zdrobom. Mehka hrana pa bodi le toliko ovlažena, da se drobi kot žganci. Pac-kaste in močno vodene mehke hrane živalce ne marajo. Ako je le mogoče, jo zamesimo s posnetim svežim ali pa kislim mlekom. Vsaj dvakrat na teden zrežimo vanjo nekoliko česnovega zelenja, ki izborno razkužuje nežno piščančevo drobovje. Mladina naj prenočuje na tleh. Prenočevališče nasteljemo s kratko slamo ali pa s suho praprotjo, ki jo pa moramo večkrat premenjati. Najnevarnejše je, če morajo piščanci prenočevati na odpadkih, ki so se v teku tedna nabrali v kotu. kjer spé. Dosti-k at je prav nesnaga vzrok nevarni nalezljivi bolezni, ki se pojavi med perutnino. Prostor temeljito očistimo vsaj enkrat na teden. Ce je le mogoče, ga tudi prebelimo z apnenim beležem. Naša kuhinja Dober kruh z rižem. Pet pesti riža pristavim v osoljen krop in kuham tri četrt ure. V skledo dam tri litre krušne moke. Med moko zmešam vrel riž in pustim, da se zmes nekoliko ohladi. V ohlajeno zmes vmešam vzhajan kvašček, ki sem ga napravila iz 2