241 Nicolas Brouwet Veselje spreobrnjenja »Zahej je hitro splezal dol in z veseljem sprejel Jezusa«. Ta evan- gelij smo vzeli za osnovo tega leta v Lurdu: »Veselje spreobrnjenja«. Zakaj je Zahej poln veselja? Na splošno gledamo na notranje spreobrnjenje kot na preiz- kušnjo. – Vidimo svoje grehe, slabe navade, svoja slaba nagnjenja, zlo, ki ga lahko storimo. Vidimo, da naše življenje ni v skladu z evangelijem. Tedaj si rečemo: »Moram se spreobrniti!« – Sicer pa pogosto tako začenjamo postni čas: »Moram se odločiti.« – To storimo premišljeno in prostovoljno. A na splošno to ne prinaša veselja. Razumemo, da je potrebno marsikaj spremeniti. Radi bi bolj poenoteno krščansko življenje. Pogosto smo se že po- skušali boriti, a brez uspeha. Porazi so nas potisnili v obup in žalost. A veselje se ne vrača zato, ker smo se odločili, da se spreobrnemo. – Zakaj? Zato, ker sploh ne vemo, kako naj začnemo. Včasih iščemo recept: prizadeval si bom, pozoren bom, spremenil bom svojo naravnanost, manj bom zapravljal, manj govoril, manj jedel, manj pil, manj gledal internet… Kopičenje vseh teh sklepov »manj« nas ne razveseli preveč. Zakaj Zahej spleza dol z drevesa poln veselja? Zakaj z veseljem sprejme Jezusa? Zato, ker ga je Jezus pogledal in poklical. Zato, ker je razumel, kako zelo je ljubljen. Nicolas Brouwet, lurški škof, je vodil somaševanje za slovenske romarje pri sveti maši ob lurški votlini, 6. avgusta 2014. Njegova homilija pojasnjuje geslo škofi jskega pastoralnega leta »La joie de la conversion«. – Prevedel Anton Štrukelj. 242 Nicolas Brouwet Zato, ker je dojel, da ga Jezusov pogled ni zapiral v njegovo preteklost, v njegovo bogastvo, v goljufive posle, ali v njegovo majhnost ali njegove komplekse… Jezusov pogled se je ustavil na njem z neizmernim upanjem. Kakor da bi mu govoril: »Ne prihajam, da bi te zapiral v tvoji pre- teklosti, ampak da bi ti odprl prihodnost.« Jezusov pogled, Jezusov klic, je odprl novo pot, pot, na katero se je Zahej želel podati že zdavnaj, pot, ki jo je Zahej nestrpno čakal, pot, po kateri je hrepenel, a je ni poznal in je ni znal opredeliti. Jezusov pogled je potegnil Zaheja iz slepe ulice, v kateri je bil vklenjen zaradi kopičenja svojega bogastva in oblasti, ki jo je dosegel. Ta pogled je Zaheja vrnil njemu samemu. V nekaj sekundah je razumel njegov najgloblji klic: živi naj bolj preprosto, posveča naj se ubogim, išče naj pravičnost, popravi krivice. Znebi naj se vsega, kar ga je oviralo, da bi bil za druge. Sprejme naj živega Boga. V eselje spreobrnjenja izvira od tu. Ne prihaja najprej iz dejanja volje. Veselje spreobrnjenja zažubori tedaj, ko sprejmemo Jezusov pogled in klic. Ko dovolimo, da nas Jezus ljubi. V eselje spreobrnjenja zažubori, ko dovolimo Jezusu, da nas pokliče v globini našega srca. To je najgloblja poklicanost, za katero nas je ustvaril. V eselje spreobrnjenja zažubori, ko pustimo Gospodu svobodo, da govori, da nas dvigne iz tuzemskega, da nas vrne nam samim. Zahej je vedel, da je majhen. Poznal je svoje majhno, ozko življenje, pri tleh. Splezal je na divjo smokvo, da bi pobegnil iz te omejenosti, iz te majhnosti, ki ga je ovirala, da bi videl, da bi se odprl nečemu drugemu, drugačnemu življenju. Ko je splezal na to drevo, je javno pokazal željo, da odide iz tega neumnega in omejenega obzorja. Pustil je Jezusu, da ga je pogledal z ljubeznijo in poklical. In ta pogled ga je privedel v veselje. V eselje srečanja z Jezusom; veselje, da razume samega sebe. To veselje je prebudilo njegovo spreobrnjenje. Zahej je spre- menil življenje, ker je vedel, kam ga je poneslo to veselje. Veselje, ker ga Bog ljubi, veselje, ker ga Bog kliče, mu je dalo doumeti, 243 Veselje spreobrnjenja kaj je bilo treba spremeniti, preoblikovati, se spreobrniti, da bi se izvlekel iz svoje žalosti in svoje slepe ulice. V tej votlini je Marija povabila Bernardko k spreobrnjenju. Prek Bernardke je brezmadežna Marija povabila človeštvo k pokori, k notranjemu preoblikovanju; povabila je ljudi, naj zapustijo blato in grenko travo ter pijejo iz izvira. Brezmadežna nas je povabila k notranji prenovi. Ne najprej z močjo volje, ampak tako, da se pu- stimo pritegniti njenemu smehljaju, njeni nežnosti, njeni dobroti, njeni ponižnosti. Dobrotljivi Jezusov pogled odseva na Marijinem obličju in smehljaju. Kadar se iskreno želimo spreobrniti, najprej dovolimo Jezusu, da nas pogleda, nas pokliče v najbolj skritem kotičku našega srca. Glejte, to je vir veselja. Naj pride zveličanje v naš dom. Amen.