Politični ogled. Avstrijske dežele. Zborovanje deželnih zborov je skoro povsod prenehalo, le gališki, 6eaki in niž. avstrijski bodo še po praznikih zborovali. V Gradcu ata «e poalauec dr. Vošnjak in c. kr. namestnik baron Kttbeck par krati zgrabila. Prvi je vladi o6ital, da je pri sodnijab v Mariboru, sv. Lenartu in Slov. Bistrici nastavila sodnike slovenš6ine nezmožne. KUbeck ee je delal, kakor da bi to ne bilo prav resni6no; naposled je dodal vse in zagotavljal, da bo vlada skrbela terjatvam Siorencem ustrezati, kder bo mogo6e. — Za žandarje ae je dovolilo 24.000 fl. Poslanec Šnidršič je tožil o vedno rnenjši varnosti imetja v brežkem okraju in nasvetoval naj se veS žandarje? nastavi po nevarnih krajih. Naavet je bil sprejet. — Delaoje nove steze iz Lu5 v Žolcpab je veSina poslancev hotla popolnem zavr6i, a dr. Dominkuš 8e je za njo tako krepko potegnol, da bo deželni odbor o njej moral prihodnje leto vsaj poro6ati kako in kaj. — Potnemu uSitelju na vinoreJ8ki aoli v Mariboru se je pla5ilo nastavilo na 1750 fl. Poalanec Konrad je hotel za premiranje krav in bikov imeti 3000 fl., kar pa je zbor zavrgel. — Za ljudake šole se je dovolilo 862750 fl. iz deželne denarnice; konservativni poalanci ao tukaj zbornico zapuatili, ker ne6ejo o novi šoli nie vedeti, dokler se ne prenaredi. Za vinorejsko solo pri Mariboru je dovoljenib 19468 fl., tudi je bil aprejet nasvet dr. Dominkuaa, naj se 8lovena5ina ne zanemarja kot u6ni in izobraževalni predmet pri u5encib, ki so veSjidel trdi Slovenci; sicer pa je šolo hvalil. — Postava za popravljanje Savinjske atrnge se je sprejela. Za popravljanje teatia v Gradcu se je vrglo 6000 fl. Glede maut ostane vse pri atarem. — V morav8kem zboru je dr. Fanderlik zabteval 3000 fl. v podporo za nMatico školsko", ker so njej svitli ceaar tudi a 2000 fl. pomagali. Toda nemški ustavaki so nasvet zavrgli in sedaj so česki in kouservativni poslanci zbornico zapustili. — Česki namestnik je 3 5eakim poslancem in profesorjem zažugal, da morajo ali poslaustvo v 24 urah položiti ali pa zgubijo profeaorske službe t. j. svoj kruh. Res, lep dokaz ustavaško-liberalne svobode! Profeaorji so poslanstvo odložili prisiljeni. Hrvatski deželni zbor bo zboroval prihodnji meaec in sklepal o iraenitni novi srenjski postavi. Na Ogerskem se je od Karpatov prišedša velika reka Tisa razlila po neizmernih ogerakih planjavab, ter poplavila njive in travnike, cele veanice odnesla, muogo živine in ljudi pokon5ala. V mestu Szegedinu je 30.000 ljudi delalo jez;no6 in deu, da mesto pogina otme. Voda je že trdjavino zidovje premo5ila. Nesie5a je nepopisljivo velika. Vnanje države. Rnskemn caru je nemški cesar, stari Viljelm, ujec in to je uzrok, zakaj go Rusi morali mirno gledati, kako so Prusi nas premagali, Francoze natepli in celo Nemcijo pograbili. Toda sedaj, ko se sliai, da odstopi neruškoljubni car in da prevzeme jegov ain vladarstvo, so za6eli Ne/nci nemirni postajati. Mladi cesarjeviS namie5 ni prijatelj Nemcem in zato se ti bojijo, da nebi kde mogo6ni Rusi pruskej grabežljivoati zagromeli strahovito: stoj! — Prusi so te dni popisati dali vse usmiljene brate in sestre, da bi zvedeli, koliko podpore imajo za ranjence pri6akovati. No, ob casu vojske so Prusu dobri katoliški redovniki, sicer pa jib preganja. — Na Bavarskera so piišle glede liberalne volitve v Monakovem tako nesramne nopostavnosti na den, da 80 jih sami liberalci boje in ministre prosijo, naj deželni zbor razpustijo, da ne pridejo v javno preiskavo. — Francoski državni zbor je inoral črez 1 milijon frankov podpore dovoliti za po povodnji hudo poškodovane. — Iz Franeoskega na Angleško so za5eli kopati pod morjem velikansk tunel za železnico, ki bo stala 1000 milijonov goldinarjev. — Alfcnzisti, ki so na Spanjskera premagali Karliste, sedaj po deželi hudo razsajajo in pošiljajo na tiso5e svojih političnih nasprotnikov v Ameriko proti puntovnikom na Kubanskem otoku. Mladega kralja Alfonza, ki je pravemu kralju Karlu pot zaprl, bo bržčas nova revolucija iz sedeža pahnila, na katerega ae je po krivici vsodel. Jugoslavjanska vojska zoper Tarka se je sedaj v spomladi res močiio uživili. Ne turški me5, ne prigovarjanje geneiala RodiSa jih ne ukloni več pod turški jarem. V Sutoiini zbrani vstaški vojvodje so zabtevali '/:j zemlje od begov v last, zidanje biš in cerkva ua sultanove stroške, 31etno oproaSenje davka, odliod tijrške vojske in razoioženje turških prebivalccv. Ali takib pogojev Turek ni sprejel, zato ima boj. — Bosna je vsa razbnnjena. Turke sprebaja strah in groza, ker povsod se kažeje mo5nc vstaške 6ete. — Vojvod Pelagi5 je skozi Avstrijo spravil 4200 novih pušek s streljivom vred in je ravno toliko Kristijanov v Pastirevi gori orožal. — Blizo Banjeluke se je prikazalo 6000 vatašev. Ves Biba5ki okraj se je vzdignol s klicem: slava caru avstrijskemu! Povsod morijo Turke in požigajo jihove biše. V Majdanu je pogorelo 200 turškib biš. Vsled tega že naši Nemški Turki upijejo in zahtevajo naj sultan brž pošlje 30.000 mož vojske, da uni6ijo vstajo, pa nima jib kde vzeti. Kar še iraa, to zbira ob srbski meji pri Niau, kder stoji 30.000 Turkov s precej številnirai kanoni. A tudi Srbi v Belemgradu se pripravljajo na vojsko. Knez Milan je ves spreminjen. Celo srbsko vojsko je razdelil na 6 divizijonov, vsak šteje 12 —15 bataljonov po 800 mož; vsa vojska šteje tedaj 72.000 mož ; vsak divizijon ima svoj geneialui štab, ki je podredjen najvišjemu generaluemu atabu. V TopSideru pri- pravljajo kanone, puaek so dobili iz Belgije 5rez Rusko; konjev pa so nakupili na Ogerskem. Milan je rekel, da se Srbija Turka ne boji, 6e bi jo botel napasti. Pričaknje se, da bo 18. aprila srbska vojska stala na turški meji. V Bosno so Srbi poslali 25.000 pušek in mnogo oficirjev, ki velijo Kiisti janom: s r 6 n i b o d i m o ! v 14 dnevih nas bo 200.000 Srbov v Boani.