._ _____ S_t_r __ okovne razprave GDK: 232.322 : 114.2 Ura na ·i.l nj r-do rtnosti ta l 111 1n ' ' ra lne prchranj nosti sadik v gozdn ih dre ·esnicah Pnrnoi SP\ JU Cl *. i\·til11.:j 1 IJ 'li' b:vleček: Simončič, P .. Urbančič , M.: Uravnavanje rodovitnosti tal in mineralne prehranjenosti sadik v gozdnih drevesnicah . Gozdarski vestnik, št. 9/2000. V slovenščini, cit.lit. lO . S pedološkimi pregledi in analizami vzorcev tal. listia in iglic sadik ugotavljamo lastnosti tal in zmesi ter prehranjenost sadik v gozdnih drevesnicah. To poznavanje nam omogoča, da z gnojenjem in drugimi ukrepi uravnavamo reakcije tal in zmesi, njihovo humoznost in preskrbljenost rastlin s hranili. Vzdrževanje rodovitnosti tal je eden od najpomembnejših pogojev za optimalno rast in razvoj sadik gozdnega drevja v drevesnicah . Ključne besede: gozdna drevesnica, rodovitnost tal, prehranjenost sadik, pedološki pregled, analiza tal, analiza listja. analiza iglic, gnojenje. UVOD Vzgoja in proizvodnja sadik gozdnega drevja v dre- vesnicah sta odvisni od številnih dejavnikov. Med naj- pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na uspešno rast sadik gozdnega drevja, uvrščamo rodovitnost tal in drugih rastnih substratov, ki se uporabljajo v drevesni- cah. Rodovitnost je tista osnovna lastnost tal, ki rastli- nam omogoča, da so preskrbljene z vodo, hranili in zrakom, in jim daje oporo za rast in razvoj. Rodovit- nost tal združuje osnovna načela biologije tal, kemijske procese v tleh in fizikalne lastnosti tal. Lastnosti tal, kot so reakcija tal, vsebnost organske snovi in rastlinskih hranil, kationska izmenjalna sposobnost mineralov glin in organske snovi, tekstura tal (delež gline, melja in peska), biološka aktivnost tal skupaj z lastnostmi drugih rastiščnih dejavnikov (podnebne razmere, mati- čna podlaga, mikrorellef, biotski dejavniki - bolezni, škodljivci, pleveli, človekovo obdelovanje tal idr.), vplivajo na prehranjenost, rast in razvoj sadi.k v goz- dnih drevesnicah. Vzgoja in proizvodnja sadik v drevesnicah sta do določene mere primerljivi s proizvodnjo njivskjb kultur v kmetijstvu, saj moramo, da zagotovimo ush·ezne razmere za rast sadik, tla obdelovati in ustrezno gno- jiti. Z oranjem, rahljanjem, drobljenjem in ravnanjem izboljšujemo fizikalne lastnosti tal. Z gnojenjem tlem in drugim rastnim substratom dodajamo rastlinska hra- nila. Sadike lahko dognojujemo tudi prek listja in iglic * dr. P. S .. univ. dipl. inž. les., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljub- ljana, SLO * M. U., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljub- ljana, SLO 384 gozdnih sadik s foliamim gnojenjem. Da preprečimo škodljive biološke vplive, z biocidi razkužujemo tla, rastne substrate, seme in sadike. Seme gozdnega drevja sejemo na gredice s tlemi ali pa v lehe ali zabojnike, ki vsebujejo posebne rastne substTate, pripravljene na različne načine . Na ptimer v lehah za vzgojo smrekovih sej ank, pripravljenih po izvimi Dunemannovi metodi , je rastni substrat sestavljen iz smrekovih iglic, goz- dnega humusa in kremenčevega peska ali iz podobnih sestavin. Po enem ali dveh letih sejanke običajno pre- sadimo na dn.tgo gredico, da imajo dovolj prostora za nadaljnjo rast in razvoj do izkopa. 2 RODOVITNOST TAL IN PREHRANJENOST SADIK 2.1 Načela spremljanja rodovitnosti tal v gozdnih drevesnicah Za vzdrževanje ustrezne rodovitnosti tal v gozdnih drevesnicah in za uspešno proizvodnjo sadik gozdnega drevja je priporočljivo v drevesnicah redno izvajati: - pedološke preglede tal in substratov s kemijskimi in fizikalnimi analizami talnil1 vzorcev; - preiskave prehranjenosti sadik gozdnega drevja z ana- lizami listja in iglic sadik; iglavce praviloma vzor- čimo v obdobju mirovanja vegetacije, listavce in macesen pa tik pred jesenskim odpadom listja ozi- roma iglic; - spremljanje zdravstvenega stanja, rasti in izgleda sadik; tako nas npr. nenonnalna barva (določimo jo lahko z barvnim atlasom), prevelika rast (ki povzroči občutljivost na pozebe) ali tršatost sadik opozori na neskladno prehranjenost sadik. GozdV 58 (2000~ 9 Na osnovi analiznih podatkov o tleh in prehranjeno- sti sadik gozdnega drevja z ukrepi uravnavama reakcije tal in zmesi, njihovo hu moznost in prehcanske razmere ter vzdržujemo rodovitnost tal. Ti ukrepi morajo biti načttovani in izvedeni tako, da z njimi ne onesnaŽil- jemo podtalnice. V preglednici 1 so prikazane razlike v prebranjeno- sti sadik z različno obarvanostjo krošenj, vzgojenih na gredicah Gozdarskega inštituta (prirejeno po Urban- čiču iu Eleršku, 1994). Vzorci temnozelenih iglic so imeli v povprečju zelo veliko vsebnost dušika (N) in veliko vsebnost kalija (K) in kalcija (Ca), v vzorcih iglic bledozelene do rumene barve pa je bilo teb hranil manj. 2.2 Metoda pregleda tal gozdnih drevesnic in ugotavljanja preskrbljenosti gozdnih sadik s hranili Pedološki pregled gozdne drevesnice praviloma obsega vzorčenje talnih vzorcev, pripravo in laborato- rijske analize vzorcev ter vrednotenje analiznib rezul- tatov. Vzorčenje tal praviloma opravljamo konec jeseni, ko je zaključena večina del, ki vplivajo na tla, in ko je končana rast poganjkov. Izjemoma opravimo vzorčenje v začetku pomladi naslednje leto, in sicer v primeru, ko jeseni tla prekmalu zmrznejo. Na terenu razme- jima zemljišče drevesnice na površine, ki so po načinu obdelave in uporabe homogene. Večina tako izločenih ploskev ima obliko pravokotnika ali trapezoida. Posa- mezne talne vzorce nabiramo v enakomernih medse- bojnih razdaljah v smeri diagonal teh likov. Pri tem uporabljamo polkrožno sondo, ki sega 20 centimet- rov globoko. Tako odvzete posamezne talne vzorce ornice za vsako izločena ploskev posebej združimo in nato dobro premešamo. Tako sestavljen povprečen talni vzorec predstavlja lastnosti tistega dela tal na plos- kvi, v katerem koreninijo sadike. Na podoben način odvzemamo tudi vzorce zmesi iz leb, pripravljenih po Dlmematmovj metodi , in iz drugih rastnih substratov. Vzorce listja in iglic sadik odvzemamo na več mestih v smeri diagonal ploskve. Vzorce za analize nabiramo pri smrekovih sadikah običajno tako, da petim zaporednim (smrekovim) sadikam iz srednje vrste posajenih sadik na vsaki gred ici ploskve z najvi- šjega vretena odščipnemo po en glavni stranski poga- njek tekočega leta. Tako nabrani smrekovi poganjki tekočega leta so za vsako ploskev združeni in njihove iglice predstavljajo povprečen vzorec iglic za to povr- šino. Povprečnim vzorcem tal in zmesi v laborat01iju določamo: pH-vrednosti v destilirani vodi (H 2 0), kalijevem kloridu (KCI) ali kalcijevem kloridu (CaCl 2 ) , vsebnosti organskega ogljika (Corg) , celo~ kupnega dušika (N 101 ), organske snovi (humusa), og lj ikovo-dušikova razmerja (CIN), vsebnosti rastli- nam dostopnega kalija (K) , fosforja (P) in magnezija (Mg). Povprečrum vzorcem listja in iglic sadik določamo vsebnosti dušika (N), fosfo~a (P) , kalija (K), kalcija (Ca) in magnezija (Mg). V posameznih primerih dolo- čamo še žveplo (S) in izbrana sledovna hranila (B , Mn, Zn idr) . Laboratorijskemu delu sledi vrednotenje rezulta- tov. Končno poročilo mora vsebovati opis terenskega in laboratorijskega dela, skico drevesnice z vrisanimi legami preiskanih površin, pregled rezultatov labo- ratorijskih analiz, opis talnih razmer, lastnosti zmesi in prehranjenosti sadik ter predloge za gnojenje in dmge ukrepe za vzdrževanje ustrezne rodovitnosti tal in zmesi . 2.3 Vrednotenje izsledkov analiz talnih vzorcev in vzorcev listja in iglic sadik Analizni podatki o kemičnih lasmostih tal, zmesi ter listja i.u iglic sadik so osnova ocene primernosti tal za uspešno rast in razvoj sadik gozdnega drevja. Pri njihovem vrednotenju uporabljamo razrede primemo- sti, ki so bili narejeni na osnovi pregleda tuje in domače literature. Pri tem se zavedamo in skušamo upošte- vati, da je dostopnost mineralnih hranil odvisna tudi od drugih kemičnih, fizikalnih in bioloških lastnosti tal ter njihovih interakcij. Od deleža gline in organske snovi v tleh je npr. odvisna razpoložljivost hranil v obliki kationov (Ca2~ , Mg2+, K+, NH 4 "'),medtem ko Fe, Al in Pr~·gk ln t,.t 1 Povprečne vsebnost-i mineralnih hranil v enoletnih iglicah smrekovih presajenk Barva iglic število Povprečne vsebnosti mineralnih branil v vzorcih iglic(%) smrekovih sadik sadik c N p Ca Mg K Na Temnozelena 222 53 2.14 0.25 1.12 0,13 o 74 O ,Il Zelena 521 52 1,71 o 23 1,06 0,16 0.62 0.11 Bledozelena 1 rumena 59 51 1,39 o 21 0,79 0,14 0,51 0,08 V se sadike skuoai 802 52 1.80 023 1.06 o 15 0.65 O,ll GozdV 58 (2000) 9 365 pH 4 6 ~---------1 ~ -~:!~13~ -:e:~ - k1 ca l. Dostopnosti hranil glede na pH-vrednost tal (prilagojeno po FINCKU 1991) Ca oksidi vplivajo na dostopnost anionov PO/. SOd 2- idr. Topnost večine mikrohranil v tleh pa je odvi- sna· od reakcije tal in vsebnosti organske snovi. Na skici 1 so prikazane dostopnosti hranil pri različnih pH-vrednostih tal. Optimalna pH-vrednost tal se raz- likuje tudi glede te-ksture tal. Če so tla lažja in imajo več humusa, je reakcija tal optimalna pri nižjih pH·vrednostih. Za zemljišča, ki so namenjena sadikam listavcev, so optimalne vrednosti pH v 1 N K Cl večinoma okoli 6. Podatke o reakcijah tal, ki so namenjena proizvodnji srnrekovih sadik in podobnih acidofilnih drevesnih vrst, pa ocenjujemo po razredih, prikazanih v preglednici 2. Podatke o odstotnih deležih organske snovi v vzorcih tal ocenjujemo po razredih, prikazanih v preglednici 2. O preskrbljenosti tal z dušikom sklepamo na osnovi rezultatov analiz, ki so podani z odstotnimi deleži sku· pnega dušika v vzorcih (preglednica 2). Ti podatki sicer ne dajejo točne podobe preskrbljenosti, saj je dušik v tleh večinoma v organski obliki in ga je razmeroma malo v rastlinam dostopnih neorganskih oblikah. Ras- tlinam dostopne oblike dušika predstavljajo manj kot 2 % celokupnega dušika v tleh. Dostopnost dušika iz organske snovi v tleh je odvisna od procesa minerali· zacije dušika v anorganske oblike, v amonij in nitrat. Ta stanja dušika se lahko med letom spreminjajo. Vendar večji odstotek dušika praviloma pomeni tudi boljšo preskrbljenost s tem hranil om. Za drevesničarsko pro- izvodnjo so primerna tla, ki vsebujejo od 3 do 8 % organske snovi, razmerje CIN pa naj bi ob ustrezni preskrbljenosti z dušikom (> 2,2 %) ne bilo večje od 26. Iz razmerij med organskim ogljikom in skupnim dušikom (CIN) sklepamo o obliki humusa v analizi- ranih tleh in zmeseh. Humus v obliki sprstenine ima vrednosti CIN večinoma pod 15, v obliki prhlinaste sprstenine od 15 do 19, v obliki prh line od 20 do 25 in v obliki surovega humusa nad 25 . Rastlinam dostopni magnezij obravnavanim vzor- cem tal in zmesi določamo po Schacbtschabelovi metodi. Za po AL-metodi ugotovljene rastlinam dos- topne količine kalijevih in fosfmjevih spojin v tleh veljajo mejne vrednosti, prikazane v preglednici 3. V preglednici 4 prikazane vsebnosti hranil v tleh, v rastlinah na splošno in optimalne vsebnosti hranil v iglicah smreke oz. listju bukve so povzete iz stro- kovne literature (GUSSONE 1964, SIMONČIČ 1997, STEFAN in sod. 1997, LARCHER 1995). Pregledni a ~ : Vrednotenje reakcij tal ter oskrbljenosti tal z organsko snovjo in dušikom po razredih primernosti za rast in razvoj sadik gozdnega drevja (URBANČIČ 1991) Reakcija tal je Oskrbljenost tal z organsko Oskrbljenost tal pri vrednostih pH v lNKCI: snovjo je: z dušikom je: (%) Optimalna 4,5 do 5,5 dobra 3-8% slaba _pod O, f4 Prekisla pod 4,5 slaba pod3% dobra 0,14-0,35 Premalo kisla nad 5,5 bogata nad 8% bogata nad 0,.35 386 GozdV 58 (2000) 9 l'r~glcJn ica ~ : Vrednotenje preskrbljenosti tal z rastlinam dos- topnim magnezijem (Mg) ter kalijevimi CK.O) in fosforjevimi (P p) spojinami po razredih primernosti za rast m razvoj sadik gozdnega drevja Pre-Skrbljenost tal z rastl inam dostopnim magnezijem, kalijem Mg K., O PPs in fosforjem je: (mg/100 12 tal) Slaba pod4 pod 7 pod 3 Srednja 4-7 7-t 2 3-9 Dobra 8-12 13-25 10-15 Bogata nad 12 nad 2S nad 15 3 VRSTE GNOill IN NAČELA GNOJENJA Gnojila se dele v organska in mineralna (rudnin- ska). Od organskih gnojil se v gozdnih drevesnicah uporabljajo predvsem hlevski gnoj, kompost, šota in podorine (t. i. zeleno gnojenje). Z njimi uravnavama delež humusa v tleh in so tudi vir rastlinskih hranil. Od vsebnosti in oblike humusa so odvisne tako kemične kot tudi fizikalne lastnosti taL Najbolj ugodna je spr- steninasta oblika humusa. Sprstenina povezuje delce tal v strukturne skupke, s čimer se izboljšuj eta zračnost in vodopropustnost tal. Ima veliko adsorpcijsko sposo- bnost za vezanje vode in hranil, ki pa so rastlinam kljub temu lahko dostopne. Zato tlem izboljšuje vodno kapa- citeto in je pomemben trajen vir hranil za rastline. Uspešna rast in razvoj sadik sta zelo odvisna od ustrezno velike harmonične preskrbljenosti tal ali drugih ras tnih substratov z rastlinam dostopnimi duši- kovimi, kalijevimi, fosforjevimi in magnezijevimi spo- jinami. Ta hranila potrebujejo rastline v največjih koli- činah . Njihove deleže v tleh uravnavama predvsem z dodaj anjem ustreznih mineralnih gnojil. Na fotografi- jah l in 2 sta prikazani smrekovi sadiki, prva z opti- malno (17 mg N/g suhe snovi) in druga s pomanjkljivo (8,4 mg N/g s. s.) preskrbljenos~o z dušikom, ostala hranila (P, K, Ca in Mg) pa so v zadostni količini. Eno- stavna (enojna, posamična) so tista mineralna gnojila, ki vsebujejo le eno izmed glavnih hranil: dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K). Sestavljena (kombinirana) mine- ralna gnojila vsebujejo dve ali vsa tri glavna hranila. Trohranili se imenujejo tudi NPK-gnojila. Specialna NPK-gnojila poleg dušika, fosforja in kalija vsebujejo še druga hranila (npr. magnezij, bor in druga mikrohra- nila) . Uporabljamo tudi apnena, magnezijeva, mikro- hranilna gnojila. Glavna branila se tlem nadomešča in dodaja pred- vsem z NPK-gnojili. Če se z NPK-gnojilom ne more pokriti vseh potreb po enem ali dveh glavnih hranilih v tleh, se manjkajoče količine v tleh praviloma nadomesti z enostavnimi mineralnimi gnojiti, lahko pa se jih doda sadikam gozdnega drevja neposredno preko listja in iglic s foliamimi gnojili. Nekaterih gnojil se ne more brez škode mešati med seboj. Reakcija tal vpliva na številne lastnosti tal in pojave v tleh, kot so biološka aktivnost, bumifikacija organskih snovi, dostopnost posameznih hranil in podobno. Dre- vesnice s tlemi, ki so se razvila na karbonatni matični podlagi, imajo pogosto probleme s premajhno kislos- tjo tal in preveliko koncentracijo kalcija za optimalno rast in zdrav razvoj sadik smrek in drugih acido:filnih drevesnih vrst (URBANČIČ 1991). Drevesnice s tlemi na nekarbonatni matični podlagi imajo lahko probleme s preveliko kislostjo tal ter s pomanjkanjem kalcija in magnezija. Z ustrezno izbiro gnojil lahko uravna- varno reakcijo tal, saj nekatere vrste gnojil delujejo na tla bazično , nekatere pa tla zakisujejo. Znižanje pH-vrednosti tal dosežemo z doslednim gnojenjem s fiziološko kislimi mineralnimi gnoji li pa tudi z uvaja- njem podorin. Tlem pa reakcijo zvišamo, če dosledno uporabljamo gnojila, ki delujejo fiziološko bazično, ali z apnenjem. Če npr. tlem dodamo zmlet dolomit, jim zmanjšamo kislost in povečamo preskrbljenost z magnezuem. l'tcghlmcn. 4 Povprečne vsebnosti hranil v tleh, območja vsebnosti v rastlinah in optimalne vsebnosti hranil v iglicah smreke ter listju bukve, izražene v mglg suhe snovi (s. s.) Hranilo Povprečne vsebnosti Območje vsebnosti Optimalna prehranjenost Optimalna prehranjen0st v tleh za rastline za smreko za bukev (g/kg s.s.) (g/kg s.s.) (mg/g s.s.) (rng/g s.s.) Dušik 2 12-75 12-17 18-25 Fosfor 0.8 0.1-10 l.0-2.0 1.0-1.7 Kalij 14 1- 70 3.5-9.0 5.0- 10.0 Kalcij 15 ! 0.4-15 1 1.5-6.0 4.0-8 .0 Magnezij 5 1 0.7-9 1 0.6-1.5 1.0-1.5 Zveplo 0.7 0.6-9 -1.1 - 1.3 Legenda: vrednosti so po vzete po Larcherju 1995 1 in po Ingestadu, Hi.ittlu, Bonneauju, Stefanu s sod. v Simončič L 9972 GozdV 58 {2000} 9 387 ' tiha 1. 2: Na levi fotografiji je smrekova sadika, ki ima vsebnost dušika v optimalnem območju ( 17,2 mg/g), na desni fotografiji pa smrekova sadika, ki je slabo preskrbljena z dušikom (8,4 mg Ig) (foto : Matej Rupel) 4 ZAKLJUČEK Sadike gozdnega drevja v drevesnicah potrebujejo za skladno prehranjenost, uspešno rast in zdrav razvoj dovolj rodovitna in ustrezno negovana tla. S pedolo- škimi pregledi ugotavljamo stanje tal in drugih rastnih substratov ter prehranjenost sadik. Ta spoznanja omo- gočajo, da lahko ustrezno vzdržujemo in izboljšujemo rodovitnost tal in substratov. V drevesnicah si danes redno kontrolo rodovitnosti tal in kontrolo preskrb- ljenosti sadik s hranili težko privoščUo, zato se pogo- sto zadovoljijo le z občasnimi pedološkimj pregledi, ponavadi le na mestih, kjer imajo večje probleme s proizvodnjo sadik. Tak pristop ne omogoča dobrega poznavanja stanja in možnosti izdelave kakovostnih predlogov za gnojenje in drugih ukrepov, ki so nujno pob·ebni za vzdrževanje ustrezne rodovitnosti tal. Že tako imajo ugotovitve o rodovitnosti tal in pre- dlogi za gnojenje določene omejitve. Veljajo za pov- prečne lastnosti preiskanih površin, ki so izbrane tako, da so homo gene po načinu obdelave in uporabe, lahko pa se na njih pojavljajo pomembne razlike v rodovitno- sti, npr. zaradi neenakomernega raztresa gnojil, razlik v skeletnosti, pojavljanja zbitosti tal pod plas~o om ice, neenakomeme oskrbe z organsko snovjo, občasnega zastajanja vode v manjših depresijah ipd. Če so v tleh neustrezna razmerja med hranili, se med njimi pojavijo različni antagonizmi, ki ovirajo njihov sprejem v sadike drevja. Tako se npr. v tleh z zelo veliko vsebnostjo kalcija rastlinam zmanjša dosto- pnost kalija, magnezija, fosf01ja, železa, cinka, bora in nekaterih drugih mikroelementov. Poleg tega tudi optimalna oskrbljenost tal s hranili sama po sebi ne omogoča ustrezne dejanske rodovitno- sti tal. Neustrezna vlažnost tal (presuha, premokra tla, 388 zastajajoča voda), prenizke ali previsoke temperah.ire tal, anomalije v fizikalnih lastnostih tal, drevesni vrsti neush·ezna reakcija tal, biotski stresi zaradi bolezni, škodljivcev, konkurence pleve lov ipd. lahko zelo zma- njšajo dostopnost hranjl v tleh in povzročijo majhno in nekakovost11o proizvodnjo sadik kljub veliki potenci- alni rodovitnosci tal. Zato so za oceno rodovitnosti tal poleg talnih analiz nujno potTebne tudi analize listja in iglic sadik, lci nam pokažejo, v kolikšni meti so sadike gozdnega drevja uspele izkoristiti talne razmere v drevesnicah. Viri BA ULE, H. 1 FRJCKER, C., !978. Dubrenje šumskog drveča.­ Jugoslovenski poljoprivredno šumarski centar, Beograd, 223 s. FIN CK. A.. 1991. Pflanzen emahnmg in stichworten.- Ferdinand Hiti, Berlin. 200 s. GUSSONE, H. A., 1964. faustzahlen fur Di.ingu:-~g im Walde.- Miincben, Basel, Wien. !OO s. LARCHER, W., 1995. Physiological Plant Ecology - Ecophysiology and Stress Physiology ofFunctional Groups.- Berlin, Springer Verlag, 506 s. LESKOVŠEK, M., 1993. Gnojenje.- Č:ZP Kmečki glas Ljubljana, 197 s. SIMONČIČ, P., 1997. Preskrbljenost gozdnega drevja z mine- ralnimi hranili na l6 x 16 km mreži.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, 1997, s. 251-278. STEFAN, K. /FORST,A. /HACKER, R. / BARTELS, U., 1997. Forest Foliar Condition in Europe .- EC-UN/ECE-FBVA, Brussels, 207 s. SUMNER, M. E., 2000. Haodbook of Soil Science.- RC Press, Boca Raton. URBANČIČ, M., 1991. Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah.- GozdV, 49, št. 3., Ljubljana., s. 123-132. URBANČIČ, M. J ELERŠEK, L., 1994. Bolj prehranjene smre- kove sadike so manj prizadete zaradi saditvenega ·šoka.- Zbor- nik gozdarstva in lesarstva, 43, Ljubljana., s. 109-132. GozdV 58 (2000) 9