Wnßtw io opravoISfìro: Maribor, Korošice ulice 5. V „STRAŽA“ igfcaj« v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. % uredništvom se more govoriti tank dan od 11.—12. ure dopold. Totofon ftt. Ita TRAZA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Št. 6. Maribor, dne 15 januarja 1912. naročnina listo: Ceto leto............12 K Pol leta ...... 6 K četrt leta............3 K Mesečno.............. 1 K Posamezne Številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peotvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik IV. Deželni zbor. Maribor, 15. jan. Jutri so zopet odprejo vrata deželnega dvorca v Gradcu, zopet se snidejo deželni poslano! k z.jse-danju našega deželnega parlamenta. Kaj bo, kako bo šlo?, to so vprašanja, jjd silijo vsem na ustna. Ne le doma v deželi pričakuje 'vise z radovednostjo dogodkov bližnjih dni, temveč pozornost cele naše merodajne politile je obrnjena na naš deželni zbor. V še ne davnih časih zasedanje (teže!nega zbora ni vzbujalo nikake pozornosti. Odločni in nevstra feni nastop naše vrle delegacije je pa zainteresiral tar z enim sunkom našo notranjo politiko za razmere v zeleni Štajerski. Naše slovensko ljudstvo je po svojih zastopnikih možato in brez ovinkov povedalo širnemu svetu,, da na Štajerskem žive Slovenci in da se prtekn njih ne bo šlo več na dnevni red. Začudeni so se spogledali v prvem hipu nemški mogočniki. Navajeni sc bili, da sq slovenski zastopniki mirnocluš-no in ponižno pobirali drobtinice in prenašali nemško batine. Korajžna naša z Rideva po enakopravnosti in nevstrašeni odpor proti obstoječim razmeram jih je zato presenetil. Še se spominjamo, kako v pričetku obstrukcije Nemci niso hoteli verjeti na njeno resnost, k jko so prezirljivo in z nasmehom preino-trivali položaj. Toda: „kommt Zeit, kommt Rat“, in tudi Nemci so kmalu uvideli, c$a je boj naših poslancev resen, da stoji za njimi vse slovensko ljudstvo kot en mož. In radi ali neradi so pričeli z nami računati ih zdaj še z nami, tako zaničevanimi Slovenci, pogajaj a ter nas vpoštevajo. Kaj bodo prinesli prihodnji cintevi, kak bo potek' sedanjega zasedanja? Nočemo igrati vloge političnih prerokov, ker vemo, da se ne more reči še nič sigurnega. Kakor že zadnjič povdarjeno, je gotovo samo, da se nahajamo še v toku pogajanj. Danes ob %1G. uri predpoldne je bil dr. Korošec pri ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu. Zvečer oh 9. uri eo zbere Slovenski klub k velevažni seji, v kateri bo gotovo poročal dr. Korošec o svoji /konferenci z ministrskim predsednikom in se bodo storili odločilni sklepi. Ce bo deželni zbor 'delaizmožen ali ne, se še ne da reči. 'Jutrajšnja seja bo samo formalnega zna-čajja. Tudi druge prve dni !šo ne smemo pričakovati P< >I>I^INTKK. O ta elektrika. .(Škorc resnična ctegodba.) Potegnili so ga iz Ljubljanice. Bil je moker, kakor je pač moker človek, kateri je ravnokar hotel končati svoje življenje v motnih valovih retk/e. — In zeblo ga je, zeblo . . . „Kaj me je napotilo, Ü3/ sem storil ta obupni korak? Ali imate otroke? Ne? Potem me sploh ne bodete umeli ,, . . Pa naj bo, olajšam si srce. Poslušajte torej: Sinčka imam, osemletnega/ sinčka. Zdrav je iu cvetočih lic, vesel in čil, da se mi je smejajlo radosti srce v prsih, kedar sem ga pogledal. Toda črn obup sedel mi je na dušo, moje radosti cvetje zamorila je slana trpkega spoznanja! Moj sin je tepec, zabit je, in ni mogoče prodreti z ž(arki novodobne o-likd strašne teme, ki mu oklepa duh. O strašno spoznanje . . . In ravno za novo 'leto me je moral zadeti ta udarec, ki je na mah strl mojega duha peroti, da mi j« padla obnemogla duša v, črnega obupa globoko brezpno . . . Hotel sem mu za novo leto, ker zna že Tortiti, naročiti list, ki bi sinčku dajal tečne dušne hrame. In naročil sem mu „Zvonček, list s podobami za slovensko mladino.“1 List je za j„deco‘\ m „Otroke“', kakor zatrjuje, tudi ja naslikanih na čelu lista nekaj otrok, ki kažejo sicer gledalcu vseskozi hrbte, pa morajo biti, ako smem soditi po obleki, tako med 6. in 9. letom starosti. Dobro, mislil sem si, tak list bo sinčka bodril in izpodbujal v letu 1900 in sledečih. Omislil sem si prva Številko že sedaj, da še pred novim letom napravim sinčku veseije. kakih posebnih stvari. Kakor izvemo iz zanesljivega? vira, tekoči teden ne bo veliko sej. /Določil se bo gor tovo odmor, tki se bo porabil za pogajj/ajnja. Tape stojo stvari ,v resnici. Vsa druga poročila so samo ugibanja in kažejo popolno nepoučenost. Zlasti neinformirani so naši liberalci. Vse kar so ‘spravili/ tozadevno /v svet, izvira iz slabe domišljije, ali pa od tega, ker so jih nemško-nacionalni zavezniki suabo po/učili. Ttem bolj se mora radi tega obsojati njihove sklepe in njihovo, sicer nenevarno rogoviljenje. Nič no veko, kako stoje stvari v rje sni ci. vendar sklepajo resolucije, v katerih pravijo, da je nemški delovni program sprejemljiv. -,Niö ne vedo pozitivnega, h vendar spremene svoje stališče in padejo našim poslancem za hrbet. Ce prav so opozicionalei — 'tako zatrjujejo — in pr/avijo, da .je to sampdbsebi umevno, vendar naskočijo drugo, po naravi opozicionelno stranko v odločilnih trenutkih in gredo za nemško-nacionalno večino v ogenj. To ni samo nespametno — naši liberalci sicer niso bili Še nikdar pametni — in nehonetno,- temveč naravnost nepošteno in iz narodnoga stališča izdajalsko. /Zaničevanje,; to je pravo plačilo za tako grdo početje. Naše ljudstvo ga jim je ža «večkrat dalo in ga jim bo v bodoče Še bolj., Š'o nekaj je, kar nam sili sedaj ob pričetku zasedanja v »ero. Mnogo so govori o v viša n ju učiteljskih plač. Mislimo, da bi ne bilo napačno, Če bi se s tem vprašanjem združilo reformo našega ljudskega šolstva. Prepričanje, da, naše ljudsko šolstvo ne odgovarja sedanjim zahtevam, je splošno in ga nam ni treba več utemeljevati. Uči se v naših Šolah mafrsi-fcaj, toda na praktično, zlasti, kmečko žjvljenje se ne ozira nič. Ne goji se ljubezen do rodne grude, ne vzbuja se ljubezni do priprostega dela, ne podat se nič praktičnega za naše narodno gospodarstvo, ne izobražuje se mladine v umnem kmetijstvu, z eno besedo: sedanju ljudska šola je za sedanje, posebno kmečke razmere za nič. Iz vseh teh razlogov so nar Ši poslanci že večkrat povzdignili zahtevo po p re osno vi ljudskega šolstva. Tiu?:M znani/ nemšjko-nacional-ni poslanec Steinwender se je že ponovno toplo zavzel za to reformo in jo je zagovarjal in priporočal s prepričevalnimi besedami. Sedanji položaj se nam zdi posebno primeren za uresničenje te misli. Polagamo zato našim poslancem prav toplo na srce, da določi- jo junktim med reformo ljudske Sole in mej,! zvišanjem učiteljskih plač. Komur je prospeh naše ljudske šole pri si’cu, mora priznati, dai je naša zahteva u-pravičena in jo bodo tudi poslanci gotovo vpoštevali, Shodi. Hoče. Včeraj po večernicah so se zbrali v :prav lepem številu mladeniči hočke župnije v sobi prvega nadstropja pri gospodu Rojku. Tludi precej očetov je prišlo poslušat -navduševalni govor poslanca dr. K. Verstovšek a. Govornik je obširno govoril o vzgoji kmečkih fantov in označil življenje mladeničev po nekaterih krajih. Posebno je povdavjal potrebo izobrazbo in skupne organizacije ter pazložil namen slovenskih Orlov. Z navdušenjem so se priglašali mladeniči v telovadni odsek, katerega so ustanovili. Izvoljeni predsednik gospod Baznik na(vdušuje fanta k disciplini in povdarja, da mora biti v odseku red kakor pri vojakih. Nato se je volil odbor. Clane odbora prijavimo prihodnjič. Zanimanje za/ 'Okla v tej do lanskega leta nemčurski občini je veliko. Mladeniči na delo! Sv. Ema. Na včerajšnji shod S. K. Z. je došlo zelo lepo števila mož in mladeničev. Shodu 'je predsedoval posestnik Anderlič. Zborovalci so pazno sledili poldru-gournemu govoru, ki ga je imel gospod Franc Ž e -b o t iz Maribora. Govornik je v poljudni besedi razpravljal o naši izobraževalni, gospodarski in politični organizaciji. Posebej je omenjal vzroke in pomen slovenske obstrukcija v deželnem zboru, Katero so zborovalci navdušeno odobrajvali. Priporočal je delo za našie časnike, nakar si jie več kmetov na novo naročilo dškori.“ Bodšikor pod-Škorn, ker je odrezan od. sav. SLtvni P. Skrabee o-dobruje mojo razlago. -„Čevljar jo napravil prevlje.“ Crevlje vendar Črevljir izdeluje, kakor se na Murskem polju v resnici govori. Sedaj pa nekaj zß ttaeh! Ali pride pčrevlj“ od „črev“, „Škoren“ pa od „/skorje“? Preimenitjoe strunje delaje» iz ovčinskih črev, ali si niso morda naši däf/ni prednamci iz črev kakih motvozov pripravljali, s koji mi so si svoje opanke vezali, in bi tako poznejši Črevelj prišel s čreva-mi v dot ileo ? Crevljarji so všivavali v pete, kja so bile bolj trde, vezovo ali črešnjevo skorje, in bi z nabiti ško-ren istotak prišel s skorjo v ’dotìleo. Ca je človek prišel do oguljenega drevesa ni zameril, saj je skorjo Črevljar moral vzeti, kjer jo je našel. Pa to Črevesu tudi ni toliko Škodilo, kaj bi 0d posušilo. Zrastlja mu je druga skorja, ako nihče ni mozga zbrisal, ki je pritekel na, oguljeno deblo. Kjer pa se je to zgodilo, je ostajlo deblo golo. .„iGosman“, za to na pol nemš/kjo besedo rabi Panonec „gosak“, za „racman“ /„recak.“ „Petelin“ mislim od glagola „peti“, panonski: „kokot“, ker je njegova družica, .„kokoš,“ 23a „.Vlelifko noč“ rabi Panonec izrazi /„ivuzem“, kar pride od glagola „vzeti“v meso vzeti, M so ga jesti pustili od „pusta“, z«a to ravno („pust“, mesa pust, primeri: delapust. ! Miklošič. jMi imamo v Afrikj približno 100.000 mož, nar sproti približno enakemu številu sovražnikov; Število teh bi moglo celo prekositi število naših. Kaj pomaga, ,če se jih v poročilih zmanjšuje,) če pa dejansko Stevilc na bojnem polju ostaja isto?! En del naših poročevalcev nam napravlja presneto slabe usluge! Ko bi Evropa verovala njihovim poročilom, da se bijemo s par tisoč sliabo oboroženimi, sestradanimi in izmučenimi ljudmi, bi naših sto tisoč mož igrali lepo figuro! Na srečo pretiravajo tudi| .turški listi v nasprotnem smislu . . . Kaj pa navsezadnje pomagajo ta razločevanja med regularnimi in iregularnimi Četami, med Turki, Arabci, Beduini in kaj vem še vse? Naj bodo že regularni ali neregularni, Tiurki, Arabci ah Beduini — na vsak način so ti ljudje, Id se znajo bojevati in še kako znajo ! Njihovega poguma ni smeli presojati' po tem, kakor se vedejo, kaJkor u-jetniki in razoroženi, ko se kažejo na vse načine ponižne, da si rešijo življenje; treba jih je goditi na bojnem polju, ko imajo v rekah puško in ko se brez jsrftja, skoro brez topov upajo napasti nage okope ia utrdbe. Koliko bolje bi bilo, da smo, mesto da smo sovražnikovo število manjšali, prišli do spoznanja, da se v Italiji sme povedati golo resnico! Kaj pomaga, če javljamo po vsakem boju, da je sovražnik razkropljen, da, uničen, če pa moramo že naslednjega dne javljati o novem napadu proti na^im vedno boljše utrjenim pozicijam?! Resnica je sledeča: Mi imamo v Afriki. 100.000 mož,( ki pa morajo vsak 'dati prestati kak boj in ki ostajajo vedno gospodarji na bojišču, ker odbijajo sovražnika In mu prizadevljejo večje izgube, nego sc« one naših čet, kar pa je navsezadnje slamo ob sebi umevno, ker gre za napad na utrjene okope. Kljub temu pa dna sovražnik toliko odporne sile, da' še vpclno ni izgubil nade, daj p.rodre naše črte in poskuša to še tudi vsak dan., To upanje da se sicer vsak dan manjša, a ti besni napadi kažejo vseeno, s kakim sovražnikom imamo opraviti.“ Članka r se bavi potem z vprašanjem akcije v Egejskem morju, ki bi bila po njegovem mnenju potrebna, ki je pa, bila preprečena po mednarodnih o-zirih, zbog česar se mora bojišče omejiti na T n pulitoni j« in Cirenajko. Zato bo potreben pohod v notranjost. Potem nadaljuje: ,\ „iKar se tiče čet, ki bi bile potrebne za to podjetja — namreč za pohod v notranjost — 1 treba; pomisliti, da tudi gotovi poročevalci dan na dan pobijajo s peresom na tisoče Arabcev, kakor) Simon Filistejca z oslovsko čeljustjo — bi smeli v tripolitanski oazi stoječo moč le za malo znižati, ono/ v drugih krajih pa sploh nič, pri čemer treba pomisliti, da ni možno prodirati naprej, ne da bi imeli pokrit hrbet, kajti opraviti imamo z neznansko spretnim sovražnikom, ki napada vedno tam, kjer se ga najmanje pričakuje. Zato bi se morala prodiralna kolona proti Gafrianu sestaviti iz novih čet, ali pa Še bolje: iz onih, ki stoje sedaj v Tripolitauiji, bočim bi te Čete nadomestili z novimi.“ To pomenja torej, da bi se iz današnjih 100.000 mož hotelo napraviti *— 150.000 mož. Ker je pa \čaj dvomljivo, je-li bi bilo umestno, da bi, Italija ob sedanjem splošnem položaju v Evropi zmanjšala števila čet doma, prihaja list do zaključka, da bo treba poklicati pod vojno orožje še — nove resewno razrede. Končno pravi list, da je politično; in ne vojaška vprašanje, darli hoče vlada operacijo v Afriki pospešiti z večjo ali manjšo odločnostjo. Ako naj prezimimo v današnjih pozicijah, niso potrebna nikaka daljna ojačenja, k večjemiu bi utegnili rabiti še nekaj topov. Ako se pa koče začeti s prodiranjem vj notranjost — česar bi se ne smelo le v Tiri polit ani ji, temveč tudi v Cirenajki —, bi bilo potrebino, dopadati še novih Čet in postaviti openacijo n a Širšo bazo. Da smo se utrdili na obrežju, smo morali prekrižati morje; dai se utrdimo v notranjost, moramo skozi puščavo. Ako se hoče, se to more zgoditi; ali potem pa treba biti na jasnem, da je za to potrebna Še druga, čg tudi nekoliko manjša armada,,“ I% zgoraj navedenega Članka je razvidno, 'da krogi, ki morajo v tem 'oziru izrekati kafleo sodbo, vsa drugače sodijo o položaju v Tlripolitaniji, kakor patentirani italijapsko-naretini Šovinisti. Ker imajo pa dejstva navadno trše glajvé, nego fraze, utegnejo vojaški tehniki imeti prav. Ako ne bo v krs/tkem. že sklenjen mir, se bo od italijanskega naroda zahtevala Še ogromnih žrtev na ljudeh in denjarju. 'Raznoterosti Škofje svoji duhovščini ! Škofje goričke .provincije so izdali te dni pastirsko pismo. Iz njega odseval ljubezen, Id jo goje škofje do častite duhovščine, ki je sedaj v najkujšem, boju zoper sovražnike naše krščanske cerkve. V njem priporočajo škofje med bruginr tudi krščansko»toči«] no organizacijo, zlasti mladeniške družbe, skrb za izseljence itd. To so res apostolske besede, ki zaslužijo, da se jih vpošteva. Pismo končuje z besedami: „Pasite Čredo božjo, katera ja pri vas, in jo oskrbujte, ne prisiljeno, ampak radovoljno po Bogu, dobrovoljno, kakor vzgled* črede in srca;., Kadiajr se bo prikazal poglavar pastirjev, bosta prejeli mezvenljivo krono Časti.“ Podpisani so vsi škofje cele provine'ije : knezonadškof goriški, šikof poreško-puljski, Škof kraki, knezoškof ljubljanski in Skoj tržaŠko-koperski, ■ Poroka, Poročil se je v Trbovljah gospod pristav Ernest Jeras z učiteljico gospodično Anico Gor-jupovo, hčerko rudniškega uradnika. Odvetniški izpit je napravil zadnjo soboto dne 13. t. m. v Gradcu odvetniški kandidat dir. Florijan Kukovec. Himen. V sredo dne 17. t. m. se poroči prole-sor na mariborski gimnaziji gospod! Anton Rabuza pri Sv. Jiuriju ob juž. žel. z gosp senčno Marico Pisanec, hčerko uglednega tržkega župana. Spoštovanima novoporočencema naše iskrene čestitke. Bilo Srečno mnogo let! Ludovik Windthorst. Dne 17. t. m. bodo obhajali nemški katoliki lOOletnico rojstva) slavnega njihovega voditelja Ludo vika Windthorst a. (Rodil se je v mestu Osnabriicku kot sin priprostih starišiev. Dokončavši ljudsko šolo in gimnazijske študije v rojstnem kraju, je nadaljeval svoje študije prava na univerzah v Göttingu in Heidelbergu. Leta 1836 se nastane kot odvetnik v domačem mestu ; kmalu potem je bil imenovan sodnikom najvišjega sodišča v Celli na Hanoverandkem. Leta 1849 se je pričelo njegovo (politično delovanje. Njegove izvanredne zmožnosti so mu priborile prvenstvo med bojevniki aaj pravice nemških katolikov. Volitve, tv trgovsko in obrtno zbornico na Kranjskem bodo Še-le dne 9. in dne 12. februarja, vendar so obe stranki že živahno pripravljate. Že nekaj časa sem se bije po časopisju oster boj za trgovsko in obrtno zbornico. In kako je v tem oziru pri nas? Ni še dolgo tega, ko so bile pri1 n>as volitve v graško trgovska in obrtno komoro. V. L. S. se je bila živahno poprijela dela. Kmalu se je jpa, zvedelo, da hočejo trgovske in obrtne korporacije same voditi boj in V. L, iS. je stopila v ozadje. Toda kake vspehe smo dosegli. Nikakih! Po nekje se ni sploh nič storilo razim praznih sklepov, po drugod zopet talko malo, da nismo dosegli niti malenkostnega moralnega) '.vspeha. To je žalostno. Cujte, čujte! „Grazer TiagblaAt“ od dne 14. t. m. prinaša daljši članek «o deželnem zboru in o naših strankarskih razmerah, ki ga je vposlal nekdo iz Spodnjega štajerjai. In v tem; čianku, ki ga je pisala očividno dobro informirana roka, najdemo tudi stavek: „Jetzt bitten sie (slovenski liberalci, op. ur.) d i e ,,,S t a j e r c“: -»Partei um Hilf e.“ S tem so pa|še vesti o zvezi Nemcev in nemškutarjev z »liberalci potrjene. Globoko so padli naši liberalci. Značilen molk. O vsem mogočem govorijo zdaj liberalci, da bi vzeli našim poslancem zauijtmje ljudstva. Nobena laž jim ni predebela, nobena neumnost prevelika, da bi je ne zapisali, samo o nečem molče kot grob. 'O nameravanem 25% zvišanju deželnih doklad ne povedo ničesar. Čeravno je tako zvišlanje nesprejemljivo, ker je neznosno, vendar liberalci ne najdejo besede v obrambo našega ogroženega ljudstva, Ali molče mogoče radi tega, ker bi naj omenjeno zvišapje deželnih doklad služilo za zvišanje učiteljskih pijač?! Dvema gospodoma se pač ne da služiti, kaj ne, gospodje liberalci? Ne repenčite se, otroci! Zjajdnji „Štajerc“ prinaša članek o Štajerskem dež. zboru. V. prvih civeh delih najdemo že mnogokrat premlete psovke, povezane v nov, ne ravno blago dišeč šopek, zato nas ne zanimajo. Boljši je konec, ker je nekoliko zabaven. V njem se namreč grozi, da bodo naši poslanci želi „vihar“, če še nadalje odločno br.afiijo naše pravice v Gradcu. No, no! Le nikar se tako ne vsajajte, nemšfkutarske reve! Že neštetokrat! je bilo citati v »„Štajercu“ o viharjih, ki so vjčasf.h tudi prišli, a jih ni občutil nihče drugi kot nebogljivi) nem-jŠkutarski nepridipravi. Ni vam Bog dal posebnih talento v in malo razsodnosti, ali skušnje bi bile Vas lahko že vendar nekoliko izučile, Ali ne vidite, da so briga za Mas slovensko ljudstvo, kot luna za psička, ki jo je oblajal. Mir in pamet, otroci! Za kratek čas. Ker smo že v pustnem času, ko je človek rad bolj veselo razpoložen in si rad poišče zabave, za to bodemo tuđi mi bolj kot v drugih Časib poskrbeli, da bomo prinašali poleg resnega kaj za kratek čast Hvala Bogu, težko ne bo. Naši nemškutarji in liberalci so pravd lažnjivi kljukci in nudijo s svojo bahavostjo in domišljavostjo mnogo zabavnega, kakor rapjki Pavliha. Kot prvi („Hanswurst“ naj nastopi ptujski „Štajerc.“ V svojem vabilu na naročbo piše to šnopsarsko glasilo: „Brez (sic!) da bi ise ’dami hvalili, pač lahko trdimo* da si je n*aŠ list na vseh straneh pridobil toliko vpliva in veljave, kakor noben drugi list . . . On je uidi popolnoma neodvisen ogi se naha asoča obuvala (O zelo zn Žanih censh. Naj nihče ne zamudi porabiti to redko-kedaj se nnd čo pri iko, da si nakupi fino in po ceni obuvalo. Nadalje velika izber elegaitnih in modnih obuval za plesne vesel ce in bale. Z odličnim spoštovanjem 204 Stefan Strašek, Celie, Schmidgtsse. Dobro rodbinsko kavo priredi že mali dodatek „pravega : Francka: “ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v s'ehernero gospodinjstvu. Madnajkaoa/ Mncdkv >jmÌAKxdi/. ’ JQdiinmwmJwv anjeàr -t? Alòxr. Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Celju. Centrala : Ljubljana. Podružnice: Špljet, Celovec» Trst, §f Sarajevo in Gorica " Delniški kapital: 8 milijon kron. MM I Jfljll Rezervni zaklad fez K 800.000 obrestuje Jm *§1 pt |§: vloge na vložne knjižice po 1C od dne vloge do dne dviga. Rent. davek psačuje banka iz swojega. čistih Založnik in izdajatelj Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.