Wnßtw io opravoISfìro:
Maribor, Korošice ulice 5.
V
„STRAŽA“
igfcaj« v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
% uredništvom se more govoriti tank dan od 11.—12. ure dopold.
Totofon ftt. Ita
TRAZA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 6.
Maribor, dne 15 januarja 1912.
naročnina listo:
Ceto leto............12	K
Pol leta ......	6	K
četrt leta............3	K
Mesečno.............. 1	K
Posamezne Številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peotvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik IV.
Deželni zbor.
Maribor, 15. jan.
Jutri so zopet odprejo vrata deželnega dvorca v Gradcu, zopet se snidejo deželni poslano! k z.jse-danju našega deželnega parlamenta. Kaj bo, kako bo šlo?, to so vprašanja, jjd silijo vsem na ustna. Ne le doma v deželi pričakuje 'vise z radovednostjo dogodkov bližnjih dni, temveč pozornost cele naše merodajne politile je obrnjena na naš deželni zbor. V še ne davnih časih zasedanje (teže!nega zbora ni vzbujalo nikake pozornosti. Odločni in nevstra feni nastop naše vrle delegacije je pa zainteresiral tar z enim sunkom našo notranjo politiko za razmere v zeleni Štajerski. Naše slovensko ljudstvo je po svojih zastopnikih možato in brez ovinkov povedalo širnemu svetu,, da na Štajerskem žive Slovenci in da se prtekn njih ne bo šlo več na dnevni red. Začudeni so se spogledali v prvem hipu nemški mogočniki. Navajeni sc bili, da sq slovenski zastopniki mirnocluš-no in ponižno pobirali drobtinice in prenašali nemško batine. Korajžna naša z Rideva po enakopravnosti in nevstrašeni odpor proti obstoječim razmeram jih je zato presenetil. Še se spominjamo, kako v pričetku obstrukcije Nemci niso hoteli verjeti na njeno resnost, k jko so prezirljivo in z nasmehom preino-trivali položaj. Toda: „kommt Zeit, kommt Rat“, in tudi Nemci so kmalu uvideli, c$a je boj naših poslancev resen, da stoji za njimi vse slovensko ljudstvo kot en mož. In radi ali neradi so pričeli z nami računati ih zdaj še z nami, tako zaničevanimi Slovenci, pogajaj a ter nas vpoštevajo.
Kaj bodo prinesli prihodnji cintevi, kak bo potek' sedanjega zasedanja? Nočemo igrati vloge političnih prerokov, ker vemo, da se ne more reči še nič sigurnega. Kakor že zadnjič povdarjeno, je gotovo samo, da se nahajamo še v toku pogajanj. Danes ob %1G. uri predpoldne je bil dr. Korošec pri ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu. Zvečer oh 9. uri eo zbere Slovenski klub k velevažni seji, v kateri bo gotovo poročal dr. Korošec o svoji /konferenci z ministrskim predsednikom in se bodo storili odločilni sklepi. Ce bo deželni zbor 'delaizmožen ali ne, se še ne da reči. 'Jutrajšnja seja bo samo formalnega zna-čajja. Tudi druge prve dni !šo ne smemo pričakovati
P< >I>I^INTKK.
O ta elektrika.
.(Škorc resnična ctegodba.)
Potegnili so ga iz Ljubljanice. Bil je moker, kakor je pač moker človek, kateri je ravnokar hotel končati svoje življenje v motnih valovih retk/e. — In zeblo ga je, zeblo . . .
„Kaj me je napotilo, Ü3/ sem storil ta obupni korak? Ali imate otroke? Ne? Potem me sploh ne bodete umeli ,, . . Pa naj bo, olajšam si srce.
Poslušajte torej:
Sinčka imam, osemletnega/ sinčka. Zdrav je iu cvetočih lic, vesel in čil, da se mi je smejajlo radosti srce v prsih, kedar sem ga pogledal. Toda črn obup sedel mi je na dušo, moje radosti cvetje zamorila je slana trpkega spoznanja! Moj sin je tepec, zabit je, in ni mogoče prodreti z ž(arki novodobne o-likd strašne teme, ki mu oklepa duh. O strašno spoznanje . . .
In ravno za novo 'leto me je moral zadeti ta udarec, ki je na mah strl mojega duha peroti, da mi j« padla obnemogla duša v, črnega obupa globoko brezpno . . .
Hotel sem mu za novo leto, ker zna že Tortiti, naročiti list, ki bi sinčku dajal tečne dušne hrame. In naročil sem mu „Zvonček, list s podobami za slovensko mladino.“1
List je za j„deco‘\ m „Otroke“', kakor zatrjuje, tudi ja naslikanih na čelu lista nekaj otrok, ki kažejo sicer gledalcu vseskozi hrbte, pa morajo biti, ako smem soditi po obleki, tako med 6. in 9. letom starosti.
Dobro, mislil sem si, tak list bo sinčka bodril in izpodbujal v letu 1900 in sledečih. Omislil sem si prva Številko že sedaj, da še pred novim letom napravim sinčku veseije.
kakih posebnih stvari. Kakor izvemo iz zanesljivega? vira, tekoči teden ne bo veliko sej. /Določil se bo gor tovo odmor, tki se bo porabil za pogajj/ajnja. Tape stojo stvari ,v resnici. Vsa druga poročila so samo ugibanja in kažejo popolno nepoučenost. Zlasti neinformirani so naši liberalci. Vse kar so ‘spravili/ tozadevno /v svet, izvira iz slabe domišljije, ali pa od tega, ker so jih nemško-nacionalni zavezniki suabo po/učili.
Ttem bolj se mora radi tega obsojati njihove sklepe in njihovo, sicer nenevarno rogoviljenje. Nič no veko, kako stoje stvari v rje sni ci. vendar sklepajo resolucije, v katerih pravijo, da je nemški delovni program sprejemljiv. -,Niö ne vedo pozitivnega, h vendar spremene svoje stališče in padejo našim poslancem za hrbet. Ce prav so opozicionalei — 'tako zatrjujejo — in pr/avijo, da .je to sampdbsebi umevno, vendar naskočijo drugo, po naravi opozicionelno stranko v odločilnih trenutkih in gredo za nemško-nacionalno večino v ogenj. To ni samo nespametno — naši liberalci sicer niso bili Še nikdar pametni — in nehonetno,- temveč naravnost nepošteno in iz narodnoga stališča izdajalsko. /Zaničevanje,; to je pravo plačilo za tako grdo početje. Naše ljudstvo ga jim je ža «večkrat dalo in ga jim bo v bodoče Še bolj.,
Š'o nekaj je, kar nam sili sedaj ob pričetku zasedanja v »ero. Mnogo so govori o v viša n ju učiteljskih plač. Mislimo, da bi ne bilo napačno, Če bi se s tem vprašanjem združilo reformo našega ljudskega šolstva. Prepričanje, da, naše ljudsko šolstvo ne odgovarja sedanjim zahtevam, je splošno in ga nam ni treba več utemeljevati. Uči se v naših Šolah mafrsi-fcaj, toda na praktično, zlasti, kmečko žjvljenje se ne ozira nič. Ne goji se ljubezen do rodne grude, ne vzbuja se ljubezni do priprostega dela, ne podat se nič praktičnega za naše narodno gospodarstvo, ne izobražuje se mladine v umnem kmetijstvu, z eno besedo: sedanju ljudska šola je za sedanje, posebno kmečke razmere za nič. Iz vseh teh razlogov so nar Ši poslanci že večkrat povzdignili zahtevo po p re osno vi ljudskega šolstva. Tiu?:M znani/ nemšjko-nacional-ni poslanec Steinwender se je že ponovno toplo zavzel za to reformo in jo je zagovarjal in priporočal s prepričevalnimi besedami. Sedanji položaj se nam zdi posebno primeren za uresničenje te misli. Polagamo zato našim poslancem prav toplo na srce, da določi-
jo junktim med reformo ljudske Sole in mej,! zvišanjem učiteljskih plač. Komur je prospeh naše ljudske šole pri si’cu, mora priznati, dai je naša zahteva u-pravičena in jo bodo tudi poslanci gotovo vpoštevali,
Shodi.
Hoče.
Včeraj po večernicah so se zbrali v :prav lepem številu mladeniči hočke župnije v sobi prvega nadstropja pri gospodu Rojku. Tludi precej očetov je prišlo poslušat -navduševalni govor poslanca dr. K. Verstovšek a. Govornik je obširno govoril o vzgoji kmečkih fantov in označil življenje mladeničev po nekaterih krajih. Posebno je povdavjal potrebo izobrazbo in skupne organizacije ter pazložil namen slovenskih Orlov.
Z navdušenjem so se priglašali mladeniči v telovadni odsek, katerega so ustanovili.
Izvoljeni predsednik gospod Baznik na(vdušuje fanta k disciplini in povdarja, da mora biti v odseku red kakor pri vojakih.
Nato se je volil odbor. Clane odbora prijavimo prihodnjič. Zanimanje za/ 'Okla v tej do lanskega leta nemčurski občini je veliko. Mladeniči na delo!
Sv. Ema.
Na včerajšnji shod S. K. Z. je došlo zelo lepo števila mož in mladeničev. Shodu 'je predsedoval posestnik Anderlič. Zborovalci so pazno sledili poldru-gournemu govoru, ki ga je imel gospod Franc Ž e -b o t iz Maribora.
Govornik je v poljudni besedi razpravljal o naši izobraževalni, gospodarski in politični organizaciji. Posebej je omenjal vzroke in pomen slovenske obstrukcija v deželnem zboru, Katero so zborovalci navdušeno odobrajvali. Priporočal je delo za našie časnike, nakar si jie več kmetov na novo naročilo <J31. Rospodarjai“ in „Stražo.“
Ko je govoril še gospod Strašek, so se sprejelo sledeče resolucije:
1.	Izrekamo našim slovenskim deželnim in državnim poslancem S. K. Z. popolno zaupanje ter jih prosimo, da tudi v bodoče taka odločno kot do sedaj zastopajo naše koristi.
Bral sem mu list najprvo sam 'glasno in sinek mo je poslušal. Toda že ko svja prišlft do (tešete strani, zapazil sem, da me gleda sin dfebelo. Kar steklene toči' je imel.
Prijazno sem ga popraŠal, ali morda/ kJ^J ne
ume.
Priznali je, da ne.
VstraŠil sem se, potem senu ga ljubeznjivo o-pomnil, naj le dobro ,pazi, hočem mu vse še enkrat počasi prebrati.
In čitail sem:
,,'Ako drgnem® steklo, postane „električno“, in sicer „stekleno (pozitivno)“ električno. Kot tako pa privlači papirnati križec. Ker pa je steklo slab prevodnik elektrike, ostane kozarec (električen le na o-nenj mestu, na katerem ga drgnemo. Radi tega pa tudi privlači papirnati križec le na ono mesto, kjer si drgnil kozarec.“
Ozrl sem se na sina.
Gledal me je topo, brez vsakega smisla za to, kar sem mu bral.
Toda bral sem dalje:
„(Poleg „pozitivne“ elektrike imamo pa tudi še „smolno (negativno)“ elektriko, katerfa se je bila vzbudila v križcu na onem koncu, kateri se je približal obdrgnjenemu mestu kozarca- Na nasprotnem Kondu križca pa -je bila naseljena elektrika Istega imena, to je pozitivna. Torej ob enem tudi vidimo, da električno telo (tu kozarec) privlači .jraznoimen-sko“ elektriko, ^istoimensko/“ pa odbija-“
Sin tmoj gledia.l je še vedno topo, samo polne očj jo imel solza. Ni razumel
Kar smatrajo izkuŠjeni pedagog) ali detovodci, kateri izdajajo, urejujejo in pišejo omenjeni list, kot otrokom, deci, povsem priklaldno, tega (moj sin, o katerem sem vedno mislil, da je bistrega duha-f ni in ni razumel.
Jasno mi je bilo 'torej, ker vem, da se izkušeni pedagogi ne motijo nikoli, da je mojega sina duh še slab, preslab, da bi umel to, kar smatrajo izkušeni
/pedagogi prikladno dušnim silam otrok iv njegovi starosti.
Res je, da sm-o, mi svoje dni še-le tako v četrti latinski šoli učili se takih stvari, (ali vsak ve, kako je med tem že napredovala prosveta- in sedaj morajo že otroci razumeti te reči!
In moj sin ni razumel . . .
To je bilo grozno dardo z»a| novo leto, katero mi je dal moj sin.
Omračit se mi je duh in sredi duše moje peklo me je to spoznanje, peklo . . .
Potem pa semi dejal klobuk na glavo in šel — šel proč od otroka, ki me je tajko varal.
Kaj so je godilo naprej, pa ne verni, ker se mi ja popolnoma zatemnil duh . . .“
Tako je pripovedoval ubožec, in (ko mu je nekdo izmeri presenečenih' poslušalqev rekel, da se tudi ti pedagogi včasih zmotijo, odgovoril je s popolnim prepričanjem :
„Nikdar ! "
Nakaj panonskih besed,
ki bi se morda podala književni slovenščini.
„/Orodje“, „rep, mast pri orodji in jetra.“ Panonska beseda za „/orodje“ je „drob“' in „drobec.“
„Gatroža, vrtnica“, panonski '„Stoipek“!, saj te ščipne. Če si nerodno vtrgaš dišeči cvet iz ščipkovega grma.
Plavi ca“, panonski i,Jnodriž“(, gotovo čista slovenska beseda.
„S piovimi, Ljs-mi.“ Panonec pozna: „(kostanjeve, žolte, rujave, rudeče, bele, Črne, pa tudi zlate lase. Zlati se nahajajo tamo pri otrokih, do kakih 6 let, potem se v kostanjeve spremenijo. PLVib las pa menda, svet le ne zmore.
Po „grapi“, v „grapi.“ Ce pride ta bteseda od glagola „grebem“, je panonske beseda, „graba“ na mestu.
2.	Odobr ujemo popolnoma slovensko obstrukcijo v deželnem zboru v Gradcu ter prosimo naše poslance, da tako dolgo vstrajajo v boju za pravice slovenskega ljudstva, dokler nempko-n ac i o n al n a. večina deželnega zboiia ne ugodi našim pravičnim narodnim in gospodarskim zahtevam.
3.	Prosimo naše deželne poslance, da se zavzamejo za regulacijo MestinjŠice irv Sotle, ker oba vqeìotoka prizadevata «veliko škodo tukajšnjim pocestnikom.
4.	Obžalujemo, da je c. kr. kmetijska družba štajerska v Gradcu v društvenem koledarju navedla vse nemške barve, Sdočim se slovenska, oziroma kranjska trobojnica ni navedla^ Z'ahtevamo, da se v bodočo kaj takega ne zgodi vež.
NatG je gospod predsednik zaključil 'lepo vspe-ia zborovanje.
Politični pregled,
K položaju.
Mednarodni položaj je skrajno napet. Oe prav vso države zatrjujejo svojo miroljubnost, Če 'prav se oficijelno povsod povdarjajo prijateljske vezi,, vendar je politično ozračje prenasičeno. Nevarnost, da bi bile prišlo v minulem poletju kmalu do grozne vojske med Nemčijo in Anglijo ter Francijo, kar bi bilo potegnilo skoro gotovo še širše kroge, je sicer nekoliko odstranjena, toda* razdor obstoja še vedno. Jasno priča o tem vest o novih oboroževalnih načrtih Nemčije. Komaj izvoljeni nemški državni zbor bo moral takoj v pričetku rešiti težke naloge. Vojna kantor mornarična uprava1 boste predložili nove zahteve. Število vojinih zborov, ki jih je sedaj 23, se hoče avi-šaiti na 25. Izpopolniti se hoče tudi razne oddelke in zlasti zvečati število tehničnih Žet. Še prej kakor te preosnove bo prišla na vrsto reforma mornarice. Zahteva so osnovitev tretje pomorske eskadre, kar bo združeno s 40 milijoni stroški n’a leto. Ti načrti pač ne dokazujejo, da je nevarnost krvavih zapletljajev minula.
Bivši poslanec umrl.
V	Klosterneuburgu na Nižje-Avstrijskem je u-mrl dne 10. t. m. Aleksander pl. Peer, bivši državni poslanec in čija,n gosposke zbornice, v 84. tetu. Pokojni je bil znamenit nemški liberalen politik in pisatelj.
Gorajeavstrijski deželni zbor.
V	gornjeavstrijskem deželnem zboru so, dne 12. t. m. pričeli nemški svobodomiselni z obstrukcijo^ ki je trajala celo noč do 10. ure drugega dne. Vkljub temu se je posrečilo večini nadaljevanje občinskega reda do par. 4. Občinski red pa vsebuje 96 točk.
Pred poslopjem deželne zbornice so bili izgredi.
V	prihodnjih sejah se bode, bržčas nad-ftjevpla obstrukcija.
Srbija.
Belgrads!«» društvo srbskih prof odor jev je dobile iz Ziagreba oficijelno obvestilo, da vrnejo v letošnji veliki noči hrvaški in slovenski profesorji poset, ki so ga lani naprlavili srbski profesorji vi Zagrebu in Ljubljani. Sestavil se je takoj pripravljalni odbor, ki bo skrbel za gostoljubni sprejem hrvaških in slo-vtenffkihj gostov.
Bosna in Hercegovina.
Pri ožji volitvi v okraju Zvornik je propadel predsednik deželnega zbora Šola s 3400 glasovi proti kmetui Gjurfkdviču, ki je dbbil 5001 jgla&- Volitve so bilo zelo viharne. Predsednik volilne komisije je bil taikjq v zadregi, da je moral streljati z revolverjem na «obice.
Nemčija.
Sipor med nemškim tesarjem in prestolonaslednikom še ni poravnan. Prestolonaslednik de je mudil en teden v Berolinu ter se vrnil nato v Gdansko, ko-
der oštane do konca tega meseca. Prestolonaslednik
se ne bo udeležil nobenih dvornih slavnosti.
*
* *
Ladji „Hohenzollern“ in „Sleipner“1 sta dobili povelje, da se pripravite za dan 15. februarja, ko nastopi nemški cesar, kakor vsakq leto, svoje potovanja v Sredozemsko morje. Na povratku bo obiskal nemški cesar (avstrijskega, cestarja na Dunaju.
Galicija.
Državni podLaneo 'Zamorski je sklical na dan 25. januarja zborovanje poljske krščansko-socialne stranko v Krakov. Na zborovanju se bo obravnavalo o poljskih razmerah v Galiciji in v državi ter o razmerah stranke do drugih političnih strvifeik., v
Turčija.
Policija, ki je prišla na sled velikanski korupcijski aferi, zaslišuje tatove, .dokumentov ih zapira še vedno nove. Nedvomno gre za obsežno izdajniško organizacijo, v katero so zapleteni uradniki, žurnali-stj in razne osebe, ki imp. j o zveze z gotovimi tujimi poslaništvi, katerim so prodajale važne dokumente. Načrti vodilnih turških krogov glede na tripolitan-ska vojno, na Perzijo, na Cardan elsk o vprašanje, na posojila, ki so se imela najeti na. Francoskem, in na pogajanja z Anglijo o spornih vprašanjih ob Perzijskem zalivu so izdana vslec* 'dokumentov, M so bila. prodana interesiranim državam-
V političnih krogih so ta razkritja napravila najmučnejši vjis. Policija je. baje izsledila, tla se je dala cela vrsta visokih funkcionarjev podkupiti za veleizdajstvo^
Kitajsko.
!M anidž u-cji n asti j a se je odločila, kakor se poroča ‘preko Lo ni 'ena iz Pekinga, da odstopi. Zapustila bo Peking in šla v Jehol. Homatije na Kitajskem s tem še niso končane, morda bodo zdaj še tem večje. Rusija se zlasti trudi, da bi razširila svoj vpliv na Mongolijo.
Francosko.
Predsednik Falberes je ponudil sestavo kabineta najprvo Bourgeoisu in Delcasseju, Id sta pa odklonila. Kot tretji je dobil to nalogo Poineöre, ki jo je sprejel. Kakor se glase zadnje vesti, se mu je posrečilo sestaviti novo ministrstvo.. Pripadali mu bodo tudi Delcasse, Millerand, Briand.
Vojska®
Iz boj i š č a.
Položaj v Tripolisu, Tfadjuri in Ainzari je nespremenjen. Izkrcavanje novo došlih italijanskih čet se vrši brez ovire. Italijani so zvedeli, da je bila iz Arabijo odposlana ekspedicija z orožjem in strelivom z namenom, vtihotapiti se preko Egipta v Girgnajko. Italijanske bojne ladije so neprestano križarile v Rudečem morju.
Dno 7. t. im. so trčile italijanske bojne ladije „Piemonte“, {„Garibaldino“ in „Artigliere“ v zalivu pred Korfudo na sedem turških topničarškihl Čolnov in eno jahto. Po hudem odporu so bile. turške, topni-čarko uničene, jahto s strelivom in orožjem so pa Italijani zaplenili.
Ravno istega dne so .napravili Italijani paiz-kua prodreti proti Homsu. V daljavi enega Kilometra pred mestom se pa prikažejo Združeni Arabci in pa Turki in Italijani so se morali zopet umakniti s krvavimi glavami.
Položaj v T r i p o 1 is) u.
V italijanskih! vojaških krogih, ki' se jih more smjatrati za resne, so začela sedaj presedati šovinistična mlatenja fraz in legendarna poročila iz bojišča. V nekem Članku vojaškega lista „Preparazione“, ki je oficijelni organ generalnega Štaba, je rečeno:
„Skopana kotanja“, panonski: /„^kopana kopanja.“
„Prijetna ali neprijetna 'vonjava.“ Panonec vonjavo,; prijetno ali neprijetno na tenko razločuje. Pri-jetnej vonjavi pravi : „dišava“, glagol „disiati“, ne-prijetnej: ^vonjava“, glagol ^vonjati.“
Nekoč gledam deklo, ki ie brala mohorske knjige, pa se na glas smejala. Zakaj se smejiš, jo vprašam? Da ravno berem: sJširi prijetno vonjavo“, nesnaga. „vunja,“ (Tako na tenko Panonec „.Vrunjati“ pa „dišati“ razločuje.
„Človeška kuga, živinska kuga.1“ Tega Panonec ne poznal Človek umrje za; „jpomor-om“', živina premine za „kugo.“ „Pomor“ za Človeka, „kuga“ za živino, rabi Panonec. (To pa tako strogo, da so si za mojih mladih dni še živalsko kugo perzopificir.ajti. Spali so nekoč babicja v hlevu pri živini (goveda). Krave so začele skakati, brsaiti, hotele so se od jasel odtrgati, sople isto in dajale neznane glasove. Babica se zbudijo, pa vidijo na sredi hleva nekaj sivo pisanega pa odurnega. To je bila Jkuga.“ Zia štirnajst idni ni bilo glave v hlevu. Tlako govoriti o kugi sem slišal za taojih otročjih let.
„Pri tej nesreči je poginilo mnogo ljudi.“ Na panonskej zemlji „pogine“1 žival, človek „umerje.'*' In kregan bi bil, ali še kaj druga bi se mu pripetilo, Če bi otrok pred materjo „poginil“ za človeka rabil.
„Slape" na nogah, nemški /„Schlappschuh.“ A mi Muropoljci večerno: <Jx>dškori.“ Bodšikor pod-Škorn, ker je odrezan od. sav. SLtvni P. Skrabee o-dobruje mojo razlago.
-„Čevljar jo napravil prevlje.“ Crevlje vendar Črevljir izdeluje, kakor se na Murskem polju v resnici govori.
Sedaj pa nekaj zß ttaeh!
Ali pride pčrevlj“ od „črev“, „Škoren“ pa od „/skorje“?
Preimenitjoe strunje delaje» iz ovčinskih črev, ali si niso morda naši däf/ni prednamci iz črev kakih motvozov pripravljali, s koji mi so si svoje opanke vezali, in bi tako poznejši Črevelj prišel s čreva-mi v dot ileo ?
Crevljarji so všivavali v pete, kja so bile bolj trde, vezovo ali črešnjevo skorje, in bi z nabiti ško-ren istotak prišel s skorjo v ’dotìleo.
Ca je človek prišel do oguljenega drevesa ni zameril, saj je skorjo Črevljar moral vzeti, kjer jo je našel. Pa to Črevesu tudi ni toliko Škodilo, kaj bi 0d posušilo. Zrastlja mu je druga skorja, ako nihče ni mozga zbrisal, ki je pritekel na, oguljeno deblo. Kjer pa se je to zgodilo, je ostajlo deblo golo.
.„iGosman“, za to na pol nemš/kjo besedo rabi Panonec „gosak“, za „racman“ /„recak.“
„Petelin“ mislim od glagola „peti“, panonski: „kokot“, ker je njegova družica, .„kokoš,“
23a „.Vlelifko noč“ rabi Panonec izrazi /„ivuzem“, kar pride od glagola „vzeti“v meso vzeti, M so ga jesti pustili od „pusta“, z«a to ravno („pust“, mesa pust, primeri: delapust.
!	Miklošič.
jMi imamo v Afrikj približno 100.000 mož, nar sproti približno enakemu številu sovražnikov; Število teh bi moglo celo prekositi število naših. Kaj pomaga, ,če se jih v poročilih zmanjšuje,) če pa dejansko Stevilc na bojnem polju ostaja isto?! En del naših poročevalcev nam napravlja presneto slabe usluge! Ko bi Evropa verovala njihovim poročilom, da se bijemo s par tisoč sliabo oboroženimi, sestradanimi in izmučenimi ljudmi, bi naših sto tisoč mož igrali lepo figuro! Na srečo pretiravajo tudi| .turški listi v nasprotnem smislu . . . Kaj pa navsezadnje pomagajo ta razločevanja med regularnimi in iregularnimi Četami, med Turki, Arabci, Beduini in kaj vem še vse? Naj bodo že regularni ali neregularni, Tiurki, Arabci ah Beduini — na vsak način so ti ljudje, Id se znajo bojevati in še kako znajo ! Njihovega poguma ni smeli presojati' po tem, kakor se vedejo, kaJkor u-jetniki in razoroženi, ko se kažejo na vse načine ponižne, da si rešijo življenje; treba jih je goditi na bojnem polju, ko imajo v rekah puško in ko se brez jsrftja, skoro brez topov upajo napasti nage okope ia utrdbe.
Koliko bolje bi bilo, da smo, mesto da smo sovražnikovo število manjšali, prišli do spoznanja, da se v Italiji sme povedati golo resnico! Kaj pomaga, če javljamo po vsakem boju, da je sovražnik razkropljen, da, uničen, če pa moramo že naslednjega dne javljati o novem napadu proti na^im vedno boljše utrjenim pozicijam?! Resnica je sledeča:
Mi imamo v Afriki. 100.000 mož,( ki pa morajo vsak 'dati prestati kak boj in ki ostajajo vedno gospodarji na bojišču, ker odbijajo sovražnika In mu prizadevljejo večje izgube, nego sc« one naših čet, kar pa je navsezadnje slamo ob sebi umevno, ker gre za napad na utrjene okope. Kljub temu pa dna sovražnik toliko odporne sile, da' še vpclno ni izgubil nade, daj p.rodre naše črte in poskuša to še tudi vsak dan., To upanje da se sicer vsak dan manjša, a ti besni napadi kažejo vseeno, s kakim sovražnikom imamo opraviti.“
Članka r se bavi potem z vprašanjem akcije v Egejskem morju, ki bi bila po njegovem mnenju potrebna, ki je pa, bila preprečena po mednarodnih o-zirih, zbog česar se mora bojišče omejiti na T n pulitoni j« in Cirenajko. Zato bo potreben pohod v notranjost.
Potem nadaljuje:	,\
„iKar se tiče čet, ki bi bile potrebne za to podjetja — namreč za pohod v notranjost — 1 treba; pomisliti, da tudi gotovi poročevalci dan na dan pobijajo s peresom na tisoče Arabcev, kakor) Simon Filistejca z oslovsko čeljustjo — bi smeli v tripolitanski oazi stoječo moč le za malo znižati, ono/ v drugih krajih pa sploh nič, pri čemer treba pomisliti, da ni možno prodirati naprej, ne da bi imeli pokrit hrbet, kajti opraviti imamo z neznansko spretnim sovražnikom, ki napada vedno tam, kjer se ga najmanje pričakuje. Zato bi se morala prodiralna kolona proti Gafrianu sestaviti iz novih čet, ali pa Še bolje:	iz
onih, ki stoje sedaj v Tripolitauiji, bočim bi te Čete nadomestili z novimi.“
To pomenja torej, da bi se iz današnjih 100.000 mož hotelo napraviti *— 150.000 mož. Ker je pa \čaj dvomljivo, je-li bi bilo umestno, da bi, Italija ob sedanjem splošnem položaju v Evropi zmanjšala števila čet doma, prihaja list do zaključka, da bo treba poklicati pod vojno orožje še — nove resewno razrede.
Končno pravi list, da je politično; in ne vojaška vprašanje, darli hoče vlada operacijo v Afriki pospešiti z večjo ali manjšo odločnostjo. Ako naj prezimimo v današnjih pozicijah, niso potrebna nikaka daljna ojačenja, k večjemiu bi utegnili rabiti še nekaj topov.
Ako se pa koče začeti s prodiranjem vj notranjost — česar bi se ne smelo le v Tiri polit ani ji, temveč tudi v Cirenajki —, bi bilo potrebino, dopadati še novih Čet in postaviti openacijo n a Širšo bazo. Da smo se utrdili na obrežju, smo morali prekrižati morje; dai se utrdimo v notranjost, moramo skozi puščavo. Ako se hoče, se to more zgoditi; ali potem pa treba biti na jasnem, da je za to potrebna Še druga, čg tudi nekoliko manjša armada,,“
I% zgoraj navedenega Članka je razvidno, 'da krogi, ki morajo v tem 'oziru izrekati kafleo sodbo, vsa drugače sodijo o položaju v Tlripolitaniji, kakor patentirani italijapsko-naretini Šovinisti. Ker imajo pa dejstva navadno trše glajvé, nego fraze, utegnejo vojaški tehniki imeti prav. Ako ne bo v krs/tkem. že sklenjen mir, se bo od italijanskega naroda zahtevala Še ogromnih žrtev na ljudeh in denjarju.
'Raznoterosti
Škofje svoji duhovščini ! Škofje goričke .provincije so izdali te dni pastirsko pismo. Iz njega odseval ljubezen, Id jo goje škofje do častite duhovščine, ki je sedaj v najkujšem, boju zoper sovražnike naše krščanske cerkve. V njem priporočajo škofje med bruginr tudi krščansko»toči«] no organizacijo, zlasti mladeniške družbe, skrb za izseljence itd. To so res apostolske besede, ki zaslužijo, da se jih vpošteva. Pismo končuje z besedami: „Pasite Čredo božjo, katera ja pri vas, in jo oskrbujte, ne prisiljeno, ampak radovoljno po Bogu, dobrovoljno, kakor vzgled* črede in srca;., Kadiajr se bo prikazal poglavar pastirjev, bosta prejeli mezvenljivo krono Časti.“ Podpisani so vsi škofje cele provine'ije : knezonadškof goriški, šikof
poreško-puljski, Škof kraki, knezoškof ljubljanski in Skoj tržaŠko-koperski,	■
Poroka, Poročil se je v Trbovljah gospod pristav Ernest Jeras z učiteljico gospodično Anico Gor-jupovo, hčerko rudniškega uradnika.
Odvetniški izpit je napravil zadnjo soboto dne 13. t. m. v Gradcu odvetniški kandidat dir. Florijan Kukovec.
Himen. V sredo dne 17. t. m. se poroči prole-sor na mariborski gimnaziji gospod! Anton Rabuza pri Sv. Jiuriju ob juž. žel. z gosp senčno Marico Pisanec, hčerko uglednega tržkega župana. Spoštovanima novoporočencema naše iskrene čestitke. Bilo Srečno mnogo let!
Ludovik Windthorst. Dne 17. t. m. bodo obhajali nemški katoliki lOOletnico rojstva) slavnega njihovega voditelja Ludo vika Windthorst a. (Rodil se je v mestu Osnabriicku kot sin priprostih starišiev. Dokončavši ljudsko šolo in gimnazijske študije v rojstnem kraju, je nadaljeval svoje študije prava na univerzah v Göttingu in Heidelbergu. Leta 1836 se nastane kot odvetnik v domačem mestu ; kmalu potem je bil imenovan sodnikom najvišjega sodišča v Celli na Hanoverandkem. Leta 1849 se je pričelo njegovo (politično delovanje. Njegove izvanredne zmožnosti so mu priborile prvenstvo med bojevniki aaj pravice nemških katolikov.
Volitve, tv trgovsko in obrtno zbornico na Kranjskem bodo Še-le dne 9. in dne 12. februarja, vendar so obe stranki že živahno pripravljate. Že nekaj časa sem se bije po časopisju oster boj za trgovsko in obrtno zbornico. In kako je v tem oziru pri nas? Ni še dolgo tega, ko so bile pri1 n>as volitve v graško trgovska in obrtno komoro. V. L. S. se je bila živahno poprijela dela. Kmalu se je jpa, zvedelo, da hočejo trgovske in obrtne korporacije same voditi boj in V. L, iS. je stopila v ozadje. Toda kake vspehe smo dosegli. Nikakih! Po nekje se ni sploh nič storilo razim praznih sklepov, po drugod zopet talko malo, da nismo dosegli niti malenkostnega moralnega) '.vspeha. To je žalostno.
Cujte, čujte! „Grazer TiagblaAt“ od dne 14. t.
m. prinaša daljši članek «o deželnem zboru in o naših strankarskih razmerah, ki ga je vposlal nekdo iz Spodnjega štajerjai. In v tem; čianku, ki ga je pisala očividno dobro informirana roka, najdemo tudi stavek:	„Jetzt bitten sie (slovenski liberalci,
op. ur.) d i e ,,,S t a j e r c“: -»Partei um Hilf e.“ S tem so pa|še vesti o zvezi Nemcev in nemškutarjev z »liberalci potrjene. Globoko so padli naši liberalci.
Značilen molk. O vsem mogočem govorijo zdaj liberalci, da bi vzeli našim poslancem zauijtmje ljudstva. Nobena laž jim ni predebela, nobena neumnost prevelika, da bi je ne zapisali, samo o nečem molče kot grob. 'O nameravanem 25% zvišanju deželnih doklad ne povedo ničesar. Čeravno je tako zvišlanje nesprejemljivo, ker je neznosno, vendar liberalci ne najdejo besede v obrambo našega ogroženega ljudstva, Ali molče mogoče radi tega, ker bi naj omenjeno zvišapje deželnih doklad služilo za zvišanje učiteljskih pijač?! Dvema gospodoma se pač ne da služiti, kaj ne, gospodje liberalci?
Ne repenčite se, otroci! Zjajdnji „Štajerc“ prinaša članek o Štajerskem dež. zboru. V. prvih civeh delih najdemo že mnogokrat premlete psovke, povezane v nov, ne ravno blago dišeč šopek, zato nas ne zanimajo. Boljši je konec, ker je nekoliko zabaven. V njem se namreč grozi, da bodo naši poslanci želi „vihar“, če še nadalje odločno br.afiijo naše pravice v Gradcu. No, no! Le nikar se tako ne vsajajte, nemšfkutarske reve! Že neštetokrat! je bilo citati v »„Štajercu“ o viharjih, ki so vjčasf.h tudi prišli, a jih ni občutil nihče drugi kot nebogljivi) nem-jŠkutarski nepridipravi. Ni vam Bog dal posebnih talento v in malo razsodnosti, ali skušnje bi bile Vas lahko že vendar nekoliko izučile, Ali ne vidite, da so briga za Mas slovensko ljudstvo, kot luna za psička, ki jo je oblajal. Mir in pamet, otroci!
Za kratek čas. Ker smo že v pustnem času, ko je človek rad bolj veselo razpoložen in si rad poišče zabave, za to bodemo tuđi mi bolj kot v drugih Časib poskrbeli, da bomo prinašali poleg resnega kaj za kratek čast Hvala Bogu, težko ne bo. Naši nemškutarji in liberalci so pravd lažnjivi kljukci in nudijo s svojo bahavostjo in domišljavostjo mnogo zabavnega, kakor rapjki Pavliha. Kot prvi („Hanswurst“ naj nastopi ptujski „Štajerc.“ V svojem vabilu na naročbo piše to šnopsarsko glasilo:	„Brez
(sic!) da bi ise ’dami hvalili, pač lahko trdimo* da si je n*aŠ list na vseh straneh pridobil toliko vpliva in veljave, kakor noben drugi list . . . On je uidi popolnoma neodvisen <?) na vse strani in zamore vsled tega brez obzirov (!) zastopati pravice kmetskega, obrtniškega in delavskega ljudstva.'“ Brrr . . . Ali so to ne sliši, kakor besede kakega zapitega bahača, ki ima priti v kraitkem na boben, a se v zabavo svojih sosedov obnaša kot mogočnjjak in ponuja vsakem svojo pomoč. Ljudje se smejejo in si mislijo: nori. „Btajercu“ se je tudi že zmetalo radi brez-primerne nadutosti. Hochmut kommt vor dem Fall!
iSocialdemokratična nedoslednost. Brzojaivno ijsstitko monakovskega magistrata in občinskega sveta bavarskemu princu Juriju povodom njegove zaroke z avstrijsko nadvojvodi njo Izabelq je podpisal tudi drugi' monakovfeki podžupan, ki je socialni demokrat. To je prva adresa članu vladarske rodbine, ld je je podpisal socialni demokrat. Kakor se vidi, so socialni demokrati na dobri poti, da prilivajo vode v
svojo republikansko radikalno vino. Doslednosti ni nikajkfe.
Proti oderuhom. Draginjski odsek rumunske poslafhske zbornice je predložil plenumu zakonski načrt, v katerem se določa za vse one oßfebe, ki s karteli ali drugimi špekulativnimi manevri povzroče u-metno jpodraženje živil, kazen od enega do pet let ječe in denarno globo od 500 do 5000 frankov. Enakim zapornim in denarnim kaznim so podvrženi tudi oni, ki zakrive umetno podraženje lesa in premoga, kakor tudi stavbenih potrebščin. Ni dvoma, da bo ta zakonski načrt v rumunski poslanski zbornici sprejet. Posnemanja vredno!
Vodne ceste in alpske dežele, Pododsek alpskega vodocestnega odseka ima v nedeljo dne 28. t. m. sejo, h kateri so povabljeni tucli slovenski poslanci.
Podpora po uimah. Finančno ministrstvo je naznanilo poslancu dr. Korošcu, da je nakazalo podporo za celjski okraj 160.000 K, in za ptujski okraj 35.000 K.
Volitve na Nemškem.
Dne 12. t. m. so govorili volilci Nemčije z glasovnicami v rokah. Njih obsodba širokoustnega irei-sina, ki se je še dan pred volitvami in celo dobo poprej tako bahato širokoustil, kakor da bi bil kar ves nemški narod na strani Bassermanna in Bebela, je naravnost uničevalna. Nemški freisin je vprizorif o-studno-drzno časnikarsko gonjo proti centrami! in pa konservativcem, a pomagalo ni vse nič; koneČno je zmagala ivendar-le trezna» razsodnost. Masa nemških volilcev noče o žalostnih svobodomiselcih- nič vedeti.’ Pokazale se je, da se izliva politični radikalizem neprestana v rudečo morje. Vse pa, kar misli in se čuti krščanskega, monarhističnega, konservativnega in državi udanega, se je nagnilo k strankam desnice, Mjti edino lc te stranke tvorijo nekak jez proti strmoglavljenju vseh kulturalnih in gospodarskih vprašanjih v globok političen prepad. Zapuščen del vseh, rea obupan, je zaključil liberalizem in Čifutsko časopisje dan obsodbe.
Neonmjan stoji stolp centra. Z zmagonosno vihrajočo zastavo, sijajno je odbit generalni naskok vseh združenih sovražnikov. Skoraj 90 mandatov že zasedenih in v več kot 30 ožjih volitvah, to dela čast politični zrelosti nemških katolikov, njihovi Izborni organizaciji,' njihovemu vrlemu Časopisju, kakor Hudi dalekovidnosti 'ip velikopotezni taktiki njihovih voditeljev. Tudi za nas so te volitve poučne. Povtedo nam, da jo samo tistim strankam zajsiguran obstoj, ki skr-bo za organizacijo. Centrum in socialna demokracija, ta dvà stia zmagovalca. Vzorni taktiki in disciplini centra, ki je že kar pri glavni volitvi 'oddal nad 30.000 glasov združenim konservativcem, se je zahvaliti, da so si tudi ti že kar pri glavni volitvi priborili pad pol sto mandatov.
Liberalizem si je pa priboril komaj bore Stiri mandate, četudi so je besno spustil; v boj in je upal, da s pomočjo socialnih demokratov razbije nemški („schwarz-blauen Block.“ Toda ni Šlo. Poražen je — s'jm. Kar je pa Še posebno značilno, je, da se celo ta že izvoljena liberalna Četvorica» nagiba bolj k desnim strankam, nego na levo stran.
Volitve so prinesle torej za nemški freisin katastrofalen izid. Vrhu tega so mu pripravili še soctiji to sramoto, da so mu padli v hrbet ter ga treščili ob tla, ravno v trenutku, ko je hotel zadati smrtni udarec centrarmi. Na njegov» račun se sedaj vtesele socialni demokrati, ki slave dan zmage. V naslednjem podamo pregled o izidu volitev:
Izvoljenih je 208 poslancev in je treba še 189 ožjih volitev.
Izvoljenih je:		
	Izvoljenih Ožje volitve	
Centrum	86	37
Konservativci	27	42
Socialdemokrati	64	120
Liberalci	4	64
Freisin	•	.	53
Nemška desnica	S	17
Gosp. jednota	2	13
Divjaki	4	1,0
Poljaki	IS	10
Nemška ral. stranka		3
Bund der Landw.	1	4.
Ožje volitve se bodo vršile med		20. in 25. jan.
Se-le te bodo prinesle	popolno sliko	nove zbornice.
Kot gotovo se lahko smatra, da bo dosedanja večina, ki so jo tvorili konservativci in centrum, obstojala v naprej.
Centrum pride po večini v ožjo volitev s socialdemokrati, deloma pa tudi z liberale') in svobodomi-selci.
«k*
Štajersko.
Maribor, Slovensko gledališče. V nedeljo dne 21. t. m. »novost '„Charleyjeva teta,“ Gluma, v 3 dejanjih. Spisal angleški Brandow Thomas. Sodeluje orkester Glasbenega društva. Blagajna se odpre ob 147. uri zvečer. Začetek točno ob KS. uri zvečer. Vstopnina: tfoteljski sedeži: K 2.20, sedeži I.—-IV. vrste 2 K, V.-VIII. vrste K 1.50, IX,-XII. viste 1 K, stojišča 80 v, dijaške in vojaške vstopnice 40 v, sadež na galeriji 80 v, stojite '40 v. Predprodaja vstopnic» pri gospodu V. Weixlu, trgovcu, Zgornja Gosposka ulica štev. 33. Prihodnja predstava dne 4.
svečana 1912 zvečer „Nioba.“ Gluma v treh dejanjih.
Vuzenica. (Zahvala.) Vsem blagim dobrotnikom, ki so omogočili učencem vuzeniške šole lepo božičnico, izreka prisrčno zahvalo:	S. Viher, zb» Šolsko
vodstvo; dr. M. Pregl, za krajni šolski svet. .
Braslovče. XIX. občni zbor našega pevskega društva je imenoval gospodično Marijo Puncer usta-novnico pevsk. društva, ker je podarila istemu 100 K..
Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo dne 21. t. m., popol/kne po večernicah Jv hiši Jožefa Mačeka na Šobru štev, 8 svoj redni občni zbor. Razven običajnega poročila o društvenem delovanju so še na vsporedu » deklamacije, govori, petje 'in šaljivi čveterogdvor. Vstop je prost. K prav mnogoštevilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje našega bralnega društva najulji^neje — društveni odbor)	,
Mozirje. Umri je tržan in gostilničar gospod Franc Matjaž, po domače Kavčer. Mož je bil mirnega značaja, tih in pobožen, in zato pri vseh priljubljen, kar je svedočila obilna 'udeležba pri pogrebu dne 11. t. m. Vdovi in otrokom naše iskrapo sožalje k prebridki izgubi! Naj v miru počiva! — V našem okraju se opaža hudo naraščanje nepotrebnih tožb. Kmetje, drugi stanovi se ob času, draginje organizu-jejo iin drug drugemu pomagajo, mi pa še vedno nosimo stari slovanski greh nepotrebne prepirljivosti, in redimo nam nasprotne odvetnike! Pamet, pa ob pravem času, dokler smo Še na svojih posestvih!
Celje. Za prvo letošnje porotno zasedanje pri o. kr. okrajnem sodišču celjskem so izžrebani slede-di porotniki: Glavni porotniki: Peter Derganz, mestni ekonom, Celje;; Otmar Goli, restavrator v Meži ; Rajmund Galbron, gostilničar, Sv. Peter pod Sv. gorami;. (Jožef Presker, trgovec, L|užbreg; Ivan Zech-ner, posestnik, Brežice ; Karol Košenina, meshr in gostilničar na Vranskem; Ivan Gajšek, trgovec v, Celju; Ivan Arzenšek, trgovec, in gostilničar na Stranicah; Nikolaj Zdolšek, posestnik, Dramlje; Josip Krobath, posestnik, Celje; Albin Pečar, trgovec, Imeno; Adolf Weber, gostilničar, Laško; Jož, Lenko, veleposestnik, Sv. Peter v Savinjski dolini; Pr. Pehare, mag. farm., Celje; Filip Jelen, župan, Založe: Vinko Jamnik, mlinar, Otiški vrh;, Alojzij Kukovec, trgovski sotrudnik, Celje; Viktor Schwab, tovarnar, Celje; Edmund Škerbec, gostilničar, Poklek pri Brežicah; Ivan Pungjaršek, trgovec, Slovenjgrar deo; Ivan Meke, trgovec, SV. Lenart nad Lašfjm»; Ernest Kuttler, gozdar, Planina; 'Fraine Lang, nad-gozdar, Brežice; Avgust Plaskan, trgoreč, Braslovče; Filip Pungaršek, posestnik, Pameče; Josip Klobučar, mizar, Brežice ; Ivap Dolipair,, gostilničar v Polzeli; Franc Ban, posestnik, Paisjavas; Ivan Senica, gostilničar, Konjice: Ivan Jicha, kavarnar v Celju: Alojzij Gutmanu, mizar, Rogatec; Josip Lukman, gostilničar, Vransko; Ivan del Cott, posestnik, Brežide; Henrik WaUand, mesar in gostilničar, Sv. Duh-Loče;» Anton Kriechbaum, trgovec v Oplotnici; Peter Fleck, trgovec, Sv. Duli-Loče. Kot nadomestni porotniki: Franc Kalan, trgovski sotrudnik, Josip Wreschag, solicitator, Martin Speglitsoh, imi z ar, G. Stiger, veletržec, Josip Polanc, trgovec v Petrovčah, Anton Gregl, kovač, Iv»ap CvetanoviČ, Karol, Ferjen, trgdrec, Franc Pečnik, trgjorec, vsi v Celju.
Koroško«
Slovensko ženstvo se giblje na Koroškem. Med slovenskim ženstvom, na Koroškem je postalo živahno. (Shod sledi shodu. Dne 21. t. m. se vrši ženski shod v Podljubelju v Delavskem doppi. Ziačetek ob
3.	uri popoldne. Žene in dekleta iz Roža, pridite v obilnem številu! — Dne 2. februarja se vrši ženski shod v Železni Kaplji.
Pogreb rajne čas. šol. sestre Ioane Ha k v Kamnici.
V soboto dne 13. januarja 1912, ob 3. uri pop., smo zemeljske ostanke rajne Č. šolske sestre Ioane na pokopališču v Kamnici prav slovesno položili k zadnjemu počitku. Rodila se je rajnka dne 8. decembra 1884 pri Rajkovih na Prihovi, v hiši, v kateri'so njen stric č. gospod Simon Rak leta 1865 obhajali svojo primicijo, oni so pa že kot. mlad gospod kaplan umrli pri usmiljenih bratih v Gradcu, kjer počivajo na šteinfeldskem pokopališču. Pri sv. krstu je rajna sestra Ioana dobila ime Marija ali Mimika. Ko je izstopila iz šole, je vsa leto pomagala svojim stari-šeni pri težavnem kmečkem delu. Bila je vsakemu delu kos. Polnoletna je prosila stariše, naj jo pošljejo v Maribor k čč. šolskim sestram, da jo izučijo za kuharico. Sta»riši so njeno skromno prošnjo uslišali. Rakova Mima se je v kuhinji vsakega dela Itako spretno lotila, da je bila v kghinji o njej splošna sodba, da ona dela za tri druge. Ostala» je ponižna in • skromna deklica.
Med tem se ji je samostansko življenje tako • umililo, da je prosila čč. šolske sestre za redovno ob- v leko sv. Frančiška. Ker je bila tako pridna in ubog--Ijiva, so jo na Veliko Gospojnico 1909 preoblekli in ji dali redovno ime : sestra Ioana. Ob letu potem so jc pripustili k časnim redovnim obljubam 3 leta, katera dobe pa ni doživela. Lansko spomlad (1911) je začela poka&ljevati, s časom» pa tudi kri pljuvati. Domači gospod zdravnik je preiskal njene pljunke, v
kojih je našel „palčice“, ki povžročujejo itko ali su-< šicOf Poslali so jo takoj iz mesta na pristavo v Kamnico, da se v svežem zraku, pri (dobri postrežbi o-krepča in če je božja volja, da popolnoma okreva. Veselila se je, ker je v domači kiapelici mogla večkrat na dan obiskati ljubega Jezusa in blizu vsaki dan Ga brejeti pri sv. obhajilu. Ker ji čČ. sestre niso nalagale nobenega dela, križem rok držati pa sestrama Ioana nikdar ni bila vajena, je sestavi ja,-la v Kamnici umetne cvietlice, ne vedoč, da bodo te njeno ljubljenke zaljšale njen mr,tvaški oder in njeno krsto. V bolezni obiskali so starisi večkrat svojo hčer, kar jo je vselej razveselilo. »Obiskala jo Je tudi njena sestra, ki se šola v gospodinjski (šoli na Teharjah.
Ko je bolezen postala hujša, je rajna prosila in tudi prejela siv. zakramente za umirajoče. Tako pokrepčana je v Četrtek dne 11. januarja ob 11. zri do-poidno zapustila njena blaga duša solzno dolino ter se, kakor smemo upati, vspnela v nebeške 'višave. Na smrtno naznanilo sta prišla oče in mati, potem dve sestri in en nečak s Prihove k pogrebju, ki je bil, kakor smo v začetku omenili, prav slovesen. Cč. šolsko destre so rajno ljubo sestro bogato ovenčale a» mrtvaškem odru s cvetlicami, ki jih je bila rajna sestra Ioana spletla za časa svoje bolezni. Kamen-Šandm pa gre pohvala, d)a so pridno hodili rajnko škropit in so dve noči prebedeli v (molitvi in v bogo-ljubnih pogovorih pri mrtvaškem odru rajne č. sestre loane;
Dekleta Marijine družbe v Kamnici so se pa opletla, belo oblekla in z društvenimi svetinjcami o-lepìfana so sama nesla častito truplo rajne nune h grobu, v katerega so dekleta lastnoročno spustila z venci ozaljšano belo krsto.
Mil. kn. äkf. poverjenik ÖÖ. Šol. sefi er, preč. g. dr. Mlakar, ki so vodili sprevod ob dostojni asistenci, so nad odprtim grobom z ganjenim srcem rajni Ö. s. Ioani kot „Marijinemu otroku“ spregovorili kratko besddo za slovo. Ker se je očetu in Sestrama mudilo v Maribor k večernemu vlaku, smo se od rajnko še pri odprtem grobu poslovili, priporočivši se ji, d*a nam izprosi vjaren prostorček v presrečni družbi zveličanih otrok našega očeta s(v. Frančiška Sbrafinske-ga. Svetila jej večna luč!
Tretjerednik.
Št. 619.
poltenih Staričev ki ima veselje do
__ __________ _ ibtografični obrt sprejme takoj Viljem
Pick, fotografiini zavod v Celju.	21
Učenca
RAZPIS
20
Mestna občina ljubljanska razpisuje javno
zakup obrtovanja svojega Hotela „Tivoli“ in „Buffet* barake“ v Latermanovem drevoredu
za dobo treh let, to je od 1. sušca 1912 do 28. februarja 1915.
Podlaga razpisu so pogoji, kateri so na razpolago reflektantom vsak dan ob uradnih urah v mestnem gospodarskem uradu.
Ponudbe morajo biti kolkovane, in sicer vsaka pola s kolkom ene krone; iz ponudbe bodi razvidna starost reflektantova, rodbinske razmere, pristojnost, sodna in policijska neomadeženost, telesna sposobnost, dosedanje opravilo in strokovno znanje hotelske ter gostilničarske obrti.
V ponudbi bodi izrečno povdarjeno, da so reflektantu znani prej omenjeni pogoji in da se z njimi strinja, ter bodi v nji navedena ponuđena zakupnina s številkami in besedami.
Ponudbi je priložiti vadij v znesku entisoč (1000) kron, bodisi v gotovini ali pupilamo varnih vrednostnih papirjih.
Vlagati je ponudbe v zaprtih pismih pri predsedstvu mestnega magistrata
do 15. februarja 1912 opoldne
z napisom: »Ponudba za Tivoli«.
Na nepopolne ponudbe se ne bode oziralo in si pridržuje mestni magistrat pravico proste izbere med ponudniki.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 8. januarja 1912.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. vlade svetnik:
Lasches? i- r.
Us9IMI%nil velik, lep, firma Maier-O €9 S SBI Il B J g , Falda, amer. sistem: tnlas-Orgel, 2 mannaia, vsak p»» 5 oktav, pedal 2 oktava in 3 glasi, pmneren za kakšno kapelo a i salon, s 5 regi- ‘ stri, karakteristične spremene od najfioejšegs pp do veličastnega fff, še •‘koraj nov, popolnoma ihn njen, brez vsakega pr greška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo ca upravništvo tega lista.	192
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
za ženske in sukco za možke obleke zadnje mode razpošilja [najceneje
Jugoslovanska razpošiljala
R. Stermecki v Celju St. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen,
ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	u
pekama Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.
Grajska 8?äp;:Halo! Kaj je novega?
proge za okna, kakor tudi moško in	v v
žer slo perilo, domače perilo itd. itd.
Atoms'	&& ackop*-
ulica 18
Za Svečnico!
Vsem velečastitim gospodom in cerkvenim predslojništvom zopet toplo priporočam mojo bogato zalogo pristnih vošženih in Itlilly svež, voščenih zavitkov, raznih plamenic najboljše vrste in po najnižji ceni. Omenjam, da že celih 16 let delam v tej hiši kot svečar.	10
Za obila naročila se priporoča
J. Dufek nasi. Fran Duchek,
svećav in medicar v
Mariboru» Viktringhofgasse.
Upeljal sem novo svttovnoslavno vrsto obuval „Salamander“ v moji trgovini kot edino prodajaloo te vrste obuval na celem Št jerskim in s;cer po enotnih ee-mh K 16 50 luksoscvna K 20 50, oddajam vsa v moji trgovini v z >ogi se naha asoča obuvala (O zelo zn Žanih censh. Naj nihče ne zamudi porabiti to redko-kedaj se nnd čo pri iko, da si nakupi fino in po ceni obuvalo. Nadalje velika izber elegaitnih in modnih obuval za plesne vesel ce in bale.
Z odličnim spoštovanjem	204
Stefan Strašek, Celie, Schmidgtsse. Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka: “ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v s'ehernero gospodinjstvu.
Madnajkaoa/
Mncdkv >jmÌAKxdi/.
’ JQdiinmwmJwv
anjeàr -t? Alòxr.
Podružnica Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
Centrala : Ljubljana.	Podružnice: Špljet, Celovec» Trst, §f
Sarajevo in Gorica "
Delniški kapital: 8 milijon kron.	MM I Jfljll
Rezervni zaklad fez K 800.000 obrestuje Jm *§1 pt |§:
vloge na vložne knjižice po 1C
od dne vloge do dne dviga.
Rent. davek psačuje banka iz swojega. čistih
Založnik in izdajatelj Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.