CLAŠ ILO LITE"R.AHK/PGA K-KblKA IVA NOVdtftilt: (VMnA-Z/7 I - pl/^hEc 49 F> Opara Mirko Pomladna Preko polj zavel je Čutiš v araku tihe sanje, lahen veter kakor dih ki prišle so iz daljin ? se zapletel med vejevje Vjelo se srce je vanje lepih krošenj bukovih. in se spet predalo njim. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeee -frl-fr; + »-fr* + S*fri + *-f Kramar Janez Trenutek Ledeni lunin sij in zbudil ml je nate se Je razlil grenko - lep spomin, mk Je čez obraz nezvesta.... in vztrepetal f ■fr <♦*♦*+ tf*I>fr|-fr *♦«♦* *•*♦ -o—o—o—o—O—o— i Kramar Janez Čemu ? Rosil v srcu sem ljubezen v mračnih, pustih dneh -vendar zakaj , čemu ? Morda še zdaj na dnu srca pritajen žar gori... čemu ? In kmalu rekla boš, da ni ti mame mar, da ni nikoli ti bilo* tipet sam odšel bom v noč in spet zastavil si vprašanje kot nekoči zakaj , čemu ? xoxoxoxoxoxox Sintič Jože Hazkril mi je srce ... V zvoniku je odbilo dve popolnoči. Čakalnica je bila pusta, nezakurjena. V njej je smrdelo po cigaretah. Vrata so zaškripala. Zopet je nekdo vstopil. Vse oči so se obrnile vanj, Rekateri so zagodrneli ob njegovem vstopu, posebno nek mlad gospodek se je vneto jezil nad prišlecem, ki Je pravkar zaprl vrata za sabo. Boječe se je ozrl na levo, nato na desno in prav prestrašeno pogledal v kot, kjer Je smrčal star, brkat moški. Naredil je nekaj korakov po sobi in se oziral, kam bi sedel. Poču- - 2 - til se je krivega v tem zanj novem svetu, počutil se je slabo, bal se je zamere. Ljudje so ga gledali postrani j eni s prezirom v očeh, drugi pomilovalno. Prisedel je k meni. Mladec, ki je sedel poleg, je sedel na drugo klop. Plaho me je pogledal kot bi se opravičeval t “Sej nisem sam kriv, da sem tak..." L radovednostjo sem si ogledoval prišleca. Kjegovih rok se je držala tanka, rjava plast zemljm, glavo pa so mu pokrivali temni, kuštravi lasje, po sencih že malo sivi. Obraz neobrit, hlače obrabljene, ponekod celo preguljene. To so bile zanimivosti človeka, _ v katerega so vsi strmeli... beznar.ee me je meril z očmi in zdelo se mi je, da mi ima nekaj povedati, toda odločiti se ne more takoj, ne zaupa mi, ali pa se boji, da bi se mu drugi smejali, ako bi to povedal, kar mu je bilo na srcu. "Kam se pelješ ?" **V Šmarje." odvrnem. "V Šmarju imam sorodnike" odvrne on in se nasmehne. Vzdihnil je. In zazdelo se mi je, da je v tem vzdihu izraženo vse trpljenje tega potrtega moža. " Kam pa vi potujete ?" "V Savinjsko ", je kratko odgovoril. Začel mi je pripovedovati * " Vež, delal sem pri podjetju. Odpustili so me včeraj, obdolžili so me kraje. "Kradel si, kradel, tat, le priznaj J" me je zmerjal delovodja vpričo vseh radovednežev, ki se jih ni manjkalo. Moji prijatelji so me gledali kot zločinca. Čutil sem v njihovih pogledih očitanje * " Ke tega ne bi pričakovali od tebe. Saj prej si bil vendar pošten človek, pa , še tako si nam govoril o poštenosti." Samo nekdo me je gledal pomilovalno, prepričan sem o njem, kot da sem zdaj tu. On je krate kradel, videl sem ga kot vidim sedaj tebe, toda ne morem ga izdati ko vem, da je revež kot jaz, da ima doma kup otrok in ženo. Tisto malo kar zasluži, porabi kot bi skopnelo." Ozrl se je okrog, prestal s pripovedovanjem. Bal se je, da bi ga kdo ne videl ali sliša " Eh, kaj hočemo I Žena, otroco, dom razrušen, jaz star in slaboten, brez moči in službe. Včeraj popoldan sem pomagal cestnemu pometaču. Prišel je nekdo mimo in pokazal name s prstom ter nemilo dregnil tovariša v rebra. " Poglej ga, tisti, ki je kradel I" Sabralo se je krog mene ljudi, stopali so bliže k meni im me radovedno opazovali z vseh strani kot cirkuškega klovna, čudili so se, da sem na prostem, ko sem vendar tat. " V ječo z njim, če krade 1" se nekdo zadaj oglasi. Glej, tri dnimkra* nisem bil doma. Bojim se priznati, da so me odpustili iz službe. Zena in otroci bi zajokali." Govoril je potiho, ni si upal glasno izpovedati ranjenega srca, vsem pričujočim. Gledal me je, kot hi ga edino jaz mogel razumeti in mu pomagati. " Glej, umiti se Še nisem utegnil, prišel sem samo malo semkaj, da si odpočijem. Grem spet k na delo. Lačen sem. Dva dni že nisem užil nič toplega. Ti dve noči sem prečul, kot bom to nocojšnjo. " Oči je imel rdeče od neprespanih noči. " Lačen ", pomislim. Spomnil sem se, da sem tudi jaz lačen. Jedel nisem samo en večer, on pa tri dni. To vendar ni mogoče ? Toda verjel sem človeku, ki se mi je tako odkritosrčno izpovedal. Gledal je nepremično predse. Čeprav ga je bilo sram, ni mogel skriti solze, ki mu je prlpolzela po licu. Vlak je zapiskal in zmotil jutranjo tišino. " Odkod ?" V čakalnico je vstopil načelnik. Ogledoval je vse po vrsti kot bi nikoli ne videl tako pisane druščine. " Vi, imate drugi razred ?" in zapičil je pogled v mojega sopotnika. Nerodno je vstal. Videlo se mu je, da ni imel opravka z drugim, kot z opeko in malto. Potegnil je z glave star, oguljen in od dežja spran klobuk. "Gospod, malo si bi rad odpočil tukaj 1" " Tu ni spalnica za potepuhe , ampak je čakalnica drugega razreda 1" Pogledal je v ljudi, ki so buljili v starca kot v prikažem. Eni so surovežu vneto pritrjevali kot bi mu hoteli reči i "Tako je prav I Kaj pa bomo tukaj notri - 3 - s teboj ?” drugi pa so zrli vanj pomilovalno. ” Izvolite zapustiti čakalnico I” ” Toda gospod, zunaj je mrzlo " in pokazal je z roko skozi zaranreagraaizkatkagpc zamrznjeno šipo. Nekaj ljudi se je zasmejalo, vzeli so resnico za šalo, rev* ščino za norčevanje. Načelnik je odšel. Za njim pa je odšel neznanec. Stopil sem ven. Čeprav ga nisem poznal ne po imenu , ne po priimku, sem poznal njegovo srce in to je bilo dovolj za najino prijateljsko vez. Šel sem za njim, da mu povem nekaj besed, morda tolažilnih ? Hribi so bili odeti s tanko plastjo bleščečega snega. Tako nekam potrtega me je napravilo to utripanje jutranjega živije nja. H Pa pojdite v tretji razred, če vas ne pusti v drugem. Tam vas ne bo nihče spodil.” ** Ah, vseeno je, grem na delo I” "Greste z mano I” " Kam ?" Začudeno me je pogledal. ” Zajtrkovat i" Oči so se mu poželjivo zasvetile, a že naslednji trenutek je izginil blesk kot izgine smehljaj z obraza. " Kimam denarja J" M Bom jaz plačal 1" Nobene besede ni rekel, ampak je stopil za menoj v okrepčevalnico. Tu sta sedela po sta jenačelnik in miličnik. " Dva čaja,prosim 1" Popila sva čaj in pohrustala sveže žemlje, nato pa odšla ven. Za nama sta stopila načelnik in miličnik. ” Prosim osebno izkaznico i” Moj spremljevalec je prestrašeno povlekel listine na dan in jih ponudil miličniku. ” V redu, pojdite za mano I” Gledal sem, gledal, vendar nisem mogel razumeti, če sem še tako razmišljal. Odhod. Odpeljal sem se v Šmarje. V tej zgodbi ni romantike, ne fantazije, to je zgodba, ki sem jo doživel in jo zapisal kolikor moč neposredno. Sam sem razmišljal o teh stvareh, vendar nisem mogel doumeti , zato razsodite to drugi 1 OOeeeeeeeeeee eeeeeeeeeM Kramar Janez V j e s V vetru zganil se je list na veji in odpadel v jeseni eni Šla si mimo. Sirce je vztrepetalo, zahrepenelo, zajokalo in v koproenju šlo za tabo v jeseni. Prešeren Jože Jesen Tvoje oči so polne mraka, polne nečesa temnega so tvoje oči, jesen. Vse dni čakam koraka, koraka njenega, njenih oči, jesen. Tvoje oči so polne mraka, polne nečesa temnega so tvoje oči, jesen. Jaz sem kot tisti, ki čaka, čaka zaman nekaj lepega vse mračne dni, jesen. ♦oeeeceoeeeoeoeeeom Dekletu Kot zimski večer, kristalen in tih, kot veter s poljan, ki dano nikjer počitka mu ni. ki mrzel je dih prinesel s seboj in v dužo mi sanj natrosil lepih... na moje poti tako ai prišla kot sanje i ti, oj drago dekle, +i+i+a+s+*+t+*+ Radeč Peter POROČAVai&C, PRjlV1Ca, DOncRUtoAl nlo‘1... Pust in zlovoljen sem pustil mračno šolsko poslopje. Bil je eden žalostnih jesenskih dni. Po nebu so se valili težki, temni obleki in ostra burja je podila sive megle po Gorjancih. Dež je lil curkoma in po cesti so se zbirale, velike, sive, blatne luže. Ko je priropotal mimo kamion, je umazana voda brizgnila na mimoidoče . Ljudje sami so bili mračni in nejevoljni, kakor vreme samo in so le kratko in nejevoljno odzdravijali. Srečal sem prodajalko časopisov. Bila je v starih, raztrganih in okresanih Čevljih in zakrpanih nogavicah. Ogrnjena je bila v star dežni plašč, pod njim pa se je skrival bled, naguban obraz, ki sta mu mraz in burja tovariš, deš in vročina sopotnik. Šla je s počasnimi in triadnimi koraki in je pred vsakim odraslim z upanjem zaklicala * " Poročevalec, TT, kupite 1” Kupil sem Poročevalec, ga razgrnil in pogledal i"Zboljšali smo življenjske pogoje." Zaprl sem ga, se nasmejal din zamislil.... twt eeeeeeeeeeeeeeeeee Kramar Janez Moj prijatelj Prijatelja imam, ki gode, gode, gode... Kaj hoče ? Jaz in tudi drugi tega ne vedo. hihče ga ne posluša in ne zameri mu nihče. Je pač tja, bog pomagaj mu, obrnjen proti gozdu malo. Pa so pri nas po duhu še šibkejši in ti se ga - boje. eeeeeeeeeeeeeeem Kritikom " Slabo de to, slabo, ti verzi bedni,*1 vedno govore. Povejte nam, kaj bolje je, kako. 0 tem pa " bedni » kritiki molče, ker, kaj hočejo, še sami ne vedo. »e*ee«ee«6$*$ Starc Tone Bovo leto ... Kad mestom ee je razpenjalo sivo in mračno nebo, a katerega je od časa do časa priletela drobna, bela' snežinka in se ptopila na razmočenih tleh, ki so bila takšna, da je kar cmokalo. v Ljudje eo hiteli na postajo. Bili so tihi in mrki. Čudno tišino je zmotil le kak avtomobil, ki je pridrvel po cesti, tako da je brozga briznila na vse strani. Ljudje so nosili dežnike, kovčke aktovke. Beka žena je imela v roki prenapolnjeno mrežo, iz katere je silila lepa rdeča pomaranča, da so se tl ob pogledu nanjo kar sline pocedile. Komu je bila namenjena ? Za mano je po mokrem in z rjavim snegom pokritem pločniku korakal dokaj čuden mož. Poznalo se mu je, da sovraži alkohol in ga zato tudi pridno uničuje. To sta dokazovala njegova hoja in rdeč, zabuhel obraz, s kalnimi očmi. Oblečen je bil v zeleno obleko, ki je bila oškropljena do praznega nahrtaika, ki mu je visel na hrbtu. Ba neoetriženi glavi pa mu je čepel skoraj brezbarven klobuk, katerega sl je potisnil na tilnik. Prišla sva ne postajo. Mojemu sopotniku se je posrečilo šele po dveh zaletih stopiti na drugo stopnico. Kato ga je malo zaneslo ln se je zaletel vame. Ko ee je postavil zppet na noge je dejal s ” Veste, hm, kot mavra sem pljen j saj, jutri je Bovo leto, pa sem... sem moral starega splakniti..., veste splakniti. M Friropotal je vlak. Potniki so izstopili in vstopili in odpeljal je. Zopet sva bila s pijanim tovarišem skupaj. Postal je zelo dobre volje, ker je blizu sedel muzikant in veselo raztegoval svoj meh. Pijanec se je steška postavil na noge, ee vzravnal, si potisnil klobuk še bolj nazaj in si pogladil brke. Začel je plesati in voda, ki se je nabirala po podu, je škropila na vse strani. Ko pa ga je neki potnik nahrulil, da naj miruje, je začel veseli možak jokati. Ba naslednji postaji je izstopil. Odprl sem okno in gledal za njim. Ba ušesa pa so mi hrnele besede : M oplakniti moram, da, pijan, utaro leto... " eaoaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaa •deeeaeaeeeceoee +S+S+S+S+I+; Brovet Irena 6 ZA£6 JI POGOVORI V GOZDU V gozdu se budi jesensko jutro. »tari čuk in vedeževalka sova se vrneta v razpadajoče duplo, ti perja si otreseta rosne kapljice, ki sta jih prestregla med letenjem. Debeloglava sova vpraša čaka z debelim, počasnih glasom : " Kaj si videl ponoči ? Je prišlo kaj v kljun ?" C uk globoko zazeha in se oglasi t j xaax " Slabo!” ničesar več ne zine o nočnem lovu, le to še reče f "Oh, ko naju vsaj ne bi opazile sitne srake !" Sova potrdi njegove besede, nato pa oba zaspita. Medtem se je zarja že razlila po nebu. V bistrem studenčku, ki teče ob sovinem duplu in v rosnih kapljicah šare tisočeri sončni žarki. Sedaj se oglasi šoja. Kot policaj leta od drevesa do drevesa in budi ptice t " V imenu postave mogočnega kralja ptic, orla Kri-vokljuna, vas budim in kličem k delu 1” Ptice se druga za drugo bude. Še celo drevje se prebuja. Lahen vetrič prežene nadležno meglo, ki ovija s svg$im pošastnim, vlažnim pajčolanom smreke, hraste in druge rastline. Sele sedaj se prebude metuljčki. Citronček zamahne s krili in poleti k borovemu prelcu. "Dobro jutro, prijatelj 1” ga nagovori " Kako je ? Si dobro spal ?” Citronček se bahavo našopiri in zamahne s krili. * Dobro," reče prelec, le pozna se, da se mi bliža konec. Moje gosenice so se že zabubile, zato nimam več dela. Tudi mraz je ponoči že kar nadležen." Citronček reče s " Da, da, tovariš Mraz je še kar nadležen, zato se bom danes zaril pod topel mah in prezimil. Sedaj pa nasvidenje I Moram posrkati še nekoliko medu 1" Tako sta se razšla metulja. Pod trohnelim panjem sta se srečala veverica in ješ. ”0, boter ješ 1" pozdravi navihanka, "boter, dobro jutro i" Brkiča pomaha z repkom dobrohotnemu ježku pod smrčkom. "Dobro y ■