JANUAR 1989, ŠTEVILKA 1, LETO XXIII *ea*aeeee**eee™ee*eewe*Eieeewe*eEeeeeeeeee*e*eeeeeemi*m™eeeeeee™ei > 'MP Glasnik izdaja Delavski svet sozda 1MP - Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6. telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votck. Člani odbora za obveščanje IMP so: Bojan permovšek Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavklcr, Lijana Kokotcc. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik). Joži Pipp. Marija Servatzy. Franc Šeruga, Stefan Šeruga. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska-Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. eaeaMnmeea* EEseakaeesaaessaa ■MBHSMBH ■■■■■■■■■■■ Novi časi Vprašanja razvoja IMP in nova zakonodaja že dalj časa je jasno, da je organiziranost našega poslovnega sistema potrebna sprememb v smeri večje fleksibilnosti produkcijskih tvorcev med posameznimi programi ter v smeri zaokrožanja organiziranosti glede na postavljene poslovne cilje. Reorganizacije v sozdu v letih 1985-1987 so šle v smeri odpravljanja t.i. umetnih tvorb in poslovno motečega tristopenjskega organiziranja. Dosežena je bila koncentracija poslovnih funkcij na ravni delovnih organizacij in močnejša usmeritev poslovodstev na reševanje lastne Poslovne problematike. V veliki meri pa je izostala močnejša koordinativna in usmerjevalna vloga sozda, kije ob večjem številu heterogenih interesov nujna. Zato poslovni sistem ne daje v celoti tistih sinergičnih učinkov, ki bi dali Povezovanju DO novo, višjo kvaliteto. Z zasnovo nove reformske zakonodaje Se odpirajo možnosti, da se na tem področju približamo v svetu znanim Utodelom podjetniške organizacije, pri tem pa se moramo ves čas zavedati, da Pomeni ta le sredstvo za uspešnejše uresničevanje poslanstva in ciljev, ne pa sama na sebi temeljni cilj. Zakona o podjetjih in o tujih vlaganjih sta, kot smo slišali, že sprejeta. Do danes pa nam še niso poznani natančni institucionalni okviri za organiziranje in poslovanje gospodarstva v letu 1989 in naprej. Zato tudi v fem razmišljanju ni popolnega terminološkega in kategorialnega reda. Izogibam se namreč opredeljevanju Podjetja z zakonsko terminologijo. Pač pa pretežno govorim o podjetju kot o splošno opredeljeni kapitalski strukturi. Bistveno se mi namreč zdi, da pregledamo različne, v svetu Znane organizacijske koncepte, možnosti njihove uresničitve v naših razmerah, njihove vplive na cilje in način upravljanja podjetja, ter jih medsebojno primerjamo in šele nato uvrstimo v oblike, ki jih dopušča osnutek zakona o podjetjih. Ta načeloma ureja samo eksterni pravno ekonomski status podjetja, ne pa njegove notranje organizacijske strukture, zato bi zoženje razprave na samo uskladitev organiziranosti z zakonodajo pomenilo, da posvečamo glavno Pozornost formi, ne pa vsebini notranjih odnosov in povezav. Kaj bo IMP? Izhodišče vseh razprav o redefini-tanju statusnih in poslovno organiza-c! samo s privoljenjem drugih soyl'i ra; gateljev. Osnovna pravila druj1 Inži določa statut, sicer pa je upraL nje precej podobno upravljf°'cg v delniški družbi, tudi orgaflf n'za isti. [n°stn 2.3. Komanditna družba Komanditna družba je dru v kateri je en del članov odg<1 ren za obveznosti družbe s svot celotnim premoženjem in upu lja delo družbe, en del člano'| je odgovoren za obvezat družbe do višine vloženih snL0 J obliko, *Leru štev. Torej gre za odiiko, »ig« f nekje med družbo z omejenC’ družbo z neomejeno odgo'je §' nostjo. __ Hdoe 2.4. Družba z neomejeno solidarno odgovornostjo čl**^ fa Gre za podjetje, v katerei%o -j vsi člani neomejeno solidarno|n0 n govorni za obveznosti dm pre( s celotnim svojim premoženj^0Var Delo družbe upravljajo vsi # rria_ lahko pa se upravljanje d m ired|( s statutom zaupa enemu ali a]j članom ali posebni osebi - pt° pod ristu. Vloge v družbi se lAiito\ prodajajo tretjim osebam, P* 2a< nostno pravico nakupa pa i^obvi drugi člani družbe. Družba 'Vg firmo, ki vsebuje imena vseh^g^. nov ali enega člana z oznako (ije drugi«. Gre torej za obliko, kjiga n znana pod imenom trgovin' Za družba ali partnerstvo (partn4tk0ri hip). iarja 3. Pogodbeno podjetje Mp]; Tu gre za preostanek stare M, konodaje o pogodbeni orgaiAta]; ciji združenega dela, ki je P° 'H,? vem preoblečena v podjetje, )Ve(jn bina pa je ostala približno »Seje Ustava namreč ni spremenj* v delu, ki govori o pozdu. ____ 4. Zasebna podjetja, obratovalnice, zadruge L in podjetja drobnega gospodarstva Z zakonom se instituciona™-^ rajo tudi zasebna podjetja, on | tovalnice, zadruge ter družbe* mešana ali zasebna podjcI drobnega gospodarstva ter rdzr djetja za zaposlovanje invalid”>>jsl Zasebna podjetja se formifMn< v enakih oblikah kot mešana H°kn djetja (delniška družba, druMoi z omejeno in neomejeno odPpar vernostjo, komanditna družb”6 sli Ustanovijo jih lahko tudi 'j pravne ali fizične osebe v skhjprei z zakonom, ki ureja tuja vlaM _ nja- UROŠ KOMik, Ptuj Čistilna naprava IMP dela na enem od najzahtevnejših objektov - to je na rekonstrukciji centralne čistilne naprave Ptuj, kar je za našo firmo novo področje, na katerem se poskuša uveljaviti. Omenjena čistilna naprava, ki je bila zgrajena leta 1979, je obratovala do konca leta 1980, ko je zaradi slabih rešitev v oksidacijskem jarku zatajila in zato prenehala delovati. Ustavili pa so njeno obratovanje tudi zaradi porabe velikih količin električne energije, ki so jo terjale rešitve za aerobno stabilizacijo blata. Da bi delovanje naprave po njenem predolgem počitku spet spravili v življenje, je investitor Komunalno gradbeno podjetje tozd Vodovod kanalizacija Ptuj julija 1987 objavil javni razpis vseh potrebnih del za rekonstrukcijo prve etape čistilne naprave (105.000 E), kamor spada izdelava tehnične dokumentacije (PGD, PZI, PID) za rekonstrukcijo čistilne naprave, izvedba gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del (nabava ter montaža opreme) vse v obsegu in kvaliteti, potrebni za pridobitev uporabnega dovoljenja. Vsa dela je bilo potrebno nuditi po načinu »ključ v roke«. Razpisna komisija je na osnovi i Aenj članov strokovne komisije iz-’ 'rala IMP Inženiring kot najugodnejšega ponudnika. Pogodba z investitorjem je bila podpisana 31. marca 1988. Po podpisu pogodbe, je povedal Miha Smuč iz našega Inženiringa. smo v IMP-ju izdelali investicijski program, istočasno pa začeli z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri izdelavi projektne dokumentacije je IMP sodeloval z delovno organizacijo Planum tozd GEA Projekt z odgovornim projektantom Igorjem Kosom zato, ker ima dolgoletne izkušnje pri izgradnji čistilnih naprav s podobnimi karakteristikami, kot jih imajo ptujska čistilna naprava, čistilne naprave Kranj. Domžale-Kamnik, Škofja Loka. Po izdelani projektni dokumentaciji smo investitorju pomagali pridobiti gradbeno dovoljenje, kije bilo izdano septembra 1988. V prvi polovici oktobra pa smo začeli delati na gradbišču.« Po pogodbenih pogojih bi morala biti čistilna naprava nared v enem letu - to je oktobra 1989. Vsa dela. ki jih sedaj izvajajo, potekajo po terminskem načrtu oziroma so nekoliko pred njim. Ker je 1MP-jev Inženiring nosilec vseh del. je na gradbišču ves čas prisotna močna strokovna ekipa z inženirjem Slokanom na čelu. Izvajalci del na gradbišču so KGP Ptuj tozd Visoke gradnje, tozd Nizke gradnje, GIP Gradis enota Ptuj. Hi- drometal Mengeš, IMP-jeva Montaža Maribor in Eko. Vrednost vseh prevzetih del na tem objektu znaša 10.236.899.506 dinarjev po cenah septembra 1988. Kot je dejal Branko Čepič v imenu investitorja, so z IMP-jevim delom zelo zelo zadovoljni in z nami računajo tudi v prihodnje. »Upajmo, da bomo tako dobro sodelovali tudi v prihodnje tako 'na strokovnem področju. kot tudi pri skupnem nastopanju na tržišču. Z IMP-jem je KGP tozd Projekta že doslej sodeloval in sicer s ptujskim Ekom, s Projektivnim birojem, že vrsto let pa tudi z IMP-jevo mariborsko Projektivo, ki je naš največji sodelavec.« Tudi v našem Inženiringu so se pohvalili, da dobro sodelujejo z investitorjem, pa tudi z drugimi izvajalci del. Ta objekt, na katerem je trenutno zaposlenih okoli 90 delavcev, od katerih je okoli 10 IMP-jevcev, je precej popularen in ga kritično spremljajo vsi družbeni dejavniki od občine do regije. Skoraj vsak teden se v javnih občilih pojavljajo članki z različnimi mnenji o tej čistilni napravi. Na to napravo gledajo posebno kritično zato, ker je bilo v prvotno napravo, ki je po desetih letih potrebna temeljite rekonstrukcije, vloženega veliko denarja. IMP želi s to napravo priti do najboljših referenc ter se uveljaviti kot uspešen projektant in izvajalec čistilnih naprav. I Inženiringu se je osnoval oddelek za izvedbo funkcionalnih objektov, med katerimi so tudi čistilne naprave. Rekonstrukcija čistilne naprave Ptuj je prvi večji pridobljen posel te vrste. Inženiring ima sklenjene pogodbe za projektiranje čistilne naprave mesta Ilirska Bistrica in dokončanje čistilne naprave mesta Koper. Za ljubljansko čistilno napravo je bila izdelana in oddana ponudba za izdelavo prve etape prve faze (vrednost te ponudbe je 10 milijard dinarjev). Za čistilno napravo Ljubljana so v Inženiringi P®* sklenili pogodbo za projektih1? .°®1 Projekte inštalacij pa je izdelal t*ljo i Dr/Ainl/fitrni K < *- r, I V\rA, f\K' i uijtiut inaiaiavij pa jc ič.utu*‘ . ■»“ » Projektivni biro. Torej proces r ob strukturiranja je stekel (o tem "teni, on umui itaiija jv sivivvi (kj ‘vili drugič) in prvi rezultti so tu, čep(t|je p. brez velikih besed. lipa .- MARIJA PtUt6 “ge i Mo ‘Sovi, Livar >f Livarna za Maserati ‘edal It Se ; ‘uitat ■tlu Livarna sive in noduiarne litine iz Ivančne gorice je zadnje dni jjjnje decembra ulila prvih 300 kosov ulitkov iz noduiarne litine i» znana italijanska osebna vozila znamke maserati. t Veijetno je že marsikdo slišal za prestižna vozila maserati, W % j, jih izdelujejo v sosednji italiji, še prav gotovo tisti, ki se*ričn< zanimajo za avtomobilizem. snio Livarna je namreč dobila ponudbo za izdelavo odlitko' it0jjij vztrajnika za ta prestižna vozila, S pomočjo lastnih strokovni” tnem delavcev ji je uspelo v predvidenem času osvojiti in odposlan !y -p( poskusne odlitke italijanskemu naročniku, ki je bil tako z dr lprav menzijsko točnostjo kot kvaliteto litine zadovoljen. Zato J6 Ma sledilo prvo naročilo, ki so ga v temeljni organizaciji realiziral'je Se tik pred koncem leta 1988. Po informacijah bo livarna sive m Orajd i l , K!.. ‘ ,mnraono nrnivvzi/ilo iftKOVi ‘Mal noduiarne litine v letu 1989 mesečno proizvedla 400 kosov. Marsikomu se bo veijetno ob prebiranju tega kratkeg" lbgk0 prispevka zazdelo, da naročilo ni veliko, je pa tudi to nekaj, (j v kajti že to, da livarna iz Ivančne gorice proizvaja odlitke za tak* lyj j znane avtomobile zgornjega cenovnega razreda, kot so mas*Utem rati, je livarni v ponos in ne samo to, livarna si bo tako ustvarij‘% <. imidž oz. renome tudi na italijanskem tržišču, s tem pa odprlo j2n III1IU/. V/. ICIIUUIC tuui na iuuija..onv... ” •• j' * ; 'CII možnosti nadaljnjega poslovnega sodelovanja s to , 'dnost sistema poslabšala v zadnjem obdobju lanskega leta. Os-l soN razlog je v povečanem obsegu financiranja investicijske dejavno-druv Inženiringu. >ra' j vija °leg tega je naraslo število jan^nizacij, ki se srečujejo z lik-Nstnimi problemi: Montaža Ver, Eko, Iso, Skip, LSNL. lružfa pri vseh teh likvidnost ne dgofeni posebnega problema in svojr°sledica objektivnih okoliščin upi|prava izvoza, nakup tehnologi' naložbe ipd.) Pod lupo pa so ,zn|Ten, Panonijo in Inženiring, eni®'609.000 dinarjev likvid- 1'u . . sobolj klavern Te enu. položaj je ima nekaj čez ao'VneSa primanjkljaja. Tu so za-& vse obveznosti, ki jih ima } j1 do Interne banke in drugih čl#'^ov predvsem v obliki nepla-računov. Kot je bilo povedo, Ten do sedaj ni uspeval rnJl>° plačevati svojih obvezno-dIT, Predvsem obresti. Ko so se :e,|,^Varjah o možni rešitvi pro-’’ | N so najprej razpravljali P Medlogu, da Tenu ne bi več a 1 ali nobenih ugodnosti (v smi-Pr j Podaljševanja rokov vračila it°v ’n Podila obresti), am-’ .V začeli dosledno izterjevati L' Obveznosti, ki jih ima Ten do |ke. To bi seveda pomenilo Jek konca te delovne organi-ikojje -p0(ja prevladala je le °\T§a milejša oblika. Odločili so ,V'Va podaljšanje roka vrnitve rtnttkoročnega kredita do 15. ja-|arja. V tem času naj bi Ten ,'1 plačilo za enega od izvoznih are5°v v Iraku, ki ga bo banka ?anOala in s tem pokrila obvez-J''z naslova obresti, ki jih Ten 'e' /edno plačeval. Poslovni od-° jN je odločil, da bo ukrepal po prej omenjenem predlogu šele, ko bo sprožena podobna akcija na višji poslovodni ravni sozda. Panonija in njene »kalkulacije« Zatem so se lotili naslednjega kroničnega bolnika, ki je postal hud bolnik v drugi polovici lanskega leta Panonije. Kot je dejal Vili Semolič, je bil v Panoniji opravljen sestanek v začetku druge polovice novembra, na katerem so obravnavali težaven položaj te delovne organizacije. Takrat je bila kratkoročna zadolženost Panonije okrog 6 milijard dinarjev. Po predvidevanjih poslovodstva, naj bi se zadolženost Panonije v zadnjem četrtletju zmanjšala za 2 milijardi dinarjev, vendar kot je razvidno iz podatkov, se je povečala za nadaljnji 2 milijardi dinarjev in se približala 8 milijardam dinarjev. Pri tem so srečevali v Panoniji, predvsem so upoštevali izpad dohodka, ki je nastal zaradi obdelovalnega centra. Kot je znano, so tega nabavili v prvi polovici leta, žal pa ga niso uspeli spraviti v pogon zaradi proizvajalčeve pomanjkljivosti. Ob tem pa so opozorili na eno večjih hib poslovanja v Panoniji, namreč sklepanje poslov in dogovarjanje cen. Kot je opozoril Vili Semolič, je nevzdržna trditev direktorja Emila Zelka Glasniku, da jih pri izvozu bremenijo tečajne razlike. Da je to tako, je posledica dogovarjanja izvoznih cen v dinarjih. To pa pomeni dvakratni pljunek v lastno skledo. Namreč dinarsko dogovorjene cene izvoza in trimesečni rok plačila dejansko pomenita rast negativnih tečajnih razlik, hkrati pomenijo roki plačila popust, ki je več kot 20 odstoten in če k temu dodamo stroške financiranja izvoza, potem je slika povsem jasna. Prevladalo je namreč mnenje, da pri devizno dogovorjenih cenah ni mogoče, da bi prihajalo do takšnih razlik. Celo drseči tečaj dinarja bi moral pokrivati nastale razlike, kar nenazadnje dokazujejo tudi izkušnje nekaterih drugih izvoznikov znotraj sistema. Okrog prošenj, ki so jih naslovili Panonci na Poslovni odbor namreč, da bi jim kratkoročne kredite spremenil v dolgoročne, so člani zavzeli negativno stališče. Kot argument je prevladalo mnenje, da je bila Panonija deležna ugodnosti Interne banke že v preteklosti. Po drugi strani pa so opozorili, da s spremembo iz kratkoročnih kreditov v dolgoročne v bistvu v Panoniji nič ne pridobijo. Dolgoročni krediti so celo dražji kot kratkoročni, poleg tega pa je prav tako potrebno sproti pokrivati vse obveznosti iz tega naslova (obresti), kar pa ne prispeva k omilitvi položaja Panonije. Inženiring O tem smo nekaj že zapisali na samem začetku. Kot je povedal Silvo Zaman, se je Inženiring znašel v dokaj neugodnem finančnem položaju zaradi začetih del na novem objektu v Iraku, kar zahteva izredno angažiranje finančnih sredstev. Predvsem je opozoril, da riziko pri tem poslu narašča, ker pogoji financiranja niso taki, kot so bili zamišljeni ob podpisu pogodbe. Vzroki so objektivne narave, eden od teh je tudi, ker zasnova, ki naj bi jo imela banka za mednarodno sodelovanje JUBMES, ni zaživela. J. VOTEK Načrti Ika Prilagoditev zakonu Vse Ikove družbenopolitične organizacije in delavski svet delovne organizacije so obravnavali in sprejeli usmeritve poslovne politike za letošnje leto, v katerih so si postavili cilje, da bodo v celotni delovni organizaciji dosegli 180 milijard dinarjev celotnega prihodka. V strukturi celotnega prihodka, ki naj bi bil za polovico večji kot v minulem letu, predvidevajo 61,9 odstotka dohodka, 12 odstotkov porabe dohodka, 24,5 odstotka čistega dohodka, 1,5 odstotka sredstev rezerv, 5,8 odstotka poslovnega sklada, 7,3 odstotka akumulacije, 15,8 odstotka akumulacije in amortizacije. Dohodek na zaposlenega planirajo v višini 30.212.000 dinarjev, akumulacije na zaposlenega 5.919.000 dinarjev. Izvoz naj bi jim prinesel 6,2 milijona zahodnonemških mark, kar je 10 odstotkov celotnega prihodka. Vse te predvidene cilje pa nameravajo uresničiti ob enakem številu zaposlenih kot v iztečenem letu z izboljšanjem tržnih aktivnosti, z izboljšanjem kvalitete izdelkov, s skrajšanjem dobavnih rokov, z zagotovitvijo rezervnih delov, s solidnim opravljanjem servisnih storitev. V funkciji trženja naj bi se intenzivneje usmerjali tudi v procesno industrijo v smeri ponujanja sistemov. Intenzivneje bodo obdelovali nova tržišča tako Sovjetsko zvezo. Kitajsko in druga. Zagotovili bodo kontinuirano zasedenost proizvodnih zmogljivosti. Pri servisiranju bodo namenili več pozornosti preventivnemu servisiranju - to je servisiranju zunaj ogrevalne sezone, v sezoni pa poskrbeli za takojšnje servisne storitve. Z usposabljanjem servisnih delavcev pri pooblaščenih servisnih organizacijah imajo namen doseči kontinuirano izobraževanje ter večjo povezanost servisov s tovarno. V skladu z usmeritvami ustavnih amandmajev, zakona o podjetjih in usmeritev širše družbene skupnosti pa predvidevajo vse sedanje Ikove temeljne organizacije preoblikovati v podjetja in sicer: tozd Avtomatiko v podjetje za proizvodnjo avtomatskih regulacij za sisteme ogrevanja, klimatizacije in procesov, tozd Črpalke v podjetje za proizvodnjo črpalk-obtočnih in centrifugalnih, črpalčnih agregatov, elektromotorjev in drsnih tesnil, tozd Itak v podjetje za proizvodnjo termičnih aparatov in agregatov, tozd Skip v podjetje Skip. Podjetja naj bi se združila v združeno podjetje Iko Ljubljana, ki naj bi se združilo v sestavljeno podjetje IMP Ljubljana. Vsakemu podjetju, ki naj posluje prek svojega žiro računa, pa mora biti znotraj združenega podjetja zagotovljen lasten razvoj dejavnosti. S samoupravnimi akti naj bi se natančno opredelile medsebojne pravice, obveznosti in status delovne enote, ki bi opravljala naloge skupnega pomena ali pa naj bi se določila nova koncepcija delovne skupnosti, ki bi poleg strokovno administrativnih del opravljala pridobitveno dejavnost. V Skipu naj bi glede na motnje v poslovanju, na likvidnostne težave postopoma pričeli uvajati dodatne programe s področja energetike in klima branže. V ta namen se zadolžuje, da pretehta predloge strokovnega kolegija delovne organizacije o postopni uvedbi dodatnih programov in v zvezi s tem sprejem ustrezne odločitve in kadrovske zadolžitve, da preuči, v kakšnem obsegu bo mogoče letos na trgu prodati proizvode iz obstoječega programa in temu ustrezno prilagodi finančne tokove, plan proizvodnje in kadrovsko zasedbo. Po sprejetju zakona o podjetjih bo vse nadaljnje aktivnosti pri organizacijskih spremembah vodil poslovodni odbor (kolegij direktorjev), ki je odgovoren, da bodo vse aktivnosti usklajene tako v delovni organizaciji kot v sozdu, in da bodo potekale hkrati. V proizvodnji imajo letos na- men pregledati vse nezasedene zmogljivosti in stroje ter delovne naprave in poskrbeti za zasedenost. Vsi delavci bodo morali nenehno skrbeti za zniževanje vseh vrst nepotrebnih stroškov, za to pa bodo posebno odgovorni vodstveni delavci in tisti delavci, ki neposredno vodijo posamezne procese. Eden od ciljev, ki so si jih postavili, je tudi spodbujanje inovacij, sodobnejših tehničnih rešitev, koristnih predlogov in idej za izboljšavo tehnoloških rešitev. Investicije naj bi v prihodnje usmerili v tehnološko posodobitev proizvodnje in v nove programe . . Analizirali bodo vsa režijska dela in stremeli k izboljšanju razmerja med režijskimi in proizvodnimi urami v korist proizvodnega dela. V letošnji politiki poslovanja bodo več pozornosti namenili usposabljanju kadrov za izvrševanje delovnih nalog, preverjanju znanja s področja varstva pri delu in poučevanju varstva pri delu novosprejetih delavcev. Več skrbi bodo namenili planiranju poklicne poti vsakega delavca. Pri kadrovanju delavcev na najodgovornejša mesta bodo več skrbi namenili strokovni usposobljenosti, pozitivnemu odnosu do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetosti za spoštovanje zakonitosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Ikova računovodska služba se bo poleg dodatnih obveznosti (hranilno-kreditna služba, mandatne tožbe) posvečala opozarjanju na pomanjkljivosti in odpravljanju pomanjkljivosti pri fi-nančno-materialnem poslovanju, doslednejšemu finančnemu planiranju, racionalnemu pridobivanju in donosnemu planiranju sredstev. Še posebej bodo spremljali regulativne ukrepe državnih oblasti, ki spodbujajo in zavirajo poslovanje ter vplivajo tudi na oblike in načine poslovanja. V skladu z zakonom o planiranju in glede na iztekajoče srednjeročno obdobje se bodo v drugi polovici leta lotili aktivnosti za pripravo planov za naslednje srednjeročje. Povzela: MARIJA PRIMC S nimf dobro zaseden sr priznati si moram, da je bil Klimat v zadnjem času, vsaj kar se tiče dicMijske prisotnosti nekolikanj na stranskem tiru. Zato naj vas ne mkNneti preskakovanje iz teme v temo v tem zapisu, ko sem poskusil na Nknaditi zamujeno. Pogovaijal sem se s tehničnim direktoijem jru.Ntom Javornikom, resda pogovor ni bil namenjen enemu dogodku, odNar sva kljub temu začela z novim strojem Trumfom. O njem je bilo užN slišati marsikaj, vendar so bile govorice zgolj natolcevanje, li « ^^Predvidljiv korak Jot nam je povedal Jože Ja-OMnik je stroj od konca poskus-obratovanja dobro zaseden. rinJ polni zasedenosti proizvod-tiraf obratuje s polno zmoglji-lal po in je še dobrih 30 odstot-es (7 obratovalnega časa v drugi m Ani, ob nudenju uslug za zu-čeJe porabnike pa tudi polovico ?Rlipe izmene. O tem več poz-”e' Kot pravijo v Klimatu, so ___No nabavo novega stroja in Nvim uspešnim delovanjem po pridobili. Vseh pridobitev samem začetku niso niti edali. Učinki nove tehnolo-* se že odražajo pri poslovnih ptatih. Ti so kljub zmanjšala fizičnemu obsegu proiz-drt' pje izredno ugodni. »Da ta za !,ev ni iz trte zvita, bom po-Nl ponazoriti z nekaj dejstvi. •p> je, da gre za sodobno nu-s Nno krmiljeno tehnologijo, po jo vsestransko uspešno Pupjili. Ta tehnologija združuje n'ti P01 c'k*u 4 ali celo več postopki- ' To pa pomeni prihranek pri •c pavi dela in porabi materiala, ili« a na času in kakovosti. Za-fiii Se hitreje obračajo, odpada " pida ni. Skratka stroj nas raz-' a Nnjuje vrste nepotrebnih J pkov, kar se na koncu odraža ‘j.,, .1, v poslovnih rezultatih,« r jV| Jože Javornik. Meni se je rjj.Jetn zastavilo vprašanje, ali je }rjiirv.’ da tako drag stroj dela le !°'Zmeno, ali pa izmeno in pol. ^Iflpprašanje se je zastavljalo tudi samim. Kot pravi Jože Ja-fTTjhk, se lastnik stroja znajde f razpotjem, ali stroj izkoriš- čati v treh izmenah, kar seveda ne bi bil problem, glede na povpraševanje po uslugah, ali pa to izkoriščanje spraviti na neko razumno raven. Po njegovi oceni bi se s popolnim izkoriščanjem izpostavili določenemu tveganju (okvare ipd.). To pa lahko potegne za seboj več negativnih kot pozitivnih učinkov. Spiralni ventilatorji Neposredno z novim strojem so povezane tudi nekatere tehnološke izboljšave in novi izdelki v Klimatu. Med njimi je izdelava ventilatorjev v spiralni obliki. Ti so v primerjavi s staro izvedbo prilagojeni evropskim standardom in obliki. Prešli so tudi na industrijsko izdelavo ventilatorjev. Resda so ti ventilatorji po vloženem materialu enaki kot prejšnji, vendar so bistveni prihranki v času izdelave, saj je ta krajši za četrtino. Nedvomno so se s tem izdelkom približali zahtevam Zahodnega tržišča. Nenazadnje je to tudi eden od njihovih primarnih ciljev, da čim več svojih izdelkov plasirajo na zahtevna konvertibilna tržišča. Kot pravi Jože Javornik, s prebojem na ta tržišča dosežejo dvoje: zagotovljen jim je dostop do najkakovostnejših dosežkov na teh trgih, po drugi strani pa se vključujejo v mednarodno menjavo dela. Osnovni problem, s katerim se srečujejo v tem trenutku pri izvozu ventilatorjev, so cene. Te so kljub prej povedanim izboljšavam še vedno previsoke. Vzrok je v majhnih serijah, saj izdelajo le do pettisoč ventilatorjev letno, medtem ko jih veliki evropski proizvajalci izdelajo med 60 do 60 tisoč. Vendar tudi ta problem ni nerešljiv in pričakujejo, da ga bodo v kratkem uspeli rešiti. Če damo še pod drobnogled tehnološke lastnosti, so ventilatorji tako zasnovani, da enake komponente uporabljajo za dvo in enostransko sesanje. Pomembna novost je konstrukcija ohišja, saj ni več razlike med lahkimi in težkimi izvedbami. To pa pomeni zmanjšanje zalog polizdelkov, ki so bili nujno potrebni za stare izvedbe. Sodelovanje s Klima montažo O klima omarah smo pred kratkim že nekaj zapisali. Gre za omare, za hlajenje računalniških centrov in prostorov z izredno zahtevno mikroklimo. Klimat je s svojim razvojem v sodelovanju z Institutom Zoran Randt, razvil prej omenjene omare. Poleg tega v Klimatu izdelujejo posamezne dele klima omar: ventilatorje, uparjalnike, zračno hlajenje, kondenzatorje in glikolne hladilnike zraka. V Klima montaži pa te omare sestavljajo, projektirajo, montirajo in servirajo. Skupno jih tudi tržijo. S tem sodelovanje s Klima montažo še ni končano, saj že načrtujejo izdelavo in prodajo stropnih klima-tov. Vendar o tem več ob naslednji priložnosti. Za konec še povejmo, da se v Klimatu pripravljajo tudi na nekatere naložbe. »Mi smo bili v dvomu, glede na prostorsko stisko, ali naj se odločimo za vlaganje v zidove ali tehnologijo. Zaenkrat smo se odločili za naložbe v tehnologijo. Odpraviti želimo ozka grla pri razrezu pločevine za posodobitev opreme za izdelavo toplotnih menjalnikov, ki je že dotrajana. J. Votek Klimamontaža Sistem za prezračevanje kuhinj IMP-Reven sistem za prezračevanje kuhinj je s svojo najnovejšo konstrukcijo velikega pomena za energetsko varčen sistem za zimo in poletje. Brez dogradnje dragih naprav za varčevanje z energijo IMP-Reven sistem ogreva le 20 odstotkov zunanjega svežega zraka. Primer za kuhinjo, ki potrebuje 10.000 kubičnih metrov odvedenega zraka na uro, nam pokaže, da v kuhinjo dovedemo 8000 kubičnih metrov neogretega zraka na uro pri poprečni letni temperaturi zunanjega zraka +5 stopinj Celzija in temperaturo vpihovalncga zraka +25 stopinj Celzija. Izračun pokaže, da potrebujemo pri klasičnem sistemu prezračevanja kuhinje 69 kilovatov energije na uro, pri varčevalnem sistemu IMP-Reven pa le 13 kilovatov. Torej je prihranek energije očiten. Kljub izmenjavam zraka pa to bistveno zmanjša prepihe v kuhinjah, saj večidel zraka dovedemo neposredno v odsesovalno napo. S tem do petkrat zmanjšamo prepihe v kuhinji, kar je za osebje kuhinje zelo ugodno. Posebno konstruirani lovilci maščob (maščobe so stalna nadloga v vsaki kuhinji) ter direktno vpihovan svež zrak omogočajo nad 95-odstotno učinkovitost odstranjevanja maščob iz odseso-valnega zraka. To bistveno zmanjšuje onesnaženost okolice. Lovilci maščob so zgrajeni tako, da preprečujejo pobeg plamena v odvodne kanale zraka. Kljub temu pa imajo nape in stropi predvideno možnost vgradnje različnih protipožarnih sistemov. Prednost te naprave je tudi v zelo enostavnem vzdrževanju oziroma čiščenju lovilcev maščob, saj jih je mogoče čistiti v vsakem pomivalnem stroju. Neogreti zunanji zrak z veliko hitrostjo vodimo preko Venturi-jevega ustja proti odsesovalnemu mestu. Istočasno pa tako vpiho-vani zrak preprečuje onesnaženost večjega dela notranjosti nape. IMP-Reven sistetn s svojo najnovejšo konstrukcijo predstavlja izpolnjeno prezračevanje za jutrišnji dan. Prihranek energije do 80 % Analiza enega od hotelov na Gorenjskem je pokazala, da je investicijska vrednost sistema prezračevanja kuhinje za enkrat nižja od klasičnega sistema z vgrajenim rckuperatorjcm. če vgradimo napo IMP-Reven. Janez Grubar Marija Primc Z • ' x Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Jelefon uredništva: (P61) 321-043 Hranilno kreditna služba Varčevati v naši hranilno kreditni službi se še kako izplača! V IMP-jcvo hranilno službo, ki je začela delovati aprila 1988 s 23 varčevalci, je sedaj vključenih približno 880 varčevalcev. Število varčevalcev pa iz meseca v mesec narašča. Kot je dejal direktor Interne banke sozda Lojze Kosi, je s hranilno kreditno službo omogočena večja likvidnost sistema IMP, delavcem pa ta hranilna služba prinaša večje obresti, kot bi jih prejeli v poslovnih bankah ob dejstvu, da lahko vsak trenutek - seveda s poprejšnjo najavo zneska nad 200.000 dinaijev - dvignejo vsa svoja privarčevana sredstva. Glavna blagajna je na Titovi 37 za vse delavce s Titove 37 in iz tozda Marketing. Poleg tega pa se v tej blagajni opravljajo gotovinska vplačila in izplačila tudi za varčevalce, ki so vključeni v poslovanje prek drugih blagajn, ki so na območju DO IKO v ulici Jožeta Jame, v DO Livar v Ivančni gorici, na območju Vojkove za varčevalce Elektromon-terja, Telekoma, Tena, Klimata in Klima montaže. Dislocirane blagajne opravljajo vplačila in izplačila samo za varčevalce, ki so vključeni v poslovanje prek teh blagajn. Trenutno stanje vlog vseh varčevalcev je bilo na dan 26. decembra 1988 1,300.000 dinarjev, kar predstavlja za 8 odstotkov vseh združenih sredstev v okviru Interne banke. V hranilni službi je mogoče dvigati do 200.000 dinarjev brez Anica Mihovec, elektronik specialist II v Telekomu: »Za varčevanje v IMP-jevi hranilno kreditni službi v Telekomu sem se odločila zato, ker je dviganje denarja bližje, in ker je manj čakanja. Imela pa bom tudi več obresti kot v drugih bankah. S tem pomagam tudi firmi, da bo imela več denaija za povišanje osebnih dohodkov. Ves osebni dohodek bom prejemala v IMP-jevi hranilno kreditni službi.« poprejšnjega najavljenja varčevalca, zneske nad to vsoto pa morajo varčevalci en dan prej najaviti. Poleg tega pa tiste varčevalce, pravi direktor Kosi, ki vplačujejo svoje prihranke v gotovini, prosimo, da pologe vlagajo najkasneje do 10.30 ure. Eno in drugo je potrebno zaradi tega, da bi bilo dnevno stanje gotovine v blagajnah čim nižje, kajti denar v gotovini ne prinaša nobenih obresti. Vloge so obrestovane takoj - to je s prvim dnem po pologu ne glede na to ali so bila zbrana sredstva plasirana v obliki kreditov oziroma eskonta menic. »Do sedaj smo imeli«, je povedal Kosi, »glavne stroške s preskrbo ustrezne dokumentacije Igor Bajec, vodja varilske službe v Itaku: »Za prejemanje osebnega dohodka v IMP-jevi hranilno kreditni službi sem se odločil zaradi obresti, ki so višje kot na tekočem računu, na katerega dobivam 70 odstotkov osebnega dohodka, 30 odstotkov osebnega dohodka, kolikor ga prejemam na hranilno knjižico Interne banke, pa skušam zadržati kot hranilno vlogo ves mesec. Zaenkrat še ne vem, koliko mi bodo prinesle obresti, vendar sem nekaj denarja že privarčeval.« (hranilne knjižice, dvižni in položni listki). Osebni dohodki so se povečali samo za delo dislociranih blagajn, medtem ko zaradi dela glavne blagajne nismo pove- čali števila zaposlenih. Prav tako pa tudi organizacija in operativno vodenje v Interni banki ni povzročilo dodatnih stroškov. V zvezi z organizacijo hranilno kreditnih blagajn pa smo morali ustrezno adaptirati in opremiti prostore.« Okoli hranilno kreditne službe doslej ni bilo nobenih zapletov - kar je gotovo vredno pohvale - ker delo poteka tekoče, in ker so hranilniško kreditno poslovanje uvajali postopoma od aprila do danes. Pa tudi zato gre brez problemov, ker so tisti, ki so bili zadolženi, svoje delo dobro opravljali in opravili. Pri tem delu je bil v veliko pomoč sozdov računski center, ki je pravočasno pripravil ustrezne programe, ki Interni banki omogočajo dnevni pregled stanja in gibanja hranilnih vlog ter pravočasen obračun obresti (takoj po končanem trimesečju). V hranilni službi pripisujejo in dajejo možnost izplačil obresti po končanih trimesečjih, to je prvi delovni dan v januarju po stanju 31. decembra, prvi delovni dan v aprilu po stanju 31. marca, prvi delovni dan v juliju po stanju 30. junija, prvi delovni dan v oktobru po stanju 30. septembra. Pripisane obresti se obrestujejo, če niso bile dvignjene, s prvim naslednjim dnem, čeprav niso bile tega dne vpisane v hranilno knjižico. Direktor Kosi se zahvaljuje vsem. ki so na kakršenkoli način prispevali, in ki še prispevajo k ažurnemu in urejenemu vodenju hranilne službe. Velik interes na Vojkovi Kot je povedala Nataša Mali, direktorica gospodarsko računovodskega sektorja v Telekomu, so se na Vojkovi odločili za varčevanje v IMP-jevi hranilno kreditni službi že tedaj, ko je bilo le to organizirano na Titovi 37. Ker pa je bilo potrebno pripraviti ustrezen prostor in usposobiti delavce za delo v tej službi, so hranilno kreditno službo za ozde na območju Vojkove 58 organizirali decembra v prostorih novega proizvodnega objekta. Za delo v tej službi sta usposobljeni dve delavki. Hranilno kreditna služba bo v začetku nekaj časa odprta po dve uri dnevno v času malice. Za varčevanje je prijavljenih čez 200 delavcev iz ozdov z območja Vojkove 58, kar kaže na velik interes delavcev za to obliko varčevanja. Zunaj tega Franc Žan, vodja tehnološke priprave dela v Telekomu: »Meni ta način varčevanja največ pomeni zato, ker imam dviganje denaija blizu. Od obresti ne pričakujem veliko. Ves svoj osebni dohodek bom prejemal na knjižico IMP-jeve hranilne službe. Doslej sem kmalu po prejemu osebnega dohodka dvignil ves denar zato, ker se ne pustim izkoriščati banki, saj znam sam bolje obrniti denar, kot pa mi ga obrača banka. To varčevanje v IMP-jevi hranilni službi je pametno, saj bo imelo podjetje od tega korist.« dežurnega časa pa lahko delavci dvigajo denar na Titovi 37. Prvo izplačilo v hranilno kreditni službi na Vojkovi 58 je bilo 15. NATAŠA MALI decembra ob izplačilu osebnega dohodka za november. Preden so v Iku organizirali hranilno kreditno službo, so ob izplačilu osebnih dohodkov dali delavcem obrazce pristopne izjave in dopis o tem, kakšne so prednosti varčevanja v IMP-jevi hranilno kreditni službi. V prvem mesecu se je za to varčevanje prijavilo 140 delavcev, v naslednjem 25, potem pa še 13, tako da je sedaj v Ikovi hranilno kreditni službi 178 varčevalcev, kar je dobrih 20 odstotkov vseh zaposlenih v Iku. Vše več drugih pologov Za to službo so morali prirediti prostor, nabaviti dodatno blagajno, namestiti blagajniško mizo in vgraditi varnostne naprave. Potem pa so napravili dnevni red blagajne, ki je sprva obratovala po štiri ure dnevno: po dve uri pred malico in dve uri po malici. Kasneje so ugotovili, da so ta čas zastavili preveč široko, pa so ga zato skrajšali na dve uri dnevno. Sedaj dela blagajna od 11.00 do 13. ure. Delavci prejemajo svoj osebni dohodek v hranilno kreditni službi od 1. decembra. Največ varčevalcev prejema na IMP-jevo hranilno knjižico po petdeset odstotkov svojega osebnega dohodka, ostali pa po 100 odstotkov in po 30 odstotkov. Delavci imajo možnost v hranilno kreditni službi varčevati tudi z drugimi pologi. Takih pologov je nekaj več kot 5 tedensko. Hranilnih vlog in dvigov pod 10 tisočakov ni. Do 200 tisočakov varčevalci normalno dvigajo in polagajo, če pa hočejo dvigati nad to vsoto in polagati več kot 500 tisoč dinarjev, pa morajo vnaprej javiti zato, da denar ne ostaja na blagajni oziroma na računu, ker ga popoldne ni mogoče pridobitno plasirati. V Ikovi hranilni službi dela ena delavka polovični delovni čas, ostali dei delavnika pa zamenjuje redno blagajničarko ali pa dela na prejšnjem delovnem mestu na Jože Kovač, vodja splošno kadrovskega sektoija v Telekomu: »V tej akciji vidim ekonomsko korist za celoten si-stem IMP-ja in za posamezno delovno organizacijo. Prepričan sem, da je Interna banka tista institucija v IMP-ju, ki nas gospodarsko najbolj povezuje, istočasno pa tudi objektivno zagotavlja največji delež materialne in socialne varnosti delavcev. Zato se mi zdi, daje pomembnejše varčevanje denaija kot pa blagajniško poslovanje, ker si bomo lahko v IMP-ju z varčevanjem zaposlenih zelo povečali finančni potencial. Na ta način je mogoče izboljšati ekonomske učinke in tudi možnosti oblikovanja mase osebnih dohodkov.« Panonija Razvojni dinar Nekaj razvojnih nalog, s katerimi so se delovne organizacije potegovale za kredit iz razvojnega sklada, smo že predstavili. Tokrat predstavljamo program razvoja kmetijskih strojev in opreme za živilsko industrijo. V Panoniji so se odločili za posodobitev že obstoječega programa in razvoj nekaterih novih elementov na nekaterih strojih. Na novo razvili, oziroma izpopolnili bodo pomično frezo, transporter bal, elektroniko za sejalnico KS 102-106, elektroniko za žitno sejalnico EKS 2000, traktorski nakladalec, nahrbtno škropilnico Supro 50, brusilni stroj, za brušenje spiralnih svedrov, mešalec soje in opremo za živilsko industrijo. Po investicijskem elaboratu so zastavljeni projekti, vredni nekaj čez 883 milijonov dinarjev. Od tega naj bi zagotovili deset odstotkov lastnih sredstev, kredit Pomurske temeljne banke znaša okrog 530 milijonov dinarjev. Iz razvojnega sklada IMP pa bodo dobili okoli 265 milijonov dinarjev kredita - to je okoli tretjine vrednosti. O razvojnih projektih smo se pogovarjali z vodjem razvojnega oddelka Stankom Harijem, ki je povedal, da je med vsemi naštetimi nalogami predstavljala največji zalogaj nahrbtna motorna škropilnica Supra 50. Ta projekt je takorekoč v zaključni fazi in je že stekla redna proizvodnja. Do sedaj so izdelali in prodali 4000 teh škropilnic. V tem mesecu pa so že poslali 250 poskusnih komadov v Zvezno republiko Nemčijo. tve. lektronika Pomembna novost je razvoj žjetronike za oba tipa sejalnic, pomočjo vgrajenih elektronih elementov na sejalnici tipa 4-106 bo možna kontrola seja-a in delovanja stroja ter merje-e posebnih površin. Prav tako tudi ta projekt že skorajda ključih, saj so opravili že prva stiranja. Sicer pa bodo sejalnice tej izpolnjeni obliki že nared ed začetkom spomladanske se- Značilnost elektronike za žitno sejalnico EKS 2000 je na prvi pogled podobna prej omenjeni. Kljub temu pa le gre za popolnejšo izvedbo. Pri sejalnici EKS 2000 bo možno s pomočjo elektronike krmiliti markerje, tra-sirni mehanizem za stalne sledi in meriti površine. Novost pri tej izvedbi je, daje elektronika kom- binirana s hidravliko. Kot je povedal Stanko Hari, je tovrstna rešitev edinstvena, saj podobne rešitve v tej različici v svetu ni. Tako izpopolnjena sejalnica bo na tržišču v poletnih mesecih. Za vse tipe žitnih sejalnic so razvili mešalec soje. obstoječih izdelkov, ki naj bi prispevale k zmanjševanju stroškov izdelave. Kar se tiče ostalih prej omenje-h izdelkov, gre za izboljšave že Referendum v Panoniji V Panoniji so na referendumu odločali o spremembah in dopolnitvah treh samoupravnih aktov: sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupne porabe, pravilnika o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Sprejeli so samo dva od teh aktov, ker se niso zavedali, da pljujejo v svojo skledo. frku Klima montaža Izobraževanje v ospredju V Klima montaži smo že pred nekaj leti spoznali, da samo z montažno dejavnostjo ne moremo uresničiti dolgoročnih ciljev in da to, kar znamo, ni dovolj. Za pridobivanje znanja zaposlenih smo zato organizirali več vrst izobraževanja in v delovni organizaciji organizirali celo pouk srednje tehnične šole za poklic strojni tehnik. Znanje pa iščemo tudi v okviru IMP-ja in zunaj njega (Klimat, Inštitut Zoran Rant Škofja Loka...). Razvrstili smo domače znanje in ugotovili, da imamo znanje projektantov, monterjev, strokovnjakov za regulacije, serviserjev, ki poznajo sisteme od prezračevanja do klimatizacije. V skladu z dolgoročno usmeritvijo je postal za nas zanimiv sistem za prezračevanje kuhinj in industrijskih prostorov, za kar smo našli primeren vzor v programu zahodno nemške firme Rentschler-Reven. Decembra 1988 smo s to firmo podpisali pogodbo za nakup know-how, to je pogodba o prenosu znanja in tehnologije. Pred poslovno odločitvijo pa smo izdelali ekonomsko tehnični elaborat, ki je potrdil upravičenost te odločitve. Program oziroma sistem varčevalnih nap in stropov bo v naslednjih mesecih oživel v »delavnici Klima montaže« in bo tako delovna organizacija v letu 1989 tržila z novim proizvodnim programom oziroma sistemom. Ponudba Klima montaže na trgu bo torej na nivoju ponujanja sistemov za prezračevanje kuhinj in celo več, saj bo v sodelovanju z IGO Ljubljana ponujala rešitve celotne tehnologije kuhinje. To nam omogoča celovit nastop na trgu, saj v naši delovni organizaciji združujemo vsa znanja za zaokrožitev celovitosti ponudbe. Seveda pa nismo pozabili na zahteve varčevanja z energijo, zaščite okolja, saj sistemi oziroma varčevalne nape in stropi upoštevajo te zahteve. Podpis pogodbe s firmo Rentschler-Reven pa je zadovoljil le del načrtov, saj se razvojno delo nadaljuje na posebni odvodno-dovodni enoti, na študiji in pripravi aplikacij sistemov itd. Da bo kvaliteta Klima montažnih izdelkov na evropskem nivoju, pa bo pripomogla kooperacijska pogodba, ki jo bo delovna organizacija podpisala z omenjeno nemško firmo v letu 1989. Tako bodo izdelki nenehno testirani, saj bomo del programa za Franc Maselj, delavec v delovni skupnosti Ika: »Za varčevanje pri naši Interni banki sem se odločil naknadno, ker se mi zdi to varčevanje zelo praktično in racionalno glede dviganja denaija. Tudi pogoji obrestnih mer na vsoto, ki jo še lahko privarčujem, so boljši kot v drugih bankah.« evidenci drobnega inventarja. 1 V Klimi so informacijo o org3' P05 niziranju hranilno kreditn1- ,V| službe, ki so jo dobili v Inte®®1 ,lc banki sozda IMP. posredovanj u® svojim delavcem in določili rol - to je 15. januar - do katerega morajo odločiti o vključitvi v hral nilno službo. »Naš interes je«. )l dejal vodja Kliminega finančfl0 n° računovodskega sektoija Iva11 ija goc stri Kajba, »da pridobimo okoli kandidatov, kar je tudi pogoj, d3 x 1 lahko ustanovimo hranila1' J110 službo. Predstavitev hranila1 °» službe zelo konkretno prikaž6 mc prednosti te oblike varčevanja] i16! — S igr » : S '««?••• I int ve< zn; nje vzc prt dre sre nej Pal vk sta iser M* Pc Marija Bogičevič, tajnica i p glavnega direktoija Klime: vpt »V hranilno službo se ne na-! Vči mera vam vključiti, ker že var- p0( čujem v Ljubljanski banki na izd, vezano vlogo, pa tudi ne vidim kakšne posebne prednosti v okviru hranilne službe.* ene iz I •ne •ne Poe zato tudi pričakujemo ustreže® pQ( odziv. Če bo akcija uspela, bom0 Sjst že januarske osebne dohodke 1° raz februarja izplačali prek hranila6 „aj službe.« kat MARIJA PRUVtf »m J gla ---------------------------for: izdeloT' firmo Rentschler-Reven izuciv 0(^ vali v Klima montaži. voe V Klima montaži smo začel, vid tudi z marketinškimi akcijami. H v$i smo jih usmerili k potencialni!® kupcem. S pomočjo promoc'1' Oi skih sredstev (video kaseta. formacije, predavanja...) bom® p0 naslednjih mesecih obdela® me glavne potencialne kupce in pmj ljaj jektante, kar bo pripomoglo bomo čimprej realizirali plasm« vla izdelkov in tako hitro vračali vloj bo žena sredstva . bil Postavili smo cilj, da se bom0 01 r čim hitreje odzivali na impulz® r trga. Ta cilj je poglobil dilem0 n o lastnem razvoju izdelka a® Jel' o nakupu znanja. Vse bolj sC J1 izpostavlja trg in kapital. Vse j0 Da zahteva hitro realizacij0 ‘kroga: invencija-inovacija-kome" J10 • ?• rr,. ... u_ j: ,, pm Vrl ricalizacija. Tu je in bo tudi v p®1 hodnje močan izziv v lastnem raZ' Pf voju, ki često ne postavlja čas®j pomembne vloge. Seveda pa ne gre brez lastneg® znanja, saj je tu še vedno velik0 $p, dela. Zato smo v Klima montaž1 ustanovili lasten razvoj, ki si )e' nil postavil številne naloge, saj trdi®0 da nameravamo uresničiti poslovi®0 s$' filozofijo: imeti večje število »*' zu vih programov« in nekaj prog®3 sle mov v predalu, s čimer bom0 na, vi* ii ---]g* omogočili selekcijo programe po kriterijih zadovoljivega p®° v 1 fila sta MARIJA PRlM<° JANEZ GRUBA0' ort 0 JANUAR 1989 ^ **" «■ I Kadrovanje II Še zmeraj utopični model udarnika V decembru sta kadrovska služba sozda in Izobraževalni center ; Pripravila drugi del predavanja o kadrovski politiki s posebnim Poudarkom na presežkih delavcev in psihološki pripravi delavcev na | j Prestrukturiranje kadrov v delovni organizaciji. Predavala sta magi-;; | ster Janez Mayer iz Iskre in psiholog Marjan Salobir iz Gorenja. Kljub Privlačnemu in za ta čas še kako aktualnemu naslovu predavanj, je bila [ udeležba »direktorjev« kadrovskih služb mizerna. Število udeležencev Se je od predavanja dr. Svetlika kar prepolovilo. Očitno je, da je vprašanje tehnoloških presežkov še zmeraj »retorično« vprašanje in ne strokovno vprašanje ter problem, s katerim se srečujemo tukaj in zdaj. Morda, bi jih bilo več, če bi na vabilo zapisali, da bodo »pogoščeni« 1 zares izvrstnim »štrudlom«. Najpomembnejši dejavnik je znanje Svoj uvod v predavanje o raz-vojnih in psiholoških vidikih presežkov delavcev je mag. Janez Mayer takole opredelil: »Če razvoj kadrov definiramo kot sistemsko programiran proces načrtovanja. izvajanja in kontrole Postopkov in ukrepov progresivne transformacije struktur znanja, osebnosti in delovne kulture posameznika, skozenj pa tudi kolektiva in delovnega okolja v času, v smeri vse večje prilagodljivosti hitro spremenjljivi strukturi dela, kot posledici tehnološkega in kulturnega razvoja, ga sinonimno poimenujemo tudi Prestrukturiranje.« Nadalje se je v tej luči dotaknil proizvodnega tnodela. Namreč sodobni tehnološki razvoj zahteva proizvodni model, v katerem je najpomemb-ijai nejši dejavnik znanje. V delovno intenzivnem modelu, ki pri nas še vedno prevladuje, je poudaril, je znanje spremenljivka do stopnje, na kateri lahko steče in se vzdržuje obstoječi proizvodni Proces. Iz tega je izvedel, da kadrovski presežki, s katerimi se srečujemo, niso posledica lastnega tehnološkega razvoja, atn-Pak prej razvojne stagnacije, v kateri prihaja do opuščanja zastarelih in neustreznih proizvod- J ni h programov, s tem pa do ukinjanja ustreznih del. Potreba po prestrukturiranju kadrov je po njegovem utemeljena, če je posledica nove razvojne usmeritve, kajti le v tem primeru lahko govorimo o progresivnih spremembah. Torej učinkovit proces prestrukturiranja znanja za najzahtevnejše tehnologije zahteva visoko sinhronizacijo strukture delovnih zahtev in izobraževalnih procesov. Skratka vse bolj je prisotna potreba po širokem spektru znanj. Ena od blokad za neuspešno prilagajanje je v togosti šolskega sistema, ki je zaprt znotraj ■ posameznih strokovnih usmeritev in ne omogoča gibljivega študija, ki bi nudil individualni program predmetov ne glede na matično šolo, v katero se nekdo formalno vpiše. Nova tehnološka funkcionalna znanja lahko definirajo le razvojno tehnološke in organizacijske službe, medtem, ko je po njegovi oceni naloga kadrovskih služb, da skupaj s prej omenjenimi službami pripravijo programe usposabljanja in jih uresničujejo. Definiranje novih znanj torej usmerja izobraževalni proces za prestrukturiranje, razvidi znanj pa predstavljajo izhodišče za sprotno opredelitev del in nalog na novih projektih, ki jih zahtevajo nove tehnologije, za katere se je potrebno zelo hitro in intenzivno usposabljati. Tu pa se srečujemo z eno od blokad, ki se odraža v bojazni pred riziki in odgovornostjo, ki neizogibno spremlja napovedovanje in odločanje o nadaljnjem razvoju. Nadalje Mayer pravi, da se ustvarjalna svoboda kaže v svobodnem strokovnem odločanju pa tudi v pravici do rizika in zmote, ki ju v okviru razvojno raziskovalne funkcije še ne priznavamo. Nekje v svojih tezah omenja taylori-stični model organizacije, mi pa dodajamo še pojmovanje vodenja, kot politične in ne strokovne ali, če hočete podjetniške funkcije. To izhodišče odločno izpostavlja »oblastni determinizem«, ki blokira stroko in ustvarjalno svobodo. Jasno pa je, da zaradi tovrstne blokade ni mogoče pripraviti prestrukturiranja znanja. K temu dodaja še naš razvojni zaostanek, ko se v pretežni meri pojavljamo kot kupci namesto proizvajalcev tehnologij. Nadalje poudarja, da nimamo urejenega trženja lastnega znanja, posebno programske opreme, ker na področju pravne zaščite intelektualne 'lastnine usodno zaostajamo za svetom. Stihija ne zadovoljuje potreb po novem znanju Iz povedanega je jasno, da prestrukturiranje znanja ne more biti stihijska akcija, ki bi enkrat za vselej zadovoljila potrebe po novem znanju. Za to bi moral biti vzpostavljen trajen delovni proces, ki zahteva visoko kakovost vseh oblik izobraževanja, ustvarjalnega dela in posredovanja novega znanja na vseh nivojih. Zatem se dotakne izobraževalnega procesa na šolskih ustanovah. Iz vsega povedanega pa je nekaj povsem jasno, da pri nas pomeni izobrazba, oz. formalni »listič« še zmeraj določen statusni simbol, ki ga je čas povozil. Na drugi strani pa pomeni takšno pojmovanje določeno blokado za sprostitev kreativnega potenciala. Projektni model Kot poudarja Mayer, daje projektni način dela najučinkovitejša oblika selekcije strokovnega kadra. Projekt, ki je upravljalsko in finančno popolnoma samostojen, samodejno izloča neučinkovite sodelavce. Kandidature za delo na delo na projektih ustvarjajo notranji in tudi zunanji trg dela in znanja, pri čemer so presežki delavcev njegova povsem naravna posledica. Projektna organizacija dela in vodenja je avtohton dejavnik, ni le posledica nove tehnologije, marveč tudi sodobne organizacije in humanizacije dela. S tem v zvezi je ena od najpomembnejših nalog neposrednega vodje načrtovanje strokovnega razvoja sodelavcev. Jasno je, da tovrstno prestrukturiranje zahteva strogo selekcijo vodilnega kadra. Po Mayerjevi oceni vodilni ljudje, ki v zadnjih treh do petih letih na svojem področju niso vpeljali nobene inovacije in tudi za svoj osebni strokovni razvoj niso ničesar storili, niso primerni za to delo. Nadalje ugotavlja, da je uvajanje informacijske tehnologije v administracijo ustvarilo presežke, kar pomeni navidezno zaposlenost administracije, ki bi jo bilo moč usposobiti za zahtevnejše informacijske obdelave. Vendar tu imamo opravka s statičnimi sistematizacijami delovnih mest, ki ohranjajo nepotrebna opravila. Kultura dela Pri nas še zmeraj prevladujoči delovno intenzivni proizvodni model vidi napredek le v povečevanju storilnosti, ne pa v obvladovanju novosti. To pomeni, da je v motivacijskih podlagah za prestrukturiranje znanja potrebno uporabljati učinkovite modele delovne motivacije, ki ne bodo temeljili na utopičnem modelu udarnika, ki je veliko bliže stroju kot človeku. Po Mayerju so homeostatični motivacijski mehanizmi, usmerjeni proti ustvarjalnemu delu, hkrati pa blokirajo strokovni razvoj v celoti. To pa pomeni tudi zavoro samoizobraževanja. Kot pravi koncepti vrednotenja dela ne upoštevajo dihotomije med rutinskim in ustvarjalnim delom. Skratka vse to nas vodi v uravnilovko, ki duši vsako iniciativo, ki bistveno spreminja obstoječe stanje in je v popolnem nasprotju z ustvarjalnim delom. Tu se je predavatelj dotaknil konfliktnega in nekonfliktnega modela stimulacije. Kot pravi, v nekonfliktnem modelu , raven delovne učinkovitosti skoraj simultano sledi motivacijskim nihanjem, medtem ko v konfliktnem nenehno zadržuje vsaj rahlo nadpovprečno raven. Mayer je svoje predavanje zaključil z moralno dilemo. Namreč, kot ugotavlja, presežki delavcev pri nas niso posledica razvoja in s tem niso predvidljivi. Kajti, če bi bili posledica tega, bi jim bilo mogoče ponuditi programe prekvalifikacij. Ker teh ni, za delavce ni več pravega dela in s tem tudi ne več prave priložnosti in so praktično odpisani. Moralna dilema je torej v tem, da odpuščaš človeka, ki mu nisi dal prave priložnosti. Selitev v Gorenju Naslednji predavatelj je bil psiholog Marjan Salobir iz Gorenja, ki je pa povzel izkušnjo Gorenja pri prerazporejanju režijskih delavcev v proizvodnjo. Kot je znano, je bilo v Gorenju prerazporejenih 440 delavcev. Od tega 360 za stalno in 80 začasno. V tem zapisu se ne bom zaustavljal ob sami tehniki, ampak bom povzel le nekatere vsebinske ugotovitve. Prerazporejanja delavcev so se v Gorenju lotili zelo resno. Kot je povedal Salobir, jim je bilo pri tem osnovno vodilo, da je človeški faktor največ vreden in najbolj usoden za gospodarski uspeh podjetja, zato se tovrstne problematike ni moč lotiti z levo roko. V ta namen je bila izdelana čvrsta metodologija za odkrivanje delavcev, ki jih je razvoj prerasel, in ki bodo primorani nekaj narediti. Po njegovi oceni in izkušnjah lahko metodologija prepreči veliko težav. Namreč, če ljudje vidijo, da gre za sistem, ki velja za vse, se mu bodo lažje uklonili. Posebne pozornosti mora biti deležna psihološka priprava delavcev na prestrukturiranje. Predvsem je potrebno odpraviti tesnobno stanje. Močan element psihološke priprave je tudi anketa, v kateri je moč povezati več funkcij. Skratka strokoven pristop je še kako pomemben, da je človek, ki sta ga čas in razvoj prerasla, postal aktiven dejavnik v samem procesu prestrukturiranja, kot tudi potem, ko bi se ta proces prelil v bolj miren naravni razvoj kadrov. Povzel: J. V. poslovnost ii * J Nekdo je rekel, »da ni nič bolj uspešnega od uspeha«. Zato je seveda j vprašanje o osnutkih uspešnih podjetij staro kot njihova zgodovina. *' ^asih so smatrali (pred drugo svetovno vojno), da je za uspeh r' ’ P°djetja bistven inovativni tip podjetnika, obvladovanje produktne in a j udelovalne tehnologije in (ali) lastna baza kapitala. Postopno pa so te | ®novzročne razlage postajale čedalje manj sprejemljive. Po vojni seje 11 ZDA začela širiti usmeritev, kije v ospredje postavljala manage- * Hent kot bistveni vidik uspeha. Toda izkazalo se je, da tudi manage-i ment - koncepti sami zase še ne morajo dati nobene garancije za ,e„ Podjetniški uspeh. Danes opažajo povsem jasne razlike v sposobnosti m0 Podjetij, ki imajo podobno strukturo, podobno strategijo in podobne j5, s*steme krmiljenja in kontrole. Raziskave pa so pokazale, da kljub Inč ^'kam vendarle obstaja vrsta skupnih značilnosti, ki razlikujejo Najuspešnejša (vrhunska) podjetja od manj uspešnih. Te vrline, na katerih bazira uspeh so po T. Petersu in R. VVatermanu v glavnem t.i. It, »mehki« elementi kot: stil vodenja, specialna znanja, kvalifikacija J Ravnine kadra in razumevanje kulture podjetja. To so podjetja, kjer torsirajo in nagrajujejo tveganje, kjer na sodelavce gledajo kot na j0J Pomemben vir, kjer potrošniki oziroma stranke sprožajo spontane °dzive, kjer so akvizicije koncentrirane na zasnovan posel, kjer vodenje redko sledi togi organizacijski strukturi ali strategiji in so ti ;ei vidiki, ki določajo uspeh tudi izraz organizacijske kulture, pri kateri so , kj vsi elementi v modelu vodenja medsebojno uglašeni. Produktivnost po meri človeka C1M Organizacijska kultura 0 Med naštetimi značilnostmi, jJ P° katerih so vodena podjetja in J J^ed uspehom, seveda ne ugotav-j, 'jajo strogo matematičnih odvis-j nosti. Vendar pa so podjetja, kjer ■ j padajo te temeljne vrline mnogo bolj inovativna, veliko bolj fleksibilna in tudi kot delodajalci mo mnogo atraktivnejša, kot večina Ize v njihovi branži. Nekatere krize m° !n specifične probleme obvladu-aii Jejo taka podjetja bolje kot vsa se druga, ki so za njimi. Pri podjet-to Jih, ki iščejo subvencije in ra-;ijO| riične privilegije, pogosto popolne- noma pogrešajo značilnosti teh ?ri': Vrhunskih managementov. Naju-azj sPešnejša podjetja diferencira od 3$v Povprečja tudi obsedenost, s katero so stalno na preži in se stalno g učijo. Zaupajo v resnične moči in ■volSe kontinuirano naravnavajo na 1 Jj sPremenjene tržne pogoje. •J . Vse raziskave in analize uspeš-l 0 podjetij končno kažejo na to. a dosegajo izjemne uspehe ' . s svojo organizacijsko kulturo. ' Tunanji znak te kulture, ki f oi S ,.'j° vsi uspešni, da bi na ta ® j način dosegli vedno eno in isto, 10 Je^ da sc vsi sodelavci vključijo r° ' kulturo podjetja, ali pa da eno-,r Sta'no odidejo iz podjetja. ' Vsebino kulture podjetij lahko v utejimo le na nekaj tem. Ne In ga glede na to ali obdelujejo kovine, izdelujejo in vgrajujejo klima naprave, pripravljajo kranjske klobase ali oddajajo sobe, praktično se vsa vrhunska podjeta vidijo kot uslužnostne ustanove. Stranka potrošnik, kupec je neomejen kralj, kateremu ne sme biti podtaknjeno ničesar nesprejemljivega. Vedno mora dobiti zanesljive izdelke in biti vzorno postrežen. V tej zvezi sta stalno v ospredju kvaliteta in servis. Vse to pa lahko dosežemo le s sodelovanjem vseh zaposlenih, ne le z nekaj tistimi, ki so »zgoraj«. Uspešna podjetja dosegajo nadpovprečne storitve s povrečnimi sodelavci in to od njih tudi pričakujejo in zahtevajo. Uspeh torej ni odvisen od nekaj lenuhov in tudi ne od nekaj garačev. V bistvu je odločilna in nepogrešljiva skrb za povprečne sodelavce, spodbujanje teh in ustvarjanje pogojev za njihov razvoj, kot smo že utemeljevali v nekaterih lanskih številkah tega glasila. Za takšno naravnanost bi ustrezal pojem »produktivnost po meri človeka«. Žal pa pri nas v to smer še resneje ne delamo. Motiv in odnos Že leta ima vrsta uspešnih velikih tujih podjetij (japonskih. ameriških, evropskih) ustrezen odnos do vseh, ki z njimi sodelujejo: kupcev, oziroma strank, sodelavcev, akcionarjev in tudi do širše javnosti. Novejše analize kažejo, da je njihovo ravnanje, četudi večkrat instinktivno, vendar tudi v skladu s teorijo. Psihologija managementa je še pred leti menjaje naglašala teorijo X ali teorijo Y. Vendar se s tema teorijama ni dalo v celoti pojasniti skrivnosti visoko motiviranih delavcev na Japonskem ali v uspešnih ameriških podjetjih. Najnovejša teorija Z je s tega vidika kompleksnejša. Vendar je že psiholog Ernest Becker argumentiral, da ima človek potrebo biti del celote, hkrati pa se želi povzpeti iz mase. Enostavno povedano, moral bi biti prilagojen soigralec ekipe, ki dosega mnoge zmage, hkrati pa bi se lahko dokaza! kot zvezda. Becker dalje pravi, da človek premaga svojo smrt, ko da svojemu življenju smisel. Vsako bitje ima željo, da bi nekaj pomenilo. Človek se ne boji smrti, pač pa, da bi se izgubil v nepomembnosti. Človekov občutek lastne vrednosti raste iz simbolov, njegov skrbno ograjeni narcizem živi od simbolov, od abstraktne predstave o lastni vrednosti. Naravno človekovo gledanje najde v kraljestvu simbolov neizčrpno hrano. Zaradi nesvobode (v bistvu zaradi visoke konformnosti) si hočejo ljudje svoj lastni nadaljnji obstoj preplačati. Ali drugače rečeno, ljudje si tudi prostovoljno nadenejo jarem osemurnega delovnika, če le gre pri tem z njihovega zornega kota za kakšno, kakorkoli pomembno ali nujno zadevo. V bistvu lahko podjetje dejansko posreduje zaposlenemu podobno potrditev, kot kakšen poseben klub, ali kot na primer častna funkcija v nekem društvu. Puhlice Obenem hoče vsakdo od nas izstopati iz mase, tudi in morda še posebno v uspešni instituciji. V tem smislu opažajo, da sodelavci (v proizvodnji, trgovini ali upravi) vložijo sebe in svoje sile v vsako nalogo, če le dobijo vtis, da ima lahko ta naloga vpliv na njihovo lastno usodo. Za ilustracijo in dokaz opišimo znan psihološki eksperiment: Odrasle poskusne osebe so dobile naldgo rešiti vrsto težkih problemov. Iz ozadja je bilo slišati močan, nepravilen hrup, ki ga ni bilo mogoče definirati. Poskusne osebe so razdelili v dve skupini. Prvi skupini je bilo samo rečeno, naj rešijo naloge. Člani druge skupine pa so dobili gumb - izključevalen s katerim so lahko hrup izključili. Skupina z izključeval-cem je rešila petkrat več nalog, kot člani prve skupine. Zdaj pa pride poanta: Nobena od poskusnih oseb z izključevalcem ni uporabila gumba niti enkrat. Gola zavest o možnosti kontrole je zadostovala. Vrhunsko vodena podjetja v bistvu delajo po tej teoriji. Pe-ters in Waterman navajata več konkretnih primerov, kako uspešna ameriška podjetja v tem smislu navdušujejo svoje sodelavce. Nekateri primeri delujejo kot vsakdanje resnice, drugi za nas celo neokusno ali kot navadne puhlice. Vendar so posledice učinkovite. Tako je npr. vodstvo številnih prodajaln za en večer najelo velik stadion, na katerega so prodajalci po delu pritekli skozi tunel za igralce. Ko je posameznik prišel na stadion, se je na elektronski deski nasproti gledalcev pojavilo njegovo ime. Vodilni in ostali iz podjetja so sedeli na tribuni in aplaudirali. To je le posamezen primer, ki kaže na razumevanje potrebe za individualno samopotrditev (potreba vzdigniti se iz mase). Najuspešnejša podjetja na mnogo na činov konstruktivno zadovoljujejo potrebe zaposlenih in s tem seveda povečujejo njihovo pripadnost firmi in izdelkom. Res pa je sledeče: kar ponekod po mnenju raznih racionalistov sploh ni mogoče, je pri uspešnih podjetjih že stvar rutine. Kupčkanje po predpisih Govorijo o umetnosti vodenja podjetja. Naš problem in naši in- strumenti pa nas usmerjajo le na merjenje in analiziranje ter na prilagajanje stalnim spremembam predpisov. Dobro razumemo preračunavanje stroškov, toda to nam malo ali nič ne pove, koliko so vredni visoko motivirani sodelavci, ki so pripravljeni tudi na velike napore in visoko realizacijo svojih intelektualnih potencialov, ki so pri nas največkrat le napol prebujeni. Še več: vse nas sili v racionalni način gledanja zaradi katerega izločamo in opuščamo prav tisto, kar uspešni negujejo kot najvažnejši izvor inovacij. Npr. v preteklosti je bilo organiziranih več neformalnih srečanj kolektiva (kar, če je dobro pripravljeno, vpliva ugodno na pripadnost podjetju). Na drugi strani pa: ko projektanti nimajo dela, poostrimo disciplino, omejimo izhode, kot da s tem ne bi dosegli ravno obratnega učinka, kot ga želimo ipd. Nadalje imamo najraje, da je vse lepo pospravljeno in urejeno ter precizno planirano. Ne ugaja nam, če ne vemo, kaj ima posameznik za bregom. Najboljša je kontrola, zato so za nas važni kontrolorji, ki jih tudi najbolje plačujemo. »Evidenčna knjiga« Dejstvo je, da se izkušnje uspešnih podjetij skladajo s teorijo in zanesljivo držijo. Dobro vodenje podjetja ni značilno le za Japonsko in Ameriko. Vsebina takega vodenja pa je torej v tem, da morajo biti sodelavci ustrezno obravnavani, da morajo imeti priložnost za uveljavitev, in da je treba proizvajati uporabne in kvalitetne izdelke. Za dobiček so važnejši motivirani sodelavci, kot pa sumljive racionalizacije. Namesto stroškovne orientacije bi bilo bolj efektno dati ustrezen pomen intenzivni orientaciji h kvaliteti izdelkov in storitev. Hierarhičnost in formalnost naj bi se umaknili spontanemu, neprisiljenemu kontaktiranju, dobremu vzdušju in enkratnemu projektnemu delu. Raje, kot da bi upoštevali zajetne predpise, skušajmo doseči, da bo dal vsak od sebe svoj osebni doprinos. In še nekaj bi lahko vodilni povzeli po najuspešnejših: Namesto, da bi se zapirali v slonokoščene stolpe in pripravljali številne strateške plane, naj bi rajši skovali predstave o vrednotah svojega podjetja. Te pa bi potem utrjevali z izobraževanjem in neposrednim delom s sodelavci, da bi dosegli skupni cilj, to je kvaliteto izdelkov in storitev, na katero bi bili vsi ponosni, in bi lahko nanjo stoodstotno prisegli. Emil SMREKAR Panonija Spominska listina Na prireditvi Šport in glasba, ki sojo v Murski Soboti pripravili občinski sindikalni svet. Telesno kulturna skupnost in Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, so razglasili športnike leta 1988. Slavnostni govornik na tej prireditvi je bil predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ludvik Horvat. Na prireditvi je sodelovalo 47 delovnih organizacij z 227 prijavljenih ekip in z 1016 nastopajočimi. Moški so v malem nogometu dosegli prvo mesto, v borbenih igrah v kegljanju drugo mesto, v odbojki tretje mesto, v rokometu drugo, v košarki četrto, v streljanju z zračnim orožjem drugo mesto s 538 krogi. V delavsko športnih igrah in posamezno je bil Jože Kovačič iz Panonije prvi s 186 krogi, Janez Gomboc s 184 krogi pa tretji. Ženske so v strelstvu dosegle s 404 krogi četrto mesto, v rokometu so bile šeste, v odbojki sedme in v kegljanju devete. V končni uvrstitvi je požela prvo mesto Mura z 295 točkami, drugo pa Panonija z 257 točkami. Panonijina Strelska družina je dobila za 30 letno delo spominsko listino delovanja strelskega športa v Panoniji. frku Notranjski Krim Dostopi v visokogorja se za večino planincev zapirajo že kmalu v začetku jeseni, ko zapade prvi sneg na vršacih. Zaradi pomanjkanja zimske opreme so dostopi v visokogorja nemogoči in življenjsko nevarni. Planinska društva iz teh razlogov pripravljajo izlete v sredogorja, da planinci obdržijo stik z naravo in fizično pripravljenost za zimske pohode, ki so skoraj obvezni. Tako pripravljeni lahko stopijo v visokogorje v naslednji sezoni brez posebnih priprav. Tudi PD IMP Ljubljana razmišlja o takšnih razmerah, zato izlete tako organizira, da je možno uporabljati javna prevozna sredstva (vlak ali avtobus), da je primerna dolžina poti in da pot zanimiva. Tak izlet je bil organiziran 5. 11. 1988 na Krim. Krim lahko opazujemo iz ljubljanske kotline, oziroma prav iz sredine mesta Ljubljane, da smo le na malo višji točki. Široka gorska gmota Krima se dviguje na južnem delu ljubljanskega barja in je v celoti poraščena z gozdovi. Krim je poznan iz časa NOB (1941-1945), pa tudi po pretvorniku, ki stoji na tem vrhu 1107 m visoko. Lepo je slišati o Krimu in krimskih gozdovih, dostop v osrčje Krima, pa le ni tako enostaven za posameznika. Čeprav ni prepadov, strmih sten, klinov in vrvi, da bi otežkočale dostop na Krim, je pa veliko možnosti, da se na samotnih poteh srečamo s pravim kosmatincem - rjavim medvedom. Zgodovina že piše najbolj tragične dogodke o srečanju z medvedom v temnih krimskih gozdovih, zato se samotnemu planincu ni priporočljivo podajati v osrčje Krima. Krimski gozdovi niso bogati samo po lesu, bogati so tudi po divjačini, med katerimi je tudi medved. Čeprav hladno, je kazalo na lepo vreme. Iz Ljubljane smo se v vas Jezero/kjer je bil začetek poti/, pripeljali z avtobusom, nekaj pa se jih je pripeljalo s svojimi vozili. Požarjev Francelj, naš vodja kar verjeti ni mogel, da smo se zbrali v tako velikem številu. Bilo nas je 17, kar je precejšnje število za posezonski čas. Nekateri so komentirali svoj prihod, kot bi se zaradi udeležbe opravičevali, na koncu pa je bilo le mogoče razumeti, daje v skupnosti moč in bolj varno. Takoj po odhodu iz vasi nas je zajel gozd. Veliko je poti po gozdu in že dolgo časa je minilo od takrat, ko je bila planinska pot, po kateri smo hodili, že davno zadnjič označena. Težko smo nekaj časa sledili bledim planinskim znakom, nato se je vse skupaj izgubilo, prišli smo v brezpotje. Čeprav brezpotje, vodja izleta ni izgubil poguma, ker teren pozna, a vseeno smo prišli v strelce na Planski grič /579 m/ in tam našli orientacijo za naprej. Do zaselka Planinca smo hodili samo še 5 minut in ponovno prišli na dobro označeno pot, ki pelje na Krim. Zaselek Planinca je prijazen kraj z lepim razgledom na Ljubljansko barje, ob lepem vremenu pa se vidijo v ozadju Kamniške planine, na levi strani pa Karavanke. Na skromni zemlji še vedno vztrajata dve domačiji. Ostale domačije še danes nosijo sledove požiga leta 1942, ko so Italijani zaselek požgali, domačine pa odpeljali. Nismo se ustavljali, pot smo nadaljevali, saj je bil pretvornik na vrhu Krima videti še v daljavi. Ponovno se je pot vlekla skozi temne gozdove, na katerih smo videli nekaj veli--kih tabel z opozorilom, da je tu območje medveda. Nismo se dosti menili za opozorila, saj medved skupine ne napada, tudi jesen je tu, ko medved še ni lačen. Bolj nas je začela vznemirjati oblačnost in burja. Predno smo bili na sedlu, smo uporabili vso zimsko opremo, da smo se zavarovali pred mrazom. Tišje in Javornik! Vse več spominskih pohodov se organizira, kot spomin na težke dni iz naše polpretekle zgodovine, ko smo bfli plat zvona za biti ali ne biti. Trdi in kruti so bili tisti časi, zato ne morejo iz spomina, saj je svoboda plačana s krvjo in trpljenjem. Tudi slovensko planinstvo je prevzelo dolžnost, da ohranja spomine na zgodovino NOB in to zgodovino prenaša na mlajše rodove. To poslanstvo opravlja tako, da organizira pohode v kraje, kjer so se odvijali zgodovinski dogodki v času NOB. V zgodovinske kraje je vpisan tudi zaselek Zgornje Tišje in spada k naselju Preska nad Ko-strevnico. Na Zgornjem Tisju je bil 24. 12. 1941 prvi večji spopad na Slovenskem z nemško soldate-sko in s Štajerskim bataljonom, ki se je zaradi zimskih razmer zadrževal na tem območju. Borba je bila tako pomembna, da je občina Litija ta dan razglasila za svoj praznik. PD IMP Ljubljana je vse spominske pohode, ki spominjajo na čase NOB, vključilo v koledar pohodov in izletov in tako izpolnjuje slovensko planinsko poslanstvo. V nedeljo, 11. 12. 1988, je bil to že 8. tradicionalni pohod na Tišje, ki ga vsako leto organizira PD Litija z ostalimi DPO Litija v spomin na junaški boj drugega Štajerskega bataljona. Na ta vsakoletni tradicionalni pohod so se odpravili tudi planinci PD IMP Ljubljana. Vlak do Litije je bil nabito poln še s planinci s Primorske, z Gorenjske in iz Ljubljane. Pohod se je začel ob 7. uri pri spomeniku NOB v Litiji. Tu je vsak pohodnik prejel kontrolni list, s katerim je na kraju pohoda dokazal prehojeno pot. Korak je na začetku poti zelo pospešen, a že prvi vzponi ga začnejo umirjati. Vreme na letošnjem pohodu je bilo kot naročeno. Ni bilo preveč hladno, bilo je suho, brez snega in kazalo je, da bo sončno. Pot vodi večinoma skozi gozd in po severnem grebenu hribovja, zatoni utrudljiva, čeprav je do cilja nekaj manj kot 3 ure hoje. Uživali smo ob pogledu na greben Košute, na vršace Kamniških alp, ki so se svetili v soncu, obdani s snegom. Bilo je tako prijetno in toplo, da Na sedlu, kjer je končni cilj in žig, smo le nekaj malega pojedli in žigosali dnevnike. Kaj več ni bilo mogoče zaradi megle in močne burje. Mraz je preveč silil v kosti in za nohte, zato smo se kmalu poslovili. S hitro hojo in v zavetju gozda, smo se ponovno ogreli, preden smo se vrnili v zaselek Planinca. Tu smo naredili daljši počitek in posedli. Sonce je toplo grelo, veter je le od časa do časa malo potegnil, bilo je pravo nasprotje od razmer na Krimu. Pojedli smo še preostanek z vrha, ki nam je dobro teknil in zbijali šale na račun doživetega na sedlu. Vodja Požar Franc je predlagal odhod. Še bi sedeli in se greli na toplem sončku, toda čas beži. Pot nas je vodila na Špilje (526) in na griček sv. Ane (484), kjer so prelepi razgledi na ljubljansko ravan in okoliške hribe. Na gričku so še vidni sledovi druge svetovne vojne, s katerimi si je okupator varoval riti. Pot nas je pripeljala v Kamnik pod Krimom, kjer je bila prva in zadnja postojanka za okrepčilo. Tu smo se odžejali in najedli, saj se po celodnevni hoji prileže nekoliko bolj oddahniti. Tudi poslovili smo se. Prva skupina je odšla na vlak, druga skupina pa s svojimi vozili, tako da smo bili do večera doma pri toplih domačih ognjiščih. Vsi smo bili zadovoljni. da smo preživeli tako lep novembrski dan v osrčju krimskih gozdov. ZDRAVKO NASTRAN ZAHVALA Ob smrti moje mame Rozalije Novak se iskreno zahvaljujem sodelavcem DS DO IZIP za izkazano pomoč, izraze sožalja, venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Albina Stresen smo se po žigosanju kontrolnih listov nastavili soncu in počakali proslavo, ki je bila v spomin na junaški boj. Ansambel litijskih rogistov je odigral nekaj skladb. V govoru je udeleženec borbe obujal spomine na borbe na Tisju, ki je v njih sodeloval kot mitraljezec. V programu je sodelovala tudi šolska mladina, zato lahko pohvalim izvedbo programa, ki je bil v spomin na borbo 24. 12. 1941 na Tisju. Po končani proslavi smo se vračali v Veliko Kostrevnico. Tu je bil končni cilj. V zadružnem domu so se opravile potrditve pohoda, dobiti pa je bilo mogoče tudi kaj za prazen želodec. Od tu so peljali avtobusi na železniško postajo Litija. Tisti, ki pa so bili še željni hoje, so šli lahko tudi peš na postajo (6-7km). Udeležba na pohodu je bila številčna. Bila je večina mladih, kar je ohrabrujoče, da se bodo pohodi še nadaljevali. Že 18. 12. 1988 je bil zimski pohod na Javornik (1220m) nad Črnim vrhom pri Idriji. Tudi tega pohoda so se udeležili planinci PD IMP Ljubljana. Tokrat nam je bilo vreme prav tako naklonjeno, tako da smo doživeli vse lepote, ki se nam ob takšnem vremenu nudijo. Pirnatova koča na Javorniku je premajhna, da bi lahko sprejela vse pohodnike, zato smo se zadrževali na sončnem pobočju Javornika in počakali proslavo. Proslava desetega pohoda je bila skromnejša od ostalih. Minila je brez sodelovanja pripadnikov JLA in Ajdovščine. Spomine na borbo je obujal predstavnik občine Idrija. Šolska mladina je izvedla kulturni program, ki je bil veren odraz spoštovanja do 47 borcev 3. bataljona Gradnikove brigade, ki so 24. decembra 1943 zaradi izdajstva padli pri kmetu Skvarča. Po proslavi smo se odpravili v dolino. Spomenik padlim borcem na Javorniku je ostal sam kot nema priča padlim junakom, pokrit s snegom. Že čez nekaj mesecev bo spomenik ponovno pokrivalo planinsko cvetje, ki ga prinašajo planinci, saj skozi te kraje vodi slovenska planinska pot. ZDRAVKO NASTRAN Obvestila o pohodih PD IMP Ljubljana! Druga etapa poti spominov bo potekala v soboto, 4. februarja 1989, iz Motnika v Laze v Tuhinju. Avtobus bo odpeljal v Kamnik ob 7. uri 10 minut s perona 27 z avtobusne postaje Ljubljana. V Kamniku bomo prestop za smer Motnik ob 8. uri 10 min. Vodja pohoda bo Rihard Hribar. 18. februarja 1989 (sobota) se bomo planinci PD IMP Ljubljana podali na Dolenjsko in sicer v Višnjo goro - Polževo. Zbrali se bomo ob 6. uri 30 min. pod uro pred železniško postajo. Vlak bo odpeljal ob 7. uri. Povratne karte do Višnje gore si preskrbite pravočasno. Vodja izleta bo Primož Fajdiga. ZDRAVKO NASTRAN Goce Delčeva 19 61110 Ljubljana PRAVILNA REŠITEV nagradne križanke v novoletni šte- vilki Glasnika IMP: obelisk, Jo-kasta. brinetka. amortizer. Dedek Mraz. Mali. Pola. sirena. Innsbruck. Vid. heroina. Ojdip. Atair. Pl. Haberl, las, Ives. taksa, ranč, Ibert, noetika. bran, Esen, JA, napad, volčin. Neron, pridevek, jata. 1RA. ontake. Ijs-sel, kocen. krt. Raisa. Jaen. Asa-niati. rea, most. Branner, tla. OT, Azija, tetra. joga. Ankara, minuta, rentgen. Fabiani, ametist, Mike, marec. iks. re, avto. Akan, aleja, sak. Za pravilne rešitve v novembrski številki so bili izžrebani: 1. Emil Pevec, Jemčeva 36, Mengeš (10.000 din) 2. Franc Potočnik, Zaloška 98, Ljubljana (8000 din) 3. Fanči Perko, PB, Titova 37 (7000 din) 4. Magda Lavrih, Zaboršt 11, Šentvid pri Stični (knjiž. nagrada) 5. Slavka Vare, Montaža Maribor (knjižna nagr.) 6. Mirko Bončina , Kočevarjeva 8, Maribor (knjižna nagrada) NAGRADNI NATEČAJ: Pravilne rešitve pošljite na naslov: IMP Glasnik. Ljubljana. Li-kozarjeva 6 (Nagradna križanka), j Rešitve pošljite do 5. februarja, j Med izžrebance bomo razdelili tri j j nagrade v višini 25.000 dinarjev. I RAZPIS Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve IMP DO MONTAŽA Koper objavlja na podlagi 51. in 52. člena Pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb te delovne organizacije NATEČAJ za uveljavljanje pravic do dodelitve stanovanj in stanovanjskih posojil iz sredstev sklada skupne porabe DO Montaža Koper v letu 1989. Podatki o razpoložljivih stanovanjskih sredstvih bodo objavljeni na oglasnih deskah na sedežu DO v Kopru in sedežih enot: v Izoli, Novi Gorici in v Postojni in to takoj po sprejetju zaključnega računa za leto 1988. Delavci - kandidati, ki želijo uveljaviti svoje pravice v tem NATEČAJU, morajo vložiti prijavo v splošno-kadrovskem sektoiju DO Montaža Koper najkasneje v 30 dneh po tej objavi. Prijave se vložijo na posebnih obrazcih (PRIJAVA - VPRAŠALNIK), ki se dobijo na sedežu DO v Kopru in na sedežih enot: v Izoli, Novi Gorici in v Postojni. K prijavi morajo kandidati priložiti naslednje listine: 1. Za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše: a) kupoprodajno pogodbo ali potrdilo o rezervaciji b) potrdilo o premoženjskem stanju (dobi se ga na občini stalnega bivališča) potrdilo o osebnem dohodku delavčevega zakonca za leto 1988 dokazilo o namenskem varčevanju. Za gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja: gradbeno dovoljenje zemljiško-knjižni izpisek c) potrdilo o premoženjskem stanju d) potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1988 e) dokazilo o namenskem varčevanju 3. Za adaptacijo ali rekonstrukcijo hiše - stanovanja: a) gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del b) dokazilo o lastništvu c) izjavo lastnika stanovanjske hiše ali stanovanja, da dovoli nameravana dela, kadar delavec ni sam lastnik, predračun izvedbe del potrdilo o premoženjskem stanju potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1988 dokazilo o namenskem varčevanju, kadar gre za večja dela. Za nakup stare stanovanjske hiše ali stanovanja: pogodbo o nakupu, overovljeno na sodišču z dokazilom o namenski porabi kupnine za novo stanovanjsko enoto potrdilo o premoženjskem stanju potrdilo o osebnem dohodku zakonca za leto 1988 dokazilo o namenskem varčevanju d) e) f) g) 4. a) Natečaj se zaključi 20. februarja 1989. Prijave v tem roku sprejema splošno-kadrovski sektor DO na posebnih obrazcih. Prijave se lahko pošljejo tudi po pošti na naslov delovne organizacije v Kopru, ulica 15. maja št. 21. Udeleženci, ki ne bodo predložili zahtevanih dokazil, ne bodo upoštevani. Ta natečaj se objavi v Glasniku IMP in na oglasnih deskah na sedežu DO in enotah: v Izoli, N. Gorici in Postojni. NAGRADNA KRIŽANKA Aforizmi SVETILKA Če želiš sredi meseca (še) I videti kaj v žepu, potrebuješ vsaj - žepno svetilko. GU ČLOVEK... Človek je edina živalska vrsta, ki si prizadeva iztrebiti predvsem samo sebe. KAM PLOVEMO? V Nikamor... NORCI Veliko ljudi, kar jih je po svetu, sc norci. Saioc vsak sebi je - kdaj pa kdaj - izjema. PODRAŽITVE Ob neprestanih vsesplošnih podražitvah samo čakam... Kdaj se bo naposled podražil tudi - dinar... IMP Gerr Šeru VSEENOST Kadar si lačen, ti je čisto vseeno, ali je zrezek narejen po pariško ali dunajsko ali ka-terisigabodijsko... H »VEČNOST« Večnih resnic je veliko. Nekatere se celo ohranijo do naslednjega dne. VSAJ NEKAJ... Od vsesplošnih delovnih in drugih zmag je preostal vsaj - Dan zmage. ZALIBOG Na svetuje veliko bedakov. Nekateri tega, žal, nikoli ne ugotovijo. O avg, gač«. »slo Slov član got« »Pa Tu na ZELJA Če se zgodovina res ponavlja, naj tega ne izvaja zmerom na moji grbi! VELIKOST Poznam ljudi, ki se imajo z a tako velike, da niti več samim sebi ne segajo do kolen.