Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče GLASILO OBČINE VELIKE LASCE Datum izida: 4. julij 2018 ISSN 2536-4022 Številka: 4 Letnik izdaje: 25 Kazalo: Urednikova stran.......................3 Občinske strani........................4 Občina Velike Lašče praznuje.......................4 Vzgoja in izobraževanje v Občini Velike Lašče............14 Denarna pomoč šoloobveznim otrokom za nakup potrebščin . 16 Iz sedme dopisne seje občinskega sveta...............17 Nadzor nad odlaganjem odpadkov na ekoloških otokih.....17 Obisk častnega občana in misijonarja Pedra Opeke v Rimu in Vatikanu...................................18 Sprejem odličnih devetošolcev pri županu..............19 Rezultati predčasnih volitev v Državni zbor RS na voliščih v Velikih Laščah ..................................... 19 Šola in vrtec.........................20 Šolski šport v letu 2017/2018 ......................20 Prvošolčki prespali v šolski telovadnici................. Glasbena šola .......................22 Glasbena šola gostila nekdanji učenki.................22 Zaključni koncert nagrajencev.....................22 Kultura............................23 Razstava 100 let slovenske ilustracije.................23 Zbornik Pesem.si..............................24 36. srečanje Trubarjevi kraji na Rašici.................26 Dom v jeziku ................................. 28 Velike Lašče so se predstavile v oddaji Dobro jutro........30 Abonma sezona 2018 /2019.......................32 Kitarski večer: Pavla Lušin.........................37 Življenje ustvarja zgodbe.........................38 Noč, ko imajo muzeji svojo moč....................39 Bralnica pod trško lipo..........................40 Iz velikolaškega okraja..................41 Knjižnica - novosti na policah..............42 Naša dediščina.......................44 Kako so živeli naši predniki........................ 44 13. košnja Korovega hriba v Robu Društva............................46 Zaključek skavtskega leta s slavnostnimi zaobljubami......46 Defibrilator tudi v Krvavi Peči......................46 Starodobna vozila v slovenskih Atenah................48 Čarlijev memorial..............................48 Zgodil se je konjerejski vikend.....................49 Poslanstvo KUD Marij Kogoj se uspešno nadaljuje.........50 26. pohod po velikolaški kulturni poti.................52 Šport.............................54 Tekma za slovenski 3D-pokal......................54 Zaključek nogometne sezone NK Velike Lašče...........54 1.Gorsko kolesarski maraton ......................55 Tradicionalni kronometer........................56 Podjetniške strani - Pokrita tržnica Sodražica . . . .58 Stranke - Aktivnosti SDS Velike Lašče.........59 Razvedrilo .......................... 60 Oglasi ............................. 61 Zahvale............................66 Letnik 24, številka 4, 4. julij 2018. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorni urednik: Gorazd Milavec. Uredniški odbor: Dragica Heric, Andrej Vidmar, Mojca Šilc, Angelca Petrič. Lektoriranje: Ema Sevšek. Prelom: Luart, d. o. o. Tisk: Luart, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 19. septembra 2018, prispevke je potrebno oddati do 5. septembra 2018. ISSN 2536-4022 Fotografija na naslovnici: Boštjan Podlogar TROBLA glasilo Občine Velike Lašče Stran urednika 3 TROBLA 4/2018 ZAKAJ MORAM PREBRATI TROBLO? Kar naenkrat se mi zdi, da je prišla vročina. Zima se je vlekla, vrstila so se obdobja sonca in deževnih dni. Vreme za učenje, nabiranje gob, sprehode, delo okoli hiše, oranje njiv, sečnjo lesa. Čas, v katerem se tudi človek že prebudi iz zimskega časa, v katerem je bil tudi zaradi premakljive ure (ne vem, komu to še koristi) dan krajši. Zdravniki znajo spomladansko utrujenost razložiti takole: Povišana temperatura povzroči širjenje žil, poveča se pretok krvi v možgane, presnova postane hitrejša, zato pa telo potrebuje več energije. Pozimi je hrana enolična, primanjkuje sezonskega sadja, zelenjave in s tem vitaminov. Primanjkuje nam sončne svetlobe, ki sicer izboljša razpoloženje - povzroči pa, da se sprosti več serotonina, hormona sreče, zmanjša pa se količina melatonina, ki povzroči zaspanost. Ko po šrinajstih dneh zaradi dela nekako predelamo utrujenost, pride še hujša vročina, ki nas zaradi vse bolj škodljivih žarkov spravi v senco, v pokrite prostore. In tako vsako leto malo jadikujemo nad vremenom, obilico dela, pomankanjem časa. ZAKAJ LJUDJE DELAMO? V naši občini imamo posameznike, društva, podjetja, zavode in naše zaposlene na občini, ki s svojim delom velikolaški bazen napolnjujejo z neizčrpno močjo, voljo in zagnanostjo slediti ciljem, ki so si jih zadali. Ko prejemamo v uredništvu vaše prispevke, se vedno znova vprašamo, od kod črpajo to neizčrpno zagnanost in od kod njihova stalna dobronamernost in volja. V tej Trobli so navedeni letošnji občinski nagrajenci in razmišljam, da bi bilo potrebno določenim posameznikom, ki so v preteklosti že prejeli priznanje in s svojim delom še vedno in še bolje nadaljujejo, dodeliti nekakšna drugačna priznanja, ki bi odražala stalno zahvalo naše družbe za njihov odgovorni, hvalevredni prispevek. Ne bom omenjal imen, vendar si, spoštovani bralci, poglejte pretekle Troble. Hitro boste ugotovili, da vsi ti posamezniki življenje ne jemljejo lahkoživo, samoumevno, od države podporno ali kako drugače čakajoč na pomoč, podporo, navodila ... To so kreativni, samoinciativni, inovativni ... ljudje, ki si svoj čas znajo organizirati in prilagoditi prednostnim nalogam. S svojim delom nam vsem drugim pomagajo do znanja, nabiranja izkušenj, zabave, lepih dni ali večerov, spodbujanja družabnosti in sobivanja. Vsi, ki delajo za družbo rasti in kakovost našega življenja, so vredni pohvale. Naša odgovornost je, da v tem zemeljskem delu našega bivanja ustvarimo nekaj, kar družba potrebuje, postavimo mejnike v svojem življenju in ustvarimo mozaik skupnih življenjskih zgodb. PA MORAMO ZATO BRATI TROBLO? Ne, ni potrebno, vendar brez nje težje izveste, kje in kdaj se bo kaj zgodilo. Najmanj, kar lahko naredimo, pa je, da se udeležimo čim več prireditev, tekmovanj, obletnic, dogodkov in jih z našo prisotnostjo nagradimo. Lepo je biti v naši občini občan občine Velike Lašče bi bil lahko slogan, če se malo spomnim iz zgodovine podobnega slogana. S sosedom Tonetom sem nedavno sedel in razložil mi je, da so stari ljudje vedeli, kdaj se kosi, kdaj se podira drevesa, da se je treba ozirati na luno, vreme in podobne naravne signale. Nisem dovolj vešč v razlagi upoštevanja »starih nasvetov«, vendar vem, da držijo. Zelo sem vesel, da lahko tudi v Trobli preberete veliko člankov o življenju ljudi včasih. ZDAJ BODO PA OTROCI, VNUKI, TUDI ŽE PRAVNUKI DOMA 24 UR! Končala se je šola in otroci so si počitnice zaslužili. Kakor koli so bili njihovi učni uspehi pričakovani ali v skladu z našimi pričakovanji, si zaslužijo počitnice. To zatrjujejo vsi učitelji, psihologi in drugi strokovnjaki s področja raziskovanja učnih navad človeka. Naj bodo veseli, razigrani, naj seveda opravljajo družinske obveznosti, kot je pomoč doma. Naredite načrt, kako lahko otrok naredi korak naprej pri odgovornejših delih. Pojdite na sprehode, izlete, preživite čas z ljudmi, s katerimi je bilo do sedaj premalo časa. Skupaj lahko pogledate tudi še zadnji del svetovnega prvenstva v nogometu, ki je vsaj za večino moške populacije skoraj obvezen del informacij. Bodimo skupaj in se veselimo družinskega življenja, kajti otroci so naše bogastvo in veselje. Naslednja številka Troble bo izšla čez dva meseca. V tem času pojdite z družino, prijatelji, sosedi na oddih, kakršen koli. Nabirajte gobe in druge gozdne plodove po naših čistih gozdovih, berite knjige (sedaj jih dobite tudi na glavnem trgu Lašč, na Rašici), hodite na sprehode (pot je speljana od Velikih Lašč do Turjaka) ... Družite se in poskusite najti zadovoljstvo in mir v sožitju s svojimi sosedi, vaščani in krajani. Živimo v čudovitem delu Slovenije, ki ga velikokrat premalo cenimo. Prijetne počitnice! Vaš urednik Gorazd Milavec "■*-■'- V; ■ ' OBČINA VI ŽUPANOV NAGOVOR OB OBČINSKEM PRAZNIKU Ob koncu petega mandata vodenja občine je župan Anton Zakrajšek namenil zahvalo vsem tistim, ki sooblikujejo delo in življenje v naši občini. Poudaril je, da je proračun, ki ga predlaga v sprejem občinskemu svetu, osnovni akt usmeritve dela. Zato se je najprej zahvalil podžupanji Tatjani Devjak, svetnicam in svetnikom (zdajšnjim in nekdanjim) za sodelovanje in kreiranje občinske politike. Posebno zahvalo pa zaslužijo predvsem zato, ker ne glede na včasih različna mnenja, vendarle uskladijo občinski proračun. Zahvalil se je tudi: - vodstvu osnovne šole in vrtca, vsem učiteljem, vzgojiteljem - vsem, ki skrbijo za otroke in jim podajajo svoje znanje. Občina Velike Lašče namenja največ sredstev področju šolske in predšolski vzgoje: »Občina vam vrača na drugačen način. Zgradili smo nov vrtec, energetsko sanirali stavbe, zgradili prizidek k šoli, zgradil nove sodobne učilnice z multimedijsko opremo, odkupili smo zemljišče pri šoli za širitev kuhinje, načrtujemo tudi nov objekt na Turjaku in smo tik pred izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo nove, sodobne šole in potrebe vrtca.«; - ravnateljici in profesorjem glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče, ki so v novi organizacijski obliki prenovili glasbeno vzgojo v tem okolju. Za njihovo delovanje je občina v celoti obnovila in uredila prostore v nekdanjem vrtcu. Delno sofinancira tudi materialne stroške; - vodstvu Zdravstvenega doma Ribnica, zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju zdravstvene postaje, za vso skrb, ko ljudje potrebujejo vašo pomoč. S strani občine so se popolnoma obnovile ambulante in čakalnice, pred nekaj leti pa je bilo zgrajeno novo ostrešje. V načrtu je še ureditev mansarde. Posebno zahvalo si zasluži patronažna služba. Za njeno delovanje je Občina Velike Lašče kupila dva avtomobila; - knjižničarkam Knjižnice Frana Levstika za prijaznost in strokovnost. Občina je knjižnico razširila in obnovila, letos pa postavila Bralnico pod trško lipo. - izvajalcem javnih služb: • gospodu Marku Belaju za vodooskrbo - saj skrbi za več kot 100 km vodovodnih sistemov, od tega je do sedaj obnovljenih že prek 40 km; • gospodu Marku Zakrajšku za pokopališko dejavnost, na tem področju je bila večja investicija zasteklitev vežic v Velikih Laščah, Robu in Turjaku; • režijskemu obratu, ki koordinira letno in zimsko službo ter tudi vsem nekdanjim izvajalcem teh dejavnosti, predvsem zimske službe; - vsem predsednikom društev in njihovim članom za prostovoljno delo in promocijo občine ter kulturnikom, ki s svojo dejavnostjo obujajo spomin na našo kulturno veličino. Občina pa ohranja in skrbi za Trubarjevo domačijo in Levstikov dom, ki ga je v celoti obnovila; - mladini in športnikom, ki tako z veseljem uporabljajo športno dvorano, ki je bila zgrajena pred leti; - vodstvu gasilske zveze in vsem PGD za njihovo poslanstvo pomagati ljudem. Za njihove potrebe je Občina Velike Lašče kupila 6 novih vozil in financirala obnovo nekaterih gasilskih domov; - gospodarstvenikom (nekateri so že kupili zemljišča v Poslovni coni Ločica, ki jo je uredila Občina. Izpostavil je, da se gospodarstvo spodbuja prek razpisov za sofinanciranje programov. Na podoben način poteka sofinanciranje programov v kmetijstvu.); - za duhovno oskrbo se je zahvalil gospodom župnikom ter omenil, da Občina Velike Lašče vsakoletno prek razpisa sofinancira obnovo sakralne dediščine; - medobčinskemu inšpektoratu, ki skrbi za zakonitost na področju prometa in gradenj; - Policijski postaji Ribnica za skrb in varnost ljudi ter premoženja, - novinarjem, ki poročajo o naših krajih, in tudi gostom, ki nas obiščejo; - častnim občanom in drugim prejemnikom občinskih priznanj za njihov prispevek k promociji ali razvoju v občini ter občinski upravi, ki izvaja sprejete plane in investicije, pri čemer se trudi biti - občanom prijazna občina. Zaključil je z besedami: »Vse to delo zahteva velike napore, zato lahko z gotovostjo rečem, da to pri marsikomu pusti posledice v družini in najbrž tudi na zdravju. Verjemite mi, da v sedanjem času ni prijetno biti na vodilnih mestih. Ne glede na to dejstvo lahko rečem, da sem v tem obdobju spoznal zelo veliko odličnih ljudi ne samo na občinskem, temveč tudi na državnem nivoju, ljudi, ki so v našem delu videli tudi kaj dobrega. Teh je bilo veliko, veliko več kot tistih drugih, ki v vsem našem delu ne vidijo ničesar dobrega. Zato se vam, drage občanke in občani, iz srca zahvaljujem, da ste mi toliko časa zaupali in ste mi tolikokrat zaupali vodenje občine. Po svojih najboljših močeh in znanju, ki sem ga pridobival z vodenjem občine, sem se z občinsko ekipo trudil narediti vse stvari kar najbolje za našo občino. Upam, da vas nismo prevečkrat razočarali. In čisto za konec še moje iskreno opravičilo, če sem bil do kogar koli od vas kdaj neprijazen ali mogoče celo žaljiv. Marsikdaj se človek namreč znajde v stiski, nerazpoložen in hitro iz ust uide kakšna neprimerna beseda.« Povzela Angelca Petrič, občinska uprava Župan Občine Velike Lašče Anton Zakrajšek na Slavnostni akademiji ob občinskem prazniku OBČINA VELIKE LASCE PRAZNUJE m SLAVNOSTNA AKADEMIJA 2018 Pred samo slovesnostjo so se vabljeni gostje ter predstavniki društev in javnih ustanov zbrali pred občinsko stavbo ter v tradicionalnem sprevodu odšli proti športni dvorani, kjer je potekala osrednja prireditev. Župan Anton Zakrajšek med pogovorom z častnim občanom Miroslavom Cerarjem, starejšim, in veleposlanikom Brazilije Renatom Moscom Sprevod izpred občinske stavbe Voditelja Mojca Šilc in Matjaž Gruden »Jaz bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštva, zasmeh pravici...« Uvodne besede na prireditvi Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Občine Velike Lašče je iz Cankarjevega dela Lepa naša domovina prebrala Mojca Šilc, ki je skupaj z Matjažem Grudnom povezovala slovesnost. Prireditev se je pričela z Zdravljico v izvedbi MPZ OŠ Primoža Trubarja pod vodstvom Vite Mekinda in korepetitorke Ane Dolšak. V nadaljevanju programa smo lahko prisluhnili Simfoničnemu orkestru Glasbene šole Ribnica pod vodstvom Aleksandra Oražma ter klavirskemu triu Glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče. Mešani pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Najprej je zbrane pozdravil župan Anton Zakrajšek. Sledila je podelitev občinskih priznanj, ki sta jih letos prejela Ladka Deterding in Planinsko društvo Velike Lašče. Zupan je podelil tudi pohvale podjetju Knut, d. o. o., Gostilni Kropec, d. o. o., Zali Starc, Skavtom - STEG Škocjan, in Lari Nedeljkovič. Prejemniki občinskih priznanj in pohval z županom Antonom Zakrajškom Letošnja Slavnostna akademija je potekala v znamenju 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, kar je v svojem govoru izpostavil tudi slavnostni govornik ddr. Igor Grdina, zgodovinar in slovenist, poznavalec zgodovine starejše slovenske književnosti ter kulturne in politične zgodovine 19. stoletja. V sklepnem delu prireditve je sledil koncert Prifarskih muzikantov, ki so poskrbeli za veselo vzdušje v dvorani in prijeten zaključek. Simfonični orkester Glasbene šole Ribnica Klavirski trio Glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče Vabljeni gostje na Slavnostni akademiji N^'vV Koncert Prifarskih muzikantov Nika Perovšek in Angelca Petrič, občinska uprava Foto: Boštjan Podlogar V p 11 OBČINA VELIKE LAŠČE PRAZNUJE DOBITNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ V skladu z občinskim odlokom o priznanjih in nagradah je Občinski svet Občine Velike Lašče na 22. redni seji dne 17. aprila 2018 sprejel sklep: Priznanje Občine Velike Lašče na predlog Župnije Velike Lašče prejme LADKA DETERDING za 40-letno vodenje cerkvenega mešanega pevskega zbora Župnije Velike Lašče. V skladu z občinskim odlokom o priznanjih in nagradah je Občinski svet Občine Velike Lašče na 22. redni seji dne 17. aprila 2018 sprejel sklep: Priznanje Občine Velike Lašče na predlog občinskih odborov SDS, SLS in NSi Velike Lašče prejme PLANINSKO DRUŠTVO VELIKE LAŠČE za 40-letno delovanje društva. Ladka Deterding je pričela z delovanjem na področju kulturnega življenja že leta 1972, ko je začela peti v cerkvenem pevskem zboru. Leta 1978 je prevzela vodenje zbora, saj je imela takrat kot edina izmed takratnih pevcev ustrezno glasbeno izobrazbo. Čeprav je bila najmlajša med pevci, je sprejela izziv. V 40 letih se je v zboru pod njenim vodstvom zvrstilo okoli 100 pevcev. Cerkveni mešani pevski zbor združuje med 30 in 40 pevcev vseh generacij. Poleg maš in drugih slovesnosti, koncertov ter nastopov širom Slovenije so kot edini zbor sodelovali na vseh 21 revijah pevskih zborov ob občinskem prazniku. Ladka Deterding ob prejemu priznanja Občine Velike Lašče Ladka je pri svojem delu zborovodje izredno požrtvovalna, organizirana, vztrajna, optimistična in predana. Razume se tako z mladimi in starejšimi. V ospredje vedno postavi skupni uspeh in ne glede na vse ovire vestno in odgovorno vodi mešani pevskih zbor. Vedno je pripravljena pomagati in sodelovati tudi pri drugih dejavnostih župnije Velike Lašče. Za svoje dolgoletno in vztrajno ter požrtvovalno predanost poslanstvu zborovodje velikolaškega cerkvenega mešanega zbora prejme priznanje Občine Velike Lašče. Planinsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1978 in združuje okoli 100 članov. Ljubiteljem pohodništva skozi celo leto ponujajo pester izbor pohodov (več kot 20 pohodov) po Sloveniji in tujini. V programu pohodov lahko pohodniki izbirajo različne destinacije in zahtevnosti, saj so ture prilagojene različnim fizičnim sposobnostim in predznanju pohodnikov. Planinsko društvo Velike Lašče tudi redno izobražuje domače vodnike Planinske zveze Slovenije. Pod njihovim vodstvom ter pod vodstvom društvenih vodnikov lahko občani varno in pravilno spoznavajo gore. Markacijski odsek opravlja zahtevno delo, saj ureja 6 planinskih poti, kar je skupno 80 kilometrov. Vsako leto organizirajo štiri tradicionalne pohode: božični pohod z lučkami, novoletni pohod, velikonočni pohod ter morda njihov najbolj pomemben dogodek, ki zahteva mesece priprav: pohod po Velikolaški kulturni poti. Ta poteka v sklopu občinskega praznika in je namenjen vsem ljubiteljem pohodništva in kulture, saj vodi mimo rojstnih krajev Frana Levstika, Josipa Stritarja in Primoža Trubarja ter štirih cerkva. Udeleženci prihajajo iz cele Slovenije in na ta način Planinsko društvo pomembno prispeva k poznavanju občinske kulturne dediščine po celi državi. Za dolgoletno in uspešno delovanje Planinsko društvo Velike Lašče prejme priznanje Občine Velike Lašče. Predsednik Planinskega društva Velike Lašče Jure Deterding ob prejemu priznanja Pohvalo župana prejme PODJETJE KNUT, D. O. O., za uspešno delovanje na področju podjetništva v občini. Podjetje KNUT, d. o. o., je družinsko podjetje, ki se že več kot 26 let ukvarja z inštaliranjem švedskih toplotnih črpalk ter izkoriščanjem drugih virov energije. Vgrajujejo celotne ogrevalne in podhlajevalne sisteme ter sisteme prezračevanja. Drago Škantelj je podjetje ustanovil leta 1992 in bil do svoje upokojitve trdno zasidran v podjetju. Kasneje je vodstvo prevzel Peter Škantelj, ki skupaj z drugimi petimi zaposlenimi nadaljuje očetovo delo. KNUT, d. o. o., je do leta 2008 poslovalo s švedskim podjetjem IVT, od leta 2008 pa sodeluje z največjim švedskim proizvajalcem Nibe. Poleg toplotnih črpalk se ukvarja tudi s prodajo kaminov švedskega proizvajalca kaminov Contura. Peter Škantelj ob prevzemu pohvale župana podjetju Knut, d. o. o. Pohvalo župana prejme GOSTILNA KROPEC, D. O. O., za uspešno delovanje na področju gostinstva v občini. 2e 320 let lahko popotniki in drugi obiskovalci uživajo gostoljubje na istem mestu, v vaškem jedru Male Slevice, v gostilni »Pri Kropcu«. Sedaj prenovljeno gostilno trenutno uspešno vodi Boštjan s svojo družino. Popotnik se tu lahko okrepča s pestrim izborom domačih jedi. Gostilna je prostorna, saj lahko sprejme 80 gostov. V starih časih so se v njej ustavljali furmani, ki so prevažali les, sedaj pa je gostilna ena izmed točk na pešpoti Trubar-Levstik-Stritar. V tej vaški gostilni boste vedno deležni okusnih domačih jedi in prijazne postrežbe. Vez s tradicijo pa je tista, ki zaznamuje gostilno »Pri Kropcu« še s prav posebno domačnostjo. Boštjan Hočevar (Gostilna Kropec, d. o. o.) Pohvalo župana prejme ZALA STARC za izjemne uspehe v Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče. Zala Starc je devetošolka, ki je v devetih letih šolanja na OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče pustila izreden vtis in dosegla odlične učne rezultate. Zala je imela v vseh letih šolanja le en predmet zaključen s prav dobro oceno, vse druge ocene so odlične. To je izjemen rezultat, ki pa ga je Zala nadgradila še s številnimi srebrnimi in bronastimi priznanji na tekmovanjih iz znanja na državnem nivoju. Dobila je tri srebrna priznanja iz razvedrilne matematike, dve srebrni priznanji na Vegovem tekmovanju, eno srebrno priznanje na tekmovanju iz logike in eno bronasto priznanje na tekmovanju iz kemijskih poskusov. Devetošolka Zala Starc ob prejemu županove pohvale OBČINA VELIKE LAŠČE PRAZNUJE TU 'IMMtM' H/ Na vsakem koraku se poleg njenih izjemnih rezultatov na učnem področju kaže tudi njena čudovita osebnost - vljudnost do starejših ter prijazen in spoštljiv odnos do drugih učencev. V letošnjem šolskem letu pa se je še posebej izkazala pri organizaciji dobrodelnega teka in valete. Pohvalo župana prejme LARA NEDELJKOVIČ za izredne uspehe na plesnem tekmovanju. Pohvalo župana prejmejo SKAVTI - STEG ŠKOCJAN za večletno delovanje na področju dela z mladimi v občini. Prve skavtske obljube so bile 22. oktobra leta 2001 v Škocjanu, ko je obljubo dalo 12 skavtov. V pomoč pri obljubah so sodelovali skavti iz bližnje okolice, nato je prva skupnost voditeljev stega Škocjan Turjak 1 začela orati ledino. Skupnost voditeljev (SKVO) šteje 9 voditeljev. V stegu je okoli 60 skavtov in skavtinj iz štirih občin. Srečanja obiskujejo otroci in mladostniki, stari od 9 do 19 let. Redno se udeležujejo skavtskih dogodkov, kot so Jakec, taborov skupin, tedenskih srečanj, izobraževanj in skavtskih dogodkov na državni ravni. Vsako leto raznašajo Luč miru iz Betlehema, sodelujejo v dobrodelnih akcijah in tudi pridno pobirajo star papir. Ob koncu skavtskega leta imajo slovesne obljube, s katerimi novinci postanejo polnopravni člani. Prepoznamo jih po rutkah modre, zelene in rumene barve. Modra predstavlja modrost (modreci v naši okolici), zelena naravo, rumena pa povezuje modro in zeleno v celoto. Nek citat je, ki pravi, da je ples z nogami ena stvar, če pa resnično uživaš in plešeš s srcem, je pa to povsem nekaj drugega. Ta misel se še posebej dotakne plesalcev na vozičkih. Lara Nedeljkovič je študentka Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. V plesnem klubu Zebra pridno trenira standardne in latinskoameriške plese. Ze samo po dveh mescih, ko je prvič vstopila v klub, se je junija lansko leto udeležila državnega tekmovanja in osvojila prvo mesto. Lara tekmuje na najvišjem nivoju pod okriljem Paraolimpijskega komiteja. Konec marca letos se udeležila tridnevnega mednarodnega tekmovanja na Nizozemskem, kjer je osvojila kar tri zlate medalje, na najvišjem nivoju pa si je priplesala polfinale. En mesec po tekmi na Nizozemskem se je udeležila še mednarodnega tekmovanja v Nemčiji, kjer je tekmovala na najvišjem nivoju v kategoriji single in si priplesala četrtfinale. Po tekmi na Nizozemskem pa se ji je nasmehnila sreča in dobila je hodečega soplesalca, s katerim že pridno trenirata za državno prvenstvo. Lara je vzor poguma in doseganja zadanih ciljev ne glede na okoliščine. Lara Nedeljkovič ob prejemu županove pohvale Miha Šavli je prevzel županovo pohvalo za STEG ŠKOCJAN. Angelca Petrič, občinska uprava Foto: Bošjan Podlogar OBČINA VELIKE LAŠČE PRAZNUJE [TSv J li NAGOVOR DDR. IGORJA GRDINE NA SLAVNOSTNI AKADEMIJI Ddr. Igor Grdina Danes je dan Primoža Trubarja, smo v kraju Frana Levstika, je leto Ivana Cankarja. Pravzaprav je enostavno govoriti o teh treh velikanih, zvezdah našega duhovnega sveta. Primož Trubar je veliki utemeljitelj vsega, kar slovensko misli, čuti, diha. Dal je besedo ne samo nam, ki smo rojeni toliko let za njimi, ampak tudi stoletjem pred njim. Je nekakšen povzetek vsega, kar je prihajalo. Na nek način kar danes živimo. Njegovih več kot 20 knjig je navdih, kam privede zvestoba ljudem. Bil je človek doma in sveta. Ko je bil na tujem, nikoli ni pozabil na svoje rojake. Malokateri slovenski pisatelj in duhovni velikan s takšno ljubeznijo govori o svojih rojakih. Takrat je bilo približno pol milijona Slovencev, pismenih dva do tri odstotke, morda je kakšna dva odstotka več znalo brati, vendar so njegove knjige izhajale v 300, 500 in še nekoliko več izvodih. In če pogledamo današnjo slovensko knjigo, nič več naklade, nas je dva milijona, pismeni smo vsi. Smo res napredovali? Mi smo pravzaprav palčki na ramah tega velikana. Fran Levstik, človek, ki je kljub duhovni pomračitvi v zadnjih mesecih življenja videl jasno, je prvi veliki slovenski pisatelj, velik v dramatiki, liriki in pripovedništvu. Kdo ne pozna Martina Krpana iz Vrha od Svete Trojice? Danes lahkomiselno pravijo, da je to pripoved o nekem kontrabantarju, o človeku, ki se je preprosto znašel. Pa ni tako. To je pripoved o človeku, ki ga nič ni moglo pokvariti, ne krivični zakoni, ne krivica oblastnikov. Takšen, kakršen je bil tudi Fran Levstik. Premalo je, če o njem govorimo samo kot uveljavitelju slovenskega standarda, da je občan med kulturniki, kakor se govori. Je velik, iskren pesnik, vreden vedno vnovičnega branja. Je tudi dramatik. Predelal je Jurčičeva Tugomerja in nam vsem položil v srce tisto temeljno misel, da ne gre popuščati v bistveni stvari: »Trd bodi, neizprosen mož jeklen, kadar je braniti časti in pravde narodu in jeziku svojemu.« Ne vem, če še danes v osnovnih šolah učijo to vodilo na pamet. Ampak, nekaj se je treba naučiti na pamet in si zapomniti za zmeraj. In tudi danes, ko je angleščina tako zelo popularna, da si tisti, ki presegajo nanjo, naj zapomnijo, da Angleži pravijo: learning by heart. Se pravi, naučiti s srcem, to je na pamet, da se ne pozabi, ker ni vredno vse, da se pozabi. In končno Ivan Cankar, ki ni točka, ki je prostor, človeško vesolje. Človek, ki je videl vsakogar izmed nas. Marsikdo ga ni poznal, toda on je poznal praktično vsakogar. Kdo ne pozna Hlapca Jerneja in njegovega boja z birokracijo, ki ni nič manjši kot nekaj let pozneje tisti, ki ga bije Josef v Kafkovem romanu in tako kot hlapec Jernej ne ve, kaj je naredil narobe. Lahko se prepiramo v tem, kaj so ti plameni na koncu. Ali so revolucija ali so akopalipsa. Ivan Cankar je pisatelj simbola. Tega ne moremo razčleniti do konca, to ni alegorija, je lahko marsikaj. Cankar je za bralca hvaležen avtor. Ni spomenik. Še vedno je naš sopotnik. Bil je v svojem življenju marsikaj. Začel je kot tipičen liberalni ustvarjalec, iz te dobe si gre zapomniti sultanove sandale. Orientalsko parabolo, kako se klanjajo zvesti sultanu pred prestolom, pa ne dvignejo pogleda niti toliko, da bi videli, da sultana že zdavnaj ni več na prestolu, ampak so samo še sandali pred njimi. Potem pride nekakšna anarhistična faza. Marsikaj takrat Cankar misli. To je najbolj kritičen Cankar. Na eni strani kritičen do vsakršnega sistema in na drugi tudi do vsakršnih revolucionarjev. Cankar sam proti vsem. Predstavljajte si, kakšna moč je za takšen položaj potrebna. Vendar je brez pritrjevanja kogar koli Ivan Cankar obstal pred svetom. Danes svet Ivana Cankarja odkriva kot velikega novoromantičnega avtorja, ki je tako zelo poseben, ker je svoj pogled uperil v bedo in pokazal, da se tem najbolj bednim ljudem dogajajo enako velike drame kakor tistim zgornjim deset tisočim, ki so jih opisovali njegovi sodobniki. Ivan Cankar je dosegljiv v mnogih jezikih in v mnogih jezikih je cenjen. Ne drži, da tisti, ki piše v slovenščini, je kakor koli za kar koli prikrajšan, če ima kaj povedati. Seveda pa mora vsaj svoje rojake najprej prepričati. Potem pride socialistični Cankar s Hlapcem Jernejem. In na koncu, po letu 1909, Cankar, ki je socialist in je hkrati tudi kristjan. Cankar, ki v veliki vojni napiše enega največjih tekstov, kar jih je bilo v vojni napisanih: Podobe iz sanj. Na eni strani grozo vojne, na drugi obet, kaj bo iz vojne zraslo. Kaj je skupnega vsem tem velikanom? Da jih sodobniki niso razumeli. Vsi so doživljali prepovedi. Trubar tudi izgon. Pa vendar nam je spodbuda, da niso klonili. Vsi so dvomili, klonili pa ne. V tem duhu sklepam tale nagovor: Vredno je poznati te tri velikane, vredno je poznati tudi Josipa Stritarja in druge avtorje, ki so vaši in naši. Velike Lašče niso tisti kraj, za katerega je Ivan Cankar v začetku Martina Kačurja napisal: Kraj je lep, da bi le ljudi ne bilo. Največja lepota vsakega kraja so ljudje. In v Velikih Laščah ste to vi. Po posnetku napisala Angelca Petrič, občinska uprava OBČINA VELIKE LAŠČE PRAZNUJE rarirwifl t'É'iH'aFj TRSKI DAN V VELIKIH LASCAH 2e tradicionalno je v sklopu prireditev ob občinskem prazniku potekal tudi Trški dan. V soboto, 9. junija 2018, so se na trgu pred Levstikovim domom predstavili domači ponudniki in društva ter nekaj gostujočih. Pestro dogajanje na trgu je povezoval Jože Starič in organiziral vsakoletno tekmovanje v zabijanju žebljev. V bogatem spremljajočem programu so nastopile Suhe češplje iz DOD Gradež, Bobnarska skupina KUD Primož Trubar Velike Lašče, ponovno sestavljena posebej za ta dogodek, učenci Glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče, Folklorna skupina Društva podeželske mladine Velike Lašče in Mažoretna skupina KUD Primož Trubar Velike Lašče. Kot posebni gostje so nastopili otroci iz Folklorne skupine Moravče, ki deluje pod okriljem TD Moravče in OŠ Jurija Vege Moravče. Pod vodstvom Marije Gotar so predstavili legendo o Moravškem mačku in zaplesali. Za promocijo in degustacijo lokalne zorene govedine so poskrbeli v Govedorejskem društvu Velike Lašče. Svoje izdelke in ponudbo so na stojnicah predstavili Čebelarsko društvo Velike Lašče, Društvo za ohranjanje dediščine Gradež, Društvo podeželskih žena Velike Lašče, Zavod Parnas, KO Rdeči križ Velike Lašče, Nakit Tina, MuGo, info stojnica Trubarjeve domačije in Občine Velike Lašče ter gostujoča kmetija Mavrič iz Brd. Obiskovalci so se lahko priključili k vadbi joge pod mentorstvom Društva joga v vsakdanjem življenju Ribnica, otroci pa k pravljični urici s Slavo Petrič. V knjižnici MKL, Frana Levstika je bila obiskovalcem na ta dan na voljo brezplačna članarina ob vpisu. Na Stritarjevi cesti je bila na ogled razstava malih živali Društva gojiteljev malih pasemskih živali. S prireditvijo poskušamo simbolično ohranjati živo trško jedro Velikih Lašč, hkrati pa predstaviti dediščino, obrti in domače rokodelce. Vsem sodelujočim se lepo zahvaljujemo. Nika Perovšek, občinska uprava Foto: Boštjan Podlogar Bobnarska skupina KUD Primož Trubar Velike Lašče / ' 7 " / — -_L Otroška folklorna skupina Moravče Tekmovanje v zabijanju žebljev pod budnim očesom Jožeta Stariča Folklorna skupina Društva podeželske mladine Velike Lašče OBČINA VELIKE LAŠČE PRAZNUJE \{m\ I i Društvo podeželskih žena Velike Lašče z degustacijo domačih dobrot NEDELJSKO POPOLDNE NA TRUBARJEVI DOMAČIJI Trubarjeva domačija je kraj, kjer družine rade preživljajo svoj prosti čas. V ta namen skušamo tam pripraviti čim več dogodkov, ki bi bili namenjeni ravno tej publiki. Ena takih prireditev je tudi Nedeljsko popoldne, ki skupaj z zaključkom pohoda po Velikolaški poti že četrto leto zaokrožuje sklop prireditev ob občinskem prazniku v Velikih Laščah. Nedeljsko popoldne je namenjeno našim najmlajšim. Dogodek soustvarjajo otroci in so hkrati njegovi obiskovalci. Tokrat so osnovni program pripravili otroci in vzgojiteljice vrtca Sončni žarek. Za uvod nam je zapela in zaplesala skupina Ribic z mentoricama Martino Zakrajšek in Zalo Hočevar. Na orffove inštrumente pa so jih spremljala dekleta OŠ Primoža Trubarja pod mentorstvom Vite Mekinda. Mažoretna skupina KUD Primož Trubar Velike Lašče Nastop učencev Glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče Sicer se je letos vse vrtelo okrog mlina, mlinarjev, žita in kruha. Mlinarstvu so bile prilagojene tudi ustvarjalne delavnice, ki so jih pripravile vzgojiteljice vrtca Sončni žarek, Igor Sever (Art-les, s. p.) in Tjaša Tomc s Kulturno umetniškim društvom OBČINA VELIKE LAŠČE PRAZNUJE % I Finta. Otroci so lahko izdelovali mlinčke, izdelke iz slanega testa, risali in vezli so prtičke. Na delavnici Igorja Severja so otroci iz gradnikov sestavljali lesena vodna kolesa, vozičke in vrtavke. V pomoč so jim bili priloženi načrti. Prave umetnine so nastajale v delavnici Tjaše Tomc. Otroci so na vnaprej pripravljene koške kartona lepili različna žita in semena in ustvarili raznovrstne podobe. Celotno prireditev je na simpatičen in igriv način povezovala Mojca Šilc. Ob 14. uri sta otroke obiskala Tomaž in Mojca iz gledališča Unikat s predstavo Od kod si, kruhek?, ki govori o deklici Ani, ki v žemljici najde zlat prstan. Takoj prične iskati, kdo ga je izgubil. Spretno se izmika lažnivemu trgovcu in obišče peka, mlinarja in kmeta, pri tem pa se kot za šalo nauči, kako nastane kruh. Na koncu le še VELIKA ZAHVALA vsem sodelujočim in vsem obiskovalcem, malim in velikim. Bili ste odlični. Foto: Barbara Pečnik Barbara Pečnik TROBLA 2/2018 14 Podjetniške strani VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V OBČINI VELIKE LAŠČE Občina Velike Lašče v skladu s Statutom zagotavlja izvajanje javne službe za dejavnosti osnovnošolskega izobraževanja ter predšolske vzgoje in varstva otrok. Kot ustanoviteljica vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče z vrtcem Sončni žarek zagotavlja pogoje za njegovo delovanje. V skladu z veljavno zakonodajo je občina dolžna zagotavljati sredstva za izvajanje teh dejavnosti, hkrati pa v okviru finančnih možnosti omogoča tudi izvajanje nadstandardnih programov. Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče (foto: arhiv Občine Velike Lašče) Na podlagi akta o ustanovitvi in področne zakonodaje mora občina iz svojega proračuna financirati dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcu Sončni žarek. Pri tem gre za investicije, dodatne dejavnosti in naloge (npr. otroci s posebnimi potrebami) ter doplačila programov k ceni vzgojno-varstvenih storitev. Občina financira razliko med ceno programov in plačili staršev, financira poletne rezervacije in pokriva razliko med dejanskim številom otrok v oddelku in normativom. Poleg obveznih nalog občina izvaja tudi nadstandardne programe, saj financira eno predstavo v tednu otroka in plavalni tečaj za vse otroke vrtca Sončni žarek. Osnovni šoli občina zagotavlja financiranje materialnih stroškov in investicijsko vzdrževalnih del. Financira tudi dnevne prevoze učencev - krije stroške dela voznikov, zaposlenih v šoli, stroške vzdrževanja in nakupov vozil ter stroške zunanjih izvajalcev dnevnih prevozov, s katerimi občina sklene pogodbo vsako šolsko leto na podlagi javnega razpisa. Kot nadstandardne programe financira občina nakup priznanj ob zaključku bralne značke, izobraževalni programi na Trubarjevi domačiji za učence enega razreda I., II. in III. triade, program za izvedbo tehniškega dne, nagradni izlet za najboljše učence in predavanje za starše. Področju izobraževanja in predšolske vzgoje je tako namenjenih 24 % letnega proračuna. Osnovni šoli je v skladu s pogodbo o financiranju dejavnosti za leto 2018 namenjenih 152.800,00 EUR. V grafičnem prikazu je temu znesku prištet še strošek zunanjih izvajalcev dnevnih prevozov učencev, kar skupaj znaša 289.500,00 EUR. Vrtcu Sončni žarek je v skladu s pogodbo o financiranju dejavnosti predšolske vzgoje za leto 2018 namenjenih 698.500,00 EUR. Delež financiranja izvajanja javne službe dejavnosti osnovnošolskega izobraževanja skupaj z dnevnimi prevozi učencev ter predšolske vzgoje in varstva otrok 17% 7% 76% ■ Osnovna šola fn dnevni prevoziučencev Vrtecin doplačila programov Nadstandardno je tudi glasbeno izobraževanje. Glasbena šola Ribnica z oddelkom v Velikih Laščah izvaja programe, ki našim občanom nudijo možnosti za dodatno razvijanje sposobnosti in talentov. Občina v skladu s pogodbo o financiranju dejavnosti za leto 2018 glasbeni šoli zagotavlja sredstva za nadomestila stroškov delavcev v skladu s kolektivno pogodbo v višini Občinske strani 15 TROBLA 4/2018 9.000,00 EUR. Hkrati občina financira vse materialne stroške in investicijsko vzdrževalne stroške stavbe. Glasbeno izobraževanje je pod vodstvom ravnateljice Majde Kokošinek pridobilo na kakovosti in pomenu. Nastopi učencev velikolaškega oddelka bogatijo skorajda vse prireditve, ki jih organizira ali soorganizira občina, kar zelo cenimo. Nastop EmeMarolt, učenke Glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče, ob klavirski spremljavi Kristine Jeke na odprtju razstave na Trubarjevi domačiji (foto: Boštjan Podlogar) Najmlajšim občanom občina posveča veliko pozornosti, ne le prek zakonsko predpisanih nalog Občine in izvajanja nadstandardnih programov v Javnem zavodu, ampak še dodatno. 2e ob rojstvu novorojenčka starša prejmeta denarno pomoč v višini 500,00 EUR in knjižno darilo. Predšolskim otrokom je namenjena predstava v predbožičnem času. Na zadnji predstavi Alenke Kolman Božičkovi palčki so bili otroci navdušeni, ob veselem druženju so prejeli tudi knjižno darilo. Staršem šoloobveznih (osnovnošolskih) otrok je od preteklega šolskega leta na voljo dodatna denarna pomoč v višini 25,00 EUR na otroka za nakup šolskih potrebščin. Nedeljsko popoldne na Trubarjevi domačiji kot zaključek prireditev ob občinskem prazniku 2017 (foto: Barbara Pečnik) Občina je tudi pokrovitelj mnogih dodatnih aktivnosti med šolskim letom. Sem spadajo sofinanciranje decembrskega dobrodelnega koncerta, ki ga organizira osnovna šola, letošnjega dobrodelnega teka Hočem, zmorem, tečem! in nakupov majic za posebne priložnosti (za prvošolce, devetošolce, državne prvake v igri med dvema ognjema). Nastop učenk osnovne šole na prireditvi v Petanjcih, 2017 (foto: Nika Perovšek) Dodatna sredstva prejme javni zavod tudi na podlagi prijave na vsakoletni razpis za sofinanciranje prireditev in programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini, kjer običajno uveljavljajo refundacijo stroškov za prireditve ob prvem šolskem dnevu in ob zaključku šolskega leta. Nastop učencev OŠ Primoža Trubarja in GŠ Ribnica, oddelka Velike Lašče v predsedniški palači, 2018 (foto: Daniel Novakovič/STA, vir: www.up-rs.si) Obisk predsedniške palače, 2018 (foto: arhiv Občine Velike Lašče) Delež proračuna, ki ga občina namenja OŠ Primoža Trubarja, je velik. Veliko in neprecenljivo pa je tudi delo vseh zaposlenih v osnovni šoli in vrtcu Sončni žarek z ravnateljico Metodo Kolar in vodjo vrtca Stanko Mustar. Učenci nastopajo na vseh pomembnejših občinskih prireditvah: na prireditvi ob kulturnem prazniku, v juniju na prireditvah ob občinskem prazniku (Slavnostna akademija, Trški dan, Nedeljsko popoldne, ki ga soustvarjajo skupaj z mentorji). Skupaj z učitelji se odzovejo na vsa povabila občine. V letu 2017 so ob 500. obletnici reformacije izvedli literarni in likovni natečaj, sooblikovali kulturni program na prireditvi ter izdali publikacijo z izborom najboljših del natečaja. Sodelovali so pri snemanju oddaje Dobro jutro, in sicer že zjutraj pri simbolični otvoritvi knjižnice pod trško lipo, nato pri kuharskem dvoboju in na predstavitvenem »Trškem dnevu«. Ob dnevu Primoža Trubarja, slovenskem državnem prazniku, so se odzvali vabilu, ki ga je iz Urada predsednika Republike Slovenije prejel župan, in nastopili v Predsedniški palači. Skupaj z Glasbeno šolo Ribnica, oddelkom Velike Lašče so pripravili kulturni program, posvečen utemeljitelju slovenskega knjižnega jezika ter suvereno zastopali »zibelko slovenske kulture«. Nika Perovšek, občinska uprava DENARNA POMOČ ŠOLOOBVEZNIM OTROKOM ZA NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN Občina Velike Lašče bo šoloobveznim otrokom s stalnim prebivališčem na območju občine Velike Lašče zagotovila denarno pomoč za nakup šolskih potrebščin v višini do 25,00 EUR na šoloobveznega otroka v šolskem letu 2018/2019. Otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Primoža Trubarja Velike Lašče, so vlogo za uveljavljanje donacije že prejeli v šoli. Ostali šoloobvezni otroci s stalnim prebivališčem v občini Velike Lašče, ki obiskujejo osnovne šole zunaj občine, pa lahko vlogo poiščejo na spletni strani občine ali v priloženem uradnem glasilu. Vlagatelj lahko v vlogi navede vse šoloobvezne (osnovnošolske) otroke iz družine. Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju denarnih sredstev za nakup šolskih potrebščin bo vlagatelj donacijo prejel po oddaji vloge na Občino Velike Lašče (v času uradnih ur v sprejemni pisarni ali preko e-pošte na naslov: obcina.velike-lasce@siol.net). Rok za oddajo vloge je 30. september 2018. Vlagatelj bo sredstva prejel na v vlogi navedeni bančni račun. Nika Perovšek, občinska uprava Občinske strani 17 TROBLA 4/2018 IZ 7. DOPISNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Velike Lašče je imel od 5. do 8. junija 2018 7. dopisno sejo. Dnevni red dopisne seje je bil naslednji: 1. Sprememba proračuna Občine Velike Lašče za leto 2018 2. Sklep o ukinitvi javnega dobra Svetniki so obravnavali spremembo proračuna Občine Velike Lašče za leto 2018 in dve zemljiškoknjižni zadevi. Ravnateljica OŠ PrimožaTrubarja Velike Lašče je občino obvestila o predvideni prostorski stiski v OŠ Primoža Trubarja z novim šolskim letom. Občina je takoj pristopila k iskanju ustrezne rešitve ter pričela s pridobivanjem ponudb za dokončanje izgradnje hodnika, sanitarij in ene učilnice v mansardi novega prizidka. Ker v proračunu ni bilo predvidenih sredstev za to investicijo, je potrebna sprememba proračuna. Predlagano je zmanjšanje sredstev na proračunski postavki 19016 Investicije - PŠ in vrtec Turjak (novogradnja in drugo) ter povečanje na postavki 19008 Investicije - OŠ Primoža Trubarja (OŠ PT razna oprema, sanitarna voda in obnova elektrike ter dodatna učilnica, hodnik in sanitarije). Predlog spremembe proračuna je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti in se z njim strinjal. Občinski svet je sprejel naslednja sklepa: Ad 1: Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep o spremembi proračuna. Vrednosti proračunskih postavk v proračunu občine za leto 2018 po spremembi so naslednje: 19008 Investicije OŠ Primoža Trubarja 106.700 EUR (povečanje za 67.700 EUR), 19016 Investicije PŠ Turjak in vrtec Turjak 402.300 EUR (zmanjšanje za 67.700 EUR). Ad 2: Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se na parceli št. 1308/2 k.o. Krvava peč ukine javno dobro. Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se na parceli št. 2075/22 k.o. Velike Lašče ukine javno dobro. Tanja Uršič, občinska uprava POROČILO O IZVEDBI AKCIJE »NADZOR NAD ODLAGANJEM KOMUNALNIH ODPADKOV NA EKOLOŠKIH OTOKIH« Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče (v nadaljevanju MIR) je dne 18. 6. 2018 skladno z letnim programom dela organa izvedel poostren nadzor nad nezakonitim odlaganjem komunalnih odpadkov na ekoloških otokih v Občini Velike Lašče. Ekološki otok (zbiralnica) je namreč urejena površina za prepuščanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir in karton ter papirna in kartonska embalaža, steklena embalaža, mešana embalaža). Zato je na ekološkem otoku dovoljeno odlagati v posodo za odpadke le tiste frakcije ločenih komunalnih odpadkov, ki jim je posoda namenjena. Namen akcije poostrenega nadzora je bil v zasledovanju cilja trajnostnega in okolju prijaznega načina ravnanja z odpadki, v katerem moramo vsi povzročitelji odpadkov z njimi ravnati odgovorno ter dosledno in pravilno ločevati odpadke že na izvoru. Akcije so se udeležili predstavniki izvajalca javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov Snage, d. o. o., Občine Velike Lašče, Policijske postaje Ribnica ter Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Na območju občine Velike Lašče je bilo pregledanih 6 različnih lokacij ekoloških otokov, in sicer: v Dolenjih Retjah, na Mali Slevici, v Hrastinjakih, na Rašici, v Robu in v Turjaku, pri hlevih. Splošne ugotovitve opravljenega nadzora so: 1. Na vseh šestih pregledanih ekoloških otokih so v vseh posodah za papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo ter stekleno embalažo odpadki pravilno prepuščeni. 2. Na treh pregledanih ekoloških otokih so v posodah ali poleg posod za prepuščanje mešane embalaže najdene vreče z mešanimi komunalnimi odpadki. Pri pregledu vsebine teh nepravilno prepuščenih odpadkov so bili najdeni dokumenti izvirnih povzročiteljev nedovoljenega prepuščanja odpadkov. 3. Izvajalec javne službe redno prazni posode ločenih frakcij komunalnih odpadkov na ekoloških otokih, okoliški prostor je na vseh pregledanih ekoloških otokih, razen na dveh, čist in urejen, posode so čiste in vzdrževane. 4. Količina odpadkov v posodah za mešano embalažo na večini ekoloških otokov presega kapaciteto teh posod. 5. Skupna količina nepravilno odloženih mešanih komunalnih odpadkov je ca 2 m3. Na koncu želimo vse uporabnike storitev javne službe še enkrat opozoriti na pomembnost ločevanja odpadkov, saj gre za zelo pomemben del ravnanja z odpadki, h kateremu lahko pripomore vsakdo, pri čemer pa mora biti naš cilj tudi zmanjševanje količine odpadkov, zato bo naša služba s tovrstnimi akcijami nadzora nadaljevala tudi v prihodnje. Skupna občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče K*mj EJB1I ■QTK*KlL'n4T[l n -fr". TROBLA 4/2018 18 Občinske strani OBISK NAŠEGA ČASTNEGA OBČANA MISIJONARJA PEDRA OPEKE V RIMU IN VATIKANU Ob tej priložnosti so veleposlaniki kneževine Monako, Republike Slovenije in Republike Argentine v torek, 29. maja, organizirali dobrodelno prireditev. Izkupiček je bil namenjen delovanju Pedra Opeke v skupnosti Akamasoa na Madagaskarju. Častni pokrovitelji, ki so se dobrodelne prireditve tudi udeležili, so bili monaški princ Albert II, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in argentinski zunanji minister Jorge Faurie. Naš misijonar in častni občan Občine Velike Lašče Pedro Opeka je bil konec maja na obisku v Rimu in Vatikanu. Tam se je dvakrat srečal s papežem Frančiškom. Oblak ter množica drugih gostov, ki sta jih povabili italijanski grofici. Med večerjo so imeli slavnostne nagovore, najprej naš predsednik Borut Pahor, nato monaški princ Albert II, za njim pa še argentinski zunanji minister Jorge Faurie. Vsem trem govorcem se je za vso pomoč, ki jo namenjajo njihove države združenju Akamasoa, na koncu prireditve zahvalil Pedro Opeka. Še posebej se je lepo zahvalil prav nam, Slovencem, kjer se vedno počuti kot doma. Po prireditvi sem Pedra povabil še v Slovenijo, z željo, da bi se udeležil še našega občinska praznika. Vendar to, zaradi njegovih že vnaprej načrtovanih obiskov in predavanj v Franciji ni bilo uresničljivo. Prosil me je, da vsem našim občankam in občanom prenesem njegove prisrčne čestitke ob občinskem prazniku, in upa, da se ga bo nekoč tudi udeležil. Naslednji dan je papež Frančišek na kratki osebni avdienci sprejel Pedra Opeko, monaškega princa Alberta II in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Pedro je papežu predstavil svoje delo na Madagaskarju, ki ga je papež že predhodno dobro poznal, in ga povabil na obisk njegovega združenja Akamasoa na Madagaskarju. Papež je omenil možnost, da bo Madagaskar obiskal drugo leto. Sam pa sem se, kot poseben gost, udeležil splošne avdience na trgu Sv. Petra, na kateri je bilo prisotno več deset tisoč obiskovalcev iz celega sveta. Lahko rečem, da je bilo to eno mojih najlepših doživetij, občutiti sedanjega papeža iz neposredne bližine, papeža, iz katerega veje ena sama pozitivnost in dobrota. V programu splošne avdience sta sodelovali skupini glasbenikov in pevcev iz Italije in Poljske, zanimiv ekshibicijski nastop pa so pripravili mladi južni Korejci. Ob tej priložnosti se mi je porodila zamisel, da bi mogoče enkrat v prihodnosti na tej splošni papeževi avdienci sodelovali predstavniki naše župnije (mešani pevski cerkveni zbor). S to željo je že seznanjen slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj. Upam in želim, da bi se tudi uresničila. Na sliki: Jože Kopeinig, monaški princ Albert II, Anton Zakrajšek, zakonca Oblak iz Argentine Bil sem prijetno presenečen, ko so me s strani slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Tomaža Kunstlja obvestili, da bom na to prireditev povabljen tudi jaz, kot župan občine, ki je Opeki podelila častno občanstvo in v kateri so se v preteklosti zbirali dobrodelni prispevki za slovensko vas na Madagaskarju. Na dobrodelni prireditvi, ki je potekala v palači Ruspoli, last dveh italijanskih grofic, so bili prisotni gostje iz različnih držav, ki s svojimi donacijami pomagajo našemu misijonarju. Poleg zgoraj naštetih državnikov in veleposlanikov so se prireditve udeležili še: vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin, kardinal Franc Rode, generalni predstojnik lazaristov Tomaž Mavrič, rektor katoliškega doma v Tinjah na Koroškem Jože Kopeinig, narodni voditelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar, uspešni podjetnik (tudi Pedrov donator) iz Argentine Antonio Na sliki: Anton Zakrajšek, Jože Kopeinig, Matjaž Križnar, kardinal Pietro Parolin, Pedro Opeka Anton Zakrajšek, župan Občinske strani 19 TROBLA 4/2018 SPREJEM ODLIČNIH DEVETOŠOLCEV PRI ŽUPANU Ob zaključku šolskega leta je župan sprejel najuspešnejše devetošolce, ki so dosegli odličen uspeh oziroma prejeli priznanje s področja vrednot POPSZ - Poštenost, Odgovornost, Prijateljstvo, Spoštovanje, Znanje. Na krajšem srečanju je devetošolcem čestital ter jim podaril knjigo Darinke Kladnik: Slovenija v zgodbah. Letošnji prejemniki priznanj so Zala Starc, Hana Ahac, Katja Indihar, Zala Kastelic, Ana Kastigar, Maj Kikelj, Bor Kokovnik, Ema Kopač, Jaša Nika Petrovič, Ajda Šušteršič, Živa Fileš, Hana Debeljak, Nina Gradišar, Karel Kraševec, Tinkara Perhaj in Nika Sernel. Učence sta na sprejemu pri županu spremljali razredničarki Magda Grajš in Katja Grintal ter ravnateljica Metoda Kolar. Iskrene čestitke odličnim devetošolcem, prejemnikom priznanj in vsem učencem, ki so letos uspešno zaključili šolanje na Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče. Nika Perovšek, občinska uprava Foto: Nika Perovšek REZULTATI PREDČASNIH VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR RS, 3. JUNIJA 2018 PO VOLIŠČIH NA OBMOČJU OBČINE VELIKE LAŠČE volišča V. Lašče (33) V. Lašče (34) Rob Turjak skupaj % število volivcev 1005 1124 625 666 3420 100,00 št. oddanih glasovnic, volilna udeležba 564 644 346 387 1941 56,75 št. veljanih glasovnic 558 638 345 379 1920 POLITIČNA STRANKA GAS - GOSPODARSKO AKTIVNA STRANKA 3 1 0 2 6 0,31 LEVICA 38 39 26 32 135 7,03 SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA 38 64 37 48 187 9,74 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 14 20 15 19 68 3,54 GIBANJE ZEDINJENA SLOVENIJA 2 6 1 1 10 0,52 LISTA NOVINARJA BOJANA POŽARJA 2 0 0 1 3 0,16 SOLIDARNOST ZA PRAVIČNO DRUŽBO 9 3 13 2 27 1,41 KANGLER & PRIMC ZDRUŽENA DESNICA - GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE, NOVA LJUDSKA STRANKA 0 0 0 0 0 0,00 STRANKA ALENKE BRATUŠEK 18 17 13 14 62 3,23 SOCIALNI DEMOKRATI 28 52 23 35 138 7,19 LISTA MARJANA ŠARCA 62 80 73 48 263 13,70 ANDREJ ČUŠ IN ZELENI SLOVENIJE 1 6 7 1 15 0,78 ZDRUŽENA LEVICA IN SLOGA 5 2 0 2 9 0,47 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 21 15 14 7 57 2,97 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 9 14 9 6 38 1,98 SOCIALISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE 1 1 1 1 4 0,21 DD DOBRA DRŽAVA 7 7 2 15 31 1,61 SNS - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA 0 0 1 0 1 0,05 GIBANJESKUPAJNAPREJ 1 1 3 0 5 0,26 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 57 63 13 40 173 9,01 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA -SDS 224 230 84 99 637 33,18 PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE 13 16 7 6 42 2,19 ZA ZDRAVO DRUŽBO 5 1 3 0 9 0,47 Vir: Okrajna volilna komisija TROBLA 4/2018 20 Šola in vrtec ŠOLSKI ŠPORT V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Za nami je še eno šolsko leto in z zadovoljstvom gledamo na opravljeno delo na področju šolskega športa. Kakovostno izvajanje pouka športa na šoli smo tudi letos nadgradili s športnimi tekmovanji. Veseli smo, da je na šoli vsako leto velik interes učencev po vključevanju v izbirne predmete s področja športa. Veliko imamo učencev, ki imajo šport in gibanje radi, zato se trudimo, da stalno izzivamo njihove interese ter jim omogočimo iti iz cone udobja. V letošnjem šolskem letu smo se ob podpori vodstva šole udeležili številnih šolskih športnih tekmovanj, nekaj pa smo jih organizirali tudi pri nas. Največji projekt vsako leto je organizacija Krpanovega krosa. Letošnji je bil že enaindvajseti po vrsti. Vsako leto izvedemo nekaj tekmovanj v košarki in nogometu na medobčinski in področni ravni. Ob morebitnih uvrstitvah na državna tekmovanja smo prav tako vedno pripravljeni sprejeti izziv organizacije. Največji športni uspehi letošnjega šolskega leta: 3. mesto Ajde Kokovnik na državnem prvenstvu v krosu; 1. mesto v državi v boju med dvema ognjema (ekipa učencev 1. in 2. razreda); 7. mesto Alena Zgonca na državnem prvenstvu v metu vorteksa; 2. mesto obeh ekip na finalni prireditvi ŠKL Tee ball; 2. mesto ekipe 5. in 6. razreda v boju med dvema ognjema; 5. mesto Hane Starc na državnem prvenstvu v akvatlonu; 4 osvojene medalje na področnem tekmovanju v atletiki (Lovro Kutnar, Alen Zgonc, Lovro Prijatelj, Andrej Zakrajšek); 11 osvojenih medalj na krosu v Loškem Potoku; 7 osvojenih medalj na Krpanovem krosu. Ekipe v športnih igrah so letos sklenile nastope na področni ravni, že naslednje leto pa pričakujemo nove uspehe košarkarske ekipe. Športnik šole v letošnjem šolskem letu je postal 2iga Vilhar. Vsem učencem želimo prijetno in športa polno poletje, na športnih terenih pa se spet srečamo septembra. Bojan Novak Šola in vrtec 21 TROBLA 4/2018 PRVOŠOLČKI PRESPALI V ŠOLSKI TELOVADNICI Prvošolčki so septembra vstopili v šolo, polni pričakovanj in novih izzivov. Leto hitro mine, prvošolci so uspešno zaključili prvi razred in začenjajo zaslužene počitnice. V šoli so se morali navaditi na nov red, nekateri na nove sošolce, učitelje, spoznali so črke, pišejo besede, povedi in računajo do 20. Poleg šolskega dela so sodelovali tudi na tekmovanjih, v projektih in na prireditvah. Zadnji teden v šoli so doživeli zanimivo izkušnjo. Sami so prespali v šolski telovadnici. Popoldne smo najprej odšli na pohod do lovske koče v Retjah, nato pa smo se vrnili nazaj v šolo, kjer smo imeli skupno večerjo. Potem smo odigrali igro med dvema ognjema, se pripravili na spanje in imeli pižama žur. Val nam je večer popestril z igranjem na harmoniko. Spali smo v spalnih vrečah na blazinah. Otroci so bili pogumni, saj so nekateri prvič spali brez staršev. Vsi zdravi in malo utrujeni smo zjutraj nadaljevali z delom v šoli. Otroci 1. b razreda so letos sodelovali tudi v projektu Pasavček in za uspešno delo prejeli nagrade. Pri izvedbi projekta nam je pomagal tudi policist g. Divjak, ki je vodil poučen sprehod po Velikih Laščah in imel predavanje za starše na roditeljskem sestanku. Otroci so po večtedenskih vajah staršem ob materinskem dnevu premierno zaigrali igrico Izgubljena žogica. Z njo so nastopili tudi na Najdihojci, v vrtcu, v šoli ob zaključku bralne značke in v Ljubljani na mednarodnem festivalu Igraj se z mano. Otroci so se vsaj dvakrat tedensko radi vključevali v igro med dvema ognjema in nekaj otrok je bilo vključenih v ekipo, ki je na državnem tekmovanju osvojila prvo mesto. Za prvošolčke je bilo leto zelo uspešno in zanimivo. Za vso pomoč in spodbude se zahvaljujem ravnateljici Metodi Kolar, ki nas podpira pri vseh aktivnostih. Zahvala tudi vam, dragi starši, ki zaupate v naše delo. Vsem želim lepe, mirne in dogodivščin polne počitnice, kjer koli že boste. Branka Levstik ALEN ZGONC NA DRŽAVNEM ATLETSKEM PRVENSTVU OSVOJIL ODLIČNO 7. MESTO Vsako pomlad se na šestnajstih področnih tekmovanjih na stadionih širom Slovenije zbere pisana množica šolarjev, ki se s svojimi vrstniki merijo v osmih različnih atletskih disciplinah. Najboljših dvajset učencev v vsaki disciplini se uvrsti na državni finale. Letos je našo šolo odlično zastopal šestošolec Alen Zgonc, ki je v metu vorteksa (žvižgača) v kategoriji mlajših učencev osvojil 7. mesto. O tem, kako velik športni dogodekje državno atletsko prvenstvo, priča podatek, da se je letos uspelo nanj uvrstiti posameznikom iz kar 240 slovenskih osnovnih šol. Alen Zgonc sicer velja za zelo perspektivnega nogometnega vratarja, saj svoje bogato vratarsko znanje razkazuje v bližnjem nogometnem klubu. V starostni kategoriji mlajših učencev so letos sodelovali učenci šestega in sedmega razreda (2006 in 2005). Kot šestošolec bo tako v isti kategoriji lahko sodeloval tudi prihodnje leto. Na področnem tekmovanju je orodje vrgel 55.30 metra in zaostal le za enim tekmovalcem. Dva dni pred finalom je Alen na športnem dnevu nakazal, da lahko rezultat še izboljša, saj je dosegel 57 metrov. V sredo, 6. 6. 2018, je na tekmovanju v 2alcu res izboljšal svoj dosežek in vorteks vrgel 58,70 metra. Z osebnim rekordom se je precej približal mestom na stopničkah, za medaljo mu je zmanjkalo nekaj manj kot tri metre. Na omenjenem področnem atletskem tekmovanju, ki je potekalo 25. 5. 2018 v Ljubljani, so se med našimi učenci izkazali Lovro Kutnar (skok v višino, starejši učenci, 165 cm, 1. mesto), Andrej Zakrajšek (skok v višino, mlajši učenci, 130 cm, 3. mesto) ter Lovro Prijatelj (suvanje krogle, starejši učenci, 11,15 m, 3. mesto). Bojan Novak TROBLA 4/2018 22 Glasbena šola GLASBENA ŠOLA RIBNICA GOSTILA NEKDANJI UČENKI V torek, 22. maja 2018, smo v dvorani glasbene šole prisluhnili pianistki Meti Kokošinek, ki zaključuje svoj študij na Konzervatoriju za glasbo v Ljubljani pri Lidiji Malahotky Haas. Njena glasbena pot se je začela na Glasbeni šoli Ribnica na oddelku Velike Lašče pri Izabeli Vlašič, profesorici klavirja. Na koncertu nam je Meta predstavila recital, ki je obsegal dela Matičiča, Bacha, Beethovna, Liszta in Ravela. Koncert je zaključila s svojim gostom baritonistom Miho Bantanom, s katerim sta skupaj izvedla Haendlov »Ombra mai fu« in Kozinov »Zadnji dinar«. Meta je zbrano občinstvo zelo navdušila z izjemno izvedbo Ravelove »Sonatine«. V četrtek, 7. junija 2018, pa se nam je predstavila violistka in muzikologinja Anuša Plesničar, ki končuje svoj študij viole na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, v Nemčiji. Tudi njena pot se je začela na Glasbeni šoli Ribnica in sicer pri Kseniji Abramovič Grom, profesorici violine. Anuša Plesničar je s pianistom Pedrom Lopesom predstavila tri sonate, in sicer v prvem delu »Sonato za violo in klavir op, 147« Dmitrija Šostakoviča, v drugem delu pa sonati Michaila Glinke in Barbare Clarke. Mlada glasbenika sta navdušila z zvočno bogato izvedbo vseh treh del, še posebej s Sonato skladateljice Rebecca Clarke. Danica Kavrakova Žganjar ZAKLJUČNI KONCERT NAGRAJENCEV Tudi v Glasbeni Šoli Ribnica smo zelo uspešno končali to šolsko leto. Dne 18. 6. je pred polno dvorano potekal zadnji v nizu koncertov, zaključni koncert posvečen našim tekmovalcem z imenom Koncert nagrajencev. Na njem so nastopili učenci od prvega do šestega razreda. Poudarek je bil na skupnem muziciranju, tako da smo imeli možnost slišati veliko komornih skupin. Na koncu je gospa ravnateljica Majda Kokošinek razdelila učencem diplome in se učencem in staršem zahvalila za predano delo in vložen trud pri doseženih rezultatih. Učitelji se že veselimo novega šolskega leta in zadovoljni odhajamo na zaslužen dopust. Danica Kavrakova Žganjar Kultura 23 TROBLA 4/2018 RAZSTAVA »100 LET SLOVENSKE ILUSTRACIJE « V lanskem letu smo praznovali 100. obletnico prve izvirne slovenske slikanice Frana Levstika Martin Krpan. Leta 1917 jo je opremil Hinko Smrekar, kije ustvaril 12 lavriranih perorisb. Ob tej obletnici je Založba Mladinska knjiga pripravila razstavo ilustracij slovenskih umetnikov. Pavle Učakar, likovni urednik pri Mladinski knjigi, je iz zakladnice slovenske knjižne ilustracije izbral štirideset del štiridesetih ilustratorjev. Ob letošnjem občinskem prazniku smo v Velikih Laščah postavili 26 ilustracij, in sicer v galeriji Levstikovega doma in v Trubarjevem parku. V galeriji smo fotografije ilustracij v sodelovanju s Knjižnico Frana Levstika dopolnili s primeri slikanic, v katerih so razstavljene ilustracije tudi objavljene. V galeriji si med drugim lahko ogledate ilustracije iz slikanic Frana Levstika Kdo je Vidku napravil srajčico in Martina Krpana, v Trubarjevem parku pa Obutega Mačka, Leteči kovček, Zgodba o sidru, Lonček kuhaj in druge. Ob odprtju razstave na Trškem dnevu v soboto, 9. junija, je otroke po razstavi popeljala pravljičarka Slava Petrič. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Za ogled in dodatne informacije se lahko obrnete na telefonsko številko 01 781 03 60. Barbara Pečnik TROBLA 4/2018 24 Naša dediščina ZBORNIK PESEM.SI 2018 Stopili smo čez desetko. In še več brali, pisali, se srečevali. Dopolnili smo enajst let in pred nami je dvanajsti zbornik. Tako je v uvodniku zapisala Ana Porenta, soustanoviteljica portala Pesem.si. Tako kot vsako leto so se tudi letos pesniki in ljubitelji poezije zbrali na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer je izšel Pesem.si 2018. Srečanje je potekalo v soboto, 2. junija. Prvi del se je odvijal v obliki umetniškega performensa, ki so ga izvajali Ana Porenta, Sara Špelec, Gregor Grešak in Tine Dolžan. Nastop je dodatno začinila avtorska elektronska glasba Dana Grešaka. Nastopajoči so med recitiranjem sproščeno sedeli za mizo, pili čaj in se v kontekstu pesmi tudi zasmejali, se spogledovali ter odmevali verze. Na drugi strani pa so se gibali po prostoru skupaj s 15 pesmimi, izbrankami letnih časov, ki so bile vpletene v poetični recital. Po uradnem programu se je glavna urednica portala zahvalila sourednicam Lidiji Brezavšček, Silvani Orel Kos, Tei Plesničar in Sari Špelec za vseletno branje, spodbude in pomoč avtorjem in izbor pesmi za zbornik ter občinam Ribnici, Sodražici in Velikim Laščam, ki so finančno podprle izid knjige. Ana Porenta mi je razložila izbiranje pesmi za zbornik: »Zbornik je izbor izbora, ker je objav na portalu čez celo leto res veliko, več kot 20 000. Vsak letni čas se urednice dobimo, da izmed podčrtank izberemo izbranke, za vsak letni čas štiri - najboljša pesem letnega časa, kratka pesem, pesem v formi in tujejezična pesem. Peto pesem vsak letni čas izberejo bralci. Tako gre v zbornik na ta način 20 avtorjev. Ob koncu pesniškega leta, po 21. marcu, se urednice zopet zberemo in izberemo pesmi za zbornik, kamor poleg izbrank uvrstimo nominiranke in še kake posebej uspele pesmi. Tako je skoraj vsako leto v zbornik uvrščenih okrog 80 avtoric in avtorjev.« Pove mi tudi anekdoto o barvi platnic. Do leta 2012 je so bile namreč bordo rdeče, od takrat naprej pa črne. Šlo je za napako pri naročanju v tiskarni, toda uredniki so bili nad črno hitro navdušeni. 2e štiri leta zapored naslovnico zbornika (in tudi notranjost) oblikuje Franci Novak, ki je tudi sam pesnik in nekdanji urednik na Pesem.si. Nova urednica Sara Špelec mi je o urednikovanju povedala: »Če ga vzameš zares, je to kar resno delo. S spoštovanjem moraš obravnavati vsakega avtorja, da komu ne narediš krivice. V pesem se moraš poglobiti, ker pesniki so različni. Nekateri pišejo preproste Kultura 25 TROBLA 4/2018 pesmi, drugi bolj hermetične. Dobro je, da so ti blizu različne poetike.« Pesnica Senada Smajic pa za portal Pesem.si dodaja, da je odlična odskočna deska tudi za mlade, ki se lahko prek branj, komentarjev in sodelovanja ogromno naučijo, ter da ji je všeč, ker je odprt za vse jezike. Zelo dejavno je tudi prevajanje, zlasti med slovenščino in jeziki bivših jugoslovanskih republik. Kmalu po uradnem delu je sledilo avtorsko branje, ki ga je odprla urednica Ana in prebrala pesem Gašperja Trčka, mladega pesnika, ki je žal izgubil boj z boleznijo in kateremu je Pesem. si 2018 posvečen. Urednica Silvana Orel Kos je o pesnjenju spregovorila kot o poklicu v prvinskem pomenu besede. Torej kot notranji klic, poslanstvo biti pesnik. Sledil je mini maraton, na katerem smo svoje pesmi predstavili Lidija Brezavšček, Tamara Butala, Jure Drljepan, Gregor Grešak, Darinka Grmek Štrukelj, Jasna Janež, Majda Kočar, Jana Kolarič, Breda Konjar, Samo Kreutz, Alenka Mihorič, Milan Novak, Silvana Orel Kos, Irena P. Beguš, Janja Plevnik, Ljubica Ribic, Janko Rošelj, Marko Skok Mezopotamsky, Senada Smajic, Dimitrij Škrk, Sara Špelec, Milan Zniderič ... Srečanje se je nadaljevalo s pogovori o poeziji in druženjem ob kozarčku in prigrizkih, ki so jih pripravili člani Društva za ohranjanje dediščine Gradež ... Naj se poezija še do naslednjega leta razliva v medprostorje časa, naj se dotakne trepalnic vesolja in izreka v neskončno. Besedilo: Jasna Janež Foto: Olivier Grandovec GLAGOLI ŽIVLJENJA II Razliti se v medprostorje časa. Biti lupina telesa. Drseti v pore sonca. Razsrediščiti sredico ljubezni. Doseči trepalnice vesolja. Zrahljati izbokline pozabljenih spominov. Izluščiti meje absolutnega. Potopiti se globoko v breztežnost. Brbotati v mehurčku samosti. Grebsti po svojem drobovju. Izrekati v neskončno. (Jasna Janež, pesem s hrbtne strani zbornika Pesem si 2018) TROBLA 4/2018 26 Naša dediščina KULTURA JE BILA, JE IN BO ZRCALO NAŠEGA OBSTOJA _ *v _______..._. 36. SREČANJE LIKOVNIH UMETNIKOV "TRUBARJEVI KRAJI" NA RAŠICI Na zadnjo sončno soboto v maju smo že šestintridesetič organizirali tradicionalno srečanje likovnih umetnikov "Trubarjevi kraji" na Rašici. Leto evropske kulturne dediščine je bila letošnja tema ustvarjanja. Zato je bila najavljena že aprila, da so naši likovniki o njej lahko razmišljali in poiskali prave motive. Vendar je kultura tako vseobsegajoča, da gotovo ni bilo prevelike zadrege z idejami. Udeležba je bila letos odlična, saj se je našemu vabilu odzvalo triintrideset umetnikov. Večina so bili naši stalni obiskovalci, ki se vedno z veseljem udeležijo srečanj, nekateri pa so bili prvič in so radovedno prisluhnili napotkom starejših, drugi prihajajo samo včasih ... Veseli smo vseh in zanimive so kritične ocene, ki jih dajejo drug drugemu. Letošnji udeleženci so bili: Lojze Adamlje, Skender Bajrovič, Marin Berovič, Neva Bilač, Miro Bizjak, Mojca Borko, Igor Dolenc, Milena Gregorčič, Darinka Grmek Štrukelj, Cvetka Jakovljevič, Luka Jamnik, Edi Miha Juvanc, Dragica Kern, Alenka Klemenčič, Suzana Komel, Janez Kovačič, Jernej Kraigher, Silvo Kretič, Nada Petrovič Mager, Drago Petrovič, Milan Razboršek, Silva Ros, Zlatko Rudolf, Miloš Sarič, Martina Starc, Janez Suhadolc, Pavle Ščurk, Teodora Švet, Veljko Toman, Lidija Vilar, Nenad Vukobrat, Dušan Zekovič in Erika Zeleznik. Cela paleta različnih avtorjev, različnih po starosti, izobrazbi, načinu ustvarjanja je bilo zbranih ... in v različnosti je bil poseben čar. Počakaj, saj še nismo vsi! Grobnica grofov Auerspergov na turjaškem pokopališču Umetnik na delu in hitra skica Janeza Suhadolca Po jutranjem zajtrku s pehtranko so se nekateri porazgubili po okolici, skicirali in se družili. Z večino pa smo se odpravili na Turjak, oziroma na turjaško pokopališče. Gospod Eugen Šerbec nam je pripravil zanimivo predavanje o AUERSPERGIH, nekdanjih lastnikih gradu. Nato smo se napotili v dolino proti Bajdinškemu potoku. Najbolj korajžni smo pot nadaljevali v hrib ob strugi, uživali v prvinski, odmaknjeni naravi. Slapovi, kaskade, tolmunčki, senca in hlad so nam prijali, čeprav je bila pot strma, vratolomna. Neverjetno, kaj vse se skriva čisto poleg glavne ceste pod Turjakom. Našim obiskovalcem vsako leto pokažemo tudi del naše lepe narave, saj so skriti kotički naše občine skrivnostni in veličastni. Na koncu "izleta" pa brez dobre pogostitve tudi ne gre. Tokrat je bilo pod kozolcem na Kukmaki zares lepo. Na koncu pa pod kozolec na Kukmako! Kultura 27 TROBLA 4/2018 V tednu praznovanj ob občinskem prazniku in na predvečer Trubarjevega dne smo videli, kaj so umetniki ustvarili. je izpostavila dobrodelno dejanje kiparke Dragice Kern, ki je Trubarjevini podelila svojo skulpturo. Razstavljena je na otoku pred žago in bo tam stala ves čas. Pod naslovom Sreča bo simbolično dopolnjevala nove aktivnosti - poročna dogajanja na Trubarjevi domačiji. Odprtje razstave Na odprtju je bila tudi naša najstarejša občanka 105-letna gospa Julka Zakrajšek Pevski nastop Simona Lušina ob klavirski spremljavi Kristine Jeke V četrtek, 7. junija 2018, smo v galeriji Skedenj na Trubarjevini z mladimi glasbeniki Glasbene šole Ribnica z oddelka Velike Lašče in v prisotnosti Tatjane Devjak, podžupanje občine Velike Lašče, Matjaža Grudna, predsednika KUD Velike Lašče in skoraj vseh avtorjev odprli razstavo petintridesetih del. Rezultat srečanja je bil presenetljiv in obsežen. Veliko je bilo kakovostnih in zanimivih del, ne samo slikarskih, ampak tudi kiparskih, in jih je, kot po navadi, predstavila Helena Grebenc Gruden. Posebej Petra Zakrajšek na flavti Za lepo kulturno doživetje ob Evropskem letu kulturne dediščine se zahvaljujemo vsem umetnikom in umetnicam, še posebno pa Dragici Kern za podarjeno skulpturo. Tekst: Helena Grebenc Gruden; fotografije: Martin Gruden in Boštjan Podlogar ZAHVALA Trubarjeva domačija je bogatejša za novo skulpturo, ki simbolizira dva zaljubljenca. Je umetniško delo umetnice Dragice Kern iz Pečkov, ki je skulpturo podarila Trubarjevi domačiji. Delo pa je tudi del 36. likovne razstave Trubarjevi kraji, ta je na ogled v galeriji Skedenj vse do konca avgusta. Spoštovana Dragica Kern, najlepša hvala! Občina Velike Lašče - Trubarjeva domačija TROBLA 4/2018 28 Naša dediščina DOM V JEZIKU 2018 Na predvečer dneva Primoža Trubarja, 7. junija, je na njegovi domačiji spet potekala prireditev Dom v jeziku, tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev na Slovenski pisateljski poti, na katerem so se predstavili avtorji najbolj odmevnih in sprejetih literarnih del leta. Za dogodek so poleg Društva slovenskih pisateljev s predsednikom Ivom Svetino zaslužni Občina Velike Lašče, ki je v tistih dneh praznovala svoj praznik, Kulturno društvo Primož Trubar in Slovensko protestantsko društvo. Režiser in vodja projekta Slovenska pisateljska pot je bil (kot lani) Igor Likar. Radio Slovenija je poskrbel za neposredni prenos večera na 3. programu Ars. Dogodek sta povezovala voditelja Eva Longyka Marušič in Igor Velše, ki sta nas najprej spomnila, koliko pomembnih jezikoslovcev, slovničarjev in pisateljev je rodila velikolaška dolina s širšo okolico: poleg Primoža Trubarja še Josipa Stritarja, Frana Levstika, Ivana Prijatelja, Stanislava Škrabca in Jožeta Javorška. Dopoldne je literarni avtobus Slovenske pisateljske poti in Slovenskega nacionalnega komiteja za Unesco pod vodstvom pisatelja Željka Kozinca in turističnega vodnika Boža Zalarja obiskovalce popeljal po rojstnih krajih teh zaslužnih mož - vse do Škrabčeve domačije v Hrovači pri Ribnici. Zvečer smo nato v spominski sobi, polni pričakovanja, vsi skupaj prisluhnili odlomkom iz proznih del in pesmim literarnih ustvarjalcev, ki so lani ali letos prejeli slovenske nagrade in priznanja za literaturo. Program sta povezovala Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Najprej smo poslušali Agato Tomažič, pisateljico in prevajalko, ki je diplomirala iz francoskega jezika in novinarstva. V svet literature je stopila s kratkimi zgodbami Česar ne moreš povedati frizerki. Leta 2017 je za delo Zakaj potujete v take dežele? dobila krilato želvo, priznanje za najboljši slovenski knjižni potopis, ki je bilo lani uvedeno v programu Mednarodnega Lirikonfesta v Velenju in naj bi prispevalo k popularizaciji tega žanra. Agata Tomažič V delu je zbrala reportaže iz Sirije, Irana, Libije, Etiopije, Armenije, Turčije, Malavija, Kurdistana, Romunije, do Trsta, Krka in Kočevja. S satiro, humorjem in celo sarkazmom nam približa način življenja v deželah ali krajih, ki niso običajni za počitnikovanje. V odlomku, ki ga je prebrala avtorica, smo izvedeli, kako je v neki izložbi v Damasku ugledala čepico za sokola, ki je ob ponovni vrnitvi v mesto ni več našla. Toda doma ji je čepico podaril navdušen bralec in sodelavec. Goran Vojnovic, diplomant Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, filmski in televizijski režiser ter scenarist, je kot pisatelj zaslovel z romanom Čefurji, raus, ki je bil preveden v osem jezikov, po njem sta nastala tudi gledališka predstava in film. Prejel je mnogo nagrad, tudi mednarodnih, za prvi roman Kultura 29 TROBLA 4/2018 nagrado kresnik in nagrado Prešernovega sklada, za drugi roman Jugoslavija, moja dežela tudi nagrado kresnik, ki so mu jo leta 2017 poleg Župančičeve nagrade podelili še za tretji roman Figa. V njem predstavlja življenje treh generacij neke družine v nekdanji državi in je ocenjen kot njegovo najbolj kompleksno delo doslej. Odpira temeljna vprašanja bivanja, kot so odgovornost, svoboda, identiteta posameznika, samost, zmožnost sobivanja z drugimi, zmožnost bližine ... Namesto odsotnega avtorja je pretresljiv odlomek z eksistencialno tematiko doživeto prebral dramski igralec Jernej Gašperin. Ana Schnabl je filozofinja in komparativistka, pripravlja pa doktorsko delo, katerega tema bosta sram in krivda v avtobiografijah ženskih avtoric. Ureja portal Versopolis, piše kolumne, pleše, poje ... Z zbirko kratkih zgodb Razvezani si je prislužila nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec leta 2017. Avtorica nam je prebrala zgodbo Veliki voz, v kateri moški prvoosebni pripovedovalec realistično in tudi cinično razmišlja o partnerstvu (»ljubezen je le začasna razstava«). Andrej Brvar je pesnik, lektor, publicist in založnik, ki je študiral primerjalno književnost in italijanščino. 2e od začetka ustvarjanja je bil povezan z družbenokritičnimi in avantgardističnimi tokovi. Poleg mnogih pesniških zbirk je ustvaril nekaj knjig za otroke in mladino ter radijskih iger. Njegove pesmi prevajajo v vse evropske jezike. Prejel je več literarnih nagrad, med njimi dve Glazerjevi listini, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, Kajuhovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 2017 pa še zlatnik poezije za življenjski pesniški opus. Poslušali smo satirično Balado o sosedovih, simpatično Čupijevo zgodbo ter šaljivi dialog Scherzo 3. Kot naslednji je bil predstavljen Iztok Osojnik, vsestranski umetnik: pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, zgodovinar, komparativist, filozof, antropolog, slikar, scenograf in glasbenik ter tudi alpinist, turistični vodnik in popotnik. Po študiju primerjalne književnosti je nadaljeval študij na Japonskem, v Sloveniji pa doktoriral iz zgodovinske antropologije. Prepotoval je Evropo, del Indije in Azije. Je refleksivno-analitični avtor in začetnik vrste umetniških gibanj. Bil je vodja mnogih projektov mednarodnega sodelovanja, med drugim festivala Vilenica. Izdal je več kot 30 avtorskih knjig poezije, romanov, esejev in študij. Njegove pesmi so prevedene v 25 jezikov, celo v malajščino in hebrejščino. Prevajal je poezijo iz kitajščine, ukrajinščine, španščine in hrvaščine. Za svoja dela je prejel tuje in domače nagrade: mednarodno literarno nagrado Kons, italijansko nagrado Benečije-Julijske krajine za poezijo, Lucicevo nagrado na Hrvaškem, Jenkovo, Veronikino, Župančičevo ter leta 2018 častno književno nagrado velenjica -čaša nesmrtnosti. V obrazložitvi je Peter Semolič med drugim zapisal, da Osojnik obvlada širok spekter pesniških registrov, je pesnik, ki je prišel najdlje v razumevanju in udejanjanju etične dimenzije pesništva ... Na koncu smo slišali nekaj pronicljivih in ironičnih misli iz njegove poezije, ki jo je prebral sam avtor. Veronika Dintinjana je zdravnica kirurginja in pesnica, dobitnica Jenkove nagrade 2017 za drugo pesniško zbirko z naslovom V suhem doku. Strokovna žirija je med drugim zapisala, da je glavna odlika njenih pesmi poravnava in spojitev izpovedne in pripovedne funkcije jezika. Rastejo same iz sebe, a se ne izčrpajo, razbohotijo se do končne poante, obenem pa pustijo tudi neizrečeno, neizrekljivo. Poslušali smo več pesmi, od katerih se mi je najbolj vtisnila v spomin Vrabec, skoz bolnišnično okno, v kateri je povezanost življenja in smrti upodobljena skozi vrabčeve oči. Vinko Moderndorfer je režiser in pisatelj, v mladinski literaturi znan predvsem po pesniških zbirkah ter po otroški prozi, izdal je tudi dva mladinska romana. 2e za prvega z naslovom Kot v filmu je prejel nagrade zlata ptica, večernica in desetnica. Dobil je Grumovo nagrado 2018 za najboljše dramsko besedilo, z naslovom Romeo in Julija sta bila begunca, ter desetnico 2017 za delo Kit na plaži. Iz obrazložitve nagrade smo izvedeli, da gre za realistični socialno-psihološki mladinski roman o odraščanju, drugačnosti in zrelosti v svetu, v katerem se zdi, da bi bili radi vsi povprečni. Avtor nam je postregel s svojimi novimi družbenokritičnimi pesmimi. Med njimi je bila Kaj sta mi dala starša, v kateri ugotavlja, da mu od vseh, nekoč cenjenih vrednot, ki sta mu jih zapustila, v današnjem času nobena nič ne koristi. Kot zadnji je bil predstavljen dobitnik velike Prešernove nagrade 2018 za življenjsko delo, Boris A. Novak, filozof in komparativist, pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, mladinski pisatelj, Med drugim je bil predsednik slovenskega PEN-a in podpredsednik mednarodnega PEN-a, sedaj je redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in izredni član SAZU-ja. Objavil je 90 knjig, njegova dela so v 20 knjigah izšla v številnih tujih jezikih. Unikum v svetovnem merilu so pesmarice pesniških oblik (Oblike sveta, Oblike srca in Oblike duha), v katerih je na 500 straneh predstavil 220 pesniških oblik. Med svetovne dosežke sodi tudi njegov ep Vrata nepovrata (več kot 40.000 verzov na 2.300 straneh) v treh knjigah: Zemljevidi domotožja, Čas očetov in Bivališča duš, Zanje je prejel več nagrad: Župančičevo nagrado za Zemljevide domotožja, nagrado deklica s piščalko za Čas očetov ter za celoten ep veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjigo leta 2017 in Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta 2017. Ep je zgodbovinopisje (Novakova »skovanka«), apokaliptično videnje Slovenije in sveta, z vso tragiko in veseljem. V njem uveljavlja svoje načelo, naj »zven pomeni in pomen zveni«, kar smo slišali tudi v odlomku iz Zemljevidov domotožja (1. zvezek: Nagovor, 2. spev: Rodovnik), ki ga je prebral avtor in v katerem se skozi podobe prednikov pomenljivo sprašuje, kdo sploh je. Boris A. Novak Z njegovim nastopom se je tudi končal literarno izredno bogat večer, v katerem smo spoznali in poslušali najnovejše nagrajence v slovenski literaturi. Zdenka Zabukovec Foto: Boštjan Podlogar TROBLA 4/2018 30 Naša dediščina VELIKE LAŠČE SO SE PREDSTAVILE V ODDAJI DOBRO JUTRO Pred praznovanjem občinskega praznika smo se odločili, da se odzovemo vabilu ekipe Dobro jutro in predstavimo naš kraj. Po nekaj uvodnih sestankih, telefonskih klicih in usklajevanjih so že nastajali prvi obrisi scenarija. In že je bil tu petek, 1. junija, ko so se oči Slovenije usmerile v Velike Lašče. O zgodovini Velikih Lašč in kraju nasploh je v jutranjem javljanju, ki je potekalo na Levstikovem trgu, najprej spregovorila podžupanja Tatjana Devjak. V nadaljevanju je Andrej Perhaj, vodnik na Trubarjevi domačiji, spregovoril več o pomenu Trubarja. Nato so se Velike Lašče predstavile s kulinaričnega vidika. V gospodinjski učilnici OŠ Primoža Trubarja sta dve skupini otrok sodelovali pri pripravi tradicionalnih jedi s tega območja. Milka Debeljak iz Društva podeželskih žena Velike Lašče je otrokom predstavila pripravo »štanglnov«, Jožica Zabukovec iz Društva za ohranjanje dediščine pa pripravo prosene kaše s suhimi slivami. V osrednjem delu se je dogajanje preselilo na parkirišče pod kmetijsko zadrugo, kjer so se v zelo lepem številu predstavila različna društva, zavodi, ustanove in posamezniki, ki delujejo v Velikih Laščah. Intervju s podžupanjo dr. Tatjano Devjak Sledilo je odprtje Bralnice pod lipo, ki so jo v sodelovanju s Knjižnico Frana Levstika s knjigami napolnili otroci. Otroci so knjige podajali v živi verigi vse od Levstikovega doma, zadnjo knjigo pa je v Bralnico po lipo, položil župan Anton Zakrajšek. Predstavitev Društva podeželskih žena Velike Lašče Odprtje Bralnice pod lipo Živa veriga otrok, ki polni s knjigami Bralnico pod lipo ob spremljavi tria GŠ Ribnica Intervju s Petrom Indiharjem o peki zorene govedine Skupaj je nastal bogat program, za kakršnega po besedah ekipe Dobro jutro zlepa ne doživiš. Samo javljanje je potekalo v dveh vklopih. Za prijazen sprejem so najprej poskrbele članice Društva podeželskih žena, o peki zorene govedine je spregovori Peter Indihar, predstavilo se je Kulturno umetniško društvo Rob - čajanke, Milan Tekavec pa je spregovoril o tradicionalni izdelavi kuhalnic. Kultura 31 TROBLA 4/2018 predstavil je rimski zid na območju občine Velike Lašče. Na pohod po velikolaški kulturni poti pa je povabil predsednik Planinskega društva, Jure Deterding. Zavod Parnas je predstavil knjigoveške delavnice, Art-les, Igor Sever, s. p., pa izdelavo lesenih izdelkov. Zavod za razvijanje ustvarjalnosti sta predstavljala Dan Geršak in Darinka Grmek Štrukelj. O pomenu kmetijstva nekoč in zdaj je spregovoril direktor Kmetijske zadruge Velike Lašče, Ivan Levstik. V drugem vklopu so se predstavili: Društvo za ohranjanje dediščine Gradež, Lovska družina Velike Lašče, ki je navdušila z medvedom, malce pozneje pa še z odličnim golažem. O pomenu cvetnega prahu je spregovoril Brane Borštnik iz Čebelarskega društva. Ravnateljica osnovne šole Primoža Trubarja in Vrtca sončni žarek Metoda Kolar je predstavila bogat program, ki so ga pripravili učenci in vrtčevski otroci. Zgodovinski vidik, ki sega v obdobje rimskih časov, je predstavil Manfred Deterding; Vse čas se je odvijal tudi bogat spremljevalni program, v katerem so se predstavile velikolaške mažoretke, gasilci, trio glasbene šole, otroška folklorna skupina, Daniela Gruden z zvoki diatonične harmonike, za pravi podeželski takt pa je s klepanje kose poskrbel Ciril Žužek. Kot se spodobi, se je oddaja zaključila s prihodom župana, Antona Zakrajška, ki se je pripeljal s konjeniško vprego. Najprej se je zahvalil vsem sodelujočim in povabil tudi gledalce oddaje Dobro jutro k obisku Velikih Lašč. Angelca Petrič, občinska uprava Foto: Ivan Merljak TROBLA 4/2018 32 Naša dediščina ABONMA 2018/2019 (22. SEZONA) Že 22. sezon zapovrstjo bo Občina Velike Lašče za vas pripravila gledališki abonma. Jeseni se spet veselimo vaše družbe in dobrega obiska predstav. Izbrali smo zabavne in sproščujoče komedije različnih gledališč, tako da se za smeh tudi letos ni bati. Zaenkrat smo že izbrali šest od sedmih predstav, ki vam jih v nadaljevanju na kratko predstavljamo. Ker so bile lani decembra »Mandoline« tako toplo sprejete, smo se odločili, da bomo tudi letos v decembru abonmajsko predstavo posvetili glasbi. V naslednji številki Troble bomo objavili vse potrebne informacije o vpisu abonmaja. Do takrat bo v celoti izoblikovan tudi letošnji spored. Se kmalu spet srečamo . Špas teater DEKLIŠČINA (komedija) Avtor: Dave Simpson Režija: Violeta Tomič Igrajo: Urška Vučak, Sebastjan Starič, Nataška Ralijan, Tadej Pišek, Jože Doberšek, Maja Martina Merljak, Lara Jankovič, Jernej Čampelj Vse ženske, brez izjeme, skrivajo v sebi divjo strast, domišljijo in poželenje. Samo sprožilec je treba najti! 2e res, da seksi glasbeni hiti zažgejo, ampak brez moških ne gre. Kadar se zberejo ženske prijateljice, ni nikoli brezveznih tem -vse na tem svetu je pomembno! In ko v zanosu pogovor steče na dekliščino, moški striptiz in 'zadnji ples' na svobodi, hitro prebudijo levinje v sebi ... in se potem, ko gre zares, enako hitro strgajo z verige ... Vroč in sočen večer se odvija v nočnem klubu, s polnokrvnimi slačifanti in spektakularno zabavo, ki jih slednjič pripelje do usodnega, nebrzdanega - jaaaaaaa! Gledališka različica velike britanske uspešnice za vsa čutila Do nazga je že pred 20 leti razgalila, kako znajo ženske na striptiz moških večerih hitro najti zver v sebi! Vzklikanje in glasno zapeljevanje, gibko premikanje, spodbujanje, mačjepriprte oči ... veliko znanja in izkušenj je v tem. In prav nič modrosti. Je pa super žurka, ki je ne smete zamuditi! SiTi teater ČAKALNICA (komedija) Avtor besedila: Nejc Gazvoda Režiserja: Dejan Batocanin in Uroš Fürst Igrata: Janez Hočevar Rifle in Lado Bizovičar Rifle in Lado se znajdeta na koncu tunela, v čakalnici za odhod v onostranstvo. V Čakalnici čas ni več dimenzija, ni novinarjev in medijev, socialnih omrežij, telefonov in televizije. Dobrodošli v svet po smrti, v katerem sta naša junaka prisiljena razgaliti svoji komedijantski duši. Priče smo soočenju dveh generacij, dveh karier in dveh osebnosti, ki sta med seboj skrivnostno povezani. Na odru se o tako smrtno resnih stvareh še nikoli ni govorilo tako drzno in za crknit smešno. Pripravite se na napet fantazijski večer, poln presenečenj in smeha, ki si ga boste zapomnili do konca - in še dlje! Smrtno resna komedija za dva resnična zvezdnika, ki nikakor ne počivata v miru. Orkester Mandolina Ljubljana (koncert) Dirigent: Andrej Zupan V veselem decembru bomo v goste spet povabili Orkester Mandolina Ljubljana, saj so nas s svojo glasbo lansko leto prijetno popeljali v praznično vzdušje. Orkester Mandolina Ljubljana je ena redkih, vsekakor pa najbolj prepoznavna Kultura 33 TROBLA 4/2018 zasedba v Sloveniji, ki si je na svoji glasbeni poti za sopotnico izbrala mandolino. V našem prostoru se mandolina šele zadnja leta pogosteje vključuje v najrazličnejše zvrsti glasbe, od klasične do pop. Tako si štejejo v čast in dolžnost, da domači publiki približajo to nežno strunsko glasbilo ter izvirno mandolinsko glasbo. Na njihovem repertoarju so številne tudi skladbe klasičnih skladateljev, priredbe ljudskih napevov, etno glasba, filmska in pop-rock glasba in zimzelene melodije. Po devetintridesetih letih delovanja imajo za sabo številne uspešne nastope doma in v tujini, o dobri orientaciji na naši glasbeni poti pa pričajo pohvale raznih kritikov in predvsem zadovoljna in vedno bolj številčna publika ... Šentjakobsko gledališče DVANAJST JEZNIH MOŽ (drama) Avtor: Reginald Rose Prevod: Mate Dolenc Priredba in režija: Ira Ratej Igrajo: Peter Teichmeister, Kajetan Bajt, Srečko Kermavner, Elias Rudolf, Marko Skok, Tomaž Cvar, Tomaž Urgl, Gašper Pavc, Janez Vlaj, Bojan Vister, Tone Bertoncelj, Jaša Levstik, Mileva Sovdat Gledališka, televizijska in filmska klasika Dvanajst jeznih mož, ameriškega avtorja Reginalda Rosa, najbrž ne potrebuje posebne najave. Kdo namreč ne pozna znamenite zgodbe dvanajstih porotnikov, ki se morajo soglasno izreči o krivdi ali nedolžnosti domnevnega morilca. Gledališko besedilo je nastalo na osnovi televizijske serije sredi petdesetih let minulega stoletja, svojo planetarno slavo pa doživelo z ekranizacijo na velikem platnu leta 1957 v režiji Sidneya Lumeta z nepozabnima Henryjem Fondo in Leejem J. Cobbom. Režijo naše odrske različice smo zaupali dramaturginji in režiserki Iri Ratej, ki je pred tem v Šentjakobskem gledališču že sodelovala kot dramaturginja in asistentka režije pri predstavi Zbeži. Glede na to, da je od zadnje slovenske uprizoritve Dvanajst jeznih mož minilo že dobrih deset let, ne dvomimo, da bo ta napeta in preobratov polna igra tudi danes pritegnila množice gledalcev. KUD DramŠpil KNJIŽNI KLUB (komedija) Avtorica: Andreja Škrabec Režija in scena: Boštjan Štorman Igrajo: Vesna Levstek, Andreja Škrabec, Antonija Češarek, Uršula Jaklič Žagar, Marta Lovšin, Romana Tomažin Knjižni klub je igra v treh dejanjih. Pet žensk se mesečno srečuje v knjižnem klubu, kjer razpravljajo o knjigi, ki so jo tisti mesec prebrale. Po karakterju in družbenem položaju si ženske ne bi mogle biti bolj različne, vendar je vez, ki jih povezuje v knjižnem klubu, ravno ljubezen do pisane besede. Pa je res le to? Igra na humoren način prikaže opravljivo druščino, ki debato o prebrani knjigi kaj hitro spremeni v razpravo o njihovih življenjih in osebnih izkušnjah. V medsebojnem razpravljanju privrejo na dan vse njihove dobre in slabe lastnosti, debata pa čedalje bolj postaja oseben obračun med udeleženkami. SiTi teater BRADE (komedija) Avtorski projekt Boštjana Gorenca - Pižame, Perice Jerkovica in Gašperja Berganta v sodelovanju s SiTi teatrom A poznate tistega? Pridejo v bekstejž Gorenc, Bosanc in tip iz neke štajerske vukojebine ... Ne, ne poznate! Ker se še ni zgodilo. Razen na odru v uspešnici Brade! Boštjan Gorenc - Pižama, Perica Jerkovic in Gašper Bergant v novem šovu ob obilju svežih šal prinašajo tudi ekskluzivni vpogled v zakulisje stendap scene. Seks v avtu, nenavadni tatuji, vzgajanje otrok in resničnostni šovi bodo le nekatere izmed tem, ki se jih bo dotaknil bradati cvetober slovenske samostoječe komedije. Najbolj kosmata komedija BRADE ponuja poldrugo uro smeha v razposajeni moški družbi brez dlake (zgolj) na jeziku. Pripravite se na zabavno mešanico skečev in stendapa, kot jih do sedaj na področju nekdanje Avstro-Ogrske še nismo videli! Vodja gledališkega abonmaja Tatjana Devjak, podžupanja TROBLA 4/2018 34 Naša dediščina ABONMA OBČINE VELIKE LAŠČE Že 21 let je minilo, odkar smo na odru Levstikovega doma v Velikih Laščah gostili Šentjakobsko gledališče Ljubljana, gledališče, ki je s komedijo Kurbe, v petek 17. oktobra 1997, odprlo gledališki abonma naše občine. Od takrat so se na našem odru zvrstila že številna gledališča, veliko igralcev in mnogo zgodb ... Glede žanra pa ostajamo zvesti komediji. Za naše abonente izbiramo duhovite, sproščujoče predstave; nekatere nam s svojim sporočilom v mislih ostanejo tudi dlje časa; vsem pa je skupno, da nas nasmejejo in razvedrijo. Dejstvo, da ste nekateri obiskovalci predstav z nami že veliko sezon, nam to tudi potrjuje. Prav tako se v Velike Lašče rada vračajo gostujoča gledališča, s katerimi dobro sodelujemo: Šentjakobsko gledališče, Mestno gledališče Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj, Špas teater, Primorsko gledališče ... Če naštejeva le nekaj najbolj pogostih. Z gledališkim abonmajem smo popestrili kulturno dogajanje v naši občini in občanom približali gledališča z različnih koncev Slovenije (Maribor, Ptuj, Celje, Koper, Nova Gorica, Kranj, Ljubljana). Veseli in ponosni smo, da sta se v okviru abonmaja nekajkrat predstavili tudi domači igralski zasedbi. KUD Primoža Trubarja Velike Lašče in KUD Rob sta nas vedno navdušila. Malo za šalo malo za res pa dodajamo deset zapovedi za obiskovalce gledališča, ki smo jih v Trobli že objavili ob odprtju 1. gledališke sezone, in jih je za nas izbrskal Manfred Deterding. Kljub častitljivi letnici nastanka pa so zapovedi aktualne še danes. Deset zapovedi za obiskovalce gledališča Danes se otvori gledališka sezona, zato ne bode škodovalo navesti deset zapovedi, ki jih prinaša »Le Monde Artiste«, ki pa veljajo tudi za Slovence: 1. Ne pridi nikdar prepozno v gledališče. 2. Ne moti svojih sosedov s prevelikim nakitom na glavi ter s pretiranim mahanjem. 3. Ne obrni nikdar hrbta onim, mimo katerih prihajaš. 4. Pazi, da jim ne stopiš na kurje oči. 5. Ne moti predstave s svojim privatnim zabavanjem. 6. Ne smej se, ter ne plakaj nikdar pretirano. 7. Ako ne moreš prebiti brez slaščic, vživaj jih vsaj tako, da ti ne bo sosed zanje zavidal. 8. Ako nimaš toliko duha, da bi bil lahko brez teksta in programa, tedaj listaj oprezno, kajti nič ni tako neprijetno, kakor šum v trenutku, ko se vrši kak grozljiv prizor, ker se izgubi potem ves vtis. 9. Pri godbenem predstavljanju ne taktiraj z glavo ali nogo, ker za to je kapelnik tu. 10. Odhajaje se ne nastavljaj drugim v napotje, temveč oddalji se tiho, neopaženo. (Slovenski narod, 18. 10. 1897) 21 sezon gledališkega abonmaja v Velikih Laščah 21 let je in ni dolga doba. V nadaljevanju sva pripravili pregled vseh 21 sezon našega gledališkega abonmaja. Koga vse je gostil oder Levstikovega doma ... Morda sva na kako predstavo ali gledališče pozabili, pa vendarle ... V sezoni 1997/98: - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Kurbe - Mestno gledališče Ljubljansko: Štajer'c v Ljubljani - Slovensko mladinsko gledališče: Gospodična Julija V sezoni 1998/99: - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Pod svobodnim soncem Pavliha - Cankarjev dom: Ob letu osorej - Primorsko gledališče: Nona - Slovensko mladinsko gledališče: Klovni V sezoni 1999/00: - SNG Drama: Art - Gledališče Ptuj: Ljubezenska pisma - KUD Rob: Dekla Liza - PDG Nova Gorica: Muhca - Moje gledališče -Kulturni dom Španski borci: Blagi pokojniki, dragi možje V sezoni 2000/01: - Prešernovo gledališče Kranj: Skopuh - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Ta veseli dan ali Matiček se ženi - Mestno gledališče ljubljansko: Pigmalion - Kulturni dom Miro Gabran: Mož moje žene - Španski borci: Ljubimec najine žene V sezoni 2001/02: - S.P.e teater Ljubljana: S.P. - samostojni pleskar - Cankarjev dom: Shirley Valentine - Špas teater: Balkanski špijon - Mladinsko gledališče Ljubljana: Svinčnik piše s srcem - Prešernovo gledališče Kranj: Županova Micka - KUD Rob: Dve nevesti V sezoni 2002/03: - Špas teater: Stevardese pristajajo - Mestno gledališče Ljubljansko: Božič pri Cupiellovih - Produkcija Hit Fit: Policija na pomoč Kultura 35 TROBLA 4/2018 - Prešernovo gledališče Kranj: Antigona v New Yorku - Primorsko gledališče Nova Gorica: Zdrahe V sezoni 2003/04: - Gustav gledališče: Jamski človek - Mestno gledališče ljubljansko: Prizori iz zakonskega življenja - Prešernovo gledališče Kranj: Benetke -Teater komedija: Riba za štiri - Kulturno društvo B-51: Kraljice V sezoni 2004/05: - Gledališče Satirikon: Kako bi se znebili tujca - Prešernovo gledališče Kranj: Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega - KD Španski borci Ljubljana: Državni lopov - Društvo Mojteater: Juhica - Teater 55: Lažeš, kradeš, škampe ješ V sezoni 2005/06: - Gledališče Koper: Agencija za ločitv - Mojteater: Ljubo doma, kdor ga ima - Mestno gledališče ljubljansko: Ozri se v gnevu - Slovensko ljudsko gledališče Celje: Moj ata, socialistični kulak - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Ana Migrena - Špas teater: Rifletov Šuštar V sezoni 2006/07: - Ljudsko gledališče Celje: Igra s pari - Prešernovo gledališče Kranj: Gospod Chance - Špas teater: Bil je Škrjanec - Mestno gledališče ljubljansko: Vse o ženskah - Mestno gledališče Ptuj: Bdenje - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Nune II V sezoni 2007/08: - Mojteater: Sarmica - Mestno gledališče ljubljansko: Gospodinja - Prešernovo gledališče Kranj: Partnerski odnosi - KUD Rob: Ščuke pa ne - PD Štandrež: Balkanski špijon - Produkcija OSUM: LA-LA-LA - SNG Maribor: Ti nori tenorji V sezoni 2008/09: - Mestno gledališče ljubljansko: Carmela in Paulino, variente na fino - SNG Drama: Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni - Dramsko društvo Muki: Bonton - Prešernovo gledališče Kranj: Akvarij - SNG Nova Gorica: Duohtar pod mus! - Gledališče GOML: Spiritistična komedija V sezoni 2009/10: - Društvo Cafe teater: Kdo vam pa je to delu? - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Prevzetnost in pristranost - SNG Nova Gorica: Gospa ministrica - SNG Maribor: Bebop - Gustav film: ONA + ON 'M*: > m V sezoni 2010/11: - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Zbudi se, Katka - KUD Primož Trubar: Neugnana čevljarka - Gledališče Koper: Chicchignola - Prešernovo gledališče Kranj: Revizor - Narodni dom Maribor: Svobodni zakon V sezoni 2011/12: - SNG Drama: Nežka se moži - Prešernovo gledališče Kranj: Revizor - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Seks in ljubosumnost - Prosvetno društvo Čemšenik: Scapinove zvijače - Špas teater: 39 stopnic - KUD Veseli oder Ptuj: Tašča.com 1 - V sezoni 2012/13: - SNG Nova Gorica: Sljehernik - Mestno gledališče ljubljansko: Ženitev - KUD Veseli oder Ptuj: Tašča.com 2 - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Kvartet TROBLA 4/2018 36 Naša dediščina Špas teater: Udar po moško! Prešernovo gledališče Kranj: Limonada Slovenica V sezoni 2013/14: - Špas teater: Slovenska muska od A do 2 - Društvo Cafe teater: Aldo in Micika - Prešernovo gledališče Kranj in SNG Nova Gorica: Rokovnjači - SLG Celje: Sleparja v krilu - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Kripl z Inishmaana - KUD Veseli oder Ptuj: Tašča.com 3 - Posport d.o.o.: Ljubim te - spremeni se! V sezoni 2014/15: - SiTi teater: Tak si - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Hotel Plaza - Dramšpil: Na kmetih - SiTi teater: Mulc... vas gleda! - MGL Ptuj: Najstarejša obrt - Slovensko ljudsko gledališče Celje: Policaji - SNG Nova Gorica: Kraja V sezoni 2015/16: - Mestno gledališče ljubljansko: Sedem let skomin - Špas teater: Moška copata - SNG Nova Gorica: Norci iz Valencije - Špas teater: KO KO KOMEDIJA - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Resnica - SiTi teater: Mame - Zavod za umetniško ustvarjanje Akcija: Staro za novo Jy V sezoni 2016/17: - Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Ti nori tenorji - Gledališče Koper: Trio - Mestno gledališče ljubljansko: Čudežna terapija - Zavod novi zato.Ptuj: I lutka - SNG Maribor: Večno mladi - Gledališče Glej: Levak na luni - SiTi teater: Pijem, ker sem pač žejna V sezoni 2017/18: - Špas teater: Moški so z Marsa, ženske so z Venere - KUD Primož Trubar: Martin Krpan - Orkester Mandolina Ljubljana: koncert - Mestno gledališče Ptuj: CUCKI - Valič teater: Srečno ločena - SiTi teater: Še vedno mame - Špas teater: Matilda počak Veliko igralcev in igralk, režiserjev in gledališč smo gostili na odru Levstikovega doma v Velikih Laščah. Ob pripravi gledaliških sezon smo spoznali veliko izjemnih ljudi, njihovih idej in pogledov na kulturo. Nekateri so bili nad dejstvom, da v Velikih Laščah gostimo znana gledališča in imena, z nami, ustvarjalci gledališkega abonmaja, ponosni, zopet drugi so nam kdaj pa kdaj očitali, da zanemarjamo svoj lokalni potencial. Če smo na začetku potrebovali veliko časa in energije, da smo napolnili dvorano Levstikovega doma z abonenti, pa zadnjih nekaj let razprodamo dvorano v nekaj dneh. Seveda imajo najprej prednost naši občani in občanke, nato pa dvorano zapolnimo z abonenti sosednjih občin. Velike Lašče so zibelka slovenske besede in kulture, tega se na občini zavedamo in se trudimo ohranjati in zagotavljati dostojno raven kulturnega življenja v kraju in ena od takih dejavnosti je tudi gledališki abonma. Zahvala vsem, ki so pomagali pri nastajanju in vodenju abonmaja, Jerci, Veroniki, Barbari, Lidiji in Tanji iz občinske uprave Občine Velike Lašče, hvala gospodu županu, hvala predsednikom kulturnih društev v občini in iskrena hvala vsem abonentom in abonentkam gledališkega abonmaja Občine Velike Lašče. Tatjana Devjak in Tanja Uršič POLETNA Sonce in cvetje, toplo poletje, senčno ogrinjalo dreves. Na terasi zatopim se v branje, popoldansko siesto zmoti droben metulj. Kresnice v mraku pričarajo novo leto, v zraku odsev romantične svetlobe. Ob gozdu potoček šumi, spomine na leta otroška budi. Poln košek rdečih jagod, plavih borovnic, borovničev zavitek naše matere, nepozaben čas. JNovak Kultura 37 TROBLA 4/2018 PAVLA LUŠIN: KITARSKI VEČER 30. maja, na lep pomladni večer, je na Trubarjevi domačiji Trubarjevo besedo zamenjala glasba. Trubarjevo spominsko sobo so napolnili zvoki kitare izpod prstov kitaristke Pavle Lušin, ki je pred številčno publiko preigrala svoj magistrski program. V zadnjem delu koncerta jo je spremljala Kristina Jeke, pianistka in profesorica klavirja. Program je bil zasnovan v dveh delih. V prvem delu so obiskovalci poslušali delo virtuoznega kitarista in skladatelja iz Paragvaja Barriosa Mangoreja: Ultimo tremolo (1944). kompozicijo iz ljubezenskih zgodb iz Afrike 19. stoletja, zbranih v zbirki nemškega antropologa Leona Frobeniusa. Delo je skladateljeva zadnja kompozicija v sicer zelo obsežnem opusu kitarskih del. To nam pove že sam naslov: Ultimo tremolo - poslednji tremolo. Na koncu pa so prisotni lahko prisluhnili še španskemu skladatelju Rodrigu in njegovi Fantaziji za gospoda (Fantasia para Gentilhombre iz leta 1954). Španski skladatelj Rodrigo, ki je bil slep od rojstva, je prispeval zelo pomembna dela v kitarski literaturi, eno od njih je tudi ta skladba. Navdih zanjo je črpal iz zbirke baročnega skladatelja Gasparja Sanza. Skladba je sestavljena iz štirih stavkov, katerih osnova je šest kratkih plesov, ki jih je napisal Sanz. Rodrigo je teme razširil, variiral in dodajal svoje glasbene motive. V J *//3 N Sledil je Johann Sebastjan Bach, slovit baročni skladatelj z neverjetno obsežnim opusom, ki šteje prek 1000 del. Pavla je zaigrala zadnjo izmed šestih suit za violončelo. To je bilo edino delo v programu večera, ki ni bilo originalno pisano za kitaro. Prvi del je Pavla zaključila s skladbo Piecas Caracteristiques španskega skladatelja in dirigenta Morena Torrobe iz leta 1931. Obsega šest skladb, različnih karakterjev in razpoloženj. V njih se prepletajo španski motivi, v zadnji skladbi, Panorami, pa je skladatelj združil motive iz prejšnjih delov. V drugem delu se je program nadaljeval s kubanskimi in španskimi ritmi. Najprej je bil na vrsti Leo Brouwer s skladbo Decameron Negro (1981). Kubanski skladatelj je črpal navdih za " = C *' V.m 'j . Hi M * i -Ni . - C!) •J * Odličen izbor skladb in odlična izvedba. Čestitke Pavli in Kristini! Barbara Pečnik Foto: Boštjan Podlogar TROBLA 4/2018 38 Naša dediščina ŽIVLJENJE USTVARJA ZGODBE Priložnost za mlade lahko predstavljajo tudi projekti, ki uresničujejo cilje Strategije lokalnega razvoja Lokalne akcijske skupine Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe ali krajše LAS projekti. Sodijo med evropske projekte, ki jih financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Potrebno je dobro načrtovanje aktivnosti, povezovanje z ostalimi na območju od Turjaka do Kolpe, pa seveda zvrhana mera potrpežljivosti pri čakanju na izbor, pa potem podpis pogodbe in več mesecev po zaključku povračilo do 85 % vloženih sredstev, če je seveda vse ustrezno izpeljano in poročano. V 1. pozivu, ki je bil objavljen januarja 2017, prijave pa smo oddajali marca 2017, je bila najnižja vrednost projekta lahko 10.000, najvišja pa 80.000 EUR. Odobrenih je bilo 11 projektov in do sedaj smo že vsi prejeli tudi odločbe za začetek izvajanja, tako da aktivnosti že povsod potekajo (več na las.ppd.si). Ana Andolšek, Špela in Anča Andolšek, Evgen Šerbec, DOD Gradež, KUD Primož Trubar, Gostilna pri Kuklju, Kmetija Mohor Javorje, Občina Velike Lašče). Iskrena zahvala vsem! Dogajanju lahko sledite na FB strani Parnas, posneli smo že (skoraj) vse. Filmi bodo dostopni na svetovnem spletu in na interaktivnem zaslonu, ki bo pri vodilnem partnerju (Knjižnica Miklova hiša) na inovativen način posredoval kulturno dediščino območja obiskovalcem knjižnice, priloženi pa bodo tudi tiskanemu vodniku. V projektu Življenje ustvarja zgodbe je vodilni partner Knjižica Miklova hiša iz Ribnice, ki sodeluje še s tremi partnerji: Zavodom Parnas, Občino Loški Potok in Rokodelskim centrom Ribnica. Eden od razlogov za ta projekt je bil, da se mladi (15-30 let) s svojimi nevladnimi organizacijami v projekte LAS slabše vključujejo zaradi pomanjkanja izkušenj pa tudi podrejenega položaja ob aktiviranju odraslih. Ekipa Mladi Parnas si je v pripravljalni fazi zamislila vsebine, ki sedaj aktivno potekajo, z aktivnostmi pa zaključujemo jeseni. Tako pod vodstvom režiserja in scenarista (pa tudi snemalca in montažerja) Tadeja Bavdka potekajo snemanja 5 kratkih filmov, z namenom približevanja kulturne dediščine mladim. Skupaj z ostalimi člani tehnične ekipe (Urban Gruden skrbi za zvok, Boštjan Podlogar za fotografijo, Simon Marolt priskoči na pomoč z drugo kamero, Nejc Podobnik in Dan Grešak ustvarjata avtorsko glasbo), so se povabilu odzvali številni mladi - Tanja Gruden, Mia Starc, Tine Starič, Nastja Rupar, Ana Griz, Lucija Griz, Hedvika Mihelčič, Blaž Bavdek, Sabina Zgonec, Manca Bavdek, ki so odigrali kakšno od vlog v zgodbah, potem so tu še Sabina Zgonec, 2iva Kumelj in Urška Hren, ki so bile pripravljene izpostaviti svoje kulinarične zgodbe, pa Jure Starič, ki je o njih pripravil pogovor z gurmanskima poznavalcema Margareto Damjanic in Lukom Jezerškom. Pri snemanjih nam pomagajo številni domačini, ki so nam pripovedovali zgodbe, pomagali pri organizaciji snemanja, posodili rekvizite ali odstopili prostore za snemanje (Vera Gorjup, Maks Hiti, Vida in Andrej Piko, Lili in Frenk Mahne, Mojca Praznik, Marko Tepej, Jožica in Stane Zabukovec, Joža Koprivec, Tončka Jakopin, Jana Feguš, Slavka Virant, Marinka Petelin, Andrej Jakob, V projektu nastaja tudi 80-stranski tiskani vodnik za odkrivanje dediščine, z zapisanimi zgodbami, molitvicami, ljudskimi pesmimi ... ga bodo napolnili Matija Perušek, Ana Perušek, Sanja Zgonec in Sabina Zgonec, ti so na terenu Velikih Lašč, Slemen, Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka posneli in popisali številne zanimive zgodbe. Peščica teh je našla svoje mesto v filmih, ostale boste odkrivali v vodniku, ki ga ureja Sanja Zgonec, s fotografijami opremlja Boštjan Podlogar, oblikuje pa Jure Knafelc, izšel bo v 500 izvodih v septembru. Za konec pa še tole: vsaj še en razpis LAS je pred nami - predvidoma jeseni. Kar korajžno, zelo smiselno bi bilo, da bi več evropskih sredstev uspeli počrpati tudi v velikolaškem koncu območja od Turjaka do Kolpe. To pa že velja za vse, ne le za mlade ... Metka Starič, vodja projekta v Zavodu Parnas Foto: Boštjan Podlogar Kultura 39 TROBLA 4/2018 »NOČ, KO IMAJO MUZEJI SVOJO MOČ« POLETNA MUZEJSKA NOČ NA TRUBARJEVI DOMAČIJI Poletna muzejska noč je edina noč v letu, ko muzeji in galerije po celi Sloveniji odpro svoja vrata in ponudijo pestro paleto dogodkov brezplačno, za mlade in stare, za redne obiskovalce muzejskih dogodkov in tiste, ki se jim po navadi raje ognejo. Dogodek je skupna akcija Skupnosti muzejev Slovenije, v kateri Trubarjeva domačija sodeluje od leta 2014. Kot je že nekako ustaljeno, je prvi sklop prireditve namenjen najmlajšim. Tudi letos je ta del prevzel Zavod Parnas, z delavnico Izdelaj svojega kačjega pastirja. Otroci so z Lucijo Griz izdelovali modrega bleščavca, enega najznamenitejših in očarljivih prebivalcev mokrišča Mišja dolina, ki se razteza od Trubarjeve domačije naprej po raški dolini. Pomagali so jim tudi starši. Vrhunec večera je bil komični koncert (Z)OPERA v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Na nevsakdanjem klasičnem koncertu so poslušalci slišali manj znane in znane arije in duete, ki razkrivajo zgodbe in navade opernih pevcev, ki so sem pa tja že resnično komične - Kdo je resnično prava primadona? Premagati strah pred nastopanjem? Pritisk slave, glamurja in stresa ... Kdo je najboljši? Borba je težka in dokazovanje neprestano ... in če ne gre zlepa, gre zgrda! ... Koncert so odlično izvedli Petra Vrh Vrezec (sopran), Al Vrezec (bariton) in pianistka Beata Barcza. Po kratki pogostitvi je sledilo predavanje Andreja Perhaja, ki se je tokrat osredotočil na Trubarjev Katekizem. Poslušalcem je predstavil celoten Trubarjev projekt priprave Katekizma, ki ni obsegal zgolj pisanja, ampak celotno organizacijo in logistiko, ki je bila zgolj na njegovih plečih. Danes pogosto pozabljamo na kompleksnost in obsežnost Trubarjevega dela ter na to, da je ravno v tem veličina njegovega dela. Kot popoldanski uvod v letošnjo Poletno muzejsko noč smo na domačiji prvič gostili Knjižnico pod krošnjami, ki že 14. leto poteka pod okriljem zavoda Divja misel z Vodnikove domačije. (http://www.knjiznicapodkrosnjami.si/). Obiskovalci bodo lahko brezplačno listali, brali knjige in uživali v senci pod krošnjami jelš še vse poletne nedelje, od 24. junija pa vse do 26. avgusta. Lepo vabljeni! Barbara Pečnik Foto: Boštjan Podlogar TROBLA 4/2018 40 Naša dediščina BRALNICA POD TRŠKO LIPO Prvega junija je bila na pobudo župana Antona Zakrajška in velikolaške knjižnice Frana Levstika na trgu pred Levstikovim domom postavljena Bralnica pod lipo, ki je knjižnica na prostem oziroma neke vrste knjigobežnica. Kot je zapisala Barbara Marinčič, vodja OE Knjižnica Prežihov Voranc, v pobudi, splošne knjižnice nudijo enakovreden dostop do znanja in kulturnih dobrin vsem prebivalcem. Zato so v Mestni knjižnici Ljubljana pripravili predlog za novo obliko spodbujanja knjižničnih storitev s ciljem, da bi bilo čim več prebivalcev bralno aktivnih. Knjižnica bo lokalnim prebivalcem pa tudi turistom in naključnim obiskovalcem omogočala dostop do knjig brez obveznega članstva v knjižnici in brez vračilnih rokov. Za knjižnico bo skrbela knjižnica Frana Levstika, ta bo zanjo prispevala tudi knjige, ki jih knjižnica prejme v dar ali pa so knjige izločene in odpisane iz knjižnične zbirke. Knjižnični fond se bo dopolnjeval tudi z uporabniki knjižnice, tako da bodo v zameno za vzeto knjigo v knjižnico prinesli drugo knjigo. Delovala bo torej kot menjalnica knjig. Projekt Bralnica pod lipo je projekt, kateremu je dala spodbudo tudi pridobitev naziva Branju prijazna občina, ki ga podeljuje Združenje splošnih knjižnic v Sloveniji. Občina Velike Lašče ga je pridobila lanskega decembra za obdobje treh let. Tudi v letošnjem letu je odprt razpis, osrednja podelitev certifikatov pa bo letos 3. decembra na Ta veseli dan kulture ravno v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Barbara Pečnik Bralnica pod Trško lipo Polnitev Bralnice 1. junija ob snemanju oddaje Dobro jutro Vabljeni na odprtje likovne razstave VTISI, Tamare Božovič Dragan, ki bo v četrtek, 13. septembra 2018 ob 19. uri na Trubarjevi domačiji na Rasiči. Umetnico bo predstavila Tamara Burmicky. Iz velikolaškega okraja 41 TROBLA 4/2018 IZ VELIKOLAŠKEGA OKRAJA 11 ROJENICE Ko se človek rodi - pravijo pripovedke starodavne - sedijo za mizo rojenice, ki sodijo, kaj bode počel v življenji svojem, ali bode srečen ali ne, kaj bode važnega dovršil v živlenji, kake smrti bode umrl itd. Pravijo, da so jih v starih časih ljudje vidili kot tri bele žene sedeti za mizo, ki so glasno pripovedovale vsem pričujočim, kaj bode z novorojenim človekom se godilo na svetu. V tistem času je toraj vsak vedil, kaj ima čez-nj priti; bili so po takem nekteri stariši svojih otrok zelo veseli, nekteri, se ve da, pa zelo žalostni; kajti naprej so vedili, kaj se bo ž njimi hudega ali dobrega zgodilo. Zategadel sedaj le nevidno pridejo k rojstvu in se vsedejo za mizo, da bi ne bili starši nesrečnih otrok prežalostni in starši srečnih preveseli. Zato pravijo, je dobro kruha na mizo djati tak čas, da rojenice pri kruhu sede in boljšo srečo nagovore*. Preprosti narod tudi trdi ali prav za prav le s pravlicami dokazuje, da sreča, ki jo rojenice nagovore, nikakor ne zapusti človeka. Pravijo, da so sv. Matija rojenice nagovorile, naj bi očeta in mater ubil. Mati njegova je bila žalostna, in vselej se je zjokala, kadar mu je kruha dajala. Nekega dne jo Matija praša, zakaj da se joče, kadar njemu kruha daje. Mati mu odgovori: "O kaj bi se ne, dragi sinček! Ko se spomnim, da tistemu kruh lomim, ki me bo ubil." "Kaj jaz bi vas ubil?" zavrne Matija. "Da, sinek moj! taka je; o tvojem rojstvu so že rojenice povedale, da boš mene in očeta ubil. In kar rojenice namenijo, temu se nihče ne more ustavljati," - odgovori mati. "Tega pa le nočem!" - reče blagi Matija - "rajši grem križem sveta, kot da bi svoje starše umoriti imel." Res je šel Matija v daljno deželo in nihče domačih ni vedil, kam. Srečen je bil v daljni deželi, vse ga je rado imelo in spoštovalo; zelo je obogatil, in ker je bil tudi lepe postave, je dobil hčer nekega grofa za ženo in grad za doto. Dolgo je živel s svojo mlado ženo v sreči in miru. Enega dne se poda na lov; gospo in več druge družine pa doma pusti. Ko prvič lov zastavijo, vjemo namesti zajcev tri mlade fantičke. Otroci govore: »Kaj pa vi graščak tu delate? Pri vaši ženi doma so pa drugi!« Matija se nasmeja ter reče: »Poberite se spred mene, paglavci! Kaj vi o teh rečeh veste!« - Drugič lov nastavijo in vjamejo tri mladenče, ki pravijo: »Grajščak, kaj vi tukaj delate? Doma pri vaši gospe so pa drugi!« Matija reče: »Ej, mladost je norost; kdo bode norcem verjel.« Tretjič lov nastavijo, pa vjamejo tri može. Stari može tako govore: »Kaj se mudite vi na lovu, v vaši hiši so pa pri vaši ženi drugi! »Starim ljudem vera gre,« - si misli Matija in gre domu. Ko domu pride, pa hajd! Naravnost v spavnico. Ko vanjo stopi, za gl eda na po ste lj i dva; ves togoten popade meč, ter odseka obema glave, pa še ne pogleda ne, čigave so. To storivši, ves preplašen zapusti sobo in že ga peče doprineseno hudodelstvo. Na pragu ga sreča žena njegova, ki mu reče: »Pa ravno danes te ni toliko časa domu. Kaj neki si tako dolgo delal na lovu? Jaz pa doma sama gostijo pripravljam, kajti tvoj oče in mati sta prišla; trudna od pota sem ju dala na najino posteljo spat.« »Ojmene!« - zaklikne Matija - obedvema sem glave odsekal.« - Mati in oče sta namreč skrbela, kako se godi njenemu sinu. Povpraševala sta dolgo in naposled zvedila, kje da je in kako se mu godi. Radovala sta se, svojega sina srečnega videti; a ravno to je dalo priložnost k spolnjenju rojeničine obljube. Matijata je vest neizrečeno pekla; sklenil je pokoriti se za svoj greh; al menil je, da ni več pokore zanj, kajti hudoba, ki je popred lagala v otrocih, mladenčih in starcih vidno, mu zdaj nevidno na srce govori. Ker je bil pa blazega srca, ker je do ubijanja vedno le dobre dela opravljal in še umora se je le v naglosti udeležil, se je Bog usmiljeno nanj ozrl. Zasliši enega dne glas: »Matija! Zidaj rimski most, da boš greha prost!« On sluša ta glas, ter prične zidati. Al kar podnevi sezida, mu hudoba ponoči podere. Delj časa dela tako - in že je mislil obupati, pa zopet zasliši glas, ki mu veleva, naj obljubi hudobi tri prve romarje, ki bojo šli po mostu. On stori tako in zidanje je šlo uspešnost od rok, al muči ga misel, kakošne romarje mu bo dal. Zopet ga potolaži glas, ki mu veli: »Ko bo sezidan most, potoči tri kugeljce po njem in zaženi za njimi tri peske opravljene, s torbicami na vratu ter s privezanimi palčicami - in to bodo romarji. Ko je most sezidan, stori Matija res tako. A hudoba se razjezi in pol mosta odvali, ki ga potem niso nikoli mogli dozidati. - Pravijo tudi, da ima sv. Matija na podobi zato »žatlako« namalano, ker je ž njo očetu in materi glave odsekal. * Po nekaterih krajih na Dolenskem imajo še to navado, kruh na mizo devati ob porodu, in trdno se držijo tega. Vir: Kmetijske in rokodelske novice, 1. junija 1864. Stare pripovedke slovenske. Nabral na Dolenjskem Fr. Peterlin. Besedilo je zapisano v originalu. Fran Sreboški Peterlin je v časniku Novice sredi 19. stoletja objavljal pravljice s terena okrog Velikih Lašč in Ribnice. Za velikolaške kraje je to gradivo izredno dragoceno, saj v primerjavi z Dobrepoljem, kjer je ljudsko izročilo zelo dobro popisano, pri nas na področju ljudskega slovstva vlada izjemna praznina. V Štrekljevi zapuščini je Fran Sreboški Peterlin okrog leta 1870 zapisal pravljico Rojenice, ki se navezuje na motiv Trnuljčice. Nekaj njegovih pravljic je iz pozabe rešila raziskovalka Monika Kropej v knjigi Pravljica in stvarnost (Kropej, Monika, 1995: Pravljica in stvarnost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU). Pripravlja: Metka Starič TROBLA 4/2018 42 Naša dediščina NOVOSTI NA NAŠIH POLICAH V knjižnici Frana Levstika Velike Lašče se vedno trudimo, da bi za bralce priskrbeli novo in zanimivo gradivo. Zopet je tu poletje in poletno branje. Dne 11. 6. so se začeli Poletavci in NajPoletavci, 14. 6. pa »Maček v žaklju«.. Za vse tiste, ki še ne veste, kdo so Poletavci, naj povem, da so to tisti fantje in dekleta, ki so stari od 7 do 12 let, ki zelo radi berejo ali pa malo manj. Med počitnicami 30 dni vsak dan pol ure berejo kar koli: knjige, stripe, časopisne članke, revije, recepte. V domači knjižnici pa dobijo obrazec, ki ga izpolnijo in v vsakem primeru dobijo dvoje: super navado in majico. NajPoletavci so pa najstniki, ki so najboljši poletni bralci in sploh naj naj naj. Med poletnimi počitnicami preberejo 3 knjige in njihove naslove ter avtorje skupaj s svojimi podatki oddajo v spletnem obrazcu, ki ga najdejo na www.mklj.si/mladi. 2e četrto leto zapored pa so čez poletje v knjižnici na voljo tudi vrečke »Maček v žaklju«. V njih so skrite 4 knjige na določeno temo, ki je znana. Vrečke pripravljamo za otroke in odrasle. Letos so novost družinski »Mački v žaklju«, ki so namenjeni družinam s predšolskimi otroki in otroki v prvi triadi osnovne šole (v vsakem pa je nekaj za vsakega člana družine). Kar pa zadeva novosti. Tudi tokrat sem iz seznama izbrala 3 knjige iz mladinskega oddelka in 3 knjige za odrasle bralce. MLADINSKI ODDELEK BIOGRAFIJE ZA MLADINO Favilli, Elena; Cavallo, Francesca: Zgodbe za lahko noč za uporniške punce (100 zgodb o izjemnih ženskah) - druge popolna neznanka. Dvigovalke uteži, paleontologinje, aktivistke: njihove usode učijo, da se »lepota«, ta večni kvalifikator ženskega spola, manifestira v različnih oblikah, narodnostih in starostih. Projekt se je lani izkazal za založniški fenomen. Avtorici Elena Favilli in Francesca Cavallo sta za izdajo potrebna sredstva na Kickstarterju zbrali v pičlih 30 urah. Do konca kampanje se je na račun nakapljalo dobrih 600 tisoč dolarjev, več kot za katero koli knjigo še neizdanega gradiva doslej. ZBIRKE PRAVLJIC Mančkarada : zgodbice, pesmice in stripeki Mladinska knjiga, 2018 Ilustracije Marjana Mančka so radožive in barvite, polne hudomušnosti in iskrivega humorja. Le kdo ne pozna njegovih avtorskih stripovskih junakov: Modrega medvedka, Brunda Rjavčka, Lea, Pipija, Cicibabe, Cufka, Hribcev? Pa slikanic Pedenjped, Mojca Pokrajculja, Kraljična na zrnu graha, Peter Klepec, Zrcalce, Kozlovska sodba v Višnji Gori? Pa izjemne upodobitve poezije Nika Grafenauerja, Borisa A. Novaka, Miroslava Košute, Saše Vegri, Toneta Pavčka, zgodb Polonce Kovač, Slavka Pregla ter ljudskih pripovedi. fllJKO KOČ "PORalS* Učila International, 2018 Zgodbe za lahko noč za uporniške punce so ilustrirana zbirka stotih kratkih zgodb, biografskih portretov markantnih žensk iz preteklosti in sedanjosti. Izbor skuša biti vključujoč: zastopane so številne narodnosti in rase ter ženske z vseh celin (je pa približno tretjina Američank). Nekatere izbire so bile morda predvidljive - Jane Austen, Frida Kahlo, Kleopatra in Coco Chanel dobijo svoja poglavja Poletni obratovalni čas Knjižnica Frana Levstika fcnjlinlta ljubljena n 1 if*TiTsJi 1230-19.00 zaprto zaprto k 12.30-19.00 08.00-15.00 Poletni obratovalni cas velja od 26, junija do 25- avgusta 201S Knjižnica 43 TROBLA 4/2018 SLIKANICE DRUŽBENI ROMAN Dr. Seuss: Zelena jajca in krača Mladinska knjiga, 2018 Pesmi dr. Seussa so ritmične, preproste in polne humorja. Spodbujajo igro z besedami in poustvarjanje. Ravno zato so namenjene tudi bralcem začetnikom. Theodor Seuss Geisel (19041991), bolj znan kot dr. Seuss, je neizmerno priljubljen ameriški pisatelj in ilustrator. Njegove knjige spadajo med klasiko svetovne mladinske književnosti. Prevedene so v več kot štirideset jezikov in so doživele številne adaptacije - risanke, muzikali, televizijske nanizanke, filmi ... Za svoje delo je prejel številne nagrade. Jela Krečič: Knjiga drugih Beletrina, 2018 Jela Krečič se po prvem, pri bralcih izjemno priljubljenem romanu Ni druge vrača s Knjigo drugih, ki prinaša zgodbe ljudi različnih generacij in provenienc (od najstnikov do upokojencev), ki živijo v Ljubljani. Zgodbe posameznih protagonistov romana se prepletajo okoli skrivnostne knjige, ki si jo med seboj izmenjujejo. Pripovedna linija romana sledi tistemu junaku, ki ima knjigo v danem trenutku - in ta objekt, četudi ga nihče ne bere, na različne načine zaznamuje vsako od njihovih usod. Fredrik Backman: Mi smo medvedi! Mladinska knjiga, 2018 V nekem majhnem mestu skupnost pomeni vse, srce mesta pa predstavlja hokejska ekipa Medvedi. Vsi upi, razvoj mesta in boljša prihodnost mladih hokejistov so položeni v dobro igro in uspeh mladinske ekipe na državnem prvenstvu. Zmaga v mladinski kategoriji bi namreč pomenila večji vložek gospodarstva in športa v razvoj mesta in s tem tudi v razvoj mladih ljudi in mladih hokejistov. Tako je od ena tekme odvisna prihodnosti mladih fantov, kluba in vseh prebivalcev. A sanje se razblinijo v noči, ko mladi hokejisti praznujejo polfinalno zmago. Skrivnosti noči ni bilo mogoče skriti in najboljši igralec Kevin ne zaigra na finalu državnega prvenstva. Si najboljši hokejist v mestu, kjer hokej pomeni vse, res lahko dovoli vse? Konec knjige nas vendarle opozori na to, da nekje kljub vsemu obstajajo meje in morda je takrat, ko se jih prekorači, čas za nek nov začetek. In morda denar in uspeh vendarle nista vse. Skupnost in hokej, ki skupnost povezuje, bosta preživela tudi brez velikih finančnih vložkov. Ker vsi vemo, da hokej in šport v celoti nista samo denar, ampak mnogo več. Knjiga je poklon vsem športnikom za vse, kar v svojih športnih karierah naredijo za okolje, v katerem delujejo. VZGOJA Juhant, Marko: Kazen (v vzgoji) Čmrlj, komuniciranje in ustvarjalnost, 2018 V njej starši najdejo odgovore na to, kdaj, kako in koliko strogo kaznovati - če sploh. Srečajo se s svojimi starimi prepričanji in vzorci. Nekateri so prestari za današnji čas. Jasno je zapisano, kaj je primerno kot kazen in kaj je prepovedano, pa še tisto preberejo, kar je nevarno početje, ki lahko obrodi kisle plodove. Razmejeni so pojmi, kot je ukrepanje, kazen, discipliniranje, naravna posledica in dodeljena, logična posledica napačnih ravnanj. Starši prejmejo uporabna orodja za oblikovanje kazni, saj je ta odvisna od vrednot posamezne družine. Če so v družini zavezani zdravemu življenju, bo kazen za najstnika, ki je spet kadil, veliko hujša, kot v družini, kjer vsaj eden od staršev kadi. Pa še nabor originalnih kazni prejmejo in metodo, po kateri starši določijo kazen, ne pa tudi trajanja. To določa otrok in najstnik sam - z aktivnostjo, ne z jezikom. Med drugim lahko s svojim vložkom dosežejo preklic kazni. Starši spoznajo veliko možnosti in ukrepov, ki otroka pripravljajo na kasnejše življenje. Da, tudi s kaznijo. Ugotovijo, da kazen ni pravi in edini odgovor na vse, kar otrok naredi narobe. Viri: www.airbeletrina.si,www.dobreknjige.si,www.emka.si, www.bukla.si,www.biblos.si. ODRASLI ODDELEK DRUŽBENI ROMAN KAZEU IWMmfJWUKT TROBLA 4/2018 44 Naša dediščina KAKO SO ŽIVELI NAŠI PREDNIKI Poizkusimo pogledati, kako so živeli v naših krajih pred kakimi 800 leti, v dvanajstem in trinajstem stoletju, za prejšnje čase virov ni. Takrat smo imeli pri nas pa tudi v vsej srednji Evropi mnogo več dežja in padavin, kot jih imamo danes. Beseda Retje pomeni močan kraški izvir. Tam, kjer danes teče Levstikov »potok čist«, je v takratnem času tekel velik potok, ki je v listini oglejskega patriarha Gregorja iz leta 1264 imenovan fluvius Restwitz, kar bi lahko ponašili kot Retenska reka. V vovbrški darilni listini iz leta 1230 je potok, ki teče po Mišji dolini, imenovan kot fluvius/reka/ Reschviz/ Rašica. V Evropi se je jo okrog leta 1250 začela tako imenovana mala ledena doba, ki je trajala do okoli 1750 leta. Zemlja in podnebje na zemlji se neprestano spreminja. Zemlja se segreva in zopet ohlaja. Sušnim letom slede obdobja močnejših padavin. To spreminjanje klime je bilo tudi podlaga za svetopisemsko zgodbo o časih debelih in časih suhih krav. Naša dežela je bila v listini cesarja Otona II. iz leta 973 imenovana »vulgo Creina Marcha«. In res je bila na meji cesarstva, redko poseljena in med revnejšimi deželami. Skoro vsi kmetje so bili tlačani, »glaebe adscripti«, kar bi se slovensko reklo »pripisani zemlji«. Obdelovali so zemljo in tlačanili fevdalcem. Spretnejši so kot neke vrste dopolnilno dejavnost opravljali rokodelske poklice zase in za sosede. Vsaka kmetija je bila bolj ali manj samozadostna, na kmetiji so pridelovali vse, kar so potrebovali. Pridelovali so hrano, lan za obleko (prav tako volno), usnje za obutev. Lan so sami stkali v platno in volno, volneno blago in tudi obleke so praviloma sešili doma. To je seveda veljalo tudi za naše prednike v sedanji občini Velike Lašče. Cvetoča ajda To je bil čas, ko so tudi v naših krajih uvajali na triletno kolobarjenje. Na triletno kolobarjenje je pomenilo, da so prvo leto posadili v zemljo rastline, kot so repa, koleraba, korenje in redkev, naslednje leto so posejali žitarice, kot so rž, ječmen, piro, ki so jo prav takrat zamenjavali s pšenico, redkeje tudi ajdo in proso. Tretje leto so zemljo pustili v prahi in jo popasli. Sledil je naslednji krog. Sadili so tudi fižol, bob, lečo, grah, česen in čebulo. Jabolka so bila bolj podobna lesniki kot velikim, rdečim plodovom, kot jih poznamo danes. Podobno je bilo s hruškami, češnjami in češpljami ter orehi. V hrastovih in bukovih gozdovih so pasli prašiče (želod, žir). Znanje o poljedelstvu in živinoreji je bilo pičlo. Tu so pri nas vskočili stiški, ko so s svojim vzgledom ljudi učili, kako izbrati najboljše seme in vzrediti najboljšo živino. Krompir in koruzo smo dobili mnogo pozneje iz Amerike. Za obdelovanje zemlje je potrebno železno orodje, prav takrat pa v naših krajih železa niso znali pridobivati. To se je zgodilo šele več stoletij pozneje, ko so Turjaški v Mišji dolini kopali železovo rudo in jo topili pri fužinah ob potoku Rašica. Rudo so kopali pri Logarjih in v gozdu Blatnik pri Borovcu. Jamo, v kateri so kopali rudo v Blatniku, sem v otroških letih še sam videl. Žitno polje Z železom je bila težava, ker ga je bilo treba kupiti. Kmetija je sicer premogla nož in sekiro, motiko in srp, za železni plug pa je zmanjkalo denarja. Leseno ralo je le malo razpraskalo zemljo, železni plug pa je globlje zarezal, kar je zahtevalo tudi krepkejšo živino, ki ga je vlekla. Prav v tem času so kmečkemu orodju dodali koso. Stavbe so bile često zgrajene brez enega samega žeblja. Za velike površine zemlje, ki je bila v obdelavi, nekaj glav živine na kmetiji ni dajalo zadosti gnoja. Ljudje so delali mnogo, pridelali pa malo. Za dragi nakup železnega orodja so tlačani iz naših krajev pa tudi od drugod prišli do denarja tako, da so v obmorska mesta in v Italijo prodajali (tovorili) med, platno in živalske kože. Gozd je bil v domeni deželnega kneza, vsi drugi (predvsem tlačani) pa so v njem imeli služnost, da so lahko pridobili les za drva, za gradnjo in za vse druge potrebe. Les je bil dobrina, ki je bila vsem na razpolago. V gozdovih je prevladovalo listnato drevje, iglavcev je bilo malo. Iglavce, predvsem smreke in jelke, so zasadili v večjem obsegu šele z nastopom kapitalizma, ko so se odprle prometnice, Naša dediščina 45 TROBLA 4/2018 nekaterim delom današnje Slovenije pa je bilo v korist tudi splavarjenje lesa po rekah (Drava, Sava). Lov je bil večinoma pridržan plemičem. Ampak med kmeti je bilo več takih, ki so bili strokovnjaki za zanke in pri njih je bilo meso večkrat na mizi. Država je skrbela predvsem za obrambo pred zunanjimi sovražniki (kot nam kažejo poznejši turški vpadi to nezadovoljivo), za notranjo varnost je moral poskrbeti vsak sam. Tudi takrat je bilo nekaj ljudi, ki niso ločili, kaj je moje in kaj tvoje, in so šli med razbojnike. Samoobramba je bila glavni element notranje varnosti do polovice dvajsetega stoletja. Sam pomnim, da smo doma ponoči vedno imeli sekiro za vrati. V vsej državi in tudi pri nas so takrat imeli le tiste poti, ki so bile zgrajene še v času rimskega cesarstva (tisoč in več let pred tem). Ker so bile slabo vzdrževane, če sploh, so bile primerne le za tovorjenje. Tovorili so s konji, osli in mulami. Stekla takrat niso poznali. Mala okenca, ki so jih takrat imele stavbe plemičev in kmečke lope (malo tudi zaradi varnosti, ne samo zaradi uhajanja toplote) so opremili z živalskimi mehurji. Tudi štedilnikov in peči niso poznali. V stavbi z enim prostorom, kjer so prebivali, je bilo odprto ognjišče, in ker tudi dimnikov ni bilo, je dim obvladoval ves prostor in se počasi dvigal proti podstrehi. Ogenj so prižgali s kresanjem ali pa so si ga izposodili pri sosedu. Mnogo naselij je bilo sestavljenih iz dveh kmetij. To je bilo koristno ne samo zaradi varnosti, ampak tudi zaradi medsebojne pomoči. Oba čevlja sta bila enaka in si si ju lahko obul na levo ali na desno nogo. Mislim, da je bilo takrat več ožuljenih nog kakor žuljavih dlani. Če je le vremo dopuščalo, so hodili bosi. Šol (in vrtcev) niso poznali. Otrokom ni bilo treba hoditi v šolo, ampak so se učili delati že od mladih nog. Kmalu so jim pastirjem zaupali črede ovac in govedi. Črk in številk (razen duhovnikov) niso poznali. Znali pa so zapisati število na rovašu. Vzemimo primer, da je en sosed, recimo mu Ivo Bogatun, posodil drugemu sosedu Jožetu Mravlji pet breških pfengov za čas do svetega Štefana. (Breže so bile znane kot kovnica denarja na Koroškem.) Ob prejemu posojila sta upnik in dolžnik poiskala v grmu primerno palico, nato pa sta v našem primeru na polico povprek zarezala pet enakih črt. Palico sta preklala tako, da je bila na vsaki polovici rovaša ena polovica zarezane črte. Upnik in dolžnik sta vzela vsak po eno polovico rovaša. Na dan svetega Štefana je prišel dolžnik s petimi breškimi pfenigi in dogovorjenimi obrestmi in s svojo polovico rovaša k upniku, kjer sta poravnala rovaš, in dolžnik je odštel svoj dolg upniku in nato vzel rovaš domov, kjer ga ja najbrž vrgel v ogenj. Zdravnika v današnjem smislu niso poznali. Če je bil kdo bolan, so mu skuhali čaj ali pa je vaška padarka za nekaj božjakov (drobiž) izgovorila nekaj nerazumljivih besed in bolnik je lahko upal, da bodo pomagale. Ljudje so umirali mladi in zelo redki so učakali častitljivo starost. Razlika med nekdaj in sedaj je velika. Kot vidimo, naši predniki udobja niso poznali. Sam pa svetujem: Sprejmimo čas, kakršen nas išče. Tudi naši predniki so ga. To je poleg učenja in dela najbolj zanesljiva pot k sreči. Janez Škulj, Podkogelj Foto: Dragica Heric P. S. Če bi bolje poznali zgodovino, bi znali bolje ceniti naš čas. 13. KOŠNJA KOROVEGA HRIBA V ROBU V zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek, 11. junija, so se kosci zbrali, da trinajstič pokosijo Korov hrib v Robu, kot vsa ta leta. Kosci so zavihteli svoje sklepane in ostro nabrušene kose, se strmo podali na hrib in pričeli s košnjo. Ta je bila opravljena zelo hitro, saj so bili kosci zelo ubrani in vajeni ročne košnje. Peter je komaj dvakrat zavriskal in že smo bili proti koncu prvega reda. V tej košnji smo imeli kosca, ki dosega prva mesta na državni ravni, to je Jože Škrabec, tokrat so se spopadli z njim še Milan Tekavec, Peter Indihar in Janez Škrabec. Ob glasu robarskega zvona so kosci končali svoje delo in k delu pristopili razmeševalci redov: Franc Novak, Magda Peterlin in Tončka Purkart. Ko je bilo delo opravljeno, so kosci in grabljice sedli k obilnemu zajtrku, pripravljenem po stari šegi, pripravila ga je Zdenka. S tradicionalno košnjo Korovega hriba v Robu želijo k dogodku privabiti tudi mlade, da se ne pozabi način življenja in dela na kmetiji naših prednikov, saj je vse to danes naša kulturna dediščina. Janez Škrabec Kosci in grabljice 13. košnje Korovega hriba v Robu TROBLA 4/2018 46 Naša dediščina ZAKLJUČEK SKAVTSKEGA LETA S SLAVNOSTNIMI OBLJUBAMI V soboto, 9. junija, smo se skavti zbrali na Turjaku pred gasilskim domom. Skupaj smo se namestili na letalo in poleteli v smeri Balija. 2al nas je na poti presenetila turbulenca, zato smo zasilno pristali na bližnjem otoku. Na našo srečo je na otok naplavilo nekaj paketov hrane in opreme, ki smo jo imeli s seboj na letalu. Z najdeno opremo smo si postavili svoje šotore ter vse potrebne elemente za preživetje. Ko nam je začelo kruliti v želodčkih, smo si priskrbeli kosilo. Temu je sledil počitek in nato nadaljnje nabiranje drv za naš večerni ogenj. Vedeli smo, da smo za naše preživetje na otoku dobro poskrbeli, zato smo popoldne preživeli bolj sproščeno, a vseeno zelo aktivno. Odigrali smo turnir v igri Roverček. Ko se je zvečerilo, smo se zbrali okoli ognja, ga prižgali ter si na žerjavici spekli večerjo. Mirno noč smo prespali v šotorih in se prebudili v lepo sončno jutro. Po zajtrku in telovadbi smo se po starostnih skupinah pripravljali na obljube. Vsaka veja je medse sprejela nove člane, ki so bili pri skavtih prvo leto ali pa so odšli k starejšim. Napočil je čas svete maše in obljub. Po sprejemu novih članov smo se skupaj s starši družili do popoldneva. Stegov vikend zaključek skavtskega leta bo zagotovo vsem ostal v lepem spominu, predvsem pa tistim, ki so letos obljubili in postali člani naše skavtske družine. 2e sedaj se veselimo vseh pogumnih otrok, ki se nam bodo naslednje leto upali in želeli pridružiti. Požrtvovalna žirafa-Petra FOTO: David Šavli DEFIBRILATOR TUDI V KRVAVI PEČI Na pobudo vaščanov Krvave Peči in s konkretno denarno udeležbo Občine Velike Lašče je v Krvavi Peči nameščen na objektu Doma veteranov defibrilator, pomembna pridobitev za nekoliko odročen kraj, saj se ob srčnem zastoju ne more računati na takojšnjo medicinsko pomoč. Defibrilator v takih primerih možnost preživetja znatno povečuje! Strokovna predstavitev delovanja oziroma uporabe defibrilatorja je bila izvedena v sredo, 27. junija, v Domu veteranov v Krvavi Peči, nanjo pa so bili vabljeni vaščani Krvave Peči in prebivalci najbližjih okoliških zaselkov (Bukovec, Purkače, Sekirišče, Centa, Osredek, Pečki, Mački, Sterletje, Uzmani) s pisnimi obvestili in plakati na oglasnih mestih. Demonstracijo tehnike oživljanja in uporabe defibrilatorja je izvedel Ive Zagorc iz Območnega združenja RK Ljubljana, ki je dodal še kar nekaj koristnih nasvetov ravnanja v izjemnih situacijah, na katere so z vprašanji opozorili prisotni. Za kakovosten prikaz in informacije so se mu udeleženci zahvalili na koncu z močnim aplavzom. Kot je videti s fotografije, je bila udeležba lepa, prikaza se je udeležilo 23 občanov, nekateri od njih so tudi sami preizkusili tehniko oživljanja z umetnim dihanjem in masažo srca na modelu. Na tem mestu se vaščani zahvaljujemo tudi občinski upravi za hitro in uspešno akcijo! Srečo Knafelc, Krvava Peč Društva 47 TROBLA 4/2018 DELOVANJE MAŽORETK VELIKE LAŠČE IN NJIHOV USPEH NA 17. DRŽAVNEM PRVENSTVU MAŽORET NBTA SLOVENIJE Pred 14 leti je skupino v Velikih Laščah ustanovila Klavdija Križ Potisk, ki je imela namen tovrstno dejavnost razširiti na okoliške šole. Na povabilo ene od mamic, v želji, da se deklice ne bi vozile na treninge v Ribnico. V podpori takratnega vodstva šole (ravnatelj) je skupina pričela z vadbo dvakrat tedensko. V vseh teh letih delovanja skupina ni prenehala z delovanjem. So že vrsto let članice slovenske Zveze NBTA in evropske zveze NBTA ter svetovne WBTA. Pred kratkim so nastopile v oddaji Dobro jutro, za TV Slovenijo. Skupina je številčno manjša kot druge mestne skupine, vendar pa kakovostno deluje tudi na tekmovalnem področju. Tako so v nedeljo, 17. junija 2018, deklice odšle z novo koreografijo, v kategoriji Tradicionalna parada na 17. DRŽAVNO PRVENSTO MAŽORET zveze Društev mažoretne in twirl tehnike Slovenije (NBTA Slovenija). Svoje koreografijo so predstavile kakovostno in si priplesale 2. mesto. V jutranjem nastopu je osem deklic nastopilo v kategoriji MINI in MIDI mažoretni abecedi in osvojile so nekaj zlatih in srebrnih medalj. V letih delovanja je številčnost članic nihala, v veliko pohvalo pa lahko letos rečemo, da imamo v tem šolskem letu številčnejši vpis. Letos deluje v mažoretno-plesni sekciji KUD Primož Trubar petnajst mažoretk. Plan dela obsega udeležbo na dveh državnih prvenstvih in udeležbo na občinskih ter šolskih nastopih. Mažorete in twirling šport se združujeta na Olimpijskem nivoju, saj potekajo priprave za vpis te zvrsti v register športnikov. Kar nam je v veliko veselje, saj je tovrstna dejavnost v Sloveniji prisotna že več kot 40 let in je čas, da do tega tudi pride. Lahko pa je mažoretna in twirl dejavnost zgolj razvedrilo in rekreacija, kar zelo spodbujamo pri mladih. Naše članice imajo možnost, da jim sanje zrastejo in tako s trdnim delom potrdijo svoje uspehe doma in v tujini, saj imamo namen drugo leto obiskati festival mažoret v Samoborju, na Hrvaškem. Pred nami so počitnice, ki jih vsi težko čakamo. Nato pa se v jeseni zopet obujemo v plesne čevlje in pričnemo z novo sezono plesanja in vrtenja palice. V skupino vabimo nove deklice od prvega do petega razreda. Zahvaljujemo se vodstvu društva in za podporo Občini Velike Lašče. Vodstvu šole pa še posebej za koordinacijo pri odhodih deklic na vaje in za sodelovanje na nastopih. Klavdija Križ Potisk Foto: Boštjan Podlogar TROBLA 4/2018 48 Naša dediščina STARODOBNA VOZILA V »SLOVENSKIH ATENAH« Leto 2018 je Evropsko leto kulturne dediščine. Člani Old Timer Cluba Škofljica smo se odločili, da se vključimo v kulturni program Zveze starodobnih vozil Slovenije, ki obeležuje to leto s »Štafeto od Pirana do Grada na Goričkem«. S starodobniki smo premagali pijavški klanec in se za začetek ohladili pod senco mogočne, 425 let stare lipe na turjaškem dvoru. Naš cilj pa so bile »slovenske Atene«, velikolaška pokrajina, zibelka slovenske književnosti. Ustavili smo se na Rašici, v rojstnem kraju Primoža Trubarja, protestantskega duhovnika in prevajalca ter utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. S prvima slovenskima knjigama, Abecednikom in Katekizmom, je postavil temelje pisanja v domačem slovenskem jeziku. Levstikova nesmrtna umetnina, slovenska umetna pripovedka Martin Krpan. Sporočilo, ki ga ponuja Martin Krpan je kratko: »Da je Dunaj rešen stiske, mora priti na pomoč slovenski kmet.« Ustavili smo se v Laščah pri spomeniku Frana Levstika pred župnijsko cerkvijo Marijinega rojstva. Nekaj časa smo posedeli v Trubarjevem parku, ki ga je občina postavila leta 2008, ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva. V parku stoji spomenik Primožu Trubarju in spominska obeležja znanih Slovencev. Zapeljali smo se do Podsmreke, rojstnega kraja tretjega velikega moža slovenske književnosti, Josipa Stritarja. In kaj je kulturna dediščina? Kulturna dediščina je vse, kar je vzeto iz preteklosti, je del nas, tradicija, je sestavina naroda. V slovenskih Atenah smo spoznali bogato kulturno dediščino, kulturo narodne zavesti, predstavili pa smo se s tehnično dediščino, z našimi vozili iz preteklosti. Mimo Velikih Lašč smo se zapeljali do Dolnjih Retij, da počastimo spomin na Frana Levstika, pesnika, pripovednika, literarnega kritika, časnikarja. Bili smo na kraju, kjer je nastala Ana Pia Debeljak ČARLIJEV MEMORIJAL, ROB, 26. MAJA 2018 V letošnjem letu je Čarlijev memorijal potekal na balinišču v Robu, dne 26. maja 2018. Udeležilo se ga je 6 ekip iz občine Velike Lašče. Tekmovanje smo pričeli ob 8.00, pripravili smo žrebanje medsebojnih ekip in si zaželeli veliko športne sreče. Tekmovalci so bili zelo zagreti in se borili do zadnje točke, da osvojijo prehodni Čarlijev pokal. Po dolgih urah igranja je prehodni pokal ostal v Robu, prva tri mesta pa so si priigrale naslednje ekipe: 1. mesto ekipa Rob - 2, 2. mesto ekipa Rob - 1, 3. mesto ekipa Društvo upokojencev Velike Lašče. Za BK Rob Janez Škrabec Društva 49 TROBLA 4/2018 ZGODIL SE JE KONJEREJSKI VIKEND 2018 V ORGANIZACIJI KONJEREJSKEGA DRUŠTVA VELIKE LAŠČE Konjerejsko društvo Velike Lašče je v soboto, 2., in nedeljo, 3. junija 2016, pripravilo KONJEREJSKI VIKEND. V soboto je bil večer namenjen country glasbi s skupino POINTLESS REBELS, ki je s svojim izvajanjem pošteno razgrela obiskovalce. Skupina, ki izvaja to zvrst glasbe, je v zanimivi sestavi - dva priložnostna člana sta prišla iz Chicaga in z zadovoljstvom zapustila Velike Lašče. V nedeljo je bila organizirana tradicionalna slavnostna povorka in prikaz spretnosti konj v naslednjih disciplinah: spretnostna vožnja dvovpreg, ježa okrog sodov, »šlajsanje« hloda, spretnostno jahanje - poligon in velikolaška alka. Pripravljena je bila tudi razstava starih voz in konjeniške opreme. V nedeljskem sončnem popoldnevu se je tekmovanja in prikaza udeležilo lepo število obiskovalcev in tekmovalcev s svojimi konji. Po povorki in slavnostnem odprtju se je začelo spretnostno jahanje - kot prikaz poslušnosti konj in njihove uporabe za delo in rekreacijo. V spretnostni vožnji dvovpreg je bil prvi Peter Indihar, sledila sta mu Toni Perhaj in Ivan Rupar. V ježi okrog sodov je slavila Živa Pavšič, sledila sta ji Rok Marolt in Tinkara Šubelj. V »šlajsanju« hloda je bil prvi Toni Perhaj, za njim pa Rajko Zadnik in Franc Ostanek. V Velikolaški alki je zmagal Janez Zajc, sledila sta mu Tone Pečjak in Rok Marolt. Na poligonu so slavili kot prvi Metod Indihar, nato Rok Tomšič in Peter Indihar. t M y $ jMTa H J , # — * ^m m tj n rV— -"S*? ■ 1 ' ' I - Ml" "■■■Jl i-■' I n Organizator je podelil pokale in praktične nagrade prvouvrščenim, prireditev pa je s komentarji spremljal naš komentator - Jože Starič. Prireditev - KONJEREJSKI VIKEND je društvo uspešno izpeljalo tudi na pobudo mladih članov, povezanih v skupino OGNJENIH MUSTANGOV, njim velja še posebna pohvala, saj so s svojim zagnanim in odgovornim pristopom predstavljali temelj odmevnega dogodka. ur i i J Konjerejski vikend predstavlja za društvo tudi velik finančni zalogaj in se ga brez prostovoljnega dela članov, finančne pomoči Občine Velike Lašče, imenovanim in neimenovanim sponzorjem na prireditvi ni mogoče zamisliti, še manj pa izpeljati. Vsem se je tako ob zaključku prireditve iskreno zahvalil predsednik Franc Zabukovec. Konjerejski pozdrav - Hiii, konjič!!! Tajnik društva: Peter Indihar * TROBLA 4/2018 50 Naša dediščina POSLANSTVO KUD MARIJ KOGOJ TURJAK SE USPEŠNO NADALJUJE Na lanskem občnem zboru društva Marij Kogoj smo imenovali novo predsednico, Katarino Gačnik, v katero sem »verjel« že mnogo časa, saj je bila aktivna v KUD vse od svojega četrtega leta. Katarina je bila torej moj skriti adut. Zato sem se na razne govorice, da bo kmalu po mojem odhodu konec s Turjaško kulturo, samo nasmehnil. Kajti preveč sem se žrtvoval, da bi šla v nič vsa moja kulturna ustvarjanja, razna poznanstva in prizadevanja nasploh. Zato sem na omenjenem občnem zboru članom predlagal Katarino Gačnik kot najbolj primerno, da prevzame predsedstvo društva. Predsednica in zborovodkinje Ob tem sem se zavezal, da ji bom stal ob strani po svojih zmožnostih, in dokler bom zmogel. S tem bi jo tudi malo razbremenil in se ji zahvalil. Letos smo do 22. junija v celoti realizirali vse načrtovane kulturne prireditve. Z njimi predvsem: - mladim ponujamo priložnosti, da pridobijo na samozavesti in samoiniciativi; - delujemo mobilizacijsko in v sodelovanju z vsemi ustanovami v domači občini in tudi v drugih, v želji, da bo KUD, kot nekoč ustanovil dekliški pevski zbor »MLADA ROZAMUNDA«; - počastimo spomine na pomembne jubileje in pomembne ljudi, posebno tiste, ki so delovali v družbeno dobro; - se zavedamo in ozaveščamo ljudi o naši bogati kulturni preteklosti. Z večkratnim vztrajnim ponavljanjem teh vrednot pridobivamo na prepotrebni samozavesti in krepimo identiteto. Skupna preteklost nas povezuje in nas uči spoštovanja domoljubja. Društva 51 TROBLA 4/2018 Prav navedene geste so za KUD podlaga za vsakoletni sprejem načrta dela in letos smo uspešno organizirali že štiri prireditve: - 7. februarja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri smo sodelovali z vrtcem in šolo Turjak; - 16. marca praznovanje dneva žena in materinskega dne, prav tako v sodelovanju s šolo in vrtcem; - 9. junija z 22. Revijo pevskih zborov Občine Velike Lašče, ki je bila letos v športni dvorani v Velikih Laščah. Tovrstne revije smo predlagali leta 1996, da bi z njimi, saj bi se odvijale na gradu Turjak, tudi Turjačani »občutili« občinsko praznovanje. Torej jih že od takrat dalje posvečamo občinskemu prazniku in spominu na, za mnoge največjega Slovenca, Primoža Trubarja. Na letošnji reviji je nastopilo daleč največ mladih in otrok. Ravno to je ena izmed naših zadanih nalog, seveda pa gredo pri tem zasluge tudi učiteljicam in vzgojiteljicam. - 22. junija že 25. Medobčinsko srečanje harmonikarjev »TURJAŠKI HARMONIKAR«. Začetki teh srečanj segajo v junij leta 1990. Prvo srečanje smo v letu 90 posvetili zmagi Andreja Turjaškega nad Turki pri Sisku leta 1593. Ob nastanku naše nove države smo dobili tudi praznik državnosti, od takrat naprej mu posvečamo naša srečanja. Letos smo še posebej prireditev posvetili Alojzu Centi, ki nas je pred leti zapustil. Bil je dolgoletni član, pevec v moškem oktetu »STAREJŠI PIONIRJI« (s katerim je nastopil 10-krat na območnih srečanjih in 15-krat na občinskih srečanjih pevskih zborov). Bil je tudi prvi in s tem legendarni harmonikar na Turjaku in je bil v letu 1990 pobudnik in ustanovitelj naših srečanj. S harmoniko se jih je udeležil kar 12-krat in jih tako obogatil. Ta srečanja so zato tudi vsakoletni spomin nanj. Harmonikarska legenda Alojz Centa Leto 1990: Takrat 10-letni Ciril Škrlj, ki je igral tudi na letošnjem srečanju Alojzov nečak, Tone Centa, ustanovitelj 1. srečanja Srečanja harmonikarjev tako prirejamo že četrt stoletja in veseli smo nastopajočih, ki se radi vračajo na naš oder, pa tudi vedno več mladih, ki jih ta inštrument razveseljuje. Letos je nastopilo 16 harmonikarjev in harmonikaric, vseh starosti. Vsak se je predstavil z eno skladbo, na koncu pa so skupaj zaigrali Slakovo V dolini tihi, ob kateri je pela celotna dvorana. Sledilo je druženje ob zvokih domačega ansambla Pojav. V nadaljevanju leta nas čaka obisk prireditev Kogojevi dnevi v Kanalu ob Soči, kamor smo se odpravili tudi lani ter se družili s pobratenim društvom iz Kanala, od koder prihaja Marij Kogoj. V novembru pa tudi Razstava likovne sekcije KUD ob dnevu reformacije, z odprtjem in kulturnim programom. Veselimo se novih izzivov, hkrati pa tudi druženja med krajani, saj bo le tako kultura živela dalje. Podpredsednik: Franci Pečnik TROBLA 4/2018 52 Naša dediščina 26. POHOD PO VELIKOLAŠKI V nedeljo, 10. junija 2018, smo organizirali že 26. pohod po Velikolaški kulturni poti. Vsako leto se nam poleg pohodnikov iz naše občine pridruži tudi mnogo obiskovalcev iz sosednjih občin in iz drugih krajev Slovenije (Jesenice, Kranj, Slovenj Gradec, Podnanos). Letos smo na startnini zabeležili 428 pohodnikov. Vreme nam je bilo kar naklonjeno, kar je botrovalo lepi obiskanosti zaključne prireditve na Rašici. Nekateri najbolj zvesti se pohoda udeležujejo zelo redno. Tako smo letos podelili 47 bronastih značk za dvakratno udeležbo, 23 srebrnih za štirikratno udeležbo in 13 zlatih značk za šestkratno udeležbo. Za desetkratno udeležbo na pohodu smo podelili 20 knjig Frana Levstika Martin Krpan. Milena Andoljšek, Stane Ahac ter Irena in Matej Hren pa so letos dvajsetič prehodili Velikolaško KULTURNI POTI kulturno pot in dobili priznanje za ta dosežek. V veliko veselje nam je, da se je na pot odpravilo veliko družin, ki so skupaj s svojimi mladimi nadebudneži opravili s 14 kilometrsko razdaljo. Majhna nagrada so bili najmlajšim pohodnikom baloni, ki so jih dobili po prehojeni poti, ter napihljiva igrala, kjer so se lahko igrali in zabavali. Planinsko društvo Velike Lašče se zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji in izvedbi letošnjega pohoda po Velikolaški kulturni poti. Zahvala občini Velike Lašče za podporo in PZS za zaupanje, da je bil letos pohod vključen v akcijo Slovenija planinari. Zahvala tudi vsem, ki se pohoda udeležujete in s tem dokazujete, da naš trud ni zaman. Planinsko društvo Velike Lašče Društva 53 TROBLA 4/2018 ČIŠČENJE KOBILJEGA CURKA IN RIMSKO DOŽIVETJE S KONJI NA PODHOJCI VV okviru Evropskega leta kulturne dediščine 2018 je zadnjo soboto v maju v organizaciji Zavoda Parnas in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sklopu projekta CLAUSTRA+ potekala čistilna akcija dela odseka rimske zapore Gradiški vrh pri Robu v dolžini okrog 50 metrov. Del ostalin rimskih zapornih zidov se namreč nahaja v dolini Kobiljega curka pri Robu in so zajete v tematsko pot Claustra, s katero upravlja društvo Claustra Alpium Iuliarum iz Velikih Lašč, ter v Geološko pot v Kobilji curek, s katero upravlja Zavod Parnas. Pri projektu CLAUSTRA+ gre za čezmejno destinacijo kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum, ki je sofinanciran s sredstvi Evropske unije (ESRR) v okviru Programa Interreg V-A Slovenija-Hrvaška. X MM • jvi eeH t^^^H t i it* IBHfjP ijj'¿1 . J. * ! ■B^šliMSSffiR PSfei:^ '-m-i 'dJ " Pm ■ ■ v». V ' I" i-— ^¿Jčvk.' ' 1 „ ■-'V . Prostovoljci čistilne akcije Tisto jutro se je v Robu zbralo več kot 20 prostovoljcev, ki so se pod vodstvom Katharine Zanier iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije odpravili proti Kobiljemu curku in v nekajurni čistilni akciji povsem očistili grmovje ob zapori v Kobiljem curku. Po končani akciji so se okrepčali na kmetiji Podhojca, kjer so jim pripravili okusno domačo malico, ter si ogledali kmetijo in se družili. Nekaj jih je na kmetiji ostalo, še več, predvsem mladih družin z otroki, pa se jih je popoldne na Podhojci pridružilo projektu Claustra+, ki je potekal v organizaciji podjetja Lifetime experience in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Rimsko doživetje s konji je potekalo v različnih delavnicah s temi plemenitimi živalmi, v njih so udeleženci spoznali konje in se preizkusili tudi v jahanju. Najprej so z Gašperjem Zgoncem čistili kopita, nato so s Petro Zgonec zahajali konja v maneži. Po jahanju so si v delavnici pod kozolcem otroci naredili svoj ščit, meč in replike rimskega kovanca, ki je bil najden na območju poznorimskega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Sledila je malica, pravi rimski ričet, ki sta ga skuhala Dušan in Jožica Zgonec. Po malici so se vsi skupaj v spremstvu jahačev na konjih sprehodili do Kobiljega curka, kjer so si ogledali ostaline rimskega zidu. Čiščenje kopit in priprava konja za ježo z Gašperjem Zgoncem Dragica Heric Dan se je zaključil pri slapu Kobilji curek. TROBLA 4/2018 54 Naša dediščina TEKMA ZA SLOVENSKI 3D POKAL - TURJAK Člani LK Turjak smo v nedeljo, 3. junija 2018, organizirali četrto tekmo za slovenski 3D pokal. K nam je prišlo preko 140 lokostrelcev iz cele Slovenije, Hrvaške in Italije. Od nas so vsi odhajali zadovoljni, kajti pripravili smo odlično tekmo. To so potrdili ne samo lokostrelci, ampak tudi sodniki. Na roke nam je šlo tokrat tudi vreme, kajti dan je bil sončen, kot že dolgo ne. Veseli podatek, da se je tekme udeležilo 18 naših članov, od najmlajših (Ruben in Jakob) do veteranov. Za nekatere je bila to prva tekma na takšnem nivoju, a vsi so svojo nalogo opravili vzorno. Rezultati niso izostali, kar nekaj naših lokostrelcev se je uvrstilo na zmagovalni oder: Edo Goršič je spet dokazal dobro formo, spet je zmagal in ponovno izboljšal najboljši rezultat. Zmagala je tudi Irena Dolšak. In da bo stanje v družini izenačeno, je zmagal tudi njen sin Tilen. Med zmagovalce se je vpisal tudi Jakob Petrič, to je bila njegova prva pokalna tekma, na tretje mesto pa se je zavihtela Petra Fink. Tudi drugi niso zaostali veliko, tako da je končni vtis zelo dober. Ohranjamo tudi visoka mesta v posamični konkurenci in v konkurenci klubov. Čestitke vsem za dobre uvrstitve. Da je tekma potekala tako dobro, je moralo delati kar precej naših članov, vsi si za opravljeno delo zaslužijo pohvalo. Zahvala tudi našim prijateljem iz gostišča Rozika, ki so spet poskrbeli, da nihče od tekmovalcev ni bil žejen ali lačen. Zapisal: J. K. ZAKLJUČEK NOGOMETNE SEZONE 2017/2018 NK VELIKE LAŠČE V torek, 19. junija, so mladi nogometaši nogometne šole ŠD NK Velike Lašče opravili zadnji trening in s tem zaključili sezono 2017/2018, štirinajsto od ustanovitve kluba v letu 2003. Zadnji trening je bil izveden v sproščenem vzdušju ob prisotnosti staršev. V skladu s tradicijo so otroci svoje znanje in napredek v nogometni igri pokazali v tekmi proti svojim očetom. Lahko si predstavljate njihovo zagrizenost, ki se je na koncu pokazala v izenačenem rezultatu tekme, pa čeprav s strani starejših ni bilo opaziti nikakršnega popuščanja svojim mladim naslednikom. Po tekmi so se otroci okrepčali s pico in sokovi, trener Miha pa je v zahvalo za vestno obiskovanje treningov in igranje tekem vsakemu dal trening majico s klubskim grbom. 2e jeseni bodo majice uporabne na treningih nove sezone. Seveda imamo pripravljene majice tudi za tiste, ki se bodo vpisali na novo ali se vrnili na treninge naše nogometne šole. Delovanje nogometne šole NK Velike Lašče ne bi bilo možno brez staršev, ki omogočajo našim mladim nogometašem, da trenirajo, tekmujejo in se na ta način spoznavajo s skrivnostmi najbolj razširjene športne igre na svetu. Obenem razvijajo športne vrednote, ki jim bodo pozneje v življenju zagotovo koristile. Pomembna je vloga občine, ki s finančno podporo programom športa in zagotavljanjem športne infrastrukture omogoča naše aktivnosti. Tretji pomemben steber našega delovanja pa je sodelovanje z Osnovno šolo Primoža Trubarja. Na teh temeljih so že narejeni načrti za naslednjo sezono, ko bomo naše delovanje nadgradili s sodelovanjem s sosednjim klubom Extrem Ribnica, kar bo našim nogometašem omogočilo tudi možnost treniranja nogometa na travi. Marko Žužek, predsednik ŠD NK Velike Lašče Šport 55 TROBLA 4/2018 1. GORSKI KOLESARSKI MARATON V soboto, 2. junija 2018, smo člani Kolesarskega društva Velike Lašče priredili 1. gorski kolesarski maraton v Občini Velike Lašče. Maratonjebileden od številnih rekreativnih kolesarskih prireditev v sklopu akcije »Slovenija kolesari« in ni bil tekmovalnega značaja. Proga, dolga 53 km, je potekala po makadamskih in gozdnih poteh, ki so bile označene s smernimi oznakami in trakovi, s startom in ciljem pred gasilskim domom v Velikih Laščah. Na 26. kilometru je bila kontrolna postaja z okrepčili in napitki. Odzivi udeležencev so bili pozitivni, zadovoljni so bili s potekom proge in celotno organizacijo. Pri kolesarjih brez tekmovalnosti ne gre, tako je najhitrejši udeleženec Andrej Holc pripeljal na cilj v dobrih dveh urah. Najstarejši udeleženec je bil 77-letni Franc Škerlj, bivši tekmovalec, reprezentant, ki se lahko pohvali z osmimi naslovi državnega prvaka Jugoslavije v različnih kolesarskih kategorijah in številnimi visokimi uvrstitvami na mednarodnih tekmovanjih v cestnem kolesarstvu. Vsi udeleženci so prejeli spominsko medaljo, kolesarske rokavčke ter toplo malico. Navdušenje kolesarjev nad progo in organizacijo je pripeljalo do sklepa, da naslednje leto MTB maraton ponovimo. Za KD Velike Lašče: Marija Kutnar VABILO NA 2. CESTNI MARATON V ORGANIZACIJI KOLESARSKEGA DRUŠTVA VELIKE LAŠČE, KI BO V SOBOTO, 18. AVGUSTA 2018, S STARTOM IN CILJEM NA TRGU VELIKIH LAŠČ. Več informacij o prijavi in progi daljšega in krajšega maratona na www.kd-velike-lasce.si in na fb strani Društva TROBLA 4/2018 56 Naša dediščina TRADICIONALNI KRONOMETER V čudovitem nedeljskem popoldnevu seje kar 64 kolesark in kolesarjev vseh starosti udeležilo tradicionalnega kronometra, ki ga organizira TVD Partizan Velike Lašče. Večino udeležencev so že drugič zapored predstavljali osnovnošolci, ki so se jim pridružili tudi štirje predšolski kolesarji. Dobrih pet kilometrov dolgo progo je letos najhitreje prevozil Jan Mohorič, zmagovalci pa so bili vsi, ki so tekmovali s seboj, z brati, sestrami ali pa s starši. Še enkrat smo vsi skupaj dokazali, da lahko z malo dobre volje nekaj naredimo za svoje zdravje, za kondicijo in boljše počitje. Pa še v dobri družbi smo preživeli popoldne. Tekmovanje, katerega pokroviteljica je bila Občina Velike Lašče, je izvedel TVD Partizan Velike Lašče. Pri izvedbi so sodelovali gasilci PGD Karlovica, ki vsako leto poskrbijo za zapore stranskih cest, delavci režijskega obrata, ki so postavili znake, in Tatjana Janko, ki je bila pripravljena za nudenje prve pomoči, a je k sreči ni nihče potreboval. Bojan Novak iz OŠ Primoža Trubarja se je potrudil in nagovoril kar triinštirideset osnovnošolcev, ki so se udeležili kronometra in na progi na vso moč tekmovali med seboj in s seboj, na koncu pa je Anže Starič posamezne rezultate z mobilno aplikacijo brezhibno sestavil v skupne rezultate. Za videodokumentiranje dirke je poskrbel Niko Samsa, na koncu mu je pomagala Janja Samsa in skupaj sta posnela nekaj zanimivih intevjujev. Zahvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri izvedbi kronometra in lepo vabljeni na Vzpon na Sveti Primož, ki bo 9. septembra 2018. REZULTATI: OBČINSKO TEKMOVANJE Predšolski 1. Tinkara Adamič 0:15:04 2. Vid Starič 0:17:53 3. Izak Centa 0:22:27 4. Neža Špehar 0:23:56 Učenke - 1. triada 1. Zala Možina 0:15:55 2. Ajda Špehar 0:17:50 Sledijo: Boštjan Bejek 0:13:20, Filip Starič 0:13:32, Tilen Cimperman 0:13:58, Jon Tepej Pečnik 0:17:17. Učenke - 2. triada 1. Neža Gradišar 0:11:34 2. Neli Cimperman 0:13:37 3. Špela Ivanc Sledijo: Benjamin Bejek 0:11:50, Miha Zupanič 0:12:06, Alen Zgonc 0:12:15, Erazem Adamič 0:12:21, Lovro Strnad 0:12:50, Luka Ponikvar 0:12:55, Nik Zajc 0:13:35, Jurij Lenič 0:14:11, Anže Cukrov 0:15:21. Učenkem - 3. triada 1. Nastja Horvat 0:11:47 Učenci - 1. triada 1. Luka Cukrov 0:12:12 2. Enej Zakrajšek 0:12:57 3. Žiga Zupanič 0:13:11 Učenci - 2. triada 1. Ažbe Gradišar 0:10:33 2. Gašper Ivanc 0:11:08 3. Filip Strnad 0:11:23 Učenci - 3. triada 1. Žiga Vilhar 0:08:26 2. Žak Gradišar 0:09:25 3. Aljaž Strnad 0:09:29 Stran urednika 57 TROBLA 5/2018 Sledijo: Andrej Zakrajšek 0:09:31, Vid Kovačič 0:09:40, Domen Benčina 0:10:15, Lenart Adamič 0:10:30, Črt Gradišar 0:10:48, Jakob Samsa 0:11:34, Amadej Pozelnik 0:12:05, Gašper Kovačič 0:12:14, Jakob Spindler 0:12:26, Matej Zajc 0:12:31. Sledijo: Dušan Gradišar 0:11:10, Milan Cimperman 0:11:10, Blaž Bejek 0:12:16. Moški do 40 let 1. Jan Mohorič 0:07:07 2. Miha Lavrič 0:07:11 3. Rok Lavrič 0:07:27 Ženske do 35 let 1. Lara Lavrič 0:09:10. Dvojice 1. Uroš in Ivana Centa 0:22:00 Ženske nad 35 let 1. Andreja Zakrajšek 0:09:28 2. Marija Kutnar 0:10:22 3. Sonja Gradišar 0:11:25 Sledijo: Jadranka Matjašec 0:12:48, Barbara Bejek 0:13:51, Janja Samsa 0:14:02, Tatjana Zajc 0:15:03, Katja Krenker 0:23:27. Moški od 40 do 60 let 1. Jure Adamič 0:08:15 2. Črt Vilhar 0:08:59 3. Franci Zakrajšek 0:09:13 SKUPNO TEKMOVANJE: Predšolski 1. Tinkara Adamič 0:15:04 2. Vid Starič 0:17:53 3. Izak Centa 0:22:27 4. Neža Špehar 0:23:56 Učenke OŠ 1. Neža Gradišar 0:11:34 2. Nastja Horvat 0:11:47 3. Neli Cimperman 0:13:37 Sledijo: Zala Možina 0:15:55, Ajda Špehar 0:17:50, Špela Ivanc. Učenci OŠ 1. Žiga Vilhar 0:08:26 2. Žak Gradišar 0:09:25 3. Aljaž Strnad 0:09:29 Sledijo: Andrej Zakrajšek 0:09:31, Vid Kovačič 0:09:40, Domen Benčina 0:10:15, Lenart Adamič 0:10:30, Ažbe Gradišar 0:10:33, Črt Gradišar 0:10:48, Gašper Ivanc 0:11:08, Filip Strnad 0:11:23, Jakob Samsa 0:11:34, Benjamin Bejek 0:11:50, Amadej Pozelnik 0:12:05, Miha Zupanič 0:12:06, Luka Cukrov 0:12:12, Gašper Kovačič 0:12:14, Alen Zgonc 0:12:15, Erazem Adamič 0:12:21, Jakob Spindler 0:12:26, Jaka Novak 0:12:26, Matej Zajc 0:12:31, Lovro Strnad 0:12:50, Luka Ponikvar 0:12:55, Enej Zakrajšek 0:12:57, Žiga Zupanič 0:13:11, Boštjan Bejek 0:13:20, Filip Starič 0:13:32, Nik Zajc 0:13:35, Tilen Cimperman 0:13:58, Jurij Lenič 0:14:11, Anže Cukrov 0:15:21, Jon Tepej Pečnik 0:17:17. Tri družine so tekmovale s po 4 člani Dve družini sta tekmovali s po 5 člani Jože Starič, TVD Partizan TROBLA 2/2018 58 Podjetniške strani POKRITA TRŽNICA SODRAŽICA - PRILOŽNOST ZA PRIDELOVALCE, IZDELOVALCE, DRUŠTVA ... Občina Sodražica skupaj s partnerji, Turističnim društvom Sodražica in Območno obrtnopodjetniško zbornico Ribnica (OOZ Ribnica) izvaja operacijo POKRITA TRŽNICA SODRAŽICA. Gre za enega od ciljev Strategije lokalnega razvoja (SLR) Lokalne akcijske skupine (LAS) Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, ki je sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ESRP). V okviru operacije je OOZ Ribnica organizirala tri delavnice, in sicer v Sodražici, Kočevju in Velikih Laščah. Na delavnice je povabila kmete, pridelovalce sadja, zelenjave in drugih pridelkov, obrtnike in podjetnike, ki se ukvarjajo z živilstvom, rokodelce, društva podeželskih žena iz LAS območja in razna društva. Glavni namen delavnic je bila sama predstavitev sodraške tržnice, pomen tržnice, predstavitev pogojev za prodajo na tržnici in predstavitev vsebin, ki so načrtovane za delovanje tržnice. Občina Sodražica kot investitor izgradnje tržnice želi spodbuditi okoliške kmete k večji pridelavi prehrambnih pridelkov, rokodelce k večji produkciji, ostale posameznike in skupine pa k razmišljanju o prodaji ali menjavi najrazličnejših izdelkov. Po prvem delu delavnice, ki jo je vodil Pavel Hočevar iz OOZ Ribnica, je v drugem delu nastopila Mateja 2vab, vodja tržnice v Kočevju. Predstavila je Tržnico Kočevje in njeno triletno delovanje. Opozorila je predvsem na dejstvo, da tržnica potrebuje dobrega vodjo, ki je pripravljen delati, ko je potrebno, in poprijeti za marsikatero delo. Tržnica je za obiskovalce izredno zanimiva, saj gre za direkten nakup od pridelovalcev in izdelovalcev, ki lahko svetujejo, pojasnjujejo in priporočajo dober nakup. Vsekakor gre za pristno trgovanje, saj ne gre za blago, ki je pakirano, vakumirano, zamrznjeno ... in smo velikokrat v dvomih, kaj smo kupili. Nakupi na tržnici pred velikimi prazniki, kot so velika noč, novo leto, martinovo in drugi, so še posebno doživetje. Izredno zanimivi so tudi tematski dnevi na tržnici, ko posamezniki in društva ponujajo kolesarsko, smučarsko, moto in drugo opremo, zanimiv je tudi boljši sejem. Tržnica predstavlja tudi zanimiv socialni dogodek, ker se ljudje družijo, izmenjujejo mnenja in izkušnje o ponujenem blagu na tržnici, v veliko primerih si obiskovalci izberejo »svojega dobavitelja«. V poplavi velikih trgovskih centrov tržnice vse bolj dobivajo nazaj svojo veljavo, saj kupci počasi, a vztrajno prepoznavajo prednosti nakupa sveže prehrane in pristnih izdelkov. Pokrita tržnica Sodražica bo po kočevski druga na Las območju od Turjaka do Kolpe, s čimer bo možno vzpostaviti sodelovanje in vzpodbuditi nekatere kraje (Ribnica, Velike Lašče, Dobrepolje), da razmišljajo o urejenih prostorih za prodajo. Izgradnja tržnice je predvidena do konca junija letos, ko bo začela gostovati ponudnike po sedaj veljavnih občinskih predpisih, sicer pa občina Sodražica pripravlja poseben odlok, ki bo natančneje določal upravljanje in poslovanje tržnice. Obiskovalci delavnic - zainteresirani prodajalci na tržnicah, so opozorili na stroge in številne pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati, zato se večkrat pojavi vprašanje »računice«. Na koncu živahne debate je bil zaključek delavnic kljub vsem pomislekom enoten: Pokrita tržnica Sodražica bo za mnoge dobra poslovna priložnost, s sodelovanjem s kočevsko tržnico in drugimi pa bodo priložnosti še večje. Pavel Hočevar Prostovoljno gasilsko društvo Rob vas v soboto, 14. julija 2018, vabi na VELIKO VRTNO VESELICO Z ZANIMIVIM SREČELOVOM. Zabaval vas bo ANSAMBEL DONAČKA, za vse drugo pa bodo poskrbeli robarski gasilci. Veselica bo pod šotorom, zato naj vas morebitno slabo vreme ne ustavi. VABLJENI! Stranke 59 trobla 2/2018 SDS AKTIVNOSTI SDS VELIKE LAŠČE V mesecu februarju smo organizirali brezplačno delavnico z naslovom Vzgoja lastnih sadik, ki je potekala v Kulturnem domu na Turjaku. Svoje bogate izkušnje nam je podala Brigita Šušteršič, predsednica društva Zmorem domače. Znanje smo dodatno obogatili še s praktičnim prikazom in posaditvijo semen, ki smo jih z veseljem odnesli v domačo oskrbo in sedaj sadike pridno rastejo na naših vrtovih. Preživeli smo lepo popoldne in se veselimo novih dogodkov, skupaj z vami. ŽO SDS Velike Lašče Po nepričakovani smrti našega dolgoletnega predsednika Antona Benjamina Straha bo občinski odbor SDS Velike Lašče začasno, do naslednje volilne konference, vodil njegov namestnik in podpredsednik Jakob Rado Jaklič. Rado je eden izmed ustanoviteljev občinskega odbora, zato to funkcijo jemlje zelo resno in odgovorno. Trenutno opravlja tudi funkcijo občinskega svetnika in je predsednik odbora za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora. Če imate kakšne težave, predloge, mnenja, se lahko obrnete tudi nanj. Veseli nas, da se je odboru pridružilo nekaj novih članov. Če še kdo želi postati aktiven član na lokalnem nivoju in mu je program SDS blizu, ste vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Skupaj zmoremo več! Kontakt: predsednik.velikelasce@sds.si OO SDS Velike Lašče DRAGE VOLIVKE IN VOLIVCI! Naše območje v zadnjem mandatu ni imelo svojega poslanca, kar se je poznalo na vseh področjih. Vesela sem, da ste prepoznali ta primanjkljaj, se spomnili, kako učinkoviti smo bili skupaj v letih, ko sem bila poslanka, in mi namenili glas. Iskreno sem hvaležna za vašo podporo in obljubljam, da bom aktivna poslanka in ne bom nikoli pozabila, od kod prihajam. Trudila sem bom čim več narediti za naše kraje, s tem pa tudi za našo Slovenijo Alenka Jeraj TROBLA 4/2018 60 Razvedrilo TOPNICAR (STAR.) ROMAN JOSIPA STRITARJA AMERIŠKA PLOŠČI N-SKA MERA SKUPEK ORGANIZIRANIH PREDAVANJ SPLET LAS ALFRED NOBEL REKA V ŠKOFJI LOKI FRANC. PLEMIČ KRAJ ZA PRANJE PISATELJ (JAKOB, MIKLOVA ZALA) PIANIST, KI PEVCE SPREMLJA NA VAJI IVAN OMAN MANJŠA VOJAŠKA ENOTA KRAJŠA OBLIKA IMENA IVANA TKALSKA NIT NOGOMET. KROOS BENEŠKI ČOLN SPODNJA OKONČINA ENOOKI VELIKAN V GRŠKI MITOLOGIJI IZDELOV. DVIGAL ALUZIJA IZRABLJANJE TELOVADEC (LOJZE) TISOČ VOLTOV BALETNI PLESALEC OTRIN VELIKA PAPIGA REKA PRI PLANINI IVAN ZAJEC NEKDANJI KOŠARKAR (IVO) TRSKA NEKDANJI JAPONSKI POVELJNIK MANJŠI PES S POTLAČENIM GOBCEM TEKOČINA V ŽILAH ALOJZIJ ŠUŠTAR DRAGOTIN CVETKO KAČJI UGRIZ UD ORGANIZACIJE MATIJA ČOP ČUTILO ZA VID DEDNA OSNOVA UMIVALNIK PISATELJ TORKAR NACE ŠUMI KATARINA IVANOVIČ PRIPRAVA ZA OBEŠANJE OBLAČIL SPREJEM MENICE S PODPISOM KRAJ OB SAVINJI JUŽNO OD CELJA Nagrajenka iz Troble št. 3 je BLANKA DE FAR, GRADEŽ. Nagrajenka bo nagrado prejela po pošti. ČESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče ali ga oddajte v tajništvu občine. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, ki bo 12. septembra 2018. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel bon za nedeljsko kosilo "Pri okrepčevalnici Klemen Škrabec s. p." za dve osebi in bo objavljen v Trobli št. 5. Nagrado bo izžrebanec prejel po navedeni pošti. Oglasi 61 TROBLA 4/2018 11 i ^H Ii mi ■ IhWI IWWI VELIKA IZBIRA VRTNEGA POHIŠTVA URESNIČI IDEJE CENEJE! LEŽALNIK MEXICO BNS-300018 siv/antracit ZA IMETNIK MEGA KARTI VSI TELEVIZORJI Akcija velja do 15. 7. 2018 oz. do odprodaje zalog. Akcija velja do 31. 7. 2018 oz. do odprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Cene so v EUR z DDV. Akcijske cene veljajo za takojšnje plačilo. Slike so simbolične. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. Pri akciji na izbrane izdelke bele tehnike brez DDV kupec dobi popust v višini preračunane stopnje DDV. MEGADOM RIBNICA • OB ŽELEZNICI 4, 1310 RIBNICA • tel: 01/835 1 640 MEGADOM PODSKRAJNIK-P0DSKRAJNIK 102, 1380 CERKNICA • tel: 01/705 0 705 ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 • gjj • www.megadom.si BANKA KOPER • SUMMIT LEASING • NLB • AMERICAN EXPRESS • DINERS OBROKI TROBLA 5/2018 62 Županova stran Naj postane TRUBARJEVA DOMAČIJA začetek vajine skupne poti Trubarjeva domačija, Rašica 69, 1316 Velike Lašče www. trubarjeva-domacija. si info@trubarjeva-domacija. si T: +386 1 788 10 06 PRODAJA ŽITNIH IZDELKOV CENIK: AJDOVA MOKA............................................3€/kg PIRINA MOKA...............................................3€/kg BELA MOKA..................................................1€/kg POLNOZRNATA MOKA..........................1,5€/kg RŽENA MOKA...........................................1,5€/kg JEŠPRENJ....................................................1,5€/kg KMETIJSKE STORITVE: JOŽE SUSTAR BRUHANJA VAS 28 1312 VIDEM-DOBREPOLJE 031 677 668 sustar.joze@gmail.com žetev baliranje oranje sejanje koruze sejanje vseh vrst žit in trav brananje njivskih površin Oglasi 63 trobla 4/2018 E* _ skwtti F ^-ig j] fUBVENCUA FifflH ! ; Kil KNUT SVEDSKE TOPLOTNE ČRPALKE TOPLOTNA ČRPALKA NIBEF2120 's : ** O VM't Wi>-i • najvišji letni COP med vsemi konkurenčnimi črpalkami — SCOP > 5 • segrevanje vode v sistemu do 65 °C • delovanje do -25 °C zunanje temperature Opremljene z inovativnim sistemom VirusDoctor, ki uniči do 99% škodljivih virusov in bakterij www.knut.si I Ol/788 99 16 Mali oglasi: Kakovostno lektoriram vse vrste besedil. Spoštujem dogovorjeni čas in ceno. Izstavim račun, po potrebi tudi potrdilo o lektoriranju in ustrezni izobrazbi. Telefonska številka: 070 460 242. Male oglase sprejemamo po e-pošti: trobla@velike-lasce.si. PH VABLJENI V DEŽELO^ KOUŠCARJEV na 10 v soboto, 25. avgusta 2018,* od 10.00 do 18.00 v Dragi pri Igu. * V primeru dežja ie dogodek prestavi na nedeljo, 26. avgusta 2018. M ifi Izdelava in obnova spomenikov, stopnic, pultov in ostalih izdelkov iz marmorja in granita. kJ 1 "V ft KAM-REZ d.0.0. Kamnoseštvo Zupančič ^ /i s Ljubljanska c. 66,1293 Šmarje-Sap r tel, 041650 828 äSxXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXiS : letos v središču: mukami VOZ g K ----X SPREMENJEN URNIK ZAČASNEGA ZBIRNEGA CENTRA TURJAK VSE UPORABNIKE ZAČASNEGA ZBIRNEGA CENTRA TURJAK OBVEŠČAMO, DA JE ZBIRNI CENTER PO NOVEM ODPRT SAMO OB SOBOTAH MED 8. IN 12. URO. 17985220 TROBLA 5/2018 64 Občinske strani t/i < LU t/1 PETER HREN, S.P GRADEZ H, 1311 TURJAK GSM: 031/356 668 TEL:O1/780t 366 - Brušenje stekla - Fazetiranje stekla in ogledal - Peskanje stekla - Izdelava izolacijskega termopan stekla - Kaljeno steklo - Tuš kabine (po meri, s tesnili) - Ogledala -Izdel Jelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) - Montaža vsega navedenega - Ostale steklarske storitve slikopleskarstvo fasaderstvo knauf ANDREJ JAPELJ s.p. Rašica 19, M: 031 404404 1315 Velike Lašče E: andrej.japelj1@gmail.com VZDRŽEVANJE OBJEKTOV GOLOB TOMISLAV, s. p. Prevozi, storitve s tgm, posredništvo in geodetske storitve, ŠKRILJE 52, 1292 IG ©□©Ob ISCE: - VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA (C in E kat.) z izkušnjami, - VODOVODARJA za zunanje inštalacije, - DELAVCA ZA ZIDARSKA in GRADBENA DELA. Zainteresirani pokličite na 041/643-809. ZZ® Goran Petrovič dr. dent. med. zasebna zobozdravstvena ordinacija 2olet Za sproščen nasmeh skrbimo že 20 let. • preventivni pregledi in posveti • konzervativa • protetika • certifikat za vgraditev bredent SKY implantatov • nevidni ortodontski aparati INVISALIGN • rtg digitalno slikanje zob icroera Microera Jože Šile s.p. Hrovača 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica (018373116 1051 358762 E^info@microera.si www.microera.si UGODNI NAROČNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI M0BITELI NA OBROKE! DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30 h-12 h ter14h-18h SOB 8.30 h-11.30 h POOBLAŠČENI PRODAJALEC Oglasi 65 trobla 4/2018 TU KATJE NOVI ŠMCK TO Ni AKCIJA. TO JE ŠOKANTNO VELIKO PODATKOV. TUDI ZA OBSTOJEČE UPORABNIKE. Pooblaščeni prodajalec: Telemach Ribnica,* Škrabčev trg 16 1310 Ribnica Odpiralni časi: Pon-pet: 09:00 -12:00 in 14:00 -19:00 Sob: 08:00 12:00 Tel: 070 321 444 Ponudba velja od 7. 5.2018. Za pakete skupine VEČ veljajo Posebni pogoji naročniških paketov VEČ, ki vsebujejo pravila primerne uporabe in med drugim po porabi v paket vključenih količin prenosa podatkov v Sloveniji določajo znižanje hitrosti na največ 64 kbps. Vključene storitve ne obsegajo klicev na posebne in komercialne številke ali v tujino ali pošiljanja sporočil SMS/M MS v donatorske ali komercialne namene. V paketu vključene storitve, ki so na voljo za uporabo v Sloveniji, so na voljo tudi v gostovanju v drugih državah EU/EEA v skladu s Politiko poštene uporabe (PPU) storitev v gostovanju v EU družbe Telemach, pri čemer se enote za storitve izven paketa in storitve, ki se obračunavajo po porabi ali nad količinsko omejitvijo prenosa podatkov v EU/EEA, zaračunajo po Ceniku storitev v gostovanju v_EU. Vključen prenos podatkov v ZDA velja v omrežju operaterja ali operaterjev, navedenih v vsakokratnem seznamu partnerskih operaterjev na www.telemach.si. UNIFI in UNIFI TRAVEL sta storitvi paketov družine VEČ, ki omogočata brezžični dostop do interneta prek brezžičnih dostopnih točk UNIFI in UNIFI TRAVEL v več kot 120^državah sveta. EON omogoča spremljanje izbranih televizijskih programov n^ ustreznih mobilnih terminalih. Mesečna naročnina za naročniške pakete skupine VEČ za naročnike Telemachovih fiksnih storitev je mesečna naročnina z upoštevanim popustom, ki od sklenitve ustreznega dogovora za popust z vezavo 24 mesecev velja za naročnike fiksnih storitev Telemacha in največ 4 naročnike paketov skupine VEČ. Cena priključnine je 12 EUR, cena menjave paketa v primeru prehoda na cenejši paket je 4,99 EUR. Slike so simbolične. Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih | ^^ L^ lastnikov. Posebni pogoji storitve EON so na voljo na naslovu www.telemach.si in na prijavni strani storitve. Za uporabo storitve je tr^ba uspešno aktivirati svoj račun lCl^l 1 PFlOD. EON na porta lu moj. telemach. s i. in naložiti aplikacijo EON za napravo oz. operacijski sistem naprave, na kateri bo aplikacija EON aktivirana. Aplikacija je dostopna na www.eon.tv in v trgovinah Apple App Store in Google Play. Uporaba funkcije Ogled nazaj do 7 dni je omogočena za pakete, ki funkcijo vsebujejo ali pa je naročena ločeno kot dodatni paket. Paketi na tehnologijah xDSL, WIMAX, MMDS in satelitski TV ne omogočajo funkcije Ogled nazaj na televizorju. Vse cene vključujejo DDV. Pred nakupom in sklenitvijo naročniškega razmerja se o ponudbi pozanimajte na www.telemach.si, na prodajnih mestih Telemacha ali na telefonski številki 080 22 88. CP 028/2/2017 ROLETE PRIBA OKNA, d. o. o., proizvodnja PVC in ALU stavbnega pohištva Kompolje 68 1312 Videm Dobrepolje ¡nfo@priba-okna.si www.priba-okna.si PVC OKNA IN VRATA Razstavni salon in proizvodnja: Javorškova 3 1315 Velike Lašče PARTNER, VREDEN ZAUPANJA. ALU OKNA IN VRATA ZALUZIJE Kontaktni podatki: T: 01 510 55 30 F: 01 510 55 31 M: 041 402 780/041 449 334 V NAŠI PONUDBI SO: - PVC okna in vrata - ALU okna in vrata - senčila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, screeni, pliseji, notranje žaluzije) - komarniki - tende - sekcijska garažna vrata - rolo garažna vrata - okenska polkna - notranje in zunanje police - notranja vrata - adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, poslovnih prostorov ... f TROBLA 5/2018 66 Šola in vrtec Žalostni ob tvojem grobu stojimo in vsi si nazaj te želimo. Usoda življenja se s teboj je igrala, saj ti je žalost in srečo dajala. A vendar pogumno si življenje sprejela, tudi težke trenutke za dobro si vzela. Z delom razvila si srčno dobroto, ki vsem nam si jo dala obilo za doto. Bremena življenja te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si izdahnila Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za nas pa spominov je polno pustila. Kjer koli zdaj si, naj te angel poišče, v svetlobi bo angelski tvoji nam bivališi Ljubezen velika, ki nam si jo dala, za vedno v naših srcih bo ostala. Z A H V A L A V 92. letu se je poslovila draga babica iz Velikega Osolnika ANTONIJA MARINČEK 1925-2018 Hvaležna sva vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili k večnemu počitku, hvaležna za darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala zdravstvenemu osebju iz ZP Velike Lašče. Iskreno se zahvaljujeva za oskrbo patronažnima sestrama Martini Bavdek in Petri Godec, Pogrebnemu zavodu Zakrajšek za skrbno organizacijo pogreba, pevcem za poslovilne pesmi, Milanu Tekavcu in Magdi Petrič za govor, tople besede slovesa, vaščanom, kolektivu OŠ Primoža Trubarja in Vrtcu sončni žarek. Zahvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, cenili njeno dobroto, poštenost in jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vnukinja Jožica z Rokom ter sestra Štefka in brat France z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Z A H V A L A ANTON ZAKRAJŠEK (1930-2018) iz Srobotnika Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, vse darovano, pomoč pri izvedbi žalne slovesnosti in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste mu lajšali njegove zdravstvene težave, ga obiskovali in pomagali pri njegovi oskrbi v zadnjem obdobju njegovega življenja. Žalujoči domači Težko je povedati, kako boleče je čakati nekoga, ko dobro veš, da več ga ne bo. Z A H V A L A V 84. letu se je poslovil FRANC JAKIČ ( 7. 6. 1934 - 28. 5. 2018) iz Strletov Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala osebju Doma starejših občanov Ribnica za skrbno nego in prijaznost v času njegove bolezni. Zahvala gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu, g. Srečku Knafelcu za poslovilni govor ter pogrebnemu zavodu Zakrajšek ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Z A H V A L A Ob smrti IVANA GORJUPA (16. 9. 1929 - 27. 4. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in darovane svete maše ter za vso pomoč. Posebna zahvala lovcem LD Velike Lašče in sosednjih lovskih družin, pogrebnemu zavodu Zakrajšek, gospodu župniku Andreju Ojstrežu in vsem, ki ste očeta pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi domači Koledar prireditev (od 4. 7. do 19. 9. 2018) SOBOTA, 7. JULIJ, OB 17.00 Krvava Peč - Lojzov teater KRJAVELJ OBIŠČE KRVAVO PEČ SOBOTA, 7. JULIJ, OB 18.00 Dvorska vas športno igrišče GASILSKA VESELICA PGD Dvorska vas - Mala Slevica SOBOTA, 14. JULIJ, OB 19.00 Rob, pred gasilskim domom PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA VOZILA GASILSKA VESELICA - PGD ROB PGD Rob SOBOTA, 21. JULIJ, OB 17.00 Krvava Peč - Lojzov teater Gregor Čušin: NEPOPOLNE RIME NEDELJA, 22. JULIJ, OB 11.00 Kote SLOVESNOST V KOTAH Društvo Zarja spominov Velike Lašče SOBOTA, 28. JULIJ, OB 20.00 Turjak GASILSKA VESELICA - PGD TURJAK PGD Turjak NEDELJA, 29. JULIJ, OB 10.00 Velike Lašče - sodelovanje pri sv. maši DAN GOSPODINJ - SVETA MARTA Društvo podeželskih žena Velike Lašče SOBOTA, 11. AVGUST OB 17.00 Krvava Peč - Lojzov teater BORIS MUŽEVIČ S KITARO IN GLASOM 16. - 19. AVGUST Škocjan pri Turjaku ORATORIJ Župnija Škocjan SOBOTA, 18. AVGUST, OB 10.00 Velike Lašče - Bloke - Loški Potok - Sodražica IN KOLESARSKI MARATON Kolesarsko društvo Velike Lašče SOBOTA, 18. AVGUST, OB 16.00 Turjak ROCKTRONICA MD Vrt SOBOTA, 25. AVGUST, OB 20.00 Karlovica - pred zadružnim domom GASILSKA VESELICA PGD Karlovica 27. -31. AVGUST Velike Lašče ORATORIJ VELIKE LAŠČE Župnija Velike Lašče PETEK, 31. AVGUST OB 19.00 Velike Lašče - Levstikov dom KONCERT MANCE IZMAJLOVE RUSKA NOČ Mednarodna akademija Giuseppe Tartini Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb. Koledar prireditev (od 4. 7. do 19. 9. 2018) SOBOTA, 1. SEPTEMBER, OB 8.00 Krvava Peč POHOD PO VETERANSKI POTI IN SPOMINSKA SVEČANOST OZVVSL Velike Lašče NEDELJA, 2. SEPTEMBER, OB 10.00 Turjak POKAL TRADICIONALNIH LOKOV Lokostrelski klub Turjak SOBOTA, 8. SEPTEMBER, OB 8.00 Rob BALINARSKI TURNIR ZA PREHODNI POKAL OBČINE VELIKE LAŠČE Balinarsko društvo Rob SOBOTA 8. SEPTEMBER, OB 14.00 Turjak OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI RD Turjak ČETRTEK, 13. SEPTEMBER, OB 19.00 Rašica ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE »VTISI« TAMARE BOŽOVIČ DRAGAN Občina Velike Lašče - Trubarjeva domačija SOBOTA, 15. SEPTEMBER, OB 8.00 Rob OBČINSKO PRVENSTVO V BALINANJU DVOJIC Balinarsko društvo Rob NEDELJA, 16. SEPTEMBER OB 9.00 Gradež z okolico POHOD PO TRUBARJEVI ROJSTNI FARI DOD Gradež NEDELJA, 16. SEPTEMBER OB 12.00 Gradež PRAZNIK SUHEGA SADJA DOD Gradež SOBOTA, 22. SEPTEMBER NEDELJA, 9. SEPTEMBER, OB 15.00 Trubarjeva domačija, Rašica Logarji - Zgonče PODELITEV ROŽANČEVE NAGRADE VZPON NA SVETI PRIMOŽ Društvo Marjana Rožanca TVD Partizan Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.