Poštnina plačana v gotovini j
ODVETNIŠKA PISARNA
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
8 Uredništvo in upravništvo:	8
8 Wildenrainerjeva ul. 15/111.	§
§ Dopisi morajo biti podpisani 8 8	:	in frankovani.	S
oooooooooooooooooooooooooooooooooooo TOOO
Štev. 1.—3.	V Mariboru, mesca matca 1925.	Leto XII.
GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA
ooooooooooooooaoiooooooo cxx»ooon
= Izhaja vsak mesec. =: Naročnina stane za celo: leto 48 dinarjev. — Por samezna številka 4 dinarja.
UOOOOOOOOOOOOOCX OOOOOOOO'X
Vsebina: 1. Po petletnici 1919 — 1924. 2. f Dr. Anton Medved. 3. Ob 40-letnici zaslužnemu možu. 4. Ustanovni občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov ljubljanske oblasti. 5. Ekspose. 6. III. občni zbor krajevne skupine v Ptuju. 7. Parasiti. 8. Vabilo na občni zbor.
'	'	......— ..................I.	I	H	I ■	.. ................. ................." M
PO PETLETNICI.
nnnnnnnnnnnnnrnnnnnnnnnDannnnnaDaaaaDanDaaDQanDoaDDixioaaatxiaaaixiDDaco.JtJiX3tJOt.T.inrTiri|-
L
Minulo leto je poteklo 5 let, od kar smo dne 18. junija 1919 ustanovili Društvo odvetniških iln notarskih uradnikov za ozemlje kraljevine SI IS s sedežem V Mariboru.
V	Mariboru do tega šaeta še ni obstojala za naš stan ni kaka organizacija, Že radii tega im ker ge je naše društvo ustanovilo v izredlnih časih1 visledl potrebe ifn v obrambo stanovskega obstanka ter vkljub ob-fcroževan ju razburkanih valov ni zapustilo začrtane poti, pomeni za nas zaključek te petletne prevratne dote vesel jubilej in itrdno podlago za bodoče napredovanje našega pokretai.
Medlvojne in povojne razmere so pospešile našo zdlružitevl, ker sme uvideli, da je posameznik preslab, dla bi' se zamogel uspešno bojevati proti dtaginji, proti konkurencli in vsem1 drugimi sodobnimi navalom na stan privatnih • uradnikov in še zlasti 'na maš slbj.
Vedno bolj je ogrožena naša eksistenca, našemu celokupnemu stanu preti popoten propad. Vso to dobo nas je tlačila dtraginja, posamezniki so preživljali nepopisne stiske, ki sot nami bile pred1 voljno prav mialo znane. Predvojne plače boi nas vsaj za silo ščitile pred materi jalniimi skrbmi'. Vsakdo izmed mas je bil dostojno Oblečen in obut in prebrana nami ni delala nifcak-einilb preglavic.
V	teh' petihl letih pa smo drveli in še tavamo za draginjo, ki nas dnši: z izdatki, kateri so vedno večji od naših prejemkov. Naše fiksne plače, skakajoče cene, nestalna valuta im. nezdUava stanovska konkurenca so glavni vzroki, da se naši službeni dohodki ne regulirajo razmerami' in času primerno ta da izvojujettno zmerne poviške vedno prepozno, ko je draginja že spet poskočila. Da se gg. šefi v povišanju plač ne prenaglijo', je za injih interese umevno. Oieeron pratvii »Magmmm1 .Vec-tigal parsimOnia«. (Was man erspart, ist gewonnea).
Justinus pa citira: »Homines, quo plUra habent, to •cup taut amplioinal!« (Je mehr dlie Menscben be&Ltzen, dlesto mehr begehren sie).
Da zajezimo poguben naval na naš stan in združeni branimo koristil posameznika* je potrebno, da iščemo zavetja v mlačnih strokovnih skupinah ter potom vezi v sorodnih velikih organizacijah in medte" bojnem tekmovanju zadobilmo potrebne moralne sile za dosego naših ciljev.
Da pa bodemo uvaževanii v velikih organ izaoij&h, je potrebno, dla se uajpopreji sami združimo po strokah, se talml utrdimo in izobrazimo ter še le potom krajevnih organizacij pristopamo k pokrajinskimi organizacijam, 'Le na ta način bodo dbbile »Zveze« od vseh strani discipliniranih vojščakov, Jel bodo sposobni s svitliUil orožjem svojega razuma uspešno bojevati boj za dosego naših zahtev in povzdigo našegal stanu.
'Dolžnost posameznih strokovnih organizacij' je zlasti tudi ta, da išče potov in priipomiočkoiv, kako doseči blagostanja pripadlnikoml posameznih strdki. Dašo uspehi v marsičem! zavisni od zakonodaje, zlasti odi nar redih mfiniistrsltvai za’ socijalno skrbstvo, se pril temi ne sme prezreti.
Kar se odvetniškega in notarskega nnadiništva tiče, sili v ospredje zlasti vprašanje kvalifikacije, stalnosti in regulacije plač. Zahteva primerne kvalifikacije že sama ob sebi onemogoči navad 'nesposobnih ljudi. v pisarne. Le toliko .uradništva je sprejeti, kolikor ga jp za doltično pisarno faktično potrebno. Vsakemu pai je odfcateati ona opraViilai ki jih zamere z ozirom na predizoforaalbo, strokovno izšolan je in. v očiglied1 službenim letom zmagovati. Tu naj velja za vsakogar Angleško načelo: »TheniigM man ou the right plače«. (Pravi mož, na .pravo mesto}.
S pravilno' razdelitvijo dela in z upoštevanjem sposobnosti pa* je že storjen korak do stalmosltt uradni-
štvu. Stalna in sposobno umtudndštva je za vsako pi-eamo pravi blagoslov, V talki pfeami ee vriši delo brezhibna in hitro, brez nepotrebnega eifcnjlarjenja in nervoznega vpitja. Sef itn uiradništvo se izpopolnjuje v edno pisarniško jed noto, ki deluje kolti stroja opremljen z vsemi potrebnimi deli.
Stalina im Visoko kvalifikacijo* pa zannorema pričakovati 'le pri ornem uradništvu, ki so nimla boriti' s pamlamjikainjeml Ako uradnika tarejo skrbi za vsakdanji kruh, aka mora s strahom mi e liti na bodočnost, ki se z brzimo in grozo približuje njemu im njegovi drur žimi, tak uradnik me more ostati prvovrsten, iker njegove misli niso docela koncentrirane pri delu.
Sedanje pllače z dalekta ne odgovarjajo visokosti predvojnih plač, diasi se^v pisarnah danes od. uradni-štva mnogo (več zahteva, kot sle je pred vojno. Prejemki ipa tudi' niso v nikakšnem skladu z današnjo draginjo.
Poleg teh vprašanji 'bodo morale organizacije in zlasti zakonodaja proučevati vzroke, zalkiaj s© naš stan .ne more .povzpeti d)o onega blagostanja, ki Ibi je zbog kakovosti službe lahko vžival. Poleg že večkrat naštetih'nedlostatko v, je glavna krivda slabega gmotnega položaja tudi1 ta, da jO v zadnjem času naraslo število odvetni.kov dialed preko dejanske potrebe, vsled česar Se morajo nekateri šefi že sami bojevati z materijal-nimi skrbmi in kvalificiranega uradtništva sploh ne nastavljajo, ker ga ne morejo plačati. Numerus dausns ! bi ibil za odvetniške pisarne krepilno zdravilo, ki bi blagodOjnO dlekmdo pri. odvetnikih in uiradiništvu.
Uradniku je treba na ta ali oni način zasigurati miren .pogled v bodočnost ter min odlgnati skrbi in bojazen pred1 bodočnostjo, da 'bode nekega lepega dne z .družino vredl brez sredstev postavljen na cesto.
(Konec sledi).
.." Dragotin Gilčvert:
Miedicina viinci fata uon possunt. (Zoper moč smrti* ni rože n« vrti).
Dragotin Gilčvert.
Ali' je res moralo priti, kar nas vsaeega čakal Zgodilo »e je, toda nepričakovano in mogo prezgodaj1. Momeignor Dr. Ajniton Medved u© preminul. Z njim je izginila mlarkanttoal, najbolj popularna in vsemi pri ljubljena osebnost.
Dne 26. svečana 19215 ob 2. uri zjiutraj po 4 dnevni bolezni — pljučnici — izdihnil je svojo blago dušo v javni bolniči >v Mariboru.
Umrli jo pravičnik, kakoršnita je malo. Njegovo vzorno življenje ■ spremiljalle so vse do konca najlepše lastnosti. Neumlarna delavnost in globoko vkoreninje-na rodoljuibnost, prežettai s človekoljubjem, so v veliki mori odlikovale nezabnegta pokojnika, katerega so na njegovem' aposbolovanju spremljali blagi čuti z odlično srčno Izobrazbo.
Vsled teh redkih lastnosti in radi) njegovega, jeklenega značaja ter globoke izobrazbe z obsežnim znan jexn In širokimi obzorjem pridobil si Be pokojnik širom Slovenije splošno priljubljenosti in spoštovanje,
'/■ 11 " .
IDr. Amtotn. Medvod so je rodil dhe 6. decembra 1862 na Gorici prt EaJjfheniburgu, Gimnazijo je študiral v
Mariboru tar je bil na njej vsa leta prvi odličnjak in je tudi maturiral z odliko.
Po dovršenih bogoslovnih študijah — v Mariboru in v rimskem zavodui Dell’ Anuiiinio — je bil dne (i. julija 1888 posvečen v mušnlka. Kapilarno.val je nekaj eaisa v Trbovljah in Šoštanju. Na to ga je poslal škof v Rim in na Dunaj, kjer je postal leta 1892 doktor bogoslovja in modrosilavja. Leta 1893 je bil imenovan, za profesorja na mariborgjkli gimnazijk kjer je odlično deloval do svoje smrti, Koraj ;nad 30 let. Po preobratu bil je i;ne-novan za škofijskega duhovnega svetnika in tajnega papeževega komornika (tnonsignor), katero odlikovanje je v cerkveni hierarhiji zelo častno.
* *
Pokojnik je bil dober ljudski pisatelj, ki je tudi na tem polju neumorno dleltoival tor nam zapustil v svojih spisih modke misli in zlate nauke. 2e kot. teolog se jelbalvill s piwateljevanjem ilm je Hudi pesnikova! ter zloga! ipralv mične ipasmi.
Njegovo najvažnejše literarno delo je »Cerkvena zgodovina«, kli je predpisana kot učna knjiga za srednje šollle. Prvovrstno njegovo deilo je tudi »Anton Martin iSllomišek« — opils življenjla in delovanjai prvega mariborskega knezoškofa, — ki ga je izdala dražba sv. Mohorja v Celovcu leta 1900.
Dr. Medved je bil vedrega čela In vesele narave. Vkljub duhovniškega poklica in mlnogostranske zaposlenosti se ni izogibal posvetni družbi, v .koal je slovel vfeledl učenosti in prikupi Ji v eg a vedenja kot zelo duhovit .in prijeten družabnik.
Pokojni profesor po je bil zlasti ljubljenec vseh drjalkloV, Iki so v teh 30 letih posedali njegovo gimnazijske nauke in še posebej olntilh revnih to gladnih. študentov, katere je pokojnik vsestransko podpiral in bil njih pravi (krušni oče.
Marsikateremu .dijaku je izprosit hrano pri mladi-noljulbnilh dluužinah. Koliko Jih Je, Iki se imajo |>ok. Pr. Med,vedli zahvaliti, da Jim je bilo omogočano preži*v-ljon)jle v dijaških letih in dial so danes oblečeni, v »boljšo suknjo«. Ko je bila v Mariboru, usitauiovljena1 Dijaška kuhinja, je bil dr. Medved mileči prvimi, ki je posvetil vso skrb to ljubezen razvoju tega humanii*la.rnega dlru-štvai ilm zaščitnika dijaštivia. Dr. Medved je bil nad 25 let tajnik in zadnji dive leti predsednik Di|jlaške kuhinje.
Vsi številni, bivši in sedanji dijaki se bodo še v poznih letih a toplimi čutili to z odkritim spoštovanjem spominjali svojega velikega dobrotnika vi dijaških letih gospoda Dr. Medveda).
* *
Bdilo je pred' 30 'leti (menda Jieta 3894 ali .1895), ko. so nastopile dijaške počttndlcei Trije študenti, (P. S., kije kot jurist prerano utmrl, A. B., iki se nahajia sedal ji kot dčkan na Koroškem in jaz) .smo se dogovorili, da se »per pedes aposbulloruml« podalmo na študentovsko potovanje, da v prosti naravi občudujemo «t varstvo in spoznamo lepoto in skrivnosti prirode ter opazujemo dlabira in slaba svojstva človeštva.
Napotili euno so peš čez Dramlje, mimo Zajčkega samostana v Špitalič, potem čez Konjiško goro v Konjice in dalje nai Brinjevo goro na Pohorju. Drugo (jutro smo aarana vstali. Kmetica mam jo na vso zgodaj postregla z žganci in mlekom, ina kar smo .preko Pohorja nadaljevali i (pot v Maribor, Iki nam) je bil do takrat neznan. Ob ivzhajajločemi solncu smo vživali na zelenih polhorsikih gričih lini višinah (krasen razgled daleč na okoli. Narava je prekipevala življenja in zdravja. Zadivljeoii srno ee radoviali te krasote. Pozabljene so bile vse skrbi in težave, s katerimi smo se morali bo-
riti preteklo šolsko leto. Le veselo naprej) v neznani n aim sviet. Ilm zapeli «nuo La čistili grl: »Ce študent na rajžo gre.........«
Olb soinčnaml zahodu smo dospeli precej vtltrulieni v Maribor preko starega mostu, ki ga danes ni več videti.
Ko srno sli dragi dain ogledali znaimeniitoisiti Maribora, je Franjo obiskal svojega sorodnikai, midva s Tonetom pa sva se s posebnimi priporočilnimi pismom — radii izbere sbamtovskega poklica — podala za1 svet do mliadqga profesorja g. dir. Antona Medveda.
Srce mama je ntriipalo, vendar sva koraljžmo potrkala in naenkrat sva stala ipred ljubeznivo osebo Dr. Medlveda, )ki .ga osebno še iniisva poznala, o katerem pa se je medi celjskimi d>i jaštVomj že takrat širil glas, da je velik dobirbtniilk in ljubitelj študentov. Ko lile prečita!) priporočilna pismo, je zabtevial najino spričevalo^ češ »Dijakovo'ogledalo je njegovo šolsko spričevalo«. N'a dlolbiro spričevalo je dijialk lahko ponosen. Kdor do-mlov nosi dobra spričevala, je podoben slavmiiml vojsko-vodjem, kateri se z zmiagom osmimi zastavami vračajo v domovino. Lemi dljjlaki s slabimi spričevali — če iso tega saimi krivi — so podobni praznim pLevlaml. Takle nekako je govoril, ko je pregledoval najine rede. Krasne im jedernate so se nannia dozdevale te umisli, še bolj pa sva bilki očarana visled njegove prifcuipljiivosfi in prijazne-ga raagovloral Vprašali naju je o najinih! domačih razmerah, se zanimal za celjsko gimimaizijo, na kar sva mlu povedala, kako ilmiaimo vsi radii profesorju vero-ndulkta g. svetniku Ivanu Kirušiča; ki mami je res izkazoval obiile dobrote ter se ob vsaki priliki zavzel za dijake iz dežele. Tudi strogosti ravinateiija Petra Končnika in potrpežljivosti ter ljubeznivega negovanja oid strani i našega razrednika prof. Liosskoundg-a nisva zamolčala.
Dr. Medved je menil, da »o za slov. dijake, ki pridejo z dežele ter ne znajo nemško', s početka res težko-če, iker se utora tak dijaki poleg fatiuščdine, grščine in drugih predmetov učiti še nemščino. Todla slovenski dijak z resno vol jo ilo železno vztrajnostjo pri' učenlju vso premagal in slednjič vendar svoj cilj doseže. Zato pane smč diijlak nobene ure zamluditti, ker nikjer ni čas toliko vreden, kot .na latinskih šolah.
Profesorje, katerii za potrebno vednost ‘in krepost svojih' dijakov skrbijo, ter jim! z Ijfubezmijk* znaoaj-nost in stanolvithost v d mlada isrea vcepljajo, take profesorje moramo ljubiti, ker jim za njih trud no mOre-mo biti nikdar dovolj! hvaležni. To so dušni očetje, ki vzbujajo v s vetjih učencih blage občutke in. v.isoke misli ter jim! kažejo široko polje za bodoče delovanje.
Še mnogo zlatih naukov nauiiiji je dal, pri tem) pa ni pozabil, dia ima dijak vedno prazen žedOdtec in je poskrbel tudi za tečen prigrizek, kije najlui tudi’ telesno okrepili im najino inazpoložanjie dlvigniili.
Dr. Medved jte povdarti'al, da je treba revne dijake podpirati, da iae jihrui omogoči boljša bodočnost. Nekate-riim,1 je sicer težko pripomočke od svojih lastnih potrebščin odtegovati ali če pomislimo, da bi marsikaterega itnMiigentia danes ne ibillio med nami, če bi se med našimi predniki ne bili znašli mladino!jubi, potent smo res dolžni; da po svojih močeh pripomoremo inli.uli.ni do ■ študij, da vzgojitaio narodu za bodočnost vrle delavce.
V Ib »Vrbo sie ustanoviljUjo tudi Dijaške kuhinje, katere moramo podipirati, da bodo z a megle olajšati' čim’ več bede revnim dli,Sakom.
Ce jo vkljub tenih dijak večkrat lačen in inlm .mora včasih zadoščati) za večerjo le košček trdega kruha in čaša mrzle vode, ne sme radi’ toga obupavati, temveč zaupati v ljubezen bližnjega, v pomoč dobrotnikov, zlasti) pa V lastno pridnost in boljšo bodočnost. Slomškov
izrek: »Kar človek izprosi, brez strahu nosi« velja tudi m dijake. Jaz sem vedno vesel številnih dijaških obiskov, četudi je večkrat prvi pozdrav — »Paiper stu-diesus sum....« Ko (pa razberem v spričevalu odlične redb, ki jih naše dijlašbvo Vkljub svoji sir >m«šnosti na gimnazijah doseza, ipotemi se veselim), da tlužijo od mladinoljutbov dane podpore res plemeni temin namenu.
Znanje in nepokvarjeno srce je uajstaii;. ' iše bogar sivo človeka Vse dirtugo lahko iizgubimo. Kar pa smo se naučili, ostane naša last, tega nami ne more ni kdo vze-tk Za to pa so srečni orni dijaki; ki zapuščajo gimnazijo z nepokvarjenim srccmi, trdnimi in neupogljivimi zn ar Čajem in ki' so si v dijaških letih nabrali bogatih zalog znanosti, da zamorejb oboroženi z uma sviti im mečem' stopiti, v javno življčnje.
Kar se pa izbiranju živi jenskega poklica tiče, naj odloča notna jnohtt in pravil razumi A ko si to dvoje r,e nasprotuje, me bode težko pravo zadeti. Pri tem' se ne sme prezreti, da prisiljena reč nikdar dobrega ne stori.
* *
Z globokimi občutki v .resnem Premišljevanju tth modrih nasvetov simo zapuščali Maribor ter nadaljevali pot olb šumeči Dravi milimo Št. Petra in se ustavili na gradu grofa Herbersteina na Vurneku, kjer smo raz stolpa daleč na okrog prgledalli krasote dravske doline. Pod mamii se je vila rrued zelenimi travniki in ipiodoviitlihnii a rumenim klasjem obloženimi njivami Drava v deročih valovih. Na robni te divne panorame nas je pozdravljalo zeleno Pohorsko gorovje, v sinji daljavi smo zagledali Poč, za tem Doneti in maš pogini se je zgubljal čez Črno goro v nepregledne nižine proti Hrvnitski.	1
Romiantično pot od Vurbekal do Ptuju smo' prehodili v občudovanih prirodnih krasot ter sle — ob oživ-1 jun jim spemliuov na včerajšnje srečanje z ljubljencem dijaštva Dr. Medvedom — nankrat znašli v prijaznem) mestu Ptuj. Tu so se nam' pridružili mlajši »lijaki ptujske nižje giminazilje, ki so nas pospremili; na »Ptujsko goro«, znano tudi pod' imenom »Črna gora* izzai časa turških bojev na Dravskem) pol jim.
Na teji zgodtoviinski gori dozdeval se nam ,fo svet tako lep, dla smo se s hvaležnostjo spominjali naših starišev, profesorjev in vseh onih dobrotnikov, ki eo nam' s svojo ljubeznijo ih skrbjo oimotgočilil te dijaške doživijajle in izreden vžitek prirodnih dobrot.
SpuimiiimjaJl.i smo se zlasti toplih besed prof. Dr. Medvedu, ki je bil tudi med ptujskim dijtašbvoml visoko čislan in priljubljen. Skoro vsak izmed' nas je ve jel o ujemi kaj zanimivega jpovedlatL Delati smo trdne tiakle-pei, da se bodemo skušali približati njegovimi dobrim nasvetom, da bodemo z dejanji povračali njegovo Iju-bezeint do dijaštvai
IjTa oni višini v sredi ptujskega polja objelo nas je dijaško' brezskrbno razpoloženje. Vonj' narave nas je om'amii’1, da tjpi bila naša srca prenapolnjena. Poldi murni je vse Milo, nad! naimi jle 'kipelo nebo im solnčni žarki so naš od vseh strani božali. Zahotelo se nam) je po Ime-čem neznaneml nedosegljivem. Stopili smO vi krog ter dailii duškia notranjim čutilom im iz mladih pms se je dhleč na1 okrog razlegalo:
'Giaudbatirtuis igilthir .1 uven es dumi summs
Post jncundamJ jhventntem	'
Post molestam' seneetutem’
Nos habeibit humhis.
♦ * •
Težavno je bilo (pred 30 leti revnemu dijaku študirati. Ako me bi bilo pomoči od nekaterih požrtvovalnih ■
Stran 4:-------
dobuoinilkov, kakor je 'bit g. dr. Mctdved, ne bila/ bi pomagala dliliiatou ne vztrajnost, /ne vesel j e de učenja in že bi' 'bil še talke talentiran. Vsled' poemamjkanja gmotni}* sredstev, 'bi bilk* omagalo tiu>di ono število/ srečnih dijakov, Iki so se oib pomoči. bliagočutečih narodnjakov vkljub pomanjkanju z naporom železne1 volje dokopali <k> mlaltlure. TL se imajo poleg lasitne energije za hvali (H evojlim) .poidjpiirateljem, dla so postali: čislani duhovniki, upoštevani sodbiki, odlvetnakL itd. ter so zasedli' odigo-yoTna in častna /mesta /med svojini narodom.
Ne morejo ipai biti /vsi v predmljlih vrst an. Tudi druga, tretja in. celo zadnja vrsta /lahlko služi za uspešno udejstvovalije onemtu, iki hoče postati pošten in koristen člen te ine/šk/ončno dolge človeške verige.
lanaied števi/lnih dijakov zadnjih 30 let jih je le malo, Iki' ®o srečno prehodili vso trnjevo pot od) prime do miatfume.
Mnogo jih je ko j prva leta omagalo ter so se povrnila !k »pLugu«. Dnugi. so. se zatekli k obrti in industrija Nekateri pa so nadaljevala ipot po »Golgoti«, — Vkljub pomanjkanju, Iboreč se z gmoilmi/mi težbočamii ali/ drugimi nepadlikaimi, stopali so hrabro po lestvi. Toda temni je »spodletelo« že v sredi poti, oni je še vstnajal, viendlar je omagal, predlno je dospel na vrh. Utrudil a ga je težavna hoja in obstali je v strmini. — Tem) niso bili izpolnjeni' prvotni vzvišeni cdilji, za katerimi je hotela mlada dijaška duša. Treba se je bilo zateči/ v diruge poiklilce. Zliasti med uredništvom vseli vrst srečujemo tudi: take, (ki so morali dlaiti. prvotnemu življenskemu cilju drugo smer. Oni, ki iso se v mil »dosti inaivteellli! lepih mastili lin «(sita!M zvesti svojim načelom, pa bodlo tudli) v teh stalnaviih «tremifl,i, da) jih uresničijo in častno dbkončajo življen/sko nalogo.
• * •
\Raijnki Dri Medlved. je čitstlal vse sloje, zalo pa je bil od vseh spoštovan in ljubljen. Vendar je rad na-glašaif: »Vesel šemi, ako mte kateri /mojih učencev doseže, posebna pa sem] ponoslen, ako mle kateri nadlkrili«.
Dr, Medvedi si jie med' vsema sloji pridobil simpatije iui potettad zlasti vsledl svojlih blestečih govorov /splošno popularen. Neštetokrat je govoril clb cerkvenih slavnostih, v romarskih cerkvah in na; številnih primMjah. Nezalbne nami ostanejo njegove majniške pridiige in priljubljena govori oh »Silvestrovem!«. Čuldlovit spomin, srečna itebena/ prispodob in njegova prepričevalna bese-dk, vse to je odlmevalo iz njegovega ognjevitega govora, to je valoval nad) mlno^iloe v /mogočni'h odmevih, včasih pa končava! v ganotju z izlivi plemenitih srčnih čutil1 inu dušnih vrlin. Njegove piriproSte in krasne besed' so tekle kot bli rožice sadil.
, Dr. Medvedi je slovel kot j'eden lamed najboljših ljudtekih govornikov zadnjih 30 let. Ves ta čas je bival na vročih mariborskih tleh, kjer so se v prejšnjih letih, vsled germanizmioričrnega pritilska, bi#/ narodnostni boji. Ob preobratu pa je bila velika! potreba odločnih ion narodnih mOž, d la je Ostalo mlariborsko Obmejno mesto ohranjeno slovenskemu narodni
Čeravno so se duhovi večkrat cepiti, ostal' je Dr. Medlved vedno zvest svojemu značaju ter je povsod' fin ob vsakli priliki/ pokazal, da (je narodnjaki z mislijo in srcem in dla se me ozira na škodljive potj|ave strankarske razcepljenosti. BdE je poŠtenai štajerska korenina. Radi teh redkih svojsitev, olatal je zvest narodbim), prosvetnim in dinigim/ društvom! ter je uspešno delovali kot predsednik Slovanske čitabnice, član načelstva Posojilnice v Narodnem) dJomu, prijiaiteij! LjUdbke univerze, soustanovitelj Protiinbertoulozne lige, zlasti pa kot predsednik
Cfirid-Metodove' družbe in ito v času vojne, ko je bilo tako mesto isikraljno nevarno.
Ob pi-evratnem) času so bili posebno potrebni toki možje, ki so se nesebično 'in neustrašeno žrtvovali za bodočnost svojega naroda. V p/rvihi vrstah med generalom) Mialilslter, d'r. Rosinol, Dr. Vrstovšek in drugimi/od-Ifičnimt nairodindmi borci nastopal je gosp. Dr. Medved ne/uBitrašena kot apostol svojega narodu. Ob narodnih svečanostih, ob protestnih shodih in sploh -ib vsakovrstnih mlanltfesiteeijiath razlegali se je pred m'ruožuvoi .mogočen glas Dr. Medlvedla, ki je krepko donel fcr vse na olkrog navduševal in prepričal za sveto narodno stvar. Njegovi ognjeviti) govori; so bili krasni odmevi le/po doneče narodne pesmli,
Četudi jte bil pokojnik znan kot glasnik ljubezni in strpnosti, vend/atr ni /mo/gel trpeti narodnih krivic. Ko je po več .stoletin/em) suženjstvu »asiljlala Slovencem1 zarja svtoblclde, zaim-ogel' je veliki /s/im .Jugoslavije' gosp. Dr. Medved! z radostjo, citirati' proroške besed nesmrtnega pesnika S. •Gregorčiča1:
Ne bo nas več tujčim teptal,
Ne tllalčil nas 'krvavo;
Naš r od' Ibo trn gospodteivial,
Naš jezik, naše pravo!
Pod streho našo/ tuji rod Naj gost nami bo, a me gospod;
Mi tu smo gospodarji,
In Bo/g iln maši carji!
* » *
Od 'blizu in da/leč smo/ prišli, da se poslovimo od našega ljubljenca, od' rntožai, 'izredne učenosti: ia* jeklenega značaja, Iki jč vse svoje premoženje in duševne šiite darovali mladimi/ in sltoveintskemu n/arodlm
Njegolvoi truplOi leži) negfibno/ na /mrtvaškeml odru v škofovski palači, kamor prihajajo/ cele procesije ljudstva iz raznih' krajelv. Učenci’ in prijatelji kropijo svojega 'učiteljla in dobrotnika). Solze nas rosijo in strmeč se povprašujemo: Ali je to kruta' istiiual, ali so le hude sanje? Isitfina je. Neizprosma Morana; jie izgovorila/ zadnjo besedo.
NehallO je biti ‘blago/ srce, kil nfi' poznalo' sovraštva'. Otrpniile so' ite roke, ki so v življenju razdelile toliko dobrot. Negibne so postale noge, ki so nosile pokojnika na njegovih Magošltovljenih potih, potihnili so njegovi govori, iki so nafel v življtem/ju krepili 'in navduševali. Žalostno im tožno razglašajo zvonovi tnžno vesti, d'a bode skoraj črna zemiljla krila zemeljske/ ostanke oltie-gaJ, ki je pribveitel med mala iz srede najboljših slovenskih sinov, ki' jo nas in rodno zemljo do zadnjega d'iih-ljajia Mkreno/ IjnML Homlni necesse est mOril....
Dne 28. februarja 192& vil se jte žalnfi/ sprevodi od stolne cerkve do pokopališče na Pobrežju, Bila je no-prelgledba procesijla, ki se je olb špalirju tfsločglaVe množice ite mesta in dežele pomikala: proti zadtnjietau do-mOvjn pok. Dr. MedyedU.
V stolni! cerkvi je sami knezoškof gosp. Dr. Andrej Karlin (pokejnlkov sošolec) v škofovskem' omaithi opravil svečalne cerkvene obrede ter se v ginl jive/ml govoru poslovili odi pokojnega Dr. Medvedki Nadi 100 duhovnikov, zastopniki civilnih lih vtojaških oblasti tor številne (Jeputaeije raznih društev s praporil, so v cerkvi oblkro-ževali krsto. Pred cerkvijo pa so čakkili v dolgih vrstah: šoilslkki imlLaldež, številna društva iln nepregledne množice 'ljudstva od vseh 'krajev, 'dla izkažejo zadnjo čast čislanemu narodnemu ljubljencu.
Pbiseibno težko stopim je so bile onih številnih spremljevalcev, kojirni je bil iKilk. Dr. Medlved' učitelj, vodnik tn dlobrOthiik,
Med turobnimi! glasovi ‘Dravske godbe idtepcil je Sprevod miai Pobrežje, kjer se je iv’ lepem v govoru poslovili odi pokojnika fetal mil ikanomiik g. dir. Tomažič.
Nebo mo je zjasnilo in v zaton nagibajoče' se soiuce je a toplilrrili, žarki' pobožalo' ljubitelja človeštva in narave v zudhjei islovo, p redno še bili položen v hladno zemljo! k večnaml počitku.
Poii zgubili' so se odlmievii lepo1 dlonet ili žadOethik, ko je mati zemlja sprejela v svoje naročje truplo) nepozabnega gosp. Dr. Antona Medveda1.
Globoko pod zemljo A dUih visoko vir,h zvezda Z dhhovi rajskimi Ti' fo'iva,
V obijbtju večnega Bogđ
Tatmi blažemstVo brezmejni« vžilvai. —
S. G.
Ob štiridesetletnici zaslužnemu možu.
Gospod Josip Kraševec, pisarniški ravnatelj* na mialribčir^kelM okrožnem; sodišču, praznoval je d,ne
1.	februarjla 1926 šitiridlesetletnico' službovanj«. V svojemu rojstneml kraju pri' okrajnem sodišču v Kanalu vstopili je v službo dine 1. februarja 3885. Služboval je kasneje v Cerknem) in Toimikrnn, od kodter je bil 1. 1808 od jtosl! lične uprave poklican k okrajnemu isodišču v Gorici, da lami uredil sodne pisarne v timi slu novega poslovnega reda, tkiaikor ga je zahtevalo sodno poslovanje po lOovetrnf divillne-pravduami redu, ki je odprl vrata v »odne dWrane tudi' ,slo venskemu jleziku.
V bril dobi smo na Goriškem! našli zavedne slovenske uradnike samo pri okrajnih sodiščih na deželi1. V mesilih so biili sodbi mradlndfci le italjanske narodnosti ali* pa remegarti. Z upel javo novega' ei v. pr. reda 1. 1898 se je ta praksa, preekremila v korifet SiOveneenu kil slo bili na glasu boljših in uporabi ji vejših uradnikov od Ital jiainov in oo šledhj© v vsakem) cBiru nadkriiilil
Današnji! jubilant j le prevzel z veščo rokO' nov delto-krog ter energično pričel z organizacijo' s odbili pduarn po novih določbah v vseh treh jezikihi Bil jle prvi, ki je s slovenskimi strankami Občeval v maternem jezika ■talko, 'dtai so nekateri Slovenci' mibllli, da: je bil v svrho oiigaluizateije po noviilh predpisih poslan iiz Ljubljane.
Kakor znano, je bila sodna uprava* v italijanskih pokrajinah d'o uveljavljenja nove procedure precej zn-nemarjleua. Sltovemskil sodhikii »o* pričeli ci št iti ajgijev hlev po raznih) sodlnrih clkrajih. Gospod Josip Kraševec — ki je* bill za. 6 mesecev po' prihodu v Gorico imenovan pisarniškimi predlstojnikomi — pa je v tem oziru prednjačili mled piisarniškiml osobjeml
VSdleli suitol ga na. plodtonosmem 'del n v najbolj za-momlairjenih sodlndh oddtelkih, bodisi v zapuščinskem, spornem^ ali izvršilinemi oddelku in precej' čatea tudi kot vodjo zemljiške knjige.
Pol-agcania so prihajali! v Gorico- še dlrogi slovenski pisarniški uradtniki in aVskultamti.
PlrelcMbJjtnilk Kraševec je obdržavail poučna Str oko v-uai predavanja, katera ni poi-ečalo samo pisarn, osebje, temVeč tudi avsktufltanti in celo nekateri' sodniki' so ga prav radi poslušali.
Odi leta' 1899 naprej pričel je dbtak odvetnikov in odvetniških uradnikov v Goriteo tudi iz Štajerske' in Kranjske. Prvi je bil g. Kraševec, na- katerega) smo se v* vseh sodhih zadievah obračali im dobili' smo vsestranske informacije, katere nam- je rad dajal in je bil Wi temi dasii sam zeilo zaposlen — vedno prijazen in postrežljiv. • .
NjlegoVi predniki,, ki so* se poprej, šopirili na go-rilšiki. Pretim- in gospodbvali m »Tribunale Circolare in Goriziiai« so; zasledovali .ta) preobrat z uajVečjto jezo in zavistjo. To pa g. Kraševca ni motika dla je nadac Ijevall pomilovanje v začrtani) strokovni smeri v slovenskem] idiuhn. Kem pa je bilo njtogiclvioi poslovanje korektno in brezhibno, mlu vkljub sufliranjto odi strani iltailjain-skih- odvetnikov in zagrizenih iahonskih sodnikov niso 'mogiLii db živega. Pril slvcjih preidlsitbjnifcih je bil na glasu inlajlboiljšelga pilsiarniškega uradnika one dobe! Sani višji predsednik Gemtscbeirt ga je nazva 1:	»Der ,best-
qmalliiifilz'iierte Beanite in mielinem 'Sprengel.«
Gospodi Kraševec pa se je tudi m® narodtneun in kulturnem polju udejstvoval koti pravi' Slovenec. Videli simo' ga kot pevca in igrale«! na podeželskih odlrnh. Pri-šedšL v Goriteo-, jto bili pri Čitailnifci izvoljen v 'odbotr ter je bill njle znan blagajničar ter! je več let odlično vodil blagajlmiške posl e'. B.il1 jto. tudi s-ouistiamo Vitel ji Gl asbene ga in, ipevskegiai dlrUštva^ pozneje- »Glasbene Matice« in n,je odbornik. Ko* je slovenski živelj na Goriškemu pričel preštejte dihati, videli suito) ga. pri vseh možnih' narodnih prireditvah, 'bodisi1 kot pevca alti kako diru-gače.
'Ko sil jte »Glaslbemai Maticai« osvojila širše* delovanje, bil je g. Kraševec izvol jen kot pircdteeldlniik moškega-zbora ter nas jto vodil po gorišfkii okoliitei v* Brdla im po Vipavski dlolinl, Nezalbeu nam ostane krat-en izlet po morju1 v Pul j, kjler jto Glasbena Matiiica priirediliai v Na-rcdheiml domin veličasten koncerti ter se je 'drugi! dan na Brionskih1 otJolkiilh mogočno razlegala slovenska pe-seml: Bučii, buči' mlorjte aklri jamsko-________
Nil čudo, dla jle dlešel ta narodni delavec ob preobratu mleiseca novembra 10H8 — ko so bili; v Gorici:	že
ital jamski1 karabinenjdl — na proiskribcijsko listo mled one, ki; so bill določeni — kot Itali janom nwarmlii elementi, — za Kalabrijo.
Todlai niso) ga ugrabili. V zadnjem) hipu jliunl je ušel ter v veliki' nevarnosti! dospel čez Idlniljto v Jugoslavijo. Višje deželno sodišče v Ljubljani) g« je že imesoa januarja 1039 dodelilo k okrožnemu sodišču v Maribor, kjer je toil imiteraiovato ravnateljeml in dine 1. deicemlbira 1922 odlikovan z redbm) Sv. Save V. vrste.
Rajnki predlsedniik višjieigai sodišča v Ljubljani, g. Kavčralik1 Ivam je nekoč (poročal, 'da je g. Jos. Kraševec naihol'si =odn' pi=nrn'fki rarnnfp'i v ohmn*'in S'^yonjir.
Tudi ,vt Mariboru je na igliaisu odlični te^a si rok o v lijaka v piifffiirinfškilh zadievah ter vžrival neiomajiio zaupanje pri sivcjiiih predštojlnikih. Dosedhj je služil sedmiin! predšednlikom- kot neposrednim' šefom) in sedlajl pričakuje oisrmtega.
Redki ho oni unadlnflk'!, ki so v težavni službi1 osiveli in kiljnlbovatnje isiirrni'skiimi glasovom tojerodcev obdržali svojo zn-ačajuoist itn narodhost, dto zatuorejo n« jesen svojega življenja; z Vedrim) čelom' in ® ponosom' zreti v pretekla leta,
OdVetniško' in notarsko uradlnfištvo' itnla zbog službe mhogoi islt’klai s sodniim) uradhišhvolml ter zna visoko ceniti zasluge, katere gredlo- vsem onimi nradtnikom. ki i«o vse-st.ranisko cestni' im pravičmi' ter v svojll korektnosti ne ptozalbljlajtoi, dla mloralmOi biti eden nspram) 'di-ugemu vljudni in .strpni.
Vesel mats, dla zamb-reimo ob 401etniei) našemu jubi-1antU p' 'Tola|'Pu Krašovcu — kil je vkl jub 40 sluržben!h' let 8© čil imi zdrav — izreči naše' nuijislroneiše -čestitke z želijo, da bi' mlu bilo usojenih še mnogo .Srečnih let. •
V M a)r tho rn, na Svečnico 3026.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov. Podljnedisednilk:	Predsednik:	Blagajnik:
Stefan Dergas. Dragotin Gllčvert. Franjo Moško n.
Ustanovni občni zbor „Društva odvetniških uradnikov ljubljanske oblasti v Ljubljani".
se je vnšil v nedelje dne 2d. decembra 1924 ob 10. uri dopoldne v Prešernovi sobi restavracije »Pri novem .svetim«. Zborovanje, Ikti ise ga) je1 udeležilo 15 odvetniških in notarskih uradfnic, je otvoril predsedhik »Zveze društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani«, g. Val. A. Urbančdlč, Iki je v .svojem' poizdlravne.ml (nagovoru pojasnil namen in cilj velevažne organiza-ci je, podal jasno sliko o žalostnem' položaju' odvetniškega in notarskega uradništva ljubljanske oblasti, kli je izročeno na milost in nemilost svojih šefov ter končno objasni! poimen Društva privatnih nameščencev Slovenije, katetro stremi za izboljšanjem' 'naših soteijalnih in gospodarskih raznnem
Za n/jlilml je podal poročilo pripravljalnega odbora dlruištva zvezni tajnik g. P f e i f e r. Iz poročila je bilo raz videti, da si je Zveza že adiavno prilzadtevala organir žirafi odvetniško in motalrslko1 uiradhiŠtivo ljubljanske oblasti, kar jii je bilo pa do danes vel e d deelnteresira-nosti te panoge nameščensiva nemogoče. Po kratkem poroči ku je prečital na predlog g. Urbančiča osnutek društvenih pravil, katere so navzoči soglasno potrdili in sklepom! poročila piredlaigal, da se izreče zahvala gdč. S ta mol je vi, 'ki si je zelo mnogo prizadevala v čalsu predpriprave! za. ustanovitev društva in je našo akcijo v popolni, meri podprl«'.
Za temi je sledil« volitev odbora, ki se je taiko-le konstituiral:
Maric a R a ml š a k, ipredsedtniča (solidtator icai v pisarni dir. Antona Švigelj; 'odvetnika v fL» j uib 1 jlainri),
K ni a D e.isti n gen jeva, podlpredlsedtlljca’ {istenogra-finja v pisarni dir. Ivo Benkoviča, odvetnika v Ljubljani; Miklošičeva cesta 6 I).
Rožica iS t a mio 1, tajniča (solicilatordba v pisarni dir. Frana Novak - dr. Alojzija Kobal, Ljubljana Dalmatinova ul. 3).
Roizi Magisiter, namestnic«; tajnice (stenografinja-strojlepitejkla pri dir. Anlttoinu Švigelj; odlvtetiiilkm v Ljuiblljlaml).
Iva Šitmkovec, blagajničarka {stenografi nj a in strojezislka pri dr. Triller — dr. Treo, Ljubljana) Lojzka! P a pl er, odbornica, (stenografinjai in isitiriojepiska pri dr. Franu Tominšek, odvetniku v 'Ljubljani, K ral ja Petra trg št, 2).
Članski prispevki so se določili sledeče': Pristopnina enkrat 5 din., mesečna članarina 10 dlin. m člane.
Pod slučajnostmi j »recital je g. Pfeifer ipdsmlo odlsotne gdčne. Emtei Deisinger. Na to1 je poročal, d« je 'bil na današnji občni zbor povabljen ittudi tov. D r a-go til n G i 1 č v) e' r t, predsednik mlaribon-lkega društva, ki p« je zadržan ter i«e jle pri Zvezi pismeno oprostil. Zborovalce prav prisrčno pozdravlja in je naslovil n« dlanašnjo skupščino bo-le pism'o, z dne 19. feibr. 1028.
>*Dragi tovariši in tovarišice! Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani mi je z dopisom! 12. trn. sporočit® željo nekaterih ljubljanskih kolegi,nj, naj' bi se udeležil Vašega občnega zbora1 dne 20i Iml Žal mi je; da ilelji želji ne uioremi ugoditi, ker smo že mtesca novembra določili občni zbor naše ptujske skupine za' to nedel jo, kakor to posnamete iz »Odvetniške pisarne« in morami 'kot predlsedbilk .našega društva v Ptuju poročati.
Ob isti mri, ko bodete Vi vi Ljubljani izbrani na ustanovnemi občneml zboru, ki naj pomeni preobrat v sedanjem mrtvilu im začetek živahnega organizacijskega delovanja naše stroke v ljubljanski oblasti, bo-
dlennlo ml v Ptuju v Nanodlnem domu zbrani na III. občnem) zboru naše ptujske skupine ter razpravlljlaili o stanovskih vprašanjih in stavili temlelje za proevit miaših organizacij ter boljšo' bodočnosti našega stanu. Spominjali se bodemo tudi Vašega zborovanja, ki mu želimo najlepše uspehe.
Prepotrebna je zopetna ustanovitev' lastnega stanovskega dlruštv« v ljubljanski obla stil in želimo, da bodle med nami iskrena vez od' Drave čez Savo, da bo-dlete v solidarnosti z našimi društvoimi zastopati interese ter v organizacijo pritegnili vse uredništvo v obsegu ljubljanske oblasti;
Piri poročam Vami, da se tudi Vi včlanite v Zvezo, dai bode potoml nje za dobil naš stani v Delavski zbornici, Pokojni inskem zavodu iu drugih socijalmiih korpo-racijah ipiriltniemo zastopstvo, d« bodle naš sltlan med privali nimfi nameščenci primerno upoštevan in bodlo naši ■interesi pri vseh merodajnih ofolastvih zadostno ščlteni.
Naše organiteaci je morajo širiti) med niašimli tovariši disciplino iim stanovsko zavest, da se v našem' sloju ne bode več ponavljal izrek: »Kdor ponižuje se s«,in, podlaga je tujčevi peti«. Vsak član naji se zaveda svojega poklica ter dletu je na 'Zboljšanju naših razmer. V to svrho je potrebam, da se vsak naroči na naše stanovske liste »Organizator« iu »Odlvetniška pisarna ter da točno plačuje članarino in naročnino.
V uadi, da je naš stan z ustaiiovitovijO1 Vašega društva pridobil močnega zagovornik« i kupnih interesov privatnega uradništva in maše društvo hrabrega sobojevnika na stanovskem polju, pošiljam Vam! od' Drave v lastnem! imenu ter v imenu našega društva itn« Ptujsko skupine najsrčnejše pozdrave. Društveni precis.: Dragotin Gilčvert 1. r.«
Bil je na to sprejet predlog gdč. S Iti a ml o' 1 ji e v e, da naj sie izreče pismena zahvala iin pozdrav predsedniku mariborske organizacije za njegove simpatije do novo ustanovljenega društva., na 'kar jc poi končanih formalnostih zaključil g. Urbančič lepo uspelo zborovanjem apeliral na navzoče k vztrajnemu in solidnemu delovanju.
Ekspose.
Dolgotrajna Izkušnja nas uči, kako ravno nekateri' noši' šefi stoje ma odločno odklonilnem' stališču glede Vsake organizacije svojih nameščencev. To jle pa tudi temeljni' vzrlok, d« naša. stioka ne najde spričo drugih strok nobenega ugleda in uvaževam j« ter je brez moči. Neorganizirani, kakor ismo bili doslej1, je billo pač šefu popolnoma poljubno, da je črpa! svoje mOei iz nepregledne vrišite brezposelnih in nekvalificiranih, cenenih iln medoletnib mloči brez vsake .sposobnosti; katerim je bila služba) le mimogrede poklic In prehodnji stan.
Naravno je, ida je tako stanje nevzdiržiljivo vsakomur, kdor čutii količkaj zavesti, resnosti in njo moralne potence. Nnjpriprositejši! obrtnik je vedel; Itai mu je storiti, da si priboril zadbstno eksistenčno podlago.
Sedaj je vprašanje, pri katerem' koncu naji začnemo taidi nii! delovati na to potom noše organizacije, za« kaj vsak posameznik tvori le papdPnato silo;
IFo mojem mnenju itrn pretehtavanju bi predlagala, da bi se predi vsemi delovalo zelo tak tin o in kar se tiče morebitne apeilacfije na naše Špfe skrajno' dipl o-
ml alt i on o. Menilmi dlai smo dosegli zadosti za začetek, alko se mami postreči:, da prično naši službodlavei respek-tiraitiil mašo organizacijo!. V tet s vrh o Ibi bilo zelo na mestu, alko se od našega društva izdelajo enostavne prijavnice, kateri cirtkularji nuji se pošljejo našim šefom, da nanje prijavijo svoje uslužbence, katere potem stavimo v posamezne kategorije po višini plače. Na ta načini ibi vpeljali sistem prijave im odjave im siku.šali talko dosečil, dia bi se piri: event- nastavitvi gg. šefi obračali na društvo za dobre moči; kajti], alko bomo res einikirat talko diaileč, tedaj pribijem! z nova, dal smo dosegli zelo veliko^ — to je: priznanje naše organizacije in ugled. Tedaj šele bi bilo močno posredovati! glede zvišanja plač, kar upam, pride že sialmO po sebi.
KiaT pa se: Kliče praktikantka j, katere bodlo itak šefi vedlno sprejemali, se bodle: pa na ta način doseglo toliko pni njih, da se ne bodo smlatrail© kot prehodnji stan, ampak da se bodlo obratno skušale .poprijeti dela i,n izpopolniti svoje znanje. Na drugi sirarni pa1 se' bode poskušalo zaibrandti, da se na mesto poklicnih odvetniških uradnikov ne nastavi jaljOl peuziiljohilsti.
Ne borni razpravljala: tu še o drugih vprašanjih, ki so v zvezi z zgoraj navedenim! vprašanjem, kiar si pridržim za bodoče seje.
L jurb 1 j a n a, dlne 31. decembra: 1924.
Ema Deisinger, podpretisednica.
III. občni zbor ptujske skupine društva odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Mariboru
se je vršil v nedeljo: dne 21. decemibra, 1024 ob 10. uri dopoldan v .restavraciji »Pri zaimloreu« v Ptuju.
Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Vdeležilo se ga jle s par izjemami celokufpmo odvetniško in notarsko uiradniilštvo 'iz Ptuja.
Nekateri mariborski tovariši so sicer tudi napovedali vdeležbb, todla. prišel je edino agilni predsednik »Osrednjega društvai« g. Dragotin Gillčvert, za kar mu izrekamo1 zahvalo.
Ta je tudi vodil občni zbor, ki ga je ob določeni uri oftvotrlil, pozdravil navzoče kot predsednik Osrednjega društva in kot, pooblaščenec predsednice Ptujske skupine 'tov. Nežilde II ln e r ter se zahvalil za obilo vdeležibo in zanimanje, ki ga kače naša skupina.
Pozdravil je posebno še v Ptujski skupini včlanjene gg. juriste, ki bodo vsled zanimanja »a naš |po-kret iknt koncipijentil ih bodoči šefi: na ta način spoznali naše težnje ter delte — ako ostanejo zvesti načelom) — tudi potem1 primerno vpoštevalli.
iV slvojemi izbranem1 govoru je omenil in pozdravil ustanovitev Društva odvetniških in notarskih uradnikov za ljubljansko oblast,, ki1 se je po dolgem času ravno na današnji dam, v Ljubljani zopet ustanovilo ‘ter je našteval zasluge nekaterih1 predsednikov predvojnega društva v Ljubljani, zlasti tov. Josipa Chri-stof.
Pohvalno je omenjal Zvezo in nje predsednika tov. Val. Urbiančdlčai, kojtetmiu gre v prvi vrsti zahvala, da se vršil danes v Ljubljani ustanovni občni zbor na-šiihi ljubljanskih koleginjl
Nato je razpravljal o pomemiu in važnosti »Delavske Zbornice«, zlasti z ozirom na naš stan ter o volitvah v to zbornico.
Vzajemno lita neutrudljivo moramo delati na to, da pridejo zastopniki1 našega stanu v to za naš stan važno institucijo.
Delavsko: zbornico bo1 treba naprositi, da z ozirom na današnjo brezposelnosti ki se bo v bodočem času v naši stroki najbrž še povečala, pri pristojnih mestih ukrene primerne korake, .da se ne bo več sprejemalo' v odvetniške in notarske pisarne penzijohistov in pisarniških moči pod: 18 letom! da se zlaistil Obvarujejo dosedanja mesta že nastavljenemu uradhištm
Razpravljal je nadalje o legitimacijah uradnikov-nejurisitov tier ožigosal postopanje Odvetniške zbornice, kil izdajta legittimaOijte nekvalificiranemu uradhištvu. — Omenil je tudi, dla se namerava odpraviti po odvetniških pisarnah! nedeljlski počitek in podaljšati uradne ure, proti čemur mlonamO odločnoi protestirati. Poročal je še o važnosti sitrokovmih glasil Odvetniška pisarna in Organizator ter poživljal navzoče na aktivno sodelovanje in pridobivanje novih članov.
Predsednikovo poročilo se je vzelo z odobrenjem na zmatnje. Na to je sledilo poročilo ptu jskega odbora t. j', piredlsedlniice Nežice II lini er roji. Gor iško vi e ter iblagaljlnika tov. Slavka iSelmia j er-j/ai Tudi ti' poročili ste bili odobreni.
Plot kratki debati so bile soglasno sprejete sledeče RESOLUCIJE:
1.	O dob ruj e im! o zapisnik 2. občnega zbora naše skupine v Ptuju, kakor je ibil listi priobčen v 'Stanovskem! glasilh Odvetniška pisarna v števl 7 in 8 iz mesecu septembra! 1920.
2.	Odobril'j e,m o: poslovanje osrednjega društva v Mariboru od II, občnega zbora t. ji 20. avgusta 1922 ido dlanes, v kolikor se isto uainaša nai našo krajevno skupino ter želiimO', dla iStoi tudi v bodOče odločno zastopa interese našega stanu.
3.	Pozdravljamo ustanovitev Društva odvetniških in notarskih uradnikov ljubljanske oblasti, ki
Simla dimes ustanovni občni zbori v Ljubljeni', kateremu pošiljam tovariške pozdrave z željo, dahi bratsko novo društvo globoko poseglo v stanovsko delovanje, da bi v složni solidarnosti vsa naša stanovska društvai — tudi! bratsko društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov vi Celju — stremita za enotnimi cilji ter udlružila. v posamezne organizacije .vse naše star-novske kolege in koleginje po celi Sloveniji dia bode dobil naš stan v vseh korporacijah primerno zastopstvo, ki' mtu tiče. sorazmerno med privatnimi nameščencem vseh slttrok.
4.	Delavslko zbornico v Ljubljani naprošamo, da ukrene pri priitstojinih oblastvih primerne korake, da se v odvetniške in notarske pisarne ne bodle več sprejemalo diržavme penzijoniste ter vajence obojega spola pod 18 leti starosti, dla se obvarujejo dosedanja mosta že nastavljenemu! uradništvu in da se ne bode povečala brezposelnost našega stanui
&.	Odvetniško zbornico v Ljubljani napro-šamOi da izdaja' vt ibodoče legitimacije v smislu § 31. c. p. r. laamo onemu uradništvu obojega spola — nejtori-stJorni —, ki zamore dokazati 10 letno službovanje po Odvetniških in notarskih pisarnah, ker preti nevarnost, da| bode vi poštev prihajajoče uraduistvo težko pridobljene pravice do sodnega zastopstva sploh izgubilo, ako se bedo izdajale tozadevne legitimacije nekvalificiranemu) uradhištvu. Pred izdlanjem legitimacij — alko ui lOletna službena doba dokazana — naj se obrne Odvetniška zbornica za informacije do naših, stanovskih organizacij v Ljhibljani, Mariboru^ Celju in Ptujlu.
6. Zvezo društev privatnih nameščencev na Slovenijo naprošamo1, da tozadevno intervenira pri Delavski zbornici v Ljubljani ter na j' bode odločna zastopnica
našega) stanu in piri pomore našim sklepom do veljave.
-'BuidlU jo naprosimlo, dia še pri razdelitvi kandidat ur pri bodočih volitvah v DellaVsko zfobrindcio oznVa na naš eitan, dh dobi listi v Delavski zbornici primerno zastopstvo.	'
7.	Odločno protestira,njo proti nezaslišani) nameri odprave nedeljskega počitka in podaljtamja, sedaj veljavnega. delavnega časa ter naglašamo, da, »mio s težavnimi boji dloseg®, da i-a|e po odvetniških in notarskih pisarnah uraduje 7 n;r ter je nad lOletnai preizkušnja pokazala i, 'da sedemlurnik povsem, zadtosča zahtevam pisarn in «;e je "ta/ delavni čas dofeedaj dobro olbinesel v zadbvol jstvo šefov in potrebam strank.
8.	Odvetniška pisarna in Organizator naj tudi v bodočem! letu izhajata ter naj bodeta, odločna, zagovoril ib,a. našega giblarnju imi šMtelja stanovske zavesti in discipline med vse naše kolege in kolegi nje, koje vabimo, dia se na ta glasila nameče ter pristopi jo kot člani v majbližije organizacije.
9.	Delokrog krajevne skupine v Ptuju se razteza na soldine okraje Ptuj, Ormož in Ljutomer.
Vsi ti sklepi) se odpošljejo na pristojna mesta.
Na to je sledila volitev.
Novi odbor se je sledeče izvolil:
1. iPredlsedlnnk: Janko L ji k ar, pis. ravinaitelj, 2» blagajnik: Slavko Selmaije.r, J. namestnica gdč/ Bol h a k Milka, 4. tajni k: Bo,go Chrisitof !5. namestnik A 1. M i r, namestnica gena. Ste f k ai M a, r i liči če via.
V tiskovni odsek sta biiliai izvoljena: Anton Brumen, jnrtiist in Jakob Srebotnik.
Is to tak o sta bila izvoljena zadnje imenovana delegatom Borze dela.
Po končanem vsporedn so ostali nekateri tovariši ta predsednikom) v družbi: do njegovega odhoda v Maribor ter sle mm slednjič zahvalili za trud, ki ga. izkazuje v dlotbrobit našega stanu.
V P t u j n, dne 21. decembra 1924.
Predsednik:	Tajnik:
Janko Likar 1. r.	Bogo Christof 1. r.
Parasifli I
Piger est et inera.
(Er iisfet sein Brot mit Siinden).
»Orgcinisatioin«, glasilo odvetniških in notarskih nameščencev Avstrijske republike na Dtunajn, je objavil v štev. 12 ex 1924 časm primeren in. značilen sodni izrek pod naslovom) »Farasiten«.
ptDiiie Berliner Welt am) Montag« berlehlttet iiber eline in Christiania jiinigst statitgefimdeno Gerichts-verhandflnng, denemi Auslgamg vom Gesilohfispunkt der mloraliislcheii Plfliilchit eines jedem Arbelteirs, einer Be-ruffeorganiis|ation amzugehbrem, hoejhst Iboachllenswert ist. Das Gewerksfchaf tsb 1 att der Strassemib ali.n eror gani -sati on bezed'chmete seeks unongonisierte Strassembahner als Parasiitan, woratuf ddese gegen dem Rediakteur eine Ehrenbe-leidlguinigisklage amstaenigten.
iDas norwegiisiehe Gericht schlošs sieh jedloch der Aniffaswuing deal Geaverkschaftsredakteuns an undl fallte folgenide« Udteil:
Die Kilage wind) alls umbegriindeifc znriickgewiesen mit dteir Begtriimdung, dass fiir Mensehen, die sich da-gegen werden in die, ihre Intcressen vertretende Or-ganisation einzutreten, die Bezeilchmuing »Paraeiten« paslsend 1st.«
Ml ponatisnemo v celoti ta slučaj v premišljevanje
in oferam'očemlje vseh onlih številnih kolegov in kole-ginj, ki v večjih ali manjših skupinah mili pa posamezno) še vodimo1 »Ždijo« širom, naše Sloveni Ote v brezdelju, prepuščajoč vse organiza.toričmo delo, ves trud in rle-natnnie prispevke manjšini zavednega notarskega in odvetniškega uradništva. Ko pa. slednji po truda.pol.nem! delu z velikimi, moralnimi, in maiterijailnimi žrtvaunll potom, svojih od njih vzdrževanih organizacij lizvojm tilejlo' kako uspehe, go ti »parasitic iprvi; ki. te uspehe v polni, mterii za se izkoristi jo).
Ti neko legi so ima ta način z organizirane! vred deležni povišanja, plač, nedeljskega počitka, Turnega delavnika iin .dingih iizivojevaniih dolbrot, ne d'a bi bili sami v dosego vsega tega Je z mezincem zganili in. ne da bi bili k opgamlizacijislkiiml .stroškom le vinar prispevali.
Ali niso to pravi paraziti, ki žilve na, stroške svojih delavnih in disciplin Iran ih kolegovi To so one »zaje-davke«, ki škodujejo našemu pokrretav slabijo naše organizacije, zanašatjio imed nas in v naše pisarne nered, šibijo tam malodušnost, nedisciplino in omahovanje in izpodkopa jejo ugled celokupnega našega stanu. Ti elemtemtlii so .prava »zavora« sita,novskega napredka in ona »cokla«, ob kojo' zadevajo v ,slvojleiml stremljenju posamezniki in vse naše organizacije.
Dolžnost vseh otrganizi,rančev-, zlasti' pa naših strokovnih društev in Zveze je, da skušamo, majpoprejl poučiti te zaslepljence oi dolžnostih naipimmi samemiu sebi. in isollioivarišeim, dia jih slkušaimO spreobrniti in spraviti na pravo pot. Kdor pa ostane vkljub naši. dobri volji -'(n saimiozata je vanju benilui nepristopen, ostane »lej ikot prej naš .sovražnik itn/ škodljivec celega našega pokreta. Frioiti takimi neprlijiateljem moramo v obrambo lastnih lotonesov ob vsaki priliki in z vsemi dopusllmilmii Sredstvi, prav energično nastopati.	Bukovčan.
Vabilo
na
V. redni občni zbor
društva odvetniških in notarskih nradnikov za obseg kraljevine SHS s sedežem v Mariboru, ki se vrši
na cvetno nedeljo dne 5. aprila 1925 ob 9. uri dop.
v Mariboru v zadnji dvorani restavracije pri stari pivovarni (Halbwidl) v Jurčičevi ulici.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Društveno poročilo (predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva).
3.	Poročili o krajevne islkupine v Ptuju.
4.	Poročilo tiskovnega odlsekai, društvenega glasila »Odvetniška pisarna«.
5.	Določitev članarine itn naročnine.
6.	Volitev novega odhoira ter tiskovnega odseka.
7.	Slučajnosti.
SSamostojimei preldllloige je pismeno izročiti) predi občni!«n zborom, predlsedimiklui.
Prosimlo, da se članstva točno im .polnoštevilno udeleži, tega občnega zlborai, na katerega so povabljeni delegati od naše krajevne skupine v Ptuju ter .bratskih društev iz Celja in JJjfuJbljane. •
Maribor, dne 7. marca 1925.
Blagajniki	Predsednik:	Tajnik:
Franjo Moškon Dragotin Gllčvert Alojz Hrašovec
Izdaja in zalaga: Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. / Tisk Mariborske tiskarne d. d. / Odgov. urednik FRANJO MOŠKON