Glasnik SED 5 1|1,2 201 1 120 Društvene strani Marjetka Balkovec Debevec spremembe, ki so se zvrstile skozi čas. Gospod Janez Žagar je z nami delil tudi spomine na vrstnika in prijatelja, pisatelja Mar- jana Rožanca, ki je o domačem delavskem predmestju napisal roman Ljubezen. Žagarjeva sta bila skupaj s prof. Kremenškom tudi vodnika po zelenojamskih ulicah, kjer smo poleg sprememb in novosti videli še nekaj ohranjene arhitekturne dediščine. Spom nili pa smo se tudi nekaterih pomembnih osebnosti, ki so živeli v Zeleni jami, poleg Rožanca še znani pedagogi France Ostanek, Leon Žlebnik, France Pediček ter umetnostni zgodo- vinar, akademik France Stele, ki je bil pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti kot urednik vključen v objavo publikacije Kremenškove Zelene jame. Strokovna ekskurzija po Zeleni jami je tako marsikateremu etno- logu, tudi takšnemu, ki je vsakodnevno v stiku z Ljubljano, od- krila veliko novega, nepoznanega, zanimivega. »Rajže« pa s tem še ni bilo konec. Ob petih popoldne smo želeli druženje skleniti v upravni hiši Slovenskega etnografskega muzeja z osrednjim namenom, da bi bilo to prijetno presenečenje za našega jubilan- ta, častnega člana Slovenskega etnološkega društva, zaslužnega prof. dr. Slavka Kremenška. Srečanje je Slovensko etnološko društvo pripravilo skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem, z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Ob rojstnodnevni torti in šampanjcu je slavljencu v imenu vseh čestitala predsednica SED, mag. Tita Porenta. Pom- ladno etnološko druženje smo sklenili z željo, da bi bilo prof. Kremenšku v pomoč pri nadaljnjem ohranjanju pronicljivih mi- sli in prožnega koraka tudi praktično darilo. * Ana Beno, dipl. etnol. in kult. antropol. 1230 Domžale, Brejčeva 8, E-naslov: ana.beno@gmail.com; mag. Tita Porenta, prof. zgod. in univ. dipl. etnol., muzejska svetovalka, Muzeji radovljiške občine – Mestni muzej Radovljica. 4240 Radovljica, Linhartov trg 1, E-naslov: titaporenta@gmail.com V okviru etnološko-muzejske delavnice »Srečanje z rudarsko dediščino«, ki jo je organizirala Delovna skupina za ljubitelje etnologije pri SED (DSL SED), smo se v soboto, 12. februarja 2011, odpeljali v Griže na obisk k Etnološkemu društvu Srečno (EDS). Naš gostitelj je bil njegov predsednik, dr. Jože Hribar, ki je na zadnji podelitvi Murkovih nagrad, Murkovih priznanj in Murkovih listin v Ljubljani prevzel Murkovo listino za leto 2010. Izrazil nam je prisrčno dobrodošlico, pred nadaljevanjem programa pa smo udeleženci ob dopoldanski malici drug druge- mu predstavili svoje »etnološko« delo. Ob začetku strokovnega dela srečanja smo si v Kulturnem do- mu Svoboda Griže ogledali Rudarski muzej Zabukovica-Liboje. Dr. Jože Hribar in ga. Breda Veber, članica EDS in vodja šolske knjižnice v OŠ Griže, sta predstavila evropski projekt »Naša de- diščina: Delavke – knapovke«, ki ga EDS izvaja v letu 2011. Mag. Tita Porenta je v imenu SED društvu še enkrat čestitala za Murkovo listino in dr. Hribarju izročila knjižno darilo, ponatis (Agens: Žirovnica 1994) slovenskega prevoda čebelarskega pri- ročnika Antona Janše (1734–1773) Antona Janshaja ... Popol- noma podvuzhenje sa vsse zhębęllarje ... / na mnogo proshnjo is nemshkiga, na kraynsku prestaulenu, inu s'nekaterim pomerkvaj- nam pogmiranu. od Joannesa Golitschnika, ki ga je leta 1792 prevedel Janez Goličnik, župnik v Grižah. Ogledu zbirke je sledila krajša delavnica z izmenjavo pridoblje- nih izkušenj z EU projekti za ohranjanje kulturne dediščine za kulturna društva. Najprej je svoje izkušnje predstavil dr. Jože Hribar, ki je predlagal vsebino delavnico, in povedal, da se je njihovo društvo že večkrat skušalo prijaviti na razpise, vendar s tem nimajo dobrih izkušenj. Za njihovo društvo so zanimivi razpisi strukturnih EU projektov z oznako Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropa investira v podeželje. Poznajo razpis UKREP 323: Ohranjanje in izboljšanje dediščine podeže- lja, Lokalna razvojna strategija 2007–2013 LAS SSD (Spodnje Savinjske doline), Program 2.1. Ohraniti kulturno in naravno dediščino Spodnje Savinjske doline: Ohranjanje snovne in ne- snovne zgodovinske in kulturne dediščine ter vrednot podeže- lja, ki mora biti skladno s uresničevanjem ciljev 3. osi Programa raz voja podeželja R Slovenije za obdobje 2007–2013: Kakovost življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodar- stva: Ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja. Menil je, da razpisni pogoji ponavadi niso jasni, da je treba s sponzorji ali z lastnimi sredstvi zagotoviti preveč denarja, česar pa društvo ne zmore. Problemi se kažejo tudi v tem, da so projek- ti odobreni šele, ko aktivnosti že potekajo. Nekateri udeleženci z razpisi nimajo še nikakršnih izkušenj, ne poznajo npr. utečenih terminov in kratic. Zanje so razpisi kup nepotrebne birokracije. Mojca Tercelj Otorepec iz ZVKDS, OE Kranj, je povedala, da imajo največ izkušenj z razpisom Ukrep 323: Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, ki bo etnologom konserva- torjem na območnih enotah ZVKDS zagotavljal 85-odstotno sofinanciranje nepovratnih sredstev iz evropskih in državnih vi- rov. Omenjeni razpis je članom DSL SED septembra 2008 prvič predstavila dr. Tadeja Primožič na delavnici SED v Plešcah na Hrvaškem. Primer dobre prakse, kako zagotoviti dovolj lastnih sredstev, so občinska namenska sredstva, ki jih občina kot finančno podporo vsako leto dodeli enemu od občinskih društev. Ga. Tanja Gobec iz Zavoda ETNO-EKO je povedala, da se pri večini razpisov potrebuje tudi znanje in podpora etnologov, in predlaga, da se SED več pojavlja v javnosti, da bi ljudje vedeli, na koga se obrniti za strokovno pomoč. Izvedeli smo, da brezplačno pomoč za izpolnjevanje obrazcev lahko dobite na Zavodu CNVOS (Center za informiranje, so- delovanje in razvoj nevladnih organizacij). Sicer se lahko po Društvene strani Ana Beno, Tita Porenta* SREČANJE Z RUDARSKO DEDIŠČINO ZABUKOVICA-LIBOJE Griže, 12. februar 201 1 Glasnik SED 5 1|1,2 201 1 121 Društvene strani Ana Beno, Tita Porenta pomoč obrnete tudi na razna zasebna podjetja, ki prijavljajo pro- jekte, vendar so precej dragi. Vprašanje, kako ovrednotiti prispevek v naravi (brezplačna upo- raba materiala in storitev in prostovoljno delo za izvedbo pro- jekta), ki se mora prav tako preliti v številke, je bilo le delno pojasnjeno. Zaenkrat prispevek v naravi ovrednotimo s pomočjo veljavnih ali priporočenih tržnih cen materiala ali storitev, splo- šno veljavnih urnih postavk in na podobne načine. V pogovorih smo prišli do naslednjih sklepov: SED naj bi pripravilo nekakšen informativno-promocijski - letak, s katerim bo skušalo obveščati javnost o delovanju društva in etnologov. Potrebna bi bila tudi priprava okvir- nega cenika za naše storitve. V pomoč so nam lahko ceniki storitev regionalnih razvojnih agencij in svetovalnih podjetij za projektni management. Ena od prioritet SED v naslednjem obdobju je osveščanje - ljudi o delu in znanju etnologov. SED bi se jim približalo kot baza, na katero bi se obrnili, ko bi potrebovali pomoč pri pi- sanju razpisov, svetovanje pri izvajanju projektov in podob- no. SED bi jih glede na njihovo zanimanje in področje lahko napotilo k primernim izkušenim osebam ali institucijam, ki bi jim lahko pomagali pri njihovih vprašanjih, težavah in di- lemah. Na spletni strani društva bi lahko uredili posebno povezavo - do prej omenjene »baze«, morda kar v okviru »spletne tržni- ce etnoloških priložnosti«, ki že nastaja. V SED naj se zopet obudi delovna skupina za kadre. Z njo bi - pridobili informacije o vrstah znanj, ki jih potrebujejo/iščejo določene institucije, ter predvsem, kdo oziroma katera izmed institucij želi zaposliti etnologa. Na predlog dr. Mojce Rav- nik bi bilo treba k omenjenemu projektu pritegniti tudi Od- delek za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tako bi mladim etnologom omogočili stik s strokovnim delom, že izkušenim pa strokovni pregled nad dogajanjem. Člani DS za ljubitelje podpirajo tudi redna srečanja, na pri- - mer v obliki okroglih miz, etnoloških večerov in podobno, na katerih bi si izkušnje izmenjali strokovnjaki in ljubitelji. Osebe, ki imajo trenutno največ izkušenj z razpisi, so dr. - Tadeja Primožič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Sektor za razvoj podeželja in strukturno politiko), Mojca Otorepec Tercelj z ZVKDS, OE Kranj, Tatjana V okić Vojkovič z Občine Veržej, Alenka Černelič Krošelj iz Me- stnega muzeja Krško, Jasna Fakin z Raziskovalne postaje Nova Gorica, Sekcija za interdisciplinarno raziskovanje ZRC SAZU, in Karla Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec (enota Ravne na Koroškem). Med ljubitelji ima veliko izkušenj tudi vodja DS za ljubitelje etnologije pri SED, mag. Marko Smole, ki sodeluje v čezmejnih projektih s Hrvaško. Gostitelj dr. Jože Hribar z gosti v društvenih prostorih Etnološkega društva Srečno. Foto: Mojca Tercelj Otorepec, 12. 2. 201 1 Mag. Marko Smole in mag. Tita Porenta dr. Jožetu Hribarju izročata darilo. Foto: Mojca Tercelj Otorepec, 12. 2. 201 1