137 Pr egledni znans tv eni članek/ Article (1.02) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 1, 137—147 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:05/2021; spr eje t o/ Accep t ed:01/2022 UDK/UDC: 27-788(497.4Šk ofja Lok a)“17“ DOI: 10.34291/B V2022/01/Drno v sek © 2022 Drno v šek, CC B Y 4.0 Jaša Drnovšek Škofjeloška bratovščina sv. Rešnjega telesa med utrjevanjem vere in skrbjo za onostranstvo The Škofja Loka Confraternity of Corpus Christi bet- ween Strengthening the Faith and Providing for the Afterlife Povzetek: Prispe v ek 1 obr a vna v a delo v anje z g odnjeno v o v ešk e br a t o v ščine s v . R e- šnje g a t e le sa iz Šk ofje Lok e , k ot se k až e v nje ni publik aciji Lagkherisches Him- melBrod [Loški nebeški kruh] iz le t a 1713. P o opr edelitvi, da gr e z a t ak o imeno - v ano ,br a t o v ščinsk o knjig o‘ , pr eds t a vlja in analizir a njena dv a najpomembnejša dela: pr a vila, ki naj bi jim člani br a t ov ščine sledili, in dejanja, z a k a t er a je bil pr edviden pr ejem papeških odpus tk o v . A v t or meni, da je br a t o v ščina v knjigi po eni s tr ani prik az ana k ot tipično potriden tinsk o z druž enje. Hkr a ti ug ot a vlja, da se je pri s v ojem delu sk or aj pr a v t ak o z a v z e t o k ot utrje v anju v er e tudi še v 18. s t ole tju pos v eč ala skrbi z a posmrtno življenje s v ojih člano v , značilni z a naj - z g odnejše, visok osr ednje v ešk e br a t o v ščine. Primerja v a z drugimi br a t o v ščinami s v . R ešnjeg a t elesa k až e, da šk ofjelošk a br a t o v ščina v s v ojem delo v anju od dru- gih t o vr s tnih z druž enj ni bis tv eno ods t opala. Ključne besede : br a t o v ščine, br a t o v ščinsk e knjig e, s v . R ešnje t elo , Šk ofja Lok a, z g o- dnji no vi v ek, triden tinski k oncil Abstract : The author e x amines the w orkings of the E arly Modern Corpus Chris ti c on fr a t ernity of Škofja Lok a as pr esen t ed in its o wn public a tion Lagkherisches HimmelBrod [The Loka Bread from Heaven] fr om 1713. Aft er de fining the w ork as a so-c alled ,c on fr a t ernity bo ok‘ , the author pr esen ts and analy ses tw o of its mos t impor t an t par ts: the rule s which w e r e t o be f ollo w e d b y me mbe r s of the c on fr a t e r nity , and the de e ds f or w hich papal indulg e nce s w e r e f or e se e n. The author holds tha t on the one hand, the c on fr a t ernity in the book is depict ed as a typic al pos t -T riden tine or g aniz a tion, and on the other , he asserts tha t the c onfr a t ernity ’ s w ork w en t bey ond c onsolida ting f aith. As la t e as the 18 th century, 1 Članek je nas t al v okviru pr ogr amsk e sk upine „P odoba – beseda – znanje: Življenje idej v pr os t oru med v zhodnimi Alpami in se v ernim Jadr anom 1400–1800 (P6-0437)“ , ki jo iz drž a vneg a pr or ačuna sofinancir a Ja vna ag encija z a r azisk o v alno deja vnos t R epublik e Slo v enije. 138 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 its dedication to strengthening faith was almost matched by its endeavour to provide for the afterlife of its members, a characteristic typical of the earliest, high medieval confraternities. A c omparison with some other Corpus Chris ti c on fr a t ernities in the Slo v enian lands show s tha t the c on fr a t ernity of Škofja Lok a did not diff er signific an tly fr om other associa tions of the same kind in its activities. Keywords: c on fr a t ernities, c on fr a t ernity book s, Corpus Chris ti, Šk ofja Lok a, early modern period, Council of T r en t 1. Uvod Br a t o v ščine so poja v z dolg o , v eč k ot pe ts t ole tno z g odo vino. 2 Medtem ko njihovi z ače tki seg ajo v visoki sr ednji v ek – v it alijansk em g o v ornem pr os t oru in južno- fr anc oski pokr ajini Languedoc jih sr eč amo ž e v 12. s t ole tju (Da vis 1974, 316) –, 3 so od t akr a t nas t ajale in se širile v v eč v alo vih (316; Blas ting 1989, 3; Schneider 1994, 65; 69; Bonin 2011, 23). Do k onc a 18. s t ole tja, k o so jih r az s v e tljensk e obla- s ti p os t o po ma od p r a vi l e, 4 so ob s t ajal e n a ob močju v se k a t ol i šk e E vr op e, z a t o ji h lahk o – celos tno gledano – o značimo z a mednar odno us t ano v o. P o drugi s tr ani pa je z a čl ane br a t o v šči n 5 znači l no , da so v eči n oma del o v al i l e v s v oji h domači h, pr a viloma urbanih ok oljih (Schneider 1994, 66; 69; Klieber 1999, 13). 6 Carlo Schanz er meni, da lahk o ločimo med cerkv enimi in laičnimi br a t o v ščina - mi. Pr v e potrjuje pape ž ali šk of , drug e pa e v en tualno pos v e tna oblas t. Ločujemo lahk o še me d čis timi v e r sk imi in me šanimi br a t o v ščinami – pr v e z aznamuje jo v e r - sk a opr a v ila, dr ug e pa zlas ti dobr ode lnos t; me d ja v nimi in z ase bnimi br a t o v ščina- 2 Pr edhodnik e br a t o v ščin vidi Z denk a Bonin sicer ž e pri Judih (z druž enja f ariz eje v , samarijano v in naz a - r en ce v) , Ri ml j an i h (sodalitates, collegia ) i n v kri s tj an i h , ki s o s e s kri v al i p o k a t ak o mb ah i n d ru gj e v Ri mu (2011, 21). 3 Sr ednjev ešk a družba je bila nagnjena k z druž ev anju, z a ljudi t eg a obdobja pa značilno , da so hkr a ti pripadali v eč z družbam. P osame znik ni smel os t a ti sam, saj bi k ot t ak lahk o delal le zlo , k ar je gr eh (Bonin 2011, 24). 4 V S v e t em rimsk em cesar s tvu na primer s t a cesaric a Marija T er e zija (1717–1780) in cesar Jo ž e f II. (1741– 1790) ž e 17. a v gus t a 1771 z a v se a v s trijsk e dedne de ž ele iz dala odlok, s k a t erim s t a pr epo v edala us t ana v - ljanje no vih br a t o v ščin in odr edila t emeljit o pr eisk a v o ob s t oječih (HkkG, 2:82–83). P o v eč nadaljnjih odlokih, ki so izr až ali še v ečji dv om v njiho v o družbeno k oris tnos t, jih je Jo ž e f II. le t a 1783 po v sem ukinil. V prihodnje so se lahk o njiho vi člani prid ružili kv ečjemu na no v o us t ano vljenemu Z druž enju iz ljube zni do bližnjeg a, ki so g a upr a vljali ž upniki (HkkG, 1:247–264). Z dv ornim odlok om (27. 11. 1783) je v se pr emo ž enje br a t o v ščin pr ešlo pr a v na t o us t ano v o z a r e vne (HkkG, 2:406–407). 5 P oudariti v elja, da so člani br a t o v ščin izhajali iz v seh družbenih sloje v (Mitt er wieser 1930, 57; T anz er 1992, 85; Malese vic 2022, 77). P oleg t eg a so lahk o v br a t o v ščinah delo v ale tudi ž ensk e, ki so sk upaj pog os t o pr eds t a vljale v ečino člans tv a (Schneider 1994, 72). 6 Do obna vljanja br a t o v ščin je zno v a prišlo v 19. s t ole tju (z a vpliv manjših br a t o v na t a poja v v slo v ensk em pr os t oru gl. K olar 2019, 950–951). Še le t a 1917 jih podr obno opr edeljuje „Z ak onik cerkv eneg a pr a v a “ , k i br a t o v šč ine ob tr e tje m r e du z a s v e tne ljudi in pobo žnih z v e z ah uv r šč a m e d c e r k v e na z dr už e nja (as- sociationes ) (Ušeničnik 1940, 497–507; Ambr o žič 2015, 533). V tr enutno v elja vnem „Z ak onik u cerkv e- neg a pr a v a “ iz le t a 1983 br a t o v ščine niso izr ecno omenjene (Z CP , 149–161). 139 139 Jaša Drnovšek - Škofjeloška bratovščina sv. Rešnjega telesa... mi ; t er med br a t o v šči nami z l as tni m pr emo ž enjem i n t ak šni mi br e z njeg a (1899, 6–10). Najpo zneje po k oncu triden tinsk eg a k oncila so br a t ov ščine pos t ale eno od sr ed - s t e v Cer kv e z a las tno pr eno v o (Schneider 1994, 83–84). 7 Med njiho vimi š t e vilni - mi dejavnostmi 8 je doslej še najmanj r azisk ano iz dajanje knjig (Ogrin 2016, 55). Z a slo v enski pr os t or v obdobju bar ok a je okvirni pr egled t o vr s tnih publik acij opr a- vil Ma tija Ogrin. Ug ot a vlja, da so br a t o v ščine na omenjenem podr očju nas t opale v tr eh vlog ah, ki ses t a vljajo sk or aj celot en lit er arni sis t em: k ot a v t orji besedil, nji - ho vi pos r edniki (iz daja t elji o zir oma z alo žniki) in hkr a ti br alci (81). Ob t em gr e po - udariti, da izmed v seh ohr anjenih vir o v o br a t o v ščinah pr a v knjig e, ki so jih iz da- jale in ki v sebuj ejo njiho v e s t a tut e, nudijo najcelo vit ejši uvid v njiho v o delo v anje. V nadalje v anju si bomo t o ogledali ob pr eds t a vitvi in analizi Loškega nebeškega kruha, dela, ki g a je le t a 1713 iz dala br a t o v ščina s v . R ešnjeg a t elesa iz Šk ofje Lo- ke. 9 Gla vno z g odnjenov ov ešk o z druž enje s t em imenom je le t a 1538 pri cerkvi s v . Marije nad Miner v o v Rimu us t anovil dominik anec in po znejši k opr ski šk of T ommaso St ella (–1566), le t a 1539 pa potr dil pape ž P a v el III. (1468–1549) (1860). Osr ednji cilj omenjene br a t o v ščine je bilo izr až anje t emeljne k a t olišk e dogme – r esnične na v z očnos ti Je z usa K ris tusa v e vharis tiji – ob napadi h pr ot es t an t o v (Tin - gle 2016, 89). Šk ofjelošk a br a t o v ščina, nek ak šna podružnic a 10 in eno izmed š t e- vilnih t o vr s tnih z druž enj v slo v ensk em pr os t oru, 11 je danes znana po t em, da je bila pokr o vit eljic a Škofjeloškega pasijona – k apucinsk e pr ocesije, ki je od le t a 2016 pod z aščit o Unesc a in so jo pr vič dok az ano upriz orili let a 1721. 12 O sicer šnjem 7 T riden tinski k oncil je na s v oji 22. seji v z v e zi z br a t o v ščinami iz dal dv a k anona. Pr vi šk of om podeljuje pr a vic o do vizit acij br a t o v ščin, drugi br a t o v ščinam nalag a, da or dinarijem v sak o le t o por oč ajo o s v ojem poslo v anju (W ohlmuth 2002, 740). V skladu z z adnjim k anonom, po zneje pa tud i z bulo „ Quaecumque a Sede Apos t olic a “ , ki jo je 7. decembr a 1604 iz dal pape ž Klemen VIII. (1536–1605), so mor ale br a t ovščine šk of om v potr dit e v pr edlo žiti tudi s v oje s t a tut e (1867, 140). 8 Martin Sch eutz br a t o v ščine o značuje z a »v ečfunk cijsk e ponudnik e s t orit e v« (2013). Pr e v odi iz besedil, ob k a t erih v R e f er enc ah na k oncu člank a pr e v ajalec ni na v eden, so a v t orje v o delo. 9 Na splošno so br a t o v ščine s v . R ešnjeg a t elesa najv ečji r azmah do živ ele na pr ehodu iz 14. v 15. s t ole tje. Skrbele so z a pripr a v o t elo v skih t eof oričnih pr ocesij, spr emljale duho vnik e s s v . popotnic o k bolnik om, po življale molit e v in g ojile e vharis tično pobo žnos t z daritvijo s v . maše (Ambr o žič 2015, 542–543). 10 Ob pot r dit vi rimsk e br a t o v ščine s v . R ešnjeg a t elesa je P a v el III. sklenil, da bod o v se drug e br a t o v ščine, k i bodo us t ano v lje ne pod is tim ime nom, de le žne odpus tk o v in pr iv ile g ije v g la v ne br a t o v ščine v Rimu, ne da bi bila z a t o potr ebna f ormalna pridružit e v (P a v el III. 1860, 279; Ušeničnik 1940, 504–505). P o P a v lu III. so odpus tk e r im sk i br a t o v šč ini pode lje v ali tudi pape ži P a v e l V . (1 5 5 2 –1 6 2 1 ), K le m e n X. (1 6 4 9 – 1721) in Benedik t XIV . (1675–1758) (P a v el V . 1713; Klemen X. 1857; Bouvier 1844, 326–332). 11 Za z g odnjenov ov ešk e br a t ovščine s v . R ešnjeg a t elesa v slov ensk em pr os t oru gl. zlas ti Bonin 2011; Dolinar 2011; 2012; La vrič 2013; Ambr o žič 2015; 2015a; Ogrin 2016; La vrič 2017. Medt em k o je na primer lju - bljanski šk of Jo ž e f Raba tt a (1620–1683) le t a 1667 S v e t emu sede ž u por oč al, da br a t o v ščine s v . R ešnjeg a t elesa ob s t ajajo sk or aj v v seh ž upnijskih cerkv ah (Dolinar 2011, 168), so ljubljanski šk ofje Viljem Leslie (1650–1727), Leopol d Jo ž e f P e t azzi (1703–1772) i n K ar el Jane z Herber s t ei n (1719–1787) v l e tih 1723, 1764 in 1778 por oč ali, da v njiho vi šk ofiji pr ak tično ni cerkv e, pri k a t eri t o vr s tne br a t o v ščine ne bi imeli (Dolinar 2012, 57; 87; 94). Ma tjaž Ambr o žič je na primer z g olj na slo v ensk em Št ajer sk em e viden tir al 51 br a t o v ščin s v . R ešnjeg a t elesa, ki so delo v ale od k onc a 14. s t ole tja pa do njiho v e ukinitv e (2015, 547). 12 V le tnih po r očilih iz 1727 in 1728, ki s t a del k odek sa Škofjeloškega pasijona , piše, da je br a t o v ščina s v . R ešn j eg a t el esa p r o cesi j o v t em č asu » vn e t o v ar o v al a« ( Š P , 142) . Z a k ak š n o v ar o v an j e gr e, n a t an čn ej e opr edeljuje t a dv a drug a dok umen t a iz k odek sa. V z apisu „ V v ednos t prihodnji do bi o pr ocesiji na v eliki pet ek“ t ak o ber emo , da je pr ocesija let a 1721 »prišla slov esno na s v etlo / …/ na s tr ošk e dobr otne 140 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 delo v anju br a t o v ščine imamo z a z daj na v oljo naslednje poda tk e: da je k ot ime - tnic a manjše poses ti, z druž ene s s t ar ološk o ž upnijsk o cerkvijo , ob s t ajala ž e le t a 1555 (Blaznik 1973, 242); da je bi la pri cerkvi s v . Jak oba zno v a us t ano vljena le t a 1634 (338); da je bila le t a 1699 nar očnic a olt arja z a omenjeno cerk e v (La vrič 2017, 16–18); da je bi la ob k oncu 17. ali v z ače tk u 18. s t ole tja v erje tno nar očnic a slik e z motiv om K ris tusa v s tisk alnici (25–26); da je po viru iz le t a 172 7 lošk emu učit elju, ki je s pe v ci izmed učence v sodelo v al pri bog oslužju, na le t o z a t o plače v ala 10 g oldinarje v (Blaznik 1973, 310); da je imela v las ti nek aj dese tin v P olhogr ajsk em g ospos tvu in bila dok aj pr emo žna, saj je na primer let a 1730 posojala v eč k ot 12.000 g oldinarje v kr anjsk e v elja v e, s čimer je le tno z aslužila v eč k ot 600 g oldi- narje v obr es ti (338); da je po viru, ki je domne vno iz le t a 177 8, lošk emu učit elju le tno plače v ala 4 g oldinarje in 15 kr ajc arje v , or g anis tu v Loki 12 g oldinarje v (Dem - šar 2005, 184), cerk ovnik u v cerkvi s v . Jak oba 8 g oldinarje v in 40 kr ajc arje v t er P a vlu P ečnik u k ot cerk ovnik u in br a t ov ščinsk emu glasnik u 13 8 g oldinarje v in 30 kr aj c arj e v ( 185) ; d a j e l e t a 1781 p ri sp e v al a d el sr ed s t e v z a p l ač o l o šk eg a u či t el j a (Blaznik 1973, 399–400). K ak o pa dosedanjo v ednos t o delo v anju šk ofjelošk e br a- t o v ščine s v . R ešnjeg a t elesa dopolnjuje knjig a Loški nebeški kruh? 2. Loški nebeški kruh Loški nebeški kruh iz le t a 1713, ki je ohr anjen le v dv eh ja vno znanih iz v odih, 14 pr eds t a vlja tr e tjo iz dajo t eg a dela (LH, 8; 10). E dini iz v od drug e iz daje knjig e iz le t a 1708, znan šele od pr edlani, je v z asebni las ti (Somer 2020). Pr vič je knjig a, pisana v nemšk em je zi k u, iz šla kmalu po us t ano vitvi br a t o v ščine le t a 1634 (LH, 5); 15 iz te iz daje se, k ot k až e, ni ohr anil noben iz v od. 16 K ot po v e ž e podnaslo v Loškega ne- beškega kruha – Pravila in odpustki hvalevredne bratovščine presvetega Kristuso- vega telesa v mestu Škofja Loka, s t a najpomembnejša dela namenjena pr a vilom, ki naj bi jim član i br a t o v ščine sledili, in papeškim odpus tk om, ki so jih člani lahk o pod izr e cno dol očenimi pog oji pr ejeli. 17 V t em smislu gr e z a značilno ,br a t o v ščin - br a t o v ščine pr es v e t e g a R ešnjeg a t elesa« (171); v z apisu „Pr ed pr ocesijo je tr eba v ede ti“ , ki je t ak o k ot dr amski t ek s t nas t al v le tih 1725–1727 (Ogrin 2009), pa je na v edena v sot a, ki naj bi jo br a t o v ščina z a pr ocesijo namenjala: »Na k on v en tu br a t o v ščine, ki je obr a vna v al pr ocesijo , je bilo enkr a t z a v selej sklen - jeno , da se daje z a pripr a v o pr ocesije pe t dese t g oldinarje v nemšk e v elja v e in ne v eč.« (ŠP , 172) Pr a v finančna podpor a br a t ovščine je najbrž prispev ala, da je omenjena k ot »[u]s t anovit eljic a in ohr an - je v alk a / …/ pr ocesije« (172). 13 „Br a t ovščinski glasnik“ (nem. „Bruder schaftsansager “) je glasnik, ki je mor al posame znim članom br a t o v ščine prines ti v abilo na sr eč anje ali s v . mašo (San f or d 1975, 16). 14 En iz v od h r ani Nar od na in univ erzit e tna knjižnic a, drug eg a pa K apucinski sam os t an Šk ofja Lok a. 15 O z ačetkih delov anja br atovščine lahk o ber emo v letopisu k olegija ljubljansk e Družbe Jezusove z a omenjeno leto: »Šli smo pomag at v Lok o , kjer se je z ačela Br atovščina s veteg a R ešnjeg a telesa.« (Bar ag a 2003, 117) 16 D a j e med i zi d o m p r v e i n d ru g e i z d aj e Loškega nebeškega kruha mi n i l o v s aj 74 l e t, med i zi d o m d ru g e in tr e tje iz daje pa le pe t, k až e na t o , da je bila br a t o v ščina v pr vi polo vici 18. s t ole tja bis tv eno bolj deja - vna k ot pol s t ole tja pr ed t em. 17 P o nauk u K a t olišk e cerkv e je odpus t ek odpušč anje č asne k azni pr ed Bog om z a gr ehe, pri k a t erih je kriv da ž e odpuščena. V ernik g a pr ejme pod določenimi pog oji ob pomoči Cerkv e, ki v službi odr ešenja 141 141 Jaša Drnovšek - Škofjeloška bratovščina sv. Rešnjega telesa... sk o knjig o‘ , ki jo Ger ald Hirtner – v k on t ek s tu drugih br a t o v ščinskih dok umen t o v – opr edel juje t ak ol e: »Načel oma r azl i k ujemo med v e z ani mi i n ne v e z an i mi tisk a- nimi deli. Na po dr očju v e z anih tisk o v se sr ečujemo z br a t o v ščinskimi, darilnimi in nabo žnimi knjig ami. Pr v e v sebujejo poda tk e o z g odo vini, s t a tutih, nalog ah e t c. z adevne br a t ovščine. Ne smemo jih z amenja ti z r ok opisnimi vpisnimi knjig ami (se znami člano v).« (2018, 160) K er tr e tji (z adnji in najob se žnejši) del Loškega ne- beškega kruha v sebuje pr e t e žno molitv e, lit anije in opis duho vnih v aj z a vr edno pr ejemanje najs v e t ejšeg a z akr amen t a (LH, 1), se z as t a vlja vpr ašanje, ali g a ne bi bilo mog oče o značiti tudi z a ,nabo žno knjig o‘ . Če sledimo Hirtnerju, je odg o v or nik alen, k ajti sam nedv oumno pr a vi: »Nabo žne knjig e v sebujejo – k ot po v e ž e ime – izključno nabo žna in molitv ena besedila.« (2018, 160) P odobno meni Ir ene Rabl, ki loči med »br a t o v ščinskimi knjig ami s s t a tuti, molitv ami in spe vi« na eni t er »na- bo žnimi knjig ami« (2018, 397) na drugi s tr ani. Loški nebeški kruh pot em t ak em ni nabo žna knjig a, t em v eč ima kv ečjemu moč an nabo ž en znač aj. Služil naj bi zlas ti članom br a t ovščine, sicer pa, k ot še pr ed t em piše na naslovni s tr ani, »ljudem vseh s t ano v« (LH, 1). S t em – v skladu s s t ano v sk o odprt os tjo br a t o v ščin – nag o v arja k ar najšir ši (v t em primeru nemšk o g o v or eči) kr og br als tv a. V kr a tk em pr edg o v oru knjig e, ki g a k ot pomočnik a pr eds t ojnik a br a t o v ščine, gla v arja Lošk eg a g ospos tv a An t ona E ckherja v on K ap fing und Liech t eneck (1685– 1727), 18 podpis uje t a Jane z Jak ob K os, sodni pisar in pr otipisar Lošk eg a g ospos tv a i n Šk ofje Lok e, t er P e t er An t on Z ane tti, ne gr e spr egleda ti mes t, ki z ače t ek del o- v anja z druž enja z g odo vinsk o uokvirja t a. Ber emo , da so »pobo žni kris tjani t o h v a- le vr edno br a t o v ščino us t ano vili po popolnem iztr ebljenju lut er ans tv a« (5), pa tudi, da je Loški nebeški kruh iz šel z a t o , »da bi z ane til pobo žnos t /… /: čus tv a pobo žnih kr šč anskih duš je t o podž g alo do t e mer e, da je iz t edanje male peščice nas t ala v el i k a mno ži c a pri dru ž eni h t o v ari še v« (6). Oči tno je t or ej, da br a t o v šči ne ni mo- g oče us tr e zno r az ume ti z unaj pr ocesa pr otir e f ormacije in k a t olišk e pr eno v e. 19 V e čina od de v e tih pr a v il, k i ur e jajo de lo v anje br a t o v ščine s v . R e šnje g a t e le sa in sk upaj pr eds t a vljajo njen s t a tut, se nanaša na dejanja in opr a vila, ki izk az ujejo v er o in pobo žnos t. Pr v o pr a vilo določ a, da mor a v sak, ki se ž eli br a t o v ščini pridružiti, ob v s t opu v anjo ali pa v mesecu dni po njem – in »po pr edhodnem pr emišlje v anju s v ojih gr eho v , r esničnem k esanju in spo v edi« (11) – pr eje ti obhajilo. P o drug em z oblas tjo r az deljuje in naklanja z aklad z ados titv e K ris tusa in s v e tnik o v . Odpus t ek je delen ali popoln v smislu, da pr ejemnik a delno ali popolnoma r eši č asnih k azni, ki jih slednji z a gr e he dolguje (KK C , 389). V k a t olišk em pobo žnem življenju je imel odpus t ek pomembno vlog o v po znem sr ednjem v ek u in potri - den tinsk em k a t oliš tvu v se do pr v e polo vice 20. s t ole tja (K asper 1993, 53). Z a člane br a t o v ščin je bilo njeg o v o pr ejemanje osr ednja duho vna dobrina (Ambr o žič 2015, 537). 18 E ckher je bil loški gla v ar med le t oma 1713 in 1727 (Blaznik 1973, 451). Na t a polo ž aj g a je imeno v al njeg ov s tric, fr eisinški kne z ošk of Johann Fr anz E ckher v on K ap fing und Liech t eneck (1649–1727) (Huben - s t einer 1954, 60; 282–283). 19 V tr e tjem delu Loškega nebeškega kruha prič a o t em tudi Kratki obrazec splošne izpovedi katoliške vere, s k a t erim so mor ali člani br a t o v ščine priseči, da bodo »edino z v elič a vno rimok a t olišk o v er o br anil[i] in ščitil[i] do z adnje g a diha s v ojeg a življenja« (LH, 29–30). Obr az ec se ber e k ot priznanje sklepo v triden - tinsk eg a k oncila: »Jaz, N.N., ja vno izpo v edujem edino z v elič a vno rimok a t olišk o v er o , spoš tujem in tr dno v erujem v vse, k ar je pr oti r aznim kriv ov er s tv om, ki se poja vljajo v sedanjih č asih, sklenil in določil s v e ti triden tinski k oncil.« (29) 142 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 pr a vilu se mor ajo člani br a t o v ščine v sak o pr v o nedeljo po t elo v em udele žiti s v . maše t er »v Bo žjo h v alo in z a širjenje č as ti najs v e t ejšeg a R ešnjeg a t elesa Je z usa K ris tusa« (12) z g or ečimi s v eč ami prisos tv o v a ti pr ocesiji. 20 T r e tje pr a vilo določ a, da mor ajo člani br a t o v ščine »v č as t in z a najponižnejše pr em išlje v anje pe tih K ri- s tusovih r an«, pa tudi z a »uspešnejše pridobiv anje drugih članov z a molit e v in dobr a dela« v saj enkr a t mesečno zmoliti pe t očenaše v , pe t z dr a v amarij in apos t ol - sk o v er o. O zir oma z a z ah t e vnejše člane: »Če pa bi k do ž elel še bolj izk az a ti s v ojo vnemo in names t o pr a vk ar omenjene kr a tk e molitv e zmoliti r o žni v enec, ali če bi tis ti, ki znajo br a ti, r adi zmolili oficij s v . R ešnjeg a t elesa, je t o pr epuščeno v olji in pobo žnos ti v sak eg a posame znik a.« (14) Z adnji na v edek k až e, da v si člani br a t o - v ščine niso bili pisme ni – in hk r a ti njiho v o družbe no r az sloje nos t. P o če trt e m pr a- vilu se mor ajo »br a tje in ses tr e« (14), ki so doma in imajo č as, v sak pr vi če trt ek v m e se cu v ce r k v i s v . Jak oba ude le žiti s v . m aše z a živ e in pok ojne soč lane , pe ti pr e d br a t o v ščinskim olt arjem 21 in prisos tv o v a ti pr ocesiji s hos tijo , ki pot ek a v cerkvi ali ok oli nje. T o pr a vilo k ot člane br a t o v ščine pr vič izr ecno omenja ž ensk e, poleg t eg a prič a o t em, da je bila cerk e v s v . Jak oba ma tična cerk e v br a t o v ščine. P e t o pr a vilo določ a, da mor ajo člani v sak t eden tudi z asebno moliti z a živ e in pok ojne sočlane. Pr epuščeno jim je sicer , k aj in k olik o bodo molili, z a t o pa mor ajo pri v sak omeseč - n i h s v . maš ah z a ži v e i n p o k o j n e so čl an e zmo l i ti tri o čen aše i n tri z d r a v amari j e. P o šes t em p r a vi l u mo r aj o čl an i b r a t o v šči n e v sak d an zj u tr aj , p a tu d i z v ečer p r ed sp a- njem, pot em k o so se pripor očili Bogu, Mariji, s v ojemu ang elu v aruhu in z a v e tni - k u t er opr a vili obič ajno molit e v , zmoliti še očenaš in z dr a v amarijo »v č as t s v . T r o- jice, z a obč o K a t olišk o cerk e v , našeg a de ž elneg a kne z a in našo de ž elo« (18). Sedmo pr a vilo je o s v . popotnici in določ a, naj se v primeru, k o mor a duho vnik v mes tu ali pr edmes tju obisk a ti bolnik a, člani br a t o v ščine po z v onjenju v k ar najv ečjem š t e vilu zber ejo v cerkvi s v . Jak oba, od k oder bodo duho vnik a s priž g animi lučmi spr emili k bolni k u in naz aj. Z a njeg o v o z dr a vje naj zmolijo očenaš in ang elski po z- dr a v , pri čemer lahk o tis ti, ki se spr e v oda ne mor ejo udele žiti, t o s t orijo doma. P o t em pr a vilu mor ajo člani sočlan a, ki umr e, »pospr emiti k v ečnemu počitk u in mu izk az a ti z adnje de lo usmilje nja t e g a k r aja« (20). Osmo pr a v ilo določ a, da se mor a- jo na po ziv pr eds t ojnik a br a t o v ščine in njeg o vih pomočnik o v nujnih sr eč anj ude- le žiti v si člani, ki le lahk o. P o z adnjem (de v e t em) pr a vilu mor ajo člani br a t o v ščine podpir a ti v se, k ar je »v h v alo in č as t /…/ s v e t eg a R ešnjeg a t elesa Je z usa K ris tusa« (22). Priz ade v a ti si mor ajo z a t ak o življenje, da bo v sem jasno , da so »služ abniki in služ abnice, vr edni najs v e t ejšeg a z akr amen t a« (22). K ot ž e r ečeno , nudi vpogled v delov anje šk ofjelošk e br a t ovščine s v . R ešnjeg a t e- lesa tudi drugi del Loškega nebeškega kruha. Pri t em gr e z a br e v e s papeškimi od- pus tki Urbana VIII. (1568–1644), ki je da tir an z 21. junijem 1634, podpisuje pa g a pape ž e v t ajnik Mar c o Aur elio Mar aldi (1565–1651). Odpus tki naj bi pomag ali, »da bi /…/ br a t ovščina dne vno r asla« (24), namenjeni pa so »vsem kris tjanom, moškim 20 Pr esene tljiv o ni v Loškem nebeškem kruhu niti z besedo omenjena pr ocesija v elik eg a pe tk a, danes znana kot Škofjeloški pasijon . Domne v amo lahk o , da gr e pri t em z a tr adicijo , ki je bila pr ecej mlajša od tr adici - je t elo v skih pr ocesij v Šk ofji Loki. 21 Z a opis br a t o v ščinsk eg a olt arja gl. La vrič 2017, 16–18. 143 143 Jaša Drnovšek - Škofjeloška bratovščina sv. Rešnjega telesa... in ž ensk am, ki v s t opajo v /…/ br a t o v ščino« (24). P opolni odpus t ek je t ak o z a no v e člane pr edviden ž e pr vi dan ob vs t opu, »po opr a vljeni spov edi in pr eje tju najs v et ej- šeg a z akr amen t a« (24). Pr a v t ak o so do popolneg a odpus tk a upr a vičeni člani br a t o - v ščine, ki »ob smrtni uri opr a vijo spov ed in použijejo s v . obhajilo« (23–24) ali – če t eg a niso zmo žni – »ob r esničnem k esanju z us ti /…/ ali pa v sr cu pobo žno kličejo Je zusov o ime« (23). Nenaz adnje je popolni odpus t ek pr edviden z a člane, ki »na ne- deljo v osmini s v . R ešnjeg a t elesa, po opr a vljeni spov edi in obhajilu, v č asu med pr - vimi v ečernic ami in sončnim z ahodom, pobo žno obiščejo cerk e v ali k apelo , v k a t eri ima /…/ br a t ovščina duhovne v aje, in t am vne t o molijo z a enotnos t kr šč anskih kne- z ov , iztr ebljenje kriv ov er s tv a in pov z dignjenje K a t olišk e cerkv e« (23–24). Ob pog ojih z a pr ejem popolneg a odpus tk a papeški br e v e na v aja tudi t ak šne, ki z adošč ajo z a pr ejem delnih od pus tk o v . Do odpus tk a v tr ajanj u sedmih le t in sed- mih k v adr ag e n so t ak o upr a viče ni člani br a t o v ščine , k i »ce r k e v ali k ape lo obišče jo in v njej molijo na dan K ris tuso v eg a r ojs tv a ali vnebohoda t er na dan Marijineg a spoče tja ali v ne bo v z e tja« (24). Odpus t e k v tr ajanju 60 dni po opr a v lje ni pok or i pa je pr edviden v naslednjih primerih: če se člani »poja vijo pri maši / …/ ali na ja vnih in z asebnih sr eč anjih br a t o v šči ne«, če »nudijo z a t očišče r e v e ž em, pomi rijo so vr a- žnik e ali pomag ajo pri pomiritvi« (24), če »se udele žijo pogr eba v ernik o v , pr oce- sije, ki jo dopus ti or dinarij in v k a t eri se v dolžno č as t ali k bo lnemu nosi s v e ti z a- k r ame n t (tis ti pa, k i so z adr ž ani, po slišane m z v onje nju zmolijo oče naš in ang e lsk i po z dr a v)« (24–25), če člani »z a duše pok ojnih sobr a t ov in soses t er zmolijo pe t očenaše v in ang elski po z dr a v« (25), če »spr a vijo k og a na pot blagr o v« ali »pouči - jo ne v edne o upoš t e v anju Bo žjih z apo v edi in t em, k aj sodi k blaž enos ti« (25); ali če tudi »sicer izk až ejo k ak šno delo pobo žnos ti ali ljube zni« (25). Če prvi in drugi del Loškega nebeškega kruha obr a vna v amo sk upaj, ob vpr ašanju o delov anju br atovščine s v . R ešnjeg a telesa izstopa zlasti dvoje. P o eni str ani dejanja, ki jih članom nalag a njihov statut in/ ali z a k ater a so pr edvideni odpustki, pogosto v zna- menju evharis tije; najv ečkr a t gr e z a pr ejem obhajila (ob vs t opu v br a t ovščino , pr ed smrtjo in na nedeljo v osmini s v . R ešnjeg a telesa) ali pa udeležbo v teof orični pr ocesiji (na telovo , po vsak omesečni s v . maši z a žive in pok ojne sočlane in ob obisk u bolnik ov). T akšni poudarki so v skladu z imenom br atovščine, ki lahk o k až e tudi na potridentinsk o kr epit ev evharis tičneg a k ult a 22 (Loben w ein 2018, 193–194) o zir oma – šir še – na ž e omenjeno vpetost br atovščine v pr oces pr otir ef ormacije in k atolišk e pr enove. T oda po drugi str ani st atut in odpustki, na vedeni v Loškem nebeškem kruhu , sk or aj enak o po - gosto z adev ajo dejanja, ki so k onstitutivna z a najzgodnejše br atovščine in povez ana z vsemi tr emi t emeljnimi podr očji skrbi z a posmrtno življenje njihovih članov: 1) spr e - mljanjem umir ajočih, 2) pripr a vo pogr eba in 3) ohr anjanjem spomina na pok ojne (Sch- neider 1994, 66; 77; Lobenwein 2018, 195). K onkr etno gr e z a udeležbo pri vsak ome - sečni s v . maši z a žive in pok ojne sočlane, tedensk o z asebno molitev z anje, sodelov anje pri s v . popotnici z a umir ajoče sočlane, spr emljanje pok ojnih sočlanov h gr obu in njihov pogr eb. Če s v . R ešnje telo pojmujemo v k ontekstu s v . popotnice, lahk o r ečemo , da so v imenu br atovščine z ajeti tudi ti z adnji poudarki (Lobenwein 2018, 193). 22 Z a dekr e t o e vharis tiji, iz dan na 13. s eji triden tinsk eg a k oncila, gl. W ohlmuth 2002, 693–697. 144 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 3. Primerjava Loškega nebeškega kruha s pravili in odpustki izbranih slovenskih zgodnjenovoveških bratovščin sv. Rešnjega telesa Z as t a vlja se vpr ašanje o mor ebitni izjemnos ti šk ofjelošk e br a t o v ščine s v . R ešnjeg a t elesa glede na pr a vila in odpus tk e, ki so bili pr edvideni z a drug a t o vr s tna z g odnje - nov ov ešk a z druž enja v slov ensk em pr os t oru. Dok ončen odg ov or bi t erjal obse žnej - šo r azisk a v o , pr egled doslej znanih poda tk o v – gr e z a pr a vila o zir oma odpus tk e br a t o v ščin s v . R ešnjeg a t elesa, ki so bile v 17. in 18. s t ole tju us t ano vljene pri cer - kv ah s v . Nik olaja v Ljubljani (Do linar 1998), s v . Urha šk of a v Do lini pri T r s tu (Rupel 1954), Marijineg a r ojs tv a na Homcu pri Mengšu 23 (Mrk un 1914) in s v . Martina v K amnici pri Mariboru (Ambr o žič 2015) – in njiho v a primerja v a s poda tki iz Loške- ga nebeškega kruha pa k až e t a, da obr a vna v ana šk ofjelošk a br a t o v ščina v s v ojem delo v anju ni bis tv eno ods t opala od drugih. P onaz orimo t o s k onkr e tnimi primeri. Če so se morali člani škofjeloške bratovščine vsako prvo nedeljo po t elo v em z g or ečimi s v eč ami udele žiti pr ocesije, so bili člani ljubljansk e br a t o v ščine dolžni z g or ečimi s v eč ami prisos tv o v a ti pr ocesiji na osmino t eg a pr aznik a. K ot so mor ali člani šk ofjelošk e br a t o v ščine z a ponižno pr emišlje v anje K ris tuso vih r an najmanj enkr a t mesečno zmoliti pe t očenaše v , pe t z dr a v amarij in apos t olsk o v er o , so se bili člani ljubljansk e br a t o v ščine pobo žnos ti, namenjene č aščenju K ris tuso vih r an, dolžni udele žiti v sak pe t ek. K ot so mor ali člani šk ofjelošk e br a t o v ščine v sak pr vi če trt ek v mesecu obisk a ti s v . mašo , ki se je dar o v ala tudi z a pok ojne sočlane, so bili člani ljubljansk e br a t o v ščine k molitvi z a pok ojne sočlane dolžni prihaja ti na ponedeljek po kv a trni nedelji. K ot so mor ali člani šk ofjelošk e br a t o v ščine s priž g a- nimi s v eč ami spr emlja ti duhovnik a s s v . popotnic o k bolnik u t er z anj zmoliti očenaš in ang elski po z dr a v , so bili člani ljubljansk e br a t o v ščine tudi dolžni spr emlja ti du - ho vnik a s s v . po potnic o in moliti z a bolnik e. T ak o člani šk ofjelošk e k ot ljubljansk e br a t o v ščine so mor ali sočlane, ki so umrli, pok opa ti (Dolinar 1998, 8). K ar z ade v a pod a tk e o odpus tkih, je bil t ak o v šk ofjeloški br a t o v ščini s v . R ešnje- g a t elesa k ot v br a t o v ščinah, us t ano vljenih pri cerkv ah s v . Urha šk of a v Dolini, Ma - rijineg a r ojs tv a na Homcu in s v . Martina v K amnici, z a člane ob njiho v em v s t opu v br a t o v šči no , na t ančneje po spo v edi i n obhajil u, pr edvi den popol ni odpus t ek (Do- linar 1998, 8; Rupel 1954, 180; Mrk un 1914, 97; Ambr o žič 2015, 44). V šk ofjeloški in homški br a t o v ščini so bili do popolneg a odpus tk a upr a vičeni tudi člani, ki so ob smrtni uri – če se niso mogli spo v eda ti in pr eje ti obhajila – klic ali Je z uso v o ime (Mrk un 1914, 97). T ak o v šk ofjeloški k ot k amniški br a t o v ščini je bil popolni odpu - s t ek z a člane pr edviden, če so na nedeljo v osmini t elo v eg a opr a vili spo v ed, pr e- jeli obha jilo in v domači cerkvi ali k apeli molili z a iztr ebljenje kriv o v er s tv a in po v - z dignjenje K a t olišk e cerkv e (Ambr o žič 2015, 44); člani dolinsk e in homšk e br a t o- v šč ine pa so bili do popolne g a odpus tk a upr a v ič e ni, č e so se spo v e dali in obhajilo pr ejeli na t elo v o (Rupel 1954, 180; Mrk un 1914, 97). Primerjajmo še poda tk e o delnih odpus tkih. P odobno k ot je bil z a člane šk ofje - 23 Z a hom šk o cerk e v gl. La vrič in R esman 2019, 7–65. 145 145 Jaša Drnovšek - Škofjeloška bratovščina sv. Rešnjega telesa... lošk e br a t o v ščine, ki so v domači cerkvi ali k apeli molili na bo žični dan, pr edviden odpus t ek v tr ajanju sedmih le t in sedmih kv adr ag en, so bili člani homšk e br a t ov šči- ne do t olik šneg a odpus tk a upr a vičeni, če so na bo žični dan opr a vili spo v ed in pr e - jeli obhajilo (Mrk un 1914, 97). V šk ofjeloški, dolinski in k amniški br a t o v ščini je bil z a člane, ki so posr edo v ali med sprtimi, pr edviden odpus t ek v tr ajanju 60 dni (Ru- pel 1954, 180; Ambr o žič 2015, 44), člani homšk e br a t o v ščine pa so bili z a is t o de- janje upr a vičeni do 100 dni odpus tk a (Mrk un 1914, 97). Z a člane šk ofjelošk e, do- linsk e in k amnišk e br a t ov ščine, ki so se udele žili pogr eba, je bil pr edviden odpus t ek v tr ajanju 60 dni (Rupel 1954, 180; Ambr o žič 2015, 44), člani homšk e br a t o v ščine pa so bili z a t o upr a vičeni do 100 dni odpus tk a (Mrk un 1914, 97). V šk ofjeloški, do- linski in k amniški br a t o v ščini je bil z a člane, ki so se udele žili t eof orične pr ocesije, pr edviden odpus t ek v dolžini 60 dni. Enak o je v eljalo , če so člani t eh br a t o v ščin učili ne v edne (Rupel 1954, 180; Ambr o žič 2015, 44). T ak o v šk ofjeloški k ot tudi v dolinski br a t o v ščini so bili člani ob molitvi z a duše pok ojnih sočlano v upr a vičeni do 60 dni odpus tk a. Enak o je v eljalo ob nudenju z a t očišč a r e v e ž em (Rupel 1954, 180). Nenaz adnje je bil t ak o v šk ofjeloški k ot k amniški br a t ov ščini z a obisk s v . maše pr ed- viden odpus t ek v tr ajanju 60 dni. Enak o je v eljalo z a obisk ja vnih ali z asebnih br a- t o v ščinskih sr eč anj, če so člani po v edli k og a na pot z v elič anja ali so se izk az ali s k ak šnim drugim delom pobo žnos ti ali ljube zni (Ambr o žič 2015, 44). 4. Sklep Šk ofje lošk a br a t o v ščina s v . R e šnje g a t e le sa je v br a t o v ščinsk i k njig i Loški nebeški kruh prik az ana k ot ses t a vni del pr ocesa pr otir e f ormacije in k a t olišk e pr eno v e. Izid knjig e je si cer nar ek o v al a ž elja po spodbujanju pobo žnos ti, z a t o je t ak o v pr v em k ot drug em delu opisana vr s t a dejanj, ki naj bi pobo žnos t pom ag ala utrje v a ti. Da se pr a vila in odpus tki, namenjeni članom br a t o v ščine, v v eliki meri nanašajo na tudi dejanja, ki so po v e z ana s skrbjo z a onos tr ans tv o , us tr e z a t e z am, po k a t erih je iz v orni, visok osr ednje v eški motiv delo v anja br a t o v ščin tudi po triden tinsk em k oncilu os t al t ak o r ek oč neokrnjen (Schneider 1994, 77; Klieber 2018, 108; 111). Primerja v a Loškega nebeškega kruha s poda tki, z aje timi iz doslej znanih pr a vil in odpus tk o v , po v e z anih z br a t o v ščinami s v . R ešnjeg a t elesa, ki so bile v 17. in 18. s t ole tju us t ano vljene v slo v ensk em pr os t oru, k až e, da šk ofjelošk a br a t o v ščina v s v ojem delo v anju od drugih t o vr s tnih z druž enj ni bis tv eno ods t opala. Krajšave HkkG – K r opa tschek 1785–1790 [Handbuch aller un t er der R egierung des K ai- ser s Joseph des II. für die K. K. Erbländer er g ang enen V er or dnung en und Gese tz e in einer S y s t ema tischen V erbindung]. KKC – K a t ekiz em K a t olišk e Cerkv e 1993. LH – Bruder scha fft sanctissimi c orporis Chris ti 1713 [Lagkherisches Himmel - Br od]. 146 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 ŠP – R omuald 2009 [Šk ofjeloški pasijon]. ZCP – Z ak onik cerkv eneg a pr a v a 1999. Reference Ambrožič, Matjaž. 201 5. Z a n i m i v o s ti iz d e l o v a nj a p r e d j o ž e fi nsk i h b r at ov š č i n n a sl ov e nsk e m Š t a j er s k em. Arhivi 3 8 , š t . 1 :35 – 75. Baraga, France, ur. 20 0 3 . Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596–1691) . P r ev e dl a Mar i j a K ia u t a . L j ub l j an a : D r u ž i n a , P r ov i n c ial at D r u ž b e J e zu s o v e. Blasting, Ralph. 1 9 8 9 . T h e G e r m a n ‘ B r u d e r - sch a ft e n’ a s Pr o d u c e r s o f l a t e M e d i e v a l v e r - nacular religious drama. Renaissance and Reformation 2 5, š t . 1 : 1 – 1 4 . Blaznik, Pavle. 1 97 3 . Škofja Loka in loško gospostvo 973–1803 . Š ko fj a L o k a : M uzej s ko d r u š t v o. Bonin, Zdenka. 2011 . Bratovščine v severozahodni Istri v obdobju Beneške republike . Ko p e r : Po - krajinski arhiv. Bouvier, Jean Baptiste . 1 8 4 4 . Ueber den Ablaß, die Bruderschaften und das Jubiläum . A a c h e n : V e r l a g d e r C r e m e r s c h e n B u c h h a n d l u n g . Bruderschafft sanctissimi corporis Christi. 171 3 . Lagkherisches HimmelBrod: Regulen und Indul- gentz der löbl. Bruderschafft sanctissimi corporis Christi in der Stadt Bischoflagkh. L jub ljana: May r . Davis Zemon, Natalie. 1 97 4 . S o m e t a s k s a n d t h e m e s i n t h e s t u d y o f p o p u l a r r e l i g i o n . V : H e i ko A . O b e r m a n i n C h a r l e s T r i n k a u s , u r . The pursuit of holiness in late medieval and renais- sance religion , 3 07 – 3 3 6 . L e i d e n : B r i l l . Demšar, Vincencij. 20 0 5. Us t a n o v i t e v m e s t n e žu p n i j e s v . J a ko b a 1 8 0 4 v Š ko fj i L o k i . V : M a tj a ž B izj a k , u r . Blaznikov zbornik: In memoriam Pavle Blaznik , 1 7 7 – 1 9 1 . L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z RC . Dolinar, France Martin. 1 9 9 8 . B r a t o v š č i n a s v e t e g a Re š nj e g a t e l e s a v l j u b l j a n s k i s t o l n i c i . Naša luč 4 7 , š t . 4 : 8 . – – – . 2011 ; 201 2. Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad Limina). Zv. 1, 1589–1675. Zv. 2, 1685–1943 . L j u b l j a n a : T eološ ka f a k u l t et a . Hirtner, Gerald. 201 8 . B r u d e r s c h a ft e n a l s Au ft r a g - ge b e r v o n D r u c ke r ze u g n i s s e n a m B e i s p i e l v o n S a lzb u r ge r B r u d e r s c h a ft s b r i e f e n : M i t e i n e m V e r ze i c h n i s v o n B r u d e r s c h a ft s b r i e f e n d e r Er z a b t e i St . Pe t e r . V : El i s a b e t h L o b e nwe i n , M a r ti n S c h e u t z i n A l f r e d St e f a n W e i ß , u r . Bruderschaften als multifunktionale Dienstleis- ter der Frühen Neuzeit in Zentraleuropa, 1 59 – 1 87 . D u n aj : B ö h l a u . Hubensteiner, Benno . 1 9 5 4 . Die geistliche Stadt: Welt und Leben des Johann Franz Eckher von Kapfing und Liechteneck, Fürstbischofs von Freising. Mün c h e n : P f l a um . Josef Wohlmuth. 20 02. D a s Ko nzi l v o n T r i e n t 15 4 5 – 15 63. V : Dekrete der ökumenischen Konzilien . Z v . 3, 6 5 7 – 7 9 9 . M ü n c h e n : S c h ö n i n g . Kasper, Walter, ur. 1 9 93 . Lexikon für Theologie und Kirche . Z v . 1 . B a s e l : H e r d e r . Katekizem Katoliške Cerkve. 1 9 93 . L j u b l j a n a : S l ov e nsk a š k o fov sk a k o n fe r e n c a . Klemen VIII. 1 8 6 7 . Q u a e c u m q u e a S e d e A p o s t o l i - c a . V : Bullarium diplomatum et privilegiorum Sanctorum Romanorum Pontificum . Z v . 11, 1 3 8 – 1 4 3 . T o r i n o : V e c c o. Klemen X. 1 8 5 7 . E x c o m m i s a e n o b i s c a e l i t u s . V : Bullarium diplomatum et privilegiorum Sancto- rum Romanorum Pontificum . Z v . 1 8 , 3 8 6 – 3 87 . T o r i n o : V e c c o. Klieber, Rupert . 1 9 9 9 . Bruderschaften und Liebes- bünde nach Trient: Ihr Totendienst, Zuspruch und Stellenwert im kirchlichen und gesellschaft- lichen Leben am Beispiel Salzburg 1600–1950. Fr a n k f u r t n a M aj n i : L a n g . – – – . 201 8 . D i e v i e l e n B r u d e r s c h a ft e n u n d d e r O r g a n i s a ti o n s t y p u s »Fr a t e r n i t ä t « : A n ge b o t e zu r Au f s c h l ü s s e l u n g e i n e s b e d e u t e n d e n S e k - t o r s r e l i g i ö s e r D i e n s t l e i s t u n g . V : El i s a b e t h L o b e nwe i n , M a r ti n S c h e u t z i n A l f r e d St e f a n W e i ß , u r . Bruderschaften als multifunktionale Dienstleister der Frühen Neuzeit in Zentraleuro- pa, 107 – 11 6 . D u n aj : B ö h l a u . Kolar, Bogdan. 201 9 . N o v i iz zi v i z a r e d o v n i š t v o v 1 9 . s t o l e tj u i n p o s e b ej z a m a nj š e b r a t e. Bogo- slovni vestnik 7 9 , š t . 4 : 93 7 – 9 5 4 . Kropatschek, Joseph, ur. 17 8 5 –17 9 0 . Handbuch aller unter der Regierung des Kaisers Joseph des II. für die K. K. Erbländer ergangenen Ver- ordnungen und Gesetze in einer Systemati- schen Verbindung. 1 8 z v . D u n aj : M o e s l e. Lavrič, Ana. 201 3 . B r a t o v š č i n e v l j u b l j a n s k i h š ko fi j - s k i h p r o t o ko l i h 1 7 . i n 1 8 . s t o l e tj a . Arhivi 3 6 , š t . 1:2 5 – 4 4 . – – – . 201 4 . B r a t o v š č i n e n a K r a nj s ke m l e t a 1 7 7 3 . Arhivi 3 7 , š t . 1 : 10 9 – 1 4 2. – – – . 201 7 . B r a t o v š č i n e s v . Re š nj e g a t e l e s a n a S l o v e n s ke m : Pr e d s t av i t e v i ko n o g r a fi j e z izb r a - n i m i p r i m e r i . AHAS 2 2, š t . 1 : 7 – 4 3 . 147 147 Jaša Drnovšek - Škofjeloška bratovščina sv. Rešnjega telesa... Lavrič, Ana, in Blaž Resman. 2 0 1 9. Cerkvi na Homcu in v Šmarci . L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z RC . Lobenwein, Elisabeth. 2 0 18 . S p ät m i tte l al t e r li c h e u n d f r ü h n e uze i t l i c h e B r u d e r s c h a ft e n u n d i h r T o t e n d i e n s t . V : El i s a b e t h L o b e nwe i n , M a r ti n S c h e u t z i n A l f r e d St e f a n W e i ß , u r . Bruder- schaften als multifunktionale Dienstleister der Frühen Neuzeit in Zentraleuropa, 1 8 9 – 20 5. D un a j : B ö hl a u . Malesevic, Filip . 202 2. Kardinal Cesare Baronio und das Kurienzeremoniell des posttridentini- schen Pasttums: Ein Beitrag zur Geschichte der römischen Kurie während der zweiten Hälfte des Cinquecento . B e r l i n : d e G r u y t e r . Mitterwieser, Alois. 1 93 0 . Geschichte der Fron- leichnamsprozession in Bayern . M ü n c h e n : K n o r r u n d H i r t h . Mrkun, Anton. 1 9 1 4 . B r a t o v š č i n a s v . Re š nj e g a T e l e s a n a H o m c u iz l e t a 1 6 6 1 . Carniola 5, š t . 1 /2 :9 6 – 9 8 . Ogrin, Matija . 20 0 9 . T r a d i c i j a i n d a t a c i j a Š ko fj e l o - š ke g a p a s i j o n a . Ekd o ti č n a p e r s p e k ti v a . V : R o m a u l d 20 0 9 , 3 4 3 – 3 6 5. – – – . 201 6 . B r a t o v š č i n s ke i s k r e : D u h o v n a b e s e d i l a b ar o č n i h b r at ov š č i n n a S l ov e nsk e m . Acta histo- riae artis Slovenica 21, š t . 2 :55 – 8 8 . Pavel III. 1 8 6 0 . D o m i n u s n o s t e r . V : Bullarium diplomatum et privilegiorum Sanctorum Roma- norum Pontificum . Z v . 6 , 2 75 – 2 8 0 . T o r i n o : Fr a n c o i n D a l m az zo. Pavel V. 1 7 1 3 . C u m c e r t a s u n i c u i q u e. V : Regole ed istruzioni che si devono osservare nell’ accom- pagnamento del ss. Viatico , 8 3 – 8 8 . R i m : G u i - d u c c i i n Fr a n c h i . Rabl, Irene. 201 8 . K l o s t e r u n d B r u d e r s c h a ft – L e i - t u n g u n d M i t g l i e d e r : D i e L i l i e n f e l d e r J o s e p h - b r u d e r s c h a ft i m V e r g l e i c h m i t e i n e r j e s u i ti - s c h e n S o d a l i t ä t u n d d r e i m a r i a n i s c h e n Ko n g r e - g a ti o n e n i n W i e n u n d G r az . V : El i s a b e t h L o b e n - we i n , M a r ti n S c h e u t z i n A l f r e d St e f a n W e i ß , u r . Bruderschaften als multifunktionale Dienstleis- ter der Frühen Neuzeit in Zentraleuropa, 3 97– 4 1 8 . D u n aj : B ö h l a u . Romuald. 20 0 9 . Škofjeloški pasijon. Znanstveno - k r i ti č n a izd aj a . U r . M a ti j a O g r i n . Pr e v e d l i Pr i - m o ž S i m o n i ti , M a ti j a O g r i n i n M o n i k a D e že l a k T r o j a r . C e l j e : C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a . Rupel, Mirko . 1 9 5 4 . Pr i s p e v k i k p r o ti r e f o r m a c i j s k i d o b i . Slavistična revija 7 , š t . 1 : 1 7 8 – 1 9 4 . Sanford, Gerlinde. 1 975. Wörterbuch von Berufs- bezeichnungen aus dem siebzehnten Jahrhun- dert. Gesammelt aus den Wiener Totenproto- kollen der Jahre 1648–1668 und einigen weite- ren Quellen . Fr a n k f u r t n a M aj n i : L a n g . Schanzer, Carlo . 1 8 9 9 . La transformazione delle Confraternite nel diritto pubblico italiano . R i m : F .lli C ap a c c i n i e di t o r i. Scheutz, Martin. 201 3 . B r u d e r s c h a ft e n a l s m u l ti - f u n k ti o n a l e D i e n s t l e i s t e r d e r Fr u h e n N e uze i t: D a s B e i s p i e l d e r v e r e i n i g t e n B a r b a r a - u n d C h r i s t en l eh r b r u d er s c h aft H er z o g en b u r g ( 1 6 3 7 / 1 6 7 7 – 1 7 8 4 ). V : G u n t e r K a t zl e r i n V i c t o r i a Z i m m e r l - P an a gl , ur . 900 Jahre Stift Herzogen- burg: Aufbruche – Umbruche – Kontinuitat, 2 8 3 – 3 1 5. B oze n : St u d i e n . Schneider, Bernhard. 1 9 9 4 . W a n d e l u n d B e h a r - r u n g: B r u d e r s c h a ft e n u n d Fr ö m m i g ke i t i n S p ä t m i tt e l a l t e r u n d Fr ü h e r N e uze i t . V : H a n s - ge o r g M o l i t o r i n H e r i b e r t S m o l i n s k y , u r . Volks- frömmigkeit in der Frühen Neuzeit, 6 5 – 8 7. Müns t e r: A s c h e n d o r ff . Somer, Andrej. 2020 . K nj i g a L o š k i n e b e š k i k r u h . Z go d o v i n a n a d l a n i, 2. 9 . h tt p s: / / z go d o v i n a n a - dl an i. s i / i z - z a s e b n e - z b i r k e - k n j i g a - l o sk i - n e b e sk i - - k r u h / (p r i d o b l j e n o 20 . 3 . 202 2 ). Tanzer, Gerhard. 1 9 92. Spectacle müssen seyn: Die Freizeit der Wiener im 18. Jahrhundert . Kö l n : B ö hl a u . Tingle, Elizabeth C. 201 6 . Indulgences after Luther: Pardons in counter-Reformation France . L o n - don : R ou t led g e . Ušeničnik, Franc . 1 9 4 0 . Pastoralno bogoslovje. L j ub l j an a : Ju g o sl ov ansk a k n j i g ar n a . Zakonik cerkvenega prava. 1 9 9 9 . L j u b l j a n a : D r u ž i - na.