k - NAGRADNA IGRA RUDARJA številka 40 ■ četrtek, 19. oktobra 130 tolarjev Sibirija odpira vrata Delegacija, ki sojo sestavljali gospodarstveniki in politiki velenjske občine je na sejmu Sibirski dom v Tomsku v Rusiji izredno uspešno predstavila naše gospodarske dosežke in možnosti sodelovanja ter istočasno stkala številne nove poslovne vezi. Za izjemno predstavitev je bilo velenjčanom podeljeno posebno priznanje, pomembnejše pa je, če bodo številni poslovni kontakti odprli prodor našim podjetjem na veliki ruski trg. V mestu Tomsk je odprt sedaj stalni razstavno prodajni salon našega gospodarstva, župana obeh mest pa sta podpisala sporazum o partnerstvu (na sliki), takšen sporazum pa je bil podpisan tudi s sosednjim mestom Jurga. (Več na 5. strani) Občina Šoštanj in krajevna skupnost Šoštanj v marsičem nista enakega mnenja Bo krajevna skupnost sprožila ustavni spor? Na pobudo sveta krajevne skupnosti Šoštanj je bil v Šoštanju v ponedeljek, 16. septembra, zveča; sestanek članov sveta krajevne skupnosti in vodstva občine Šoštanj. Ob članih sveta krajevne skupnosti, prišli so menda vsi, so se sestanka iz občinskega vrha udeležili župan dr. Bogdan Menih, predsednik sveta občine Franc Pečovnik in sekretar občine Peter Rezman. Člani sveta krajevne skupnosti so od vodstva občine želeli slišati nedvoumne in jasne odgovore predvsem na tri vprašanja: kakšen status ima krajevna skupnost Šoštanj, čigavo je imetje krajevne skupnosti in kaj je z lastništvom objektov, ki so jih v krajevni skupnosti Šoštanj gradili s sredstvi samoprispevka in ob znatni pomoči podjetij, ki so denar zanje, namenila krajevni skupnosti. Kot kaže, člani sveta krajevne skupnosti z odgovori, ki so jih slišali, niso bili zadovoljni. Slišali smo, da Ob koncu tedna bo prevladovalo suho jesensko vreme. razmišljaljo o tem, da bi v zvezi s statustom krajevne skupnosti Šoštanj in njenim imetjem sprožili ustavni spor. mkp mobitel d.d. Prvi abonmajski koncert že danes Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega je tudi letos pripravila pester koncertni abonma. Prvi koncert, ki sodi v sklop abonmaja, bo že danes. V koncertni dvorani Glasbene šole bosta ob 18.30 uri nastopila mez-zosopranistka Mojca Vedenjak in pianist Aleš Puhar. Vabljeni! Podroben razpis koncertnega abonmaja za sezono 1995/96 boste našli na strani 8. PE Celje, Lava 7 Tel.: 451-334 Dobava in montaža I mobilnih telefonskih priključkov DEMO CENTER VELENJE, Stari trg 36 Tel.: 852-890 ,j m mi z vai NOGOMETNI KLUB RUDAR VELENJE ISSN 0350-5561 SBE^SPISIEI ■ rJIiP^fS^HHHKi DOBRA TETKA JESEN - Vreme nam jo je v poletnem septembru zagodlo kot že dolgo ne, pa nam (skoraj) vse povrnilo v oktobru. Lepo sončno vreme, prelestno obarvana narava In dnevi brez zoprne moče so bili prava prilika tudi za spravilo pridelka. Kmetje so pohiteli In na poljih sta večinoma ostala le še repa In korenje, pa tudi tem poljščinam so šteti dnevi; kmalu bodo na varnem. (foto: vos) Naša tema « V # 0 « Pripravništvo v primežu ukrepov V juniju je v Sloveniji pričel veljati ukrep čakalne dobe, kije pogoj za sofinanciranje pripravništva. Da delodajalci, ki vzamejo pripravnika, lahko koristijo zanje tudi denarna sredstva, morajo izbrati nekoga, ki na pripravništvo čaka na Zavodu za zaposlovanje vsaj eno leto. Ta ukrep bodo gotovo najbolj občutili tisti, ki bi pripravništvo radi opravljali takoj po končanem šolanju, pa bodo delodajalci v večini primerov razmišljali, ali se jim pri izbiri pripravnika nemara ne izplača kalkulirati in izbrati koga, ki ta pogoj že izpolnjuje. Nekako logično je, da se v poletnih mesecih na zavodih za zaposlovanje poveča število brezposlenih. Pojavi se generacija, ki je zaključila šolanje. Nekateri med njimi se prijavijo, kot menijo zaposlovalci, tudi iz rezerve, če ne bodo uspeli z vpisom v nadaljnje šolanje, nekaj se jih o bodoči zaposlitvi že dogovarja, vendar je sklenitev takega dogovora odvisna tudi od tega, ali bo zavod delodajalcu sofinanciral pripravništvo ali ne. Seveda pa je med na novo prijavljenimi daleč največ tistih, ki dejansko s prijavo iščejo svojo prvo zaposlitev. Konec avgusta je bilo na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje prijavljenih 483 iskalcev pripravništva, največ s IV in V stopnjo zahtevnosti. V istem času je pripravništvo opravljalo 200 oseb, julija pa so zaradi ukrepa čakalne dobe lahko odborili sofinanciranje pripravništva sedmim iskalcem, v avgustu le šestim. Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje je v Velenju k sreči vsaj dovelj fleksibilna. Takoj, ko so zaznali, da se pri tovrstnem posredovanju pripravništva, znajo pojaviti težave, so se odločili za izvedbo takoimenovane kreativne delavnice. Nanjo so povabili tiste, ki bodisi čakajo na pripravništvo, bodisi so pripravništvo že končali, pa čakajo na zaposlitev. Kdo ve, kakšna dobra ideja, ki bi bila tudi uresničljiva, se zna poroditi med mladimi, tistimi, ki so končali šolanje na V, VI. ali VII. stopnji strokovne izobrazbe in ki so jih povabili k sodelovanju. ■ Milena Krstič - Planine Upravni odbor Premogovnika Velenje se je včeraj prvič sestal Vlada imenovala v.d. direktorja in UO Konec septembra je vlada Republike Slovence v nadaljevanju procesa lastninskega preoblikovanja Premogovnika Velenje imenovala vršilca dolžnosti direktorja podjetja in upravni odboc Za vršilca dolžnosti direktorja podjetja je do dokončanja procesa lastninjenja, imenovala dosedanjega predsednika poslovodnega odbora dr. Franca Žerdina. Ta je že imenoval direktoije ter njihove pomočnike in svetovalce. Vlada je imanovala tudi člane upravnega odbora Premogovnika Velenje. Tb so: Primož Bizilj z Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Sklovenije, Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, Jaroslav Vrtačnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj, Jože Zupančič, direktor Zdravstvenega centra Velenje, Danijel Galuf iz Rudnikov rjavega premoga Slovenije ter dva člana iz Premogovnika Velenje Tatjana Krenker in Marjan Hudej. Upravni odbor Premogovnika Velenje seje včeraj, v sredo, 18. oktobra, sestal na svoji prvi seji in začrtal smernice bodočega dela. mkp 9770350556014 2 MS MS DOGODKI Norice Dopolnjena kadrovska zasedba Mozirje - Po devetih mesecih delovanja je mozirska občina končno dobila še tajnika. To je diplomirani ekonomist Jože Mutec, ki zaradi tega imenovanja ne more biti več član občinskega sveta in bodo namesto njega imenovali drugega. Za sekretarko občinskega sveta so imenovali pravnico Marijo Gregorc, ki bo svojo funkcijo zaenkrat opravljala neprofesionalno. Pester program aktivnosti i j p Žalec - Gasilska zveza Žalec si je v mesecu požarne varnosti v sodelovanju s 40 prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini Žalec zadala vrsto aktivnosti. Do sedaj so si štab, poveljstvo in predsedstvo GZ Žalec ogledali sejem protipožarne zaščite v Gradcu, več kot 300 operativnih članov prostovoljnih gasilskih društev si je ogledalo sejem Zaščita 95 v Kranju in enodnevno republiško vajo Požar 95 v Črni na Koroškem. Med operativnimi akcijami, ki že potekajo in jih ni malo, so po društvih in sektoijih vaje, opravljajo preglede stanja operativne sposobnosti in opremljenosti prostovoljnih gasilskih društev, pripravljajo odprta vrata gasilskih domov, itd. ■ -er Tudi Popco in Rototehnika Firšt Kranj - V tem mestu je bil v začetku prejšnjega meseca že 5. sejem "Slovenski proizvod - slovenska kakovost". Letos je na njem za svoje izdelke znake "SQ" dobilo 39 podjetij, 32 -im pa so pravico uporabe znaka podaljšali. Čeprav znak za slovensko kakovost nima državnega " žegna" (ker ga pač ta ne podpira, zanj pa tudi nima primernega nadomestila), to prinaša določene tržne prednosti, ugotavljajo dobitniki znakov. Združenje SQ je letos podelilo modri znak slovenske kakovosti (slovensko poreklo in najmanj 50-odstotni slovenski delež v materialu in znanju) podjetju Popco, d.o.o., iz Velenja. Med tistimi, ki so jim podaljšali uporabo znaka "SQ", pa je Rototehnika Firšt iz Mozirja. Doslej so podelili že več kot 650 znakov "SQ", dobilo pa jih je 239 podjetij in posameznikov. ■ (tp) Jutri 11. ^ajmislinjskej^a sveta Kdo bo gradil in upravljal plinovod? Svetniki občine Mislinja se bodo Jutri ob 19.h zbrali na 11. seji. Obravnavali bodo S točk dnevnega reda, vključno z vedno aktualnimi pobudami in vprašanji članov sveta. Svetniki bodo najprej obravnavali obsežno poročilo o poteku pogajanj in predlog sklepa o izbiri koncesionarja za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v mestni občini Slovenj Gradec in v občini Mislinja. Komisija je namreč po poteku razpisnega roka in po pregledu ponudb ugotovila, da ima najboljše pogoje Adriaplin d.o.o. Ljubljana. V mesecu juniju sta župana obeh občin izdala odločbo o določitvi najboljšega ponudnika, potem pa so nadaljevali pogovore z ponudnikom. Ko so preučili predlog koncesijske pogodbe in kalkulacije, so ugotovili, da je nesprejemljiva, saj so bili predlagani stroški previsoki, zato so zahtevali, da pogodbo Gornji Grad "Rešen" zadružni dom V postopkih vračanja lastnine so v Zgornji Savinjski dolini poseben problem zadružni domovi. Veliko težav se pojavlja v zvezi z njimi in se med posameznimi kraji razlikujejo. Na svojstven način so ta problem v zadovoljstvo vseh rešili v Gornjem Gradu. Za to so "porabili" veliko časa, dogovorov in usklajevanj, uspeli pa so in dom bo v bodoče namertjen kulturni, zadružni in občinski dejavnosti. S tem so občinski svet- pripravi pravna služba MO Slovenj Gradec. Adriaplin je namreč predlagala dokončno ceno 36.60 SIT/m3, ki je po mnenju naročnika previsoka, sploh, ker naj bi sredstva za 2/3 investicije zagotovili občani sami... Urad župana MO Slovenj Gradec meni, da s koncesijo ne bo mogoče oddati izgradnje in upravljanja plinovodnega omrežja, ob dejstvu, da koncesionarji ponujajo za občino nesprejemljive pogoje in zahtevajo prevelike dobičke. Zato menijo, da bi bilo smotrneje investicijo izvesti preko lastnega javnega podjetja, ki bi ga Mestna občina ustanovila v ta namen, s pomočjo kreditov pa bi zagotovili manjkar jočih 1/3 investicijskih sredstev, Hkrati menijo, da je potrebno aktivnosti za izgradnjo plinovoda takoj nadaljevati, tako, da bi lahko pričeli z izgradnjo omrežja že prihodnje leto. V nadaljevanju bodo svetniki sprejemali sklep o določitvi ekonomske cene storitev vzgoje in varstva predšolskih otrok v občini. Ta naj bi od 1. novembra dalje znašala 24.200 SIT. Prispevki staršev in subvencije stroškov vzgoje in varstva otrok bodo usklajeni z višino eko nomske cene. ■ bš niki samo potrdili dogovor iz lanske jeseni med Žadrugo Mozirje, KPD Gornji Grad in bivšo občino Mozirje. Večji del doma s pripadajočim zemljiščem vred so tako dodelili v lastništvo domačemu kulturnemu društvu, z ostalim delom pa bosta gospodarila mozirska zadruga v dvotretjinskem deležu in gornje-grajska občina v enotretjinskem. Naj bo to zled tudi za "reševanje" ostalih zadružnih domov. »jP Občinski svet Ljubno osemletke Nedavno sejo so občinski svetniki opravili v prostorih ljubenske osnovne šole. Razlog za "spremembo" je preprost in za Ljubno z okolico še kako pomemben. Podrobno so se namreč seznanili z načrti za dograditev in posodobitev osemletke, saj dosedanji prostorski pogoji ne zadostujejo kriterijem in ne zagotavljajo normalnih pogojev izvajanja učnega programa. Ob tem so svetniki sprejeli poslovnik občinskega sveta in odlok o izdajanju uradnega glasila občin Zgornje Savinjske doline ter opravili še nekaj sprotnih zadev. mjp Občinski svet Luče Nerazumne cene komunalnih storitev Oktobrska seja lučkega občinskega sveta je bila nenavadno dolga, kar je pravzaprav razumljivo, saj so svetniki razpravljali o cenah storitev JP Komunala Moziije. Enotno mnenje svetnikov je bilo, da so odločno previ- soke in da se bodo poslej v občini Luče pri sklepanje poslov s tem podjetjem ravnali veliko bolj smotrno in previdno. Razpravo je zlasti "pregrelo" dejstvo, daje komunalno podjetje že do avgusta za vzdrževanje lokalnih cest porabila skoraj štiri milijone tolarjev, kar je več kot so v občinskem proračunu v ta namen predvideli za vse leto. Odločno so zatrdili, da je bil denar porabljen preveč neučinkovito, daje to preveč sredstev za slabe storitve. Dogovorili so se torej, da bodo poslej za vsako delo zahtevali podrobno narejen predračun z opsiom vseh predvidenih del in ga primerjali z ostalimi ponudniki, ki jih bodo tudi iskali. Popravek in opravičilo ••••••••••••••••• Ne Šercerjeva brigada, ampak Štajerski bataljon! V četrtek, ob izidu še ene številke Našega časa, se je v članku z naslovom Spominska svečanost ob spomeniku Plamenica, prikradla neljuba napaka, na katero so nas opozorili tudi mnogi bralci. Seveda napada na Šoštanj v noči med 7. in 8. oktobrom leta 1941 ni mogla izvesti Šerceijeva brigada, kajti leta 1941 v Sloveniji brigad še ni bilo. Napad na Šoštanj je speljal Štajerski bataljon! Prizadetim in bralcem se za neljubo napako opravičujem! ■ Milena Krstič - Planine ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ŠIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV Vse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s tajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih obveščamo, da sta se skupini 8-ih bankomatov Splošne banke Velenje na Rudarski, Gorici, v Šaleku, Nami, Standardu, Vis&Vis, Šoštanju in Gornjem Gradu pridružila dva nova bančna avtomata v u Mozirju, Na trgu 9, Mozirje in Šmartnem ob Paki, Šmartno ob Paki 84. Ponovno vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti, ki vodi njihov račun, vložijo zahtevek za izdajo tajne osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo. VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BANKOMATI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.. Desetina brezposlenih na območju je invalidov Invalidi se vse težje zaposlujejo V Območne enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje, ki spremlja dogajanja na področju zaposlovanja v šestih upravnih enotah: Dravogradu, Radljah, Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu, Velenju in Mozirju, že nekaj časa opozarjajo na problematiko brezposlenih invalidnih oseb. Čeprav tudi invalidom namenjajo številne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi želijo spodbuditi njihovo zaposlovanje, se število brezposlenih invalidov še povečuje. Konec avgusta je bilo v Območni enoti prijavljenih 570 invalidov, v dveh mesecih se je število povečalo za 12 oseb. Delež invalidov med vsemi prijavljenimi brezposlenimi je največji v upravni enoti Mozirje, kjer jih je skoraj 11 odstotkov, v Velenju, denimo, jih je 7 odstotkov, drugod pa okoli 10 odstotkov. Kot ugotavljajo zaposlovale:, delodajalci žal niso zainteresirani za zaposlovanje invalidov. V juliju in avgustu je Zavod sofinanciral le tri nova delovna mesta za zaposlitev invalidov, na usposabljanje jih je bilo vključenih 7, zaposlilo pa se jih je 5. ■ mkp Ko zadiši po moštu Ni še sicer uradno potrjeno, ali smo Slovenci narod vinopivcev ali pivopivcev, toda kar res bo, da nas jesenski čas, ko zadiši po moštu, kar nekako privzdigne. Policisti ob tem sicer opozarjajo na slabo stran tega "privzdigovanja", ki jo je čutiti na naših cestah, toda treba je priznati, da za morije po naših cestah ni kriv mošt in tudi ne vino. Krivi so ljudje. Ne moremo se namreč navaditi, da pitje, če res ni pretirano, ni tako velik greh. Hudo pa je, da ne moremo spoznati, da alkoholne pijače ne sodijo za volan. In ker je mnogim po druženju, ko veselje plava v pijačah, težko dopovedati, da je bolje pustiti krmilo pri miru, se dogaja, kar se. Zaradi takega združevanja na zatožno klop pijača. Da pa je včasih treba v pijači malo utopiti vsakdanje skrbi, je menda samo po sebi umevno. Saj še nikakor ne živimo v brezskrbni družbi. Nasprotno, vse več skrbi imamo. Skrb za vsakdanje delo, za vsakomesečno plačo. Nekatere še vedno skrbi, kako bodo vnovčili certifikate, ki jim jih je blagovolila dati država. Na tem našem koncu je še kar precej ljudi, ki s tem še niso povsem na jasnem. Delavci premogovnika so veseli, da jim je država vendarle tudi priznala kot lastniški delež neizplačane plače, toda zato imajo skrbi njihovi svojci, ki so računali, da bodo svoje certifikate varno spravili v "nedrja zemlje". Pa zdaj dobivajo certifikate nazaj. In lovijo zadnji vlak, da jih še kam vtaknejo. Tudi delavci Gorenja upajo, da držijo Ropove obljube, da bodo lahko te svoje listine res vložili v svoje podjetje in ne bodo oropani za to pravico. Lastninjenje poteka počasi, rok veljavnosti certifikatov se približuje. Je že res, da nekateri pravijo, da ti lističi nič ne pomenijo, toda zdaj, ko se pred nekatere res zastavlja vprašanje, če ga bodo še lahko kam vložili, so vseeno malo zaskrbljeni. Pa tudi to zaskrbljenost nekateri zalivajo s tekočino iz sodov. In se spominjajo časov, ko so bili tudi brez certifikatov "lastniki" tovarn. Nekateri s pijačo sklepajo tudi nova poznanstva, tudi kupčije. Tako so pretekle dni mnogi zalivali slovensko-bavarsko prijateljstvo in sodelovanje z dolgimi požirki piva. Na Oktoberfest ni bilo treba niti v Muenchen. Ta mini praznik smo imeli kar v slovenski metropoli, delno tudi v novi pivnici in pivovari v Velenju. In medtem ko so se v Ljubljani - mestu vina - nace-jali s pivom, so v Mariboru opravili vseslovensko trgatev stare trte. Ne vem pa, s čim bodo v daljni Sibiriji nazdravili vse tesnejšemu sodelovanju velenjskega gospodarstva in vse deželice na južni strani Alp z mrzlim območjem Rusije. Nekateri pravijo, da nizke temperature bolj kot pivo in vino prenese vodka. Seveda pa to naj ne bi pomenilo, da bi dobro začrtano sodelovanje steklo po vodki. Po moštu torej zdaj diši. In po domačnosti. Tudi te nam vse bolj primanjkuje. Tudi mnogi prijatelji so si namreč v podjetniši bitki postali vse bolj tuji. Kot da bi denar (stremljenje za denarjem) res vse pokvaril. m (k) V kratkem bodo na zelenici pri velenjski pošti zabrneli stroji Ob letu dni bo v Velenju Interspar si Velenjčani niso za to gradnjo Letošnja jesen v velenjskem okolju nI vroča le zaradi za ta čas dokaj visokih , _ dogajanja tako na političnem kot naložbenem področju. Mnogi kar niso mogli verjeti, da so vendarle zabrneli stroji v središču Velenja, kjer gradi Gradiš nov trgovsko poslovni center, še več pa je j o tem. a interspar. Vse kaže, da bodo. In to prav kmalu, na zelenici med velenjsko pošto, Kardeljevim trgom, Šaleško in o cesto. Kako je s to naložbo, kije "dvignila" pripombe in na drugi strani navdušenje, smo se po H z nekaterimi odgovornimi. Župan mestne občine Velenje Srečko Meh Vse je zapisano v Ureditvenem načrtu "Takoj, ko sem sprejel naloge predsednika izvršnega sveta in potem župana, sem se med drugim lotil tudi uresničevanja sprejetih prostorskih dokumentov. Moram reči, daje bilo pri tem veliko težav, saj zanimanja investitorjev od drugod za vlaganjav občino Velenje ni bilo. Danes z veseljem ugotavljam, da seje to spremenilo. To se vidi pri gradnji bencinskih servisov in trgovsko poslovnih centrov. Podobno kot za druge lokacije z Ureditvenim načrtom centralnih predelov mesta predvidene za naložbe, smo tudi za gradnjo trgovsko poslovnega kompleksa pri velenjski pošti, razpisali javni natečaj. Dva sta bila neuspešna, na tretjem smo zemljišče odprodali Vegradu, ki je s tem v celoti prevzel tudi investitorstvo te izgradnje. To gradnjo tudi sam osebno v celoti podpiram, pri tem pa se oziram bolj na mnenje potrošnikov kot trgovcev, ki so užaljeni, pa četudi imajo ves čas povsem enake možnosti vlaganja kot na primer Interspar, za katerega upam, da ga bomo dobili v naše mesto (zaenkrat pa to še ni gotovo). Res je, veliko se po Velenju govori ta čas o vlaganju v parkirišča pred novim trgovskim kompleksom. Pa je tudi ta interpretacija pogosto zlonamerna. Odločili smo se, da bomo sofinancirali ta parkirišča, to pa zato, ker je bila ob projektiranju tega centra ponujena možnost, da gradimo parkirišča v dveh nadstropjih. Investitor te obveze ob nakupu zemljišča ni sprejel. Sprejeli pa smo jo mi, ker se zavedamo kroničnega pomanjkanja parkirišč v našem mestu. Na tem kompleksu jih bomo financirali v razmerju 70:30. Ob tem pa naj povem, da je z Ureditvenim načrtom centralnih predelov mesta predvidena gradnja parkirišč po celem Velenju in teh nalog se že lotevamo. Tudi to bomo financirali iz sredstev sklada stavbnih zemljišč. Tako bomo preuredili cesto mimo avtobusne postaje in ob Standardu in uredili dodatna parkirišča (tuje problem parkiranja največji), ta pa bomo zgradili tudi vse od Šaleške 16 do križišča s Kidričevo cesto. Zgradili jih bomo ob Elektrote-hni in vseh tamkajšnjih blokih, ob Zdravstvenem domu, Glasbeni šoli in na Tomšičevi cesti. Upam, da se bomo del teh nalog uspeli lotitit še v letošnjem letu." Muharem Bolič, direktor Vegrada " . M • »•■••■■(•»»»■•»■■»•■••a«»t««*mm trgovskega centra % SOi iS KS :■.>>, ss » 58 ffl SS « m vprašljiva in da bodo stroji na tem prostoru zabrneli najkasneje v začetku meseca novembra. Borut Meh, predsednik UO SŠ gospodarske zbornice Velenje Na kupce od drugod ni mogoče računati 'Vedno sem bil in sem za konkurenco, seveda tudi na trgovskem področju. Vendar pa mi je gradnjatega trgovskega centra vseeno vprašljiva. Menim namreč, da bi morali najprej izdelati celovito analizo kupne moči in trenutne trgovske ponudbe na velenjskem področju in potem oceniti smiselnost dodatnih zmogljivosti. To še posebej, ker Velenje gravitacijsko ni na takšnem področju, da bi lahko računali na priliv kupcev od drugod. Prav tako mi je vprašljivo precejšnje družbeno vlaganje v tamkajšnja parkirišča. Trgovci, ki jih že imamo v Velenju, imajo ravno zaradi pomanjkanja le teh, največ problemov. Pa jim ne prisluhnejo!" Erin pogled na izgradnjo novega Konec tega meseca bodo zabrneli stroji "Vegrad je odkupil zemljišče pri velenjski pošti in s tem prevzel investitorstvo trgovskega kompleksa. V stavbi prodajnega centra bodo tri etaže (klet, pritličje in prvo nadstropje), ki bodo obsegale skupno 9 000 kadratnih metrov bruto površin in 7500 kvadratnih metrov prodajnih površin. Tu bo tudi 268 parkirišč. Vegrad še vedno zbira ponudbe bodočih uporabnikov, že doslej pa imamo sklenjenih toliko predpogodb, da ta gradnja ni več vprašljiva. Upam, da bomo pripravili vse potrebno za pričetek del do konca meseca oktobra in da bodo takrat na novem gradbišču že zabrneli stroji. Največjemu kupcu, Intersparu smo obljubili, da mu bomo objekt predali do začetka septembra prihodnje leto, trgovski center pa naj bi bil potem odprt med 1. in 15. novembrom prihodnje leto." Jože Zec, komercialni direktor Vegrada Interspar je predpogodbo že podpisal Za sklepanje predpogodb (dokler nimajo veljavnega lokacijskega dovoljenja, pogodb ni mogoče sklepati) je v Vegradu zadolžen Jože Zec, pomočnik direktorja za komercialno področje. V teh dneh ima veliko dela, saj je povpraševanja po lokalih v novem trgovskem kompleksu res veliko. Potrdil nam je, da imajo že sklenjenih toliko predpogodb, da gradnja ni več Mestni oblasti postavljajo vrsto vprašanj Iz Ere so nam posredovali na naše vprašanje o tem, kako ocenjujejo novo trgovsko novograd- (število kvadratnih metrov) in kupne moči prebivalcev določi Trgovska zbornica, na osnovi tržne analize, kar je ekonomsko upravičeno in pametno. 2. Ali ni mestni prostor predragocen, kar kaže na zgledovanje v tujini, kjer velike blagovne centre gradijo na obrobju mesta ? Izgradnjo takšnega shoping centra podpira tudi ERA. 3. Ali je oblastem vseeno, če se bo dobiček od-lival izven Velenja in države (neposredno ali posredno)? 4. Kaj bo z nekaterimi delavci, ki so naši občani in bodo izgubili delo? 5. Ali ne pomeni prihod tujih trgovcev tudi ukinitev nekaterih slovenskih proizvodnih dejavnosti (na primer živiljske)? Tujci imajo gotovo interes vključiti v prodajo uvoženo blago, ker lahko zaradi velikih količin pridobijo dodatne popuste. Zglede lahko vidimo v vseh teh trgovinah v Sloveniji. 6. Zakaj so vse aktivnosti mestne oblasti usmerjene samo v trgovino, ne pa tudi v nastanek novih proizvodnih dejavnosti? 7. Kakšna bo podoba Slovenije in občine Čez nekaj let, ko bodo imeli kontrolo nad blagovnimi tokovi tuji trgovci? 8. Zakaj ni strokovne in materialne pomoči domačim trgovcem, da bi po izgubi jugoslovanskega trga sami razvili takšno obliko ponudbe (prodajne centre), s katero pa bi lahko tudi prodrli na tuje trge? In kaj vse bo v novem trgovskem centru? Vsega nam Jože Zec ni mogel izdati, povedal pa nam je, katere predpogodbe so že podpisane oziroma so tik pred podpisom. Prva etaže je že skoraj povsem oddana. Nosilni program v njej bo Inter-sparov (samopostrežna trgovina z dodatnimi programi konfekcije, igrač, akustike, delovni pripomočki...) Poleg tega pa bo tu več manjših lokalov, med njimi moška moda Bay, agencijsko turistična dejavnost Maganer z bistro-jem, trgovina Mešič s ponudbo akustike in videotehnike, Drogerie markt, športna oprema z bis-trojem As, Trgovina pink in po vsej verjetnosti Tur-boschuch, banka Velenje in morda Mc Donald*s, s katerim se še dogovarjajo, saj morajo med drugim zagotoviti takoimenovano "drive linijo", ki omogoča, da si hitro hrano nabavijo vozniki kar iz avtomobila. Nosilni program kletne etaže še iščejo, želijo pa, da bi bila to trgovina s tehničnim blagom. Dogovorov je več, dokočnega pa še ni. Prav zato tudi še niso podpisali predpogodb za manjše lokale (zanje je zanimanje), ki bodo v tej etaži. Podobno je tudi s prostori v prvem nadstropju, kjer še iščejo nosilni program, bila pa naj bi to trgovina s konfekcijo in pohištvom. Tudi ob njej bo več manjših lokalov, kar nekaj je še prostih. Ob pripravah na gradnjo tega velikega trgovskega kompleksa v Velenju, pa imajo kar nekaj težav, med drugim tudi s prometno ureditvijo. Upajo, da jim bodo dovolili postaviti na odcepu proti trgovskemu centru semafor in da bodo ustrezno razrešili tudi prometno zagato na bližnjem križišču Kidričeve in Rudarske ceste. Sicer pa bo kletna etaža bodočih parkirišč povezana s podhodom pod Kidričevo cesto, tako da bo iz centra lažji pristop pešcem, pa tudi, da bodo ta parkirišča, kijih sofinancira sklad stavbnih zemljišč, na voljo občanom, ki bodo imeli opravke v centru mesta. njo v Velenju pisno obvestilo, ki ga povzemamo v celoti: "Trgovina je v Sloveniji in tudi v Velenju doživela v zadnjih letih velik razmah. Kapacitete trgovskih lokalov so porasle, kupna moč pa žal zaostaja. Era si je v štiridesetih letih ustvarjala tudi lokalno identiteto. 700 zaposlenih želi zagotavljati kvaliteto storitev in prodajati kvalitetno blago. Odpiranje novih delovnih mest, lokalno plačevanje davkov in kupovanje proizvodov, ki se tudi proizvajajo v tem okolju, nas uvršča med pomembne gospodarske subjekte v občini. V vseh teh letih smo podpirali in se vključevali v razvoj lokalne skupnosti tako na gospodarskem kot na splošnem dvigu standarda prebivalstva (izobraževanje, šport, kultura, urejanje mesta). Večina naših trgovin je locirana v središču mesta in zato se vsak dan srečujemo z nasprotujočimi interesi stanovalcev in trgovsko dejavnostjo zaradi nedorečenosti funkcionalnih zemljišč in pomanjkanja parkirišč. Ob prihodu tuje konkurence v sam center Velenja se nam poraja več vprašanj na katera bi morali znati odgovoriti snovalci te ideje. 1. Ali pomeni dodatna izgradnja sedem tisoč kvadratnih metrov (kar je ena tretina več) prodajnih površin z zagotovljenimi parkirišči životar-jenje za ostale trgovce? Zavedati se moramo, daje število kupcev omejeno in da so v bližini Velenja že Interspar v Celju, nova blagovna centra v Slovenj Gradcu in Dravogradu ter bližina Avstrije. V sosednji Avstriji usklajenost velikosti prodajnih površin Vsekakor pa pričakujemo od mestne oblasti zagotavljanje približno enakih pogojev za uspešnejše delo in omejevanje nelojalne konkurence. Drago Ribič, direktor Name Občina do nas ne izpolnjuje pogodbe "Konec oktobra leta 1970, je Nama kupila zemljišče, na katerem stoji naša blagovnica. Na našem zemljišču je bilo predvidenih 22 parkirišč, občina pa se je ob omenjeni prodaji obvezala, to je jasno zapisano v pogodbi, da nam bo zagotovila poleg tega še 50 parkirišč. Vsi, ki obiskujete našo blagovnico dobro veste, da teh parkirišč niti slučajno ni. Pa četudi smo jih mi dodatno zgradili še nekaj na svojem zemljišču. Z razširitvijo Kidričeve ceste in izgradnjo podhoda pod njo, so nam število parkirišč močno zmanjšali, da o tem, koliko škode so nam naredili s sedanjo prometno ureditvijo sploh ne govorim. Kupci, ki želijo parkirati pred Namo, morajo pogosto obračati svoja vozila na parkirišču pred tržnico ali pa celo pred Rdečo dvorano. Na naše pripombe in pobude, odgovorov žal ni, zato smo seveda slabe volje, ko slišimo, koliko pripravljenosti je ob načrtovani novogradni. Kot da dosedanji velenjski trgovci res nismo nič vredni!" ■ M. Zakošek 19. oktobra 1995 ■* Novi upravnik Pošte Velenje Janko Javornik pravi: "Narediii bomo vse, da bodo stranke z nami zadovoljne" Pošta Velenje ima od začetka septembra novega upravnika. Ponavadi je že tako, da si vsak vodilni delavec zastavi delo po svoje, tudi v taki dejavnosti, kot Je poštna. Zato smo obiskali Janka Javornika, ki v tem poklicu in dejavnosti nikakor ni nov, v Velenje pa se je preselil skupaj z družino. Najprej nam je povedal nekaj o sebi, potem pa o organizaciji dela, kot si jo Je on zastavil. Javornik: "V Velenje sem prišel iz poslovne enote PTT Maribor. Prej sem bil upravnik Pošte Mežica, delal pa sem že skoraj na vseh koroških poštah. Po poklicu sem inženir PTT prometa; končal sem prometno fakulteto v Zagrebu, študij pa še nadaljujem." □ Se je od vašega prihoda že kaj spremenilo? Javornik: "Pozornost posvečamo predvsem odnosu do uporabnikov, naših strank. Skušamo najti primerno komuniciranje z njimi. Z zaposlenimi sem imel delovni sestanek, na katereme smo se dogovorili o osnovnih pojmih komuniciranja, kako naj izgleda odnos uporabnik - uslužbenec. Trudili se bomo in namenjali pozornost odpravi neprijetnih čakalnih vrst, sploh v dneh, ko je povečan promet na blagajniških okencih. To že poskušamo reševati tako, da v takih dneh manj obremenjeni delavci priskočijo na pomoč na blagajnah. Verjetno pa bi lahko bile čakalne vrste še krajše, če bi se naši uporabniki v širših okrajih več izkoriščali možnost plačila položnic našim pismonošem na terenu, saj jim to možnost že nekaj časa ponujamo. Morda jo ljudje še premalo poznajo..." □ Kako pa ste zastavili delo na terenu? Javomik: "Na terenu sta bila s 1. oktobrom uvedena dva nova dostavna okraja, zato smo zaposlili tri nove pismonoše. Morda se sedaj še pojavlja kakšen problem, preden se ti privadijo. Upamo, da bo to hitro steklo, s tem pa želimo hitrejšo dostavo pošiljk in razbremenitev dosedanjih pismonoš." □ V Velenju so še vsi pis- monoši na motorjih. Se bo tudi tu kaj spremenilo? Javornik: "Načrtujemo tudi uvedbo avtomobilske dostave, ki bi prišla v poštev predvsem v širših dostavnih okrajih, saj so pismonoše tu precej obremenjeni. V ožjih okrajih, recimo, časopise raznašajo raznašalci, v širših pa še vedno mi." □ V lanskem letu je Pošta Slovenije sprejela pravilnik o izgledu poštarjev. Se tega držite, to zahtevate od svojih pismonoš? Javornik: "Vsekakor. To je zelo pomembno dejstvo, da pis-monoša izgleda res kot pis-monoša. Dobijo posebne uniforme, opremljene z vidnimi znaki, poštnim rogom, in tu ni odstopanja. Pismonoše se zavedajo, da so disciplinsko odgovorni za kršitev tega pravilnika. Seveda vztrajamo tudi pri tem, da motoristi nosijo čelade, zaradi varnosti." □ Vem, da je v podjetjih še nekaj negodovanja zaradi odpiralnega časa Pošte Velenje, ki se odpre ob 8.h. Ali lahko napoveste, kako bo v prihodnje, se bo kaj spremenilo in zakaj je tako? Javornik: "Za največje uporabnike smo rešili ta problem tako, da dobivajo pošto preko boksov zjutraj pred odpiralnim časom. Za vse t.i. imetnike predalov na pošti je to neizvedljivo. Predvsem je problem priprave pošiljk. Kdor ne pozna tega; vsako jutro sprejmemo ogromno Novi upravnik Pošte Velenje * Janko Javornik pošiljk, celo do 20 tisoč. Priprava pošiljk zahteva svoj čas. Poskrbeli pa smo za dostavo vseh paketov. Velja tako za podjetja kot občane, saj v dopoldanskem času dostavljamo vse pakete, prispele na Pošto Velenje. Podjetja jih večinoma jemljejo sama. Ne vem, ali tako želijo, ali pa niso dovolj obveščeni." □ Stavba velenjske pošte je dokaj nova. Pred časom je bila v zgornjih prostorih tudi uprava sedanjega Telekoma, potem pa so jo preselili v Celje. Mnogi se sprašujejo, kaj je sedaj v teh izpraznjenih prostorih. Imate še kaj odvečnih prostorov? Javornik: "Pošta se je dejansko razdelila na dva dela. Polovica stavbe pripada Telekomu, zato o njej ne morem govoriti. V naših prostorih, nad pošto, je že oddan prostor notaiju, tako da je nam ostala sejna soba, ki je pri toliko zaposlenih, kot jih ima PoŠta Velenje, upravičena, saj potrebujemo prostor za skupne delovne sestanke. En prostor pa smopreuredili v arhiv." □ Koliko vas je zaposlenih? Javornik: "Po službeni razdelitvi nas je okoli 50, seveda pa moramo upoštevati bolniške in dopuste, ki so vedno prisotni. V dostavi moramo vsak dan imeti 21 ljudi." Novega upravnika so delavci Pošte Velenje lepo sprejeli. "Vidim, da so zainteresirani, da se tudi sami delavci trudijo, da bi izboljšali poslovanje taico, da bomo zadovoljni mi in stranke," nam je še povedal in dodal, da bo že v tem tednu uporabnike pričakala novost: okence za izstavljanje priporočenih pošiljk bodo prestavili in povečali. Upajo, da bodo s tem zmanjšali tudi čakalne vrste pred njim. ■ Bojana Špegel Srečanjja lastnikov gozdov Jn^ozdarjev Gozdovi doživljajo šok! Minulo sredo in četrtek so se v prostorih prosvetnega doma v Zavodnjah in doma krajanov v Ravnah srečali lastniki gozdov Šaleške doline, gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Nazarje, krajevne enote Šoštanj in predstavniki Gozdnega gospodarstva Nazarje. Temi, o katerih so so spregovorili, pa sta bili: rezultati raziskovalne naloge "Vpliv onesnaženja TEŠ na smrekove gozdove v Šaleški dolini" ter "Odškodnine za škodo v gozdovih na emisijskem območju TEŠ". Kot so povedali "sklicatelji srečanja" so pričakovali večji odziv. Rezultati kažejo, da gozdovi doživljajo šok! To so besede magistra Iva Kolarja, ki je zbranim predstavil namen in rezultate letos izdelane raziskovalne naloge. Med drugim je povedal, da toliko raziskav, kolikor sojih opravili na območju gozdov Šaleške doline, niso nikjer v Sloveniji. Vse pa so pokazale, da so gozdovi tod pod močnim stresom, da nastopajo velike motnje v gozdnem ekosis-temu. Predvsem se ti vplivi kažejo pri zmanjšanju prirastka, kar pomeni manjšo proizvodnjo biomase, ki je eden temeljnih pogojev za biološko stabilnost. Namen letošnje raziskave pa je bil ugotoviti trende priraščanja v tistih predelih poškodovanosti, ki so bili v prvi raziskavi pred 5 leti uvrščeni v drugo stopnjo poškodovanosti. Stanje nekaterih naj bi se v teh gozdovih namreč močno poslabšalo. Razumljivo je, da so raziskovalci (avtorja sta bila prof. dr. Marijan Kotar in mag. Ivan Kolar) uporabili enake metode raziskave kot pri prvi. Po naključju so v predelih druge stopnje poškodovanosti izbrali A Raziskovalne ploskve I9&9 © Raztetovlne ploskve 1995 kraji ^HV Predel III. «. pc&kodoveeoetl FVedd II. 9%. poSkodovanoatl I .J J) Prerfd I. »t. po&kodovanoetl Pregledna karta območja glede na predele stopnje poškodovanosti In lokacija vzorčnih ploskev 15 ploskev, in sicer 5 na območju Raven in Šentvida, prav toliko na Lomu, v Topolšici in na Lubeli ter na Plešivcu in Velikem Vrhu. Po mnogih merilih so izmerili vsa drevesa na ploskvi, prirastke pa so ugotavljali za 30 let nazaj. Zato ne preseneča podatek, da je Gozdno gospodarstvo Nazarje za to raziskovalno nalogo odštelo več kot 50 tisoč nemških mark. In kakšne so ugotovitve? Avtorji raziskave so ugotovili, da se je osutost krošnje v primerjavi z letom 1989 neko-jiko povečala (od 32,6 na 35,5 odstotkov), vendar pa so te razlike majhne in statistično neznačilne. Prav tako je srednja vrednost osutosti krošenj pokazala, da je bila uvrstitev teh gozdov v letu 1988 v drugo stopnjo poškodovanosti pravilna. Nekoliko nižje kot pri raziskavi pred petimi leti so letne zaloge analiziranih sestojev (375 m3/ha - 444 m3/ha) V vseh ploskvah so ugotovili večje poseke (z izjemo ene), ki so presegali poseke, običajne pri normalnem gospodarjenju. Poseki dreves v sedaj analiziranih sestojih so precej višji kot pa v sestojih, analiziranih v letu 1982. Raziskovalci so prekoračitev posekov ocenjevali kot posledico propadanja dreves zaradi imisij, česar pa zaradi vedno več samo-voljnili posekov ne morejo trditi z gotovostjo. Posek je namreč bil v zadnjih petih letih kar na 10 ploskvah večji od povprečja skupnega poseka v 25 letih. Na šestih ploskvah je znašal več kot 50 odstotkov. Zanimivi so tudi rezultati glede zmanjšanja debelinskega prirastka v odvisnosti od osutosti krošnje: osutost krošnje do 60 odstotkov sicer zmanjšuje povprečno vrednost prirastka, vendar ne v toliki meri kot pred 5 leti. Navidezno neskladnost, da je zmanjšanje priraščanja v razredu osutosti do 25 odstotkov manjša kot v razredu 26 - 60 odstotkov, se da razložiti z dejstvom, da je večina dreves v stopnji osutosti 20 do 40 odstotkov, zato so razlike manj očitne. V razredu osutosti nad 60 odstotkov pa je padec prirastka izredno močan (61,4 odstotke). V analiziranih sestojih je volumenski tekoči prirastek zmanjšan v povprečju za 11 odstotkov na leto na ha, kar pomeni 0,84 m3/ha bruto oziroma 0,72 m3 neto na ha. Povedano malo drugače - analizirani sestoji dosegajo le 89 odstotkov proizvodne zmogljivosti v primerjavi z modelnimi tabličnimi sestoji. Ker pa imajo slednji enako ali celo višjo lesno zalogo kot tablični, raziskovalci sklepajo, da je to zmanjšanje posledica delovanja Teš (če so evidence gozdarjev o poseku točne). Prav tako analiza kaže, da imajo drevesa vladajočega in nadvladajočega položaja večjo osutost, kar pomeni tudi manjši prirastek. Bolj odporni so torej sestoji z nekoliko večjo zastr-tostjo, kar pomeni, da so premočni posegi v gozdovih imisijskega območja nezaželjeni. Pri odškodninah je omejitveni element 5 - letni zastaralni rok Emisijsko območje Termoelektrarne Šoštanj obsega na nazarskem gozdno-gospodar-skem območju 10140 ha. Predmet odškodninskega zahtevka so samo gozdovi 2. in 3. stopnje poškodovanosti. Po besedah vodje Območne enote Nazarje Tonija Breznika se prvi razprostirajo na slabih 1512 ha, 731 ha gozdov pa je gozdov 3.stopnje poškodovanosti. Od tega je Teš že plačala odškodnino za 336,13 ha na območju Zavodenj, za 107, 16 ha zasebnih in 287,84 ha državnih gozdov pa ostaja odškodninski zahtevek še neporavnan. Prof.dr. Iztok Vinkler, slovenski vrhunski strokovnjak in ekspert za ocenjevanje škod v gozdovih, je na osnovi rezultatov raziskovalne naloge izračunal, da znaša izgubljeni letni vrednostni donos za gozdove na območju 2. stopnje poškodovanosti 2937 tolarjev na ha. Ob upoštevanju zakonskega 5 letnega zastaralnega roka je odškodnina za ha takšnega gozda torej "težka" 14.685 SIT. Za gozdove iz območja 3. stopnje poškodovanosti pa 39.292 SIT na ha. Gozdarji pravijo, da so svoje naredili Milan Cajner, direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje je na srečanju v Ravnah poudaril, da so gozdarji dano obljubo izpolnili in naredili največ, kar so pač lahko. "Škoda je nastajala 25 let, tudi v letih 94, 95 in 1996, vsaj tako kažejo kazalci, Udeleženci srečanja v Ravnah so menili, daje treba zadevo pripeljati do konca. Do odškodnine so upravičeni in upajo, da bodo zadevo rešili po najhitrejši In najcenejši poti. bo onesnaženost vplivala na razvoj gozdov." Po njegovih besedah so ti z vloženim trudom dokazali, da se zavedajo odgovornosti do narave, prav tako za rezultati "stojijo", na lastnikih gozdov pa je sedaj odločitev o tem, ali in kako bodo nesporno ugotovljeno škodo izterjali. V celoti zavračajo očitke, ki so jih slišali na srečanju v Zavodnjah, o kakršnemkoli zavajanju. Milan Cajner je še povedal, da je z čut odgovornosti za te stvari." Kazala se je med drugim tudi v tem, da njegov sogovornik ni izključil možnosti za poravnavo odškodnine za tekočih pet let. V razpravi so gostje in lastniki poškodovanih gozdov koncu srečanja nekako oblikovali dve možnosti nadaljnjih aktivnosti: doseči sporazumno poravnavo s Tešem (ta pot bi bila najhitrejša in tudi najcenejša), druga pa je seveda tožba na sodišču. Sodbe Zavodnjčani še niso dobili Kot smo lahko slišali, lastniki poškodovanih gozdov na območju Zavodenj sodbe še niso dobili. Čeprav je sodišče na prvi in drugi stopnji dosodilo v njihovo korist, je Vrhovno sodišče sklep razveljavilo. V obrazložitvi je zapisalo, da sodišče na nižji stopnji ni upoštevalo zakonsko določenega 5 letnega zastaralnega roka. Tisti lastniki poškodovanih gozdov, ki so že dobili plačano odškodnino za 25 let nazaj, pa naj bi izsilili odškodnino v času revizije na Vrhovnem sodišču. rezultati letošnje raziskovalne naloge že seznanil vodstvo Teša. Proti pričakovanju je v pogovorih "naletel na razumevanje, na Temeljni za vse skupaj pa je seveda takojšnja organiziranost lastnikov gozdov ter enotnost. M(tp) L -i i|l liptih imj II utllda s Izkoristite sončenje z najsodobnejšimi solariji in strokovno ročno masažo. 19« oktobra 1995 i • JiO^JS j! IS 5 Pojgovor^s predsednikom jsvetaobčine^ Šoštanj^ Francem P^ečovnikom Vsebina nad večino Franc Pečovnik, predsednik sveta občine Šoštanj, Ima na videz v svetu precej lahko delo. V njem je v izraziti premoči pozicija, ki jo sestavljajo stranke slovenske pomladi, ki Jim tudi sam pripada. Od vsega začetka je član Janševe SDSS, to pa je stranka, ki ima v šoštanjskem svetu sama petino svetnikov, iz njenih vrst pa izhaja tudi župan Šoštanja. Ampak predsednik pravi, da ni tako. Da v svetu vedno prisluhnejo vsem dobrim predlogom, ne glede na to, Iz katere strani prihajajo. Dela je veliko. Nekaj je že opravljenega, precej ga še čaka: že v kratkem obravnava in sprejem poslovnika, med zahtevnejše naloge, ki jih bo treba doreči, v Šoštanju med drugim štejejo obravnavo in odločanje o premoženju in delitvi premoženja bivše občine Velenje med tri nove, pa tudi priprave na oblikovanje proračuna za leto 1996. Ker smo želeli zvedeti še kaj več, smo se konec minulega tedna za pogovor domenili s predsednikom sveta FRANCEM PEČOVNIKOM. □ Kako ocenjujete dosedanje delo sveta? Franc Pečovnik: "Doslej dobro. Z nalogami smo na tekočem, pa tudi pri odločanju kakšnih posebnih težav nismo imeli. Gradiva in vse težave, ki smo jih obravnavali, smo v svetu jemali zelo resno." □ Ali kot predsednik sveta pristajate na mnenje tistih krajevnih skupnosti v občini Šoštanj, ki v svetu nimajo svojega predstavni- ka, svetnika, da so zaradi tega v slabšem položaju? Franc Pečovnik: "Volitve so se tako iztekle. Nekatere krajevne skupnosti v svetu res nimajo svojega predstavnika in svet je s tem seznanjen. Skušamo jim iti nasproti, in sicer tako, da bi pri imenovanju delovnih teles, komisij, mesta zasedli ljudje iz tistih krajevnih skupnosti, ki v svetu niso prisotne. Obstaja tudi predlog, da nanje ne bi pozabili v nadzornem odboru sveta. S tem bi bila zastopanost do neke mere zadovoljena." □ Pa sicer, ali enakovredno sodelujete z vsemi krajevnimi skupnostmi v občini? Franc Pečovnik: "To pa. Ena izmed najpomembnejših nalog zdaj, ko smo osnovne stvari dorekli, je, da vzpostavimo čim bolj tvoren stik s krajevnimi skupnostmi. Te so sestavni del občine in vse so enako pomembne." □ Vaša prva izjava, ki ste jo dali kot predsednik sveta, je bila, da se boste trudili za pošteno dogovarjanje in dosledno uresničevanje tistega, kar boste v svetu sprejeli. Je to možno ali pa se kdaj v politiki obrne tudi drugače? Franc Pečovnik: "Pri tej izjavi vztrajam in pri njej imam podporo. Ustanoviti občino iz krajevne skupnosti je zelo zahtevna zadeva. Vsak svetnik, ne glede na to, kateri stranki pripada, se mora tega zavedati in tako tudi delovati. Od svetnikov pričakujemo tvorne in dobronamerne predloge in tako so doslej svetniki tudi delovali. Zaradi tega smo uspeli reševati tudi pereče probleme. Res je, da imajo v svetu stranke slovenske pomladi (SDSS, SKD, SLS in Zeleni) večino. Vendar vedno poudarjamo, da gre pri našem delu predvsem za vsebino, ne toliko za večino. Če bi nas kdorkoli poskušal preigrati, pa imamo tudi to možnost, da uporabimo večino. Vendar poudarjam, tvorno delovati, kar je zahtevna naloga. Pri tem je potrebno precej strpnosti in modrosti. In to bo potrebno tudi v bodoče. Če nekdo misli dobro, predlaga pa nerodno, še ni storil nič narobe. Znati pa je treba to razumeti." □ Se vam je kdaj zdelo, da je opozicija v svetu imela kakšen dober predlog, pa je bila zato, ker ima izrazito manjšino, preglasovana? Franc Pečovnik: "Nikoli ne morejo biti vsi predlogi osvojeni, ne glede na to, od kod prihajajo. Veliko predlogov iz vrst opozicije je bilo dobrih in tudi sprejetih. Vendar, če kak predlog opozicije ni sprejet, še ni treba takoj ožigosati: zdaj so bili pa preglasovani. Tudi predlogi iz strank slovenske pomladi niso bili vedno sprejeti. Poudarjam, da so bili doslej vsi dobri predlogi sprejeti in trudili se bomo, da bo tako tudi v bodoče." □ Zdaj se ukvarjate s premoženjsko bilanco. Ne samo, da gre za zahtevno delo, potrebnega je najbrž tudi veliko uskalje-vanja, dogovarjanja, strpnosti in razuma? Franc Pečovnik: "Država dolgo ni dala nobenih navodil. Prišla so šele sredi leta. Zdaj je imenovana medobčinska komisija za ugotavljanje premoženja in komisija za izdelavo predloga delitve premoženja. Vendar so problemi. Recimo: kako ugotoviti premoženje, ker so zapisi in evidenca precej pomanjkljivi ali pa kako ugotoviti stvarno vrednost tega premoženja. Lažje gre pri investicijah, ki so bile Franc Pečovnik: "Dosedanje delo ocenjujem kot dobro." speljane po letu 1985, ker je bilo treba zanje v naprej zagotoviti sredstva in to prijaviti pri takratnem SDK. Kako premoženje pravično razdeliti, kateri so pravi kriteriji, je pa poglavje zase. To delo se bo gotovo zavleko v leto 1996, že sedaj pa je jasno, da bodo kriteriji različni za posamezna področja. Pričakujem, da bomo našli pravo mero za pravičnost, da bomo znali izdelati prave predloge. Tu se bo pokazalo, daje bil Šoštanj dolga leta v razvoju precej v zaostanku, da se je leta in leta pospešeno gradilo Velenje. To se začenja kazati prav skozi ugotavljanje in vrednotenje premoženja." □ Šoštanj dobiva novo športno dvorano, v Šoštanju pa, kot da se je branite? Franc Pečovnik: "To pa ne. Če govorim v imenu sveta, je takole: pri načrtovanju dvorane bi bil zraven noben od svetnikov. Ko je bil svet konstituiran, je bilo približno dve tretjini telovadnice že zgrajene. Svet zastopa stališče, da je telovadnica stvarnost, ki jo je treba dokončati. Nobenega smisla nima, da se okoli nje prepiramo in obtožujemo. Je pa naloga sveta in tudi storil bo vse, kar je v njegovi moči, da objekt čim pred predamo namenu in omogočimo njegovo polno in vsestransko izkoriščenost." □ Konec prihodnjega leta bodo državnozborske volitve. Bo zaradi tega delo v svetu kaj težje? Franc Pečovnik: "Mislim, da ne. Volitve so delo strank. Delo sveta je jasno opredeljeno v statutu. Kolikor poznam svetnike, ne bomo imeli posebnih problemov, bomo pa sproti opozarjali, da te naloge zaradi bližajočih se volitev ne smejo zastajati." □ Še zadnje vprašanje. Povezano je s praznikom občine Šoštanj, 30. septembrom. Ta datum je v javnosti sporožil kar nekaj polemik, glasni so bili zlasti borci in borčevske organizacije. Franc Pečovnik: "Žal je so pri tem nekatere stvari napačno razumljene. Svet je obravnaval pobudo, ker jo je tudi dolžan obravnavati. Utemeljitev je bila taka, da se je svet na koncu odločil za 30. september. Pri tem je bilo jasno poudaijeno tako na seji pri odločenaju kot na na svečani seji na dan pred praznikom, da ie to osrednji datum celotne občine Šoštanj, da pa naj vsi kraji občine Šoštanj še naprej, tako kot so doslej, praznujejo svoje pomembne dogodke. Se posebej je bilo poudarjeno, da z novim praznikom v ničemer ne sme biti okrnjen pomen dosedanjih praznovanj. Tega, izgleda, nekateri niso hoteli razumeti. Moje čisto osebno mnenje: malo me moti, ko nam je bila pred kratkim "vržena" precejšnja kritika zaradi tega praznika od ljudi, ki so prišli od drugod. Nič me ne bi motilo, če bi to kritiko izrazil naš občan, ker je to zadeva, ki se jo imamo za zmeniti med seboj. Me pa moti, če kritiko izreče nekdo, ki je prišel od drugod, pa kdorkoli že to je." ■ Milena Krstlč - Planine Pogovor z direktorico podjetja Fj£aro Velenje Milico Tičič Uvajajo sistem kakovosti po ISO 9000 Agencija za privatizacijo Republike Slovenije je od doslej prejetih 1396 odobrila 870 programov lastninskega preoblikovanja podjetij, na obdelavo jih torej čaka še 517. Na mesec naj bi odobrili 40 lastninskih programov. Med prvimi podjetji v Sloveniji, ki so postopek lastninskega preoblikovanja podjetij opravila, so bile Brivnice in česainice Velenje, sedaj podjetje Figaro Velenje. O tem, ali in kje se že kažejo učinki lastninskega preoblikovanja, smo povprašali direktorico podjetja Milico Tičič. □ Že leto in pol je od takrat, ko ste končali postopek lastninskega preoblikovanja podjetja. So spremembe učinkovite in kje? Milica Tičič: "Res je, da smo prvi v Sloveniji izvedli lastninsko preoblikovanje po obstoječi zakonodaji. 16. februarja 1994 smo celo že registrirali podjetje pod novim imenom Figaro. S tem datumom smo postali 60-odstotni lastniki tega podjetja zaposleni in nekateri upokojenci, preostalih 40 odstotkov pa je na skladih oziroma investicijskih družbah. V tem času opažam, da med zaposlenimi vlada nekoliko spremenjena klima. Ljudje že nekako čutijo, da je delček podjetja njihov in da morajo bolj gledati na stroške, na kakovost izvajanja storitev, da si morajo V lastninskem preoblikovanju podjetja so naredili šele prvi korak. Sedaj je na vrsti iskanje interesnih lastnikov. bolj prizadevati pri iskanju tržišča (v našem primeru pomeni to pridobivanje novih strank), odnos do njih. Če bi ocenjevala globalno, menim, da smo v tem obdobju naredili v našem podjetju pomemben korak na prej omenjenih področjih." □ Po vašem mnenju ste do sedaj naredili šele prvi korak v lastninski preobrazbi Milica Tičič: "Res sodim med tiste, ki trdijo, da smo mi in seveda tudi ostala slovenska podjetja s to preobrazbo naredili šele prvi korak. Nekako smo poiskali lastnike na osnovi razdelitve družbenega premoženja. V bodoče nas čaka še en korak v lastninski preobrazbi, to pa imenujem iskanje interesnih lastnikov. Torej tistih, ki so v določenem trenutku sposobni in so pripravljeni sprejeti tveganje na osnovi kapitala. Biti lastnik pomeni tudi zelo veliko odgovornost in določeno tveganje. Interesni lastnik je tisti, ki pomaga narediti podjetje uspešno in tudi takrat, ko so v podjetju težave, ve, da te zanj pomenijo zmanjšanje kapitala." □ So bila pričakovanja glede lastninske preobrazbe večja, kot se kažejo sedaj? Milica Tičič: "Pravzaprav pričakovanja na osnovi te zakonodaje niso bila večja. V prihodnosti pa se bo gotovo na tem področju še kaj zgodilo. Vse potrebuje svoj čas." □ Dokaj obsežen naložbeni program ste imeli. Kaj od načrtovanega vam je uspelo uresničiti? Milica Tičič: "Kljub temu da smo majhno podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih, imamo dokaj smele načrte. Nekatere smo že uresničili. V Velenju nam je že uspelo posodobiti svoje enote, kar pomeni, da je okolje, v katerem iščejo stranke naše usluge, prijaznejše, lepše. V načrtu imamo posodobitev enote v Šoštanju. To delo bi že opravili, če ne bi bilo vmes denacionalizacije. Največji projekt, ki nas čaka, pa je naložba v kakovost naših storitev. Tako že ta mesec uvajamo sistem kakovosti po standardih ISO 9000. Pričakujemo, da bomo ta projekt izpeljali v enem letu. Lotili smo se ga pa zato, ker dolgoročno ocenjujemo, da bo majhno storitveno podjetje, kamor se uvrščamo, uspelo in preživelo le, če bo imelo temeljno konkurenčno prednost - kakovost." M(tp) Poslovne novice 1. Vsa podjetja vabimo na predstavitev informacijskega sistema Gospodarske zbornice Slovenije, ki bo 26. oktobra, ob 12.00 uri v prostorih občine Velenje. Prijavite se lahko na Območni gospodarski zbornici Velenje, najkasneje do 24.10., na telefon 063/856-920 ali po faxu 063/855-645. 2. Od 25. do 31.10. bo v Ljubljani na obisku kitajska delegacija. Na OZ Velenje je na razpolago spisek članov delegacije. 3. Opozarjamo vas na razpis za nagrade I Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske l in podjetniške dosežke. Rok za oddajo prijav je 125. oktober 1995. 4. Vabimo vse podjetnike, da se udeležijo izo-I braževalnih delavnic na temo NOVA CARINS-I KA ZAKONODAJA, ki bodo potekale predvidoma 4. decembra 1995. Prijavite se lahko na | Območni gospodarski zbornici Velenje. 5. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea I College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJET- NIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, manageije za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavjena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance-ekonomika-računovod-stvo in kadri). Potekala bo 4 mesece s pričetkom 7. novembra. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako daje cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS le 85.200,00 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Prijavite se lahko na tel.: 063/856-920, fax: 063/855-645. VSE INFORMACUE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM). Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645. Jesen je čas uživanj v plodovih, je čas življenjskih radosti. Odpiramo vrata JESENI od 19. do 22. oktobra 1995 Predstavljamo vam nov Renaultov družinski karavan LAGUNO BREAK in mladostni poskočni CLIO BE BOR Za vse obiskovalce in družinske člane prijetna presenečenja. DOBRODOŠLI v prodajnem salonu v Levcu v dnevih odprtih vrat od 9. do 18. ure. [OSEL.. cLo.o. RENAULT SERVIS LEVEČ Leveč 54, 63301 Petrovče Prodaja vozil Tel. 063/ 452-515 RENAUKT AVTO ŽIVLJENJA 6 mam _ lis _MNENJA IN ODMEVI _ mik ] _ 19. oktobra 19! Era Vino Šmartno ob Paki •••••••••••••••••••••• "Sprememba je bila potrebna!" Konec lanskega in v prvih mesecih tega leta so ugotovitve nekaterih, da se nad Erinim Vinom v Šmartnem ob Paki zgrinjajo črni oblaki, da ga "jemlje vrag", postajale v paškem kotu vse glasnejše. Zamenjava direktorja pred letošnjim poletjem je ta njihov sum tudi potrdila. Boris Krajnc, novi direktor Vina, o namigih pravi: "Podjetje je konec lanskega leta pridelalo izgubo, ki se je pokazala tudi v prvi polovici letošnjega leta. Samo na osnovi tega ne moremo sklepati, da ga "jemlje hudič". Sprejeli smo že in še sprejemamo ukrepe, katerih učinke pričakujemo šele v naslednjem letu. Na zadevo gledam z optimizmom in prepričan sem, da se bomo z dobrim delom, pravim odnosom do strank, kupcev, dobaviteljev, skratka do naših poslovnih partnerjev izkopali iz nastalih težav." Izgubo so "pridelale" slabe poslovne odločitve v preteklem letu, zlasti tako imenovani dopolnilni (uvozni) program, s katerim so želeli prestrukturirati dejavnost, pred to odločitvijo pa očitno preslabo raziskali tržišče. Svoje je naredilo še neumno gospodarjenje z zalogami. Res pa je tudi, da so v času sprememb nastopile nekatere nove okoliščine (dodat- Boris Krajnc: "Če bi se agonija nadaljevala s takšnim tempom, vprašanje, kaj bi se res zgodilo." ni davek - trošerina) in podjetje s svojimi proizvodi ni bilo več konkurenčno. Boris Krajnc pravi, da bi težko komentiral ugotovitve nekaterih, da slabše, kot je bilo, ne more biti. "Najbrž pa je res, če bi se ta agonija nadaljevala z enako hitrostjo, vprašanje, kaj bi se zgodilo. Mislim, da so spremembe bile potrebne ne glede na to, kdo je sedel na direktorski stolček. Vsaka sprememba pomeni osvežitev, nov pristop, prijeme, določene ukrepe. Za zdaj so naši ukrepi bolj lepotni, dotikajo pa se predvsem notranje organizacije. Ukrepi, ki pa jih predvidevamo pri sanaciji komerciale, pa še sledijo." Med trenutnimi aktivnostmi zaposlenih na Eri Vino velja omeniti še prizadevanja za ponovno sodelovanje s Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah. Pogodbo o sodelovanju so predstavniki obeh podjetij podpisali že leta 1987, pred dvema letoma pa so sodelovanje prekinili. Za ponovno oživitev medsebojnih poslovnih vezi se trudijo zato, ker ne želijo imeti le komercialne kleti, ampak želijo obogatiti tudi ponudbo z novimi vrstami lastnih vin. Na pogovorih ta teden naj bi se dogovorili o odkupu določenih količin mošta, ki ga bodo v svojih kleteh done-govali in nato prodali pod lastno blagovno znamko. V prihodnje ostaja usmeritev podjetja nespremenjena. Razvoj bo nadaljeval svojo pot v dveh smereh, pri katerih pa je trgovska (trenutno v strukturi celotne realizacije predstavlja 85 odstotkov) močnejša od lastne proizvodnje -to je polnitve konzumnega namiznega, kakovostnega ter vrhunskih vrst vina. Kljub močni konkurenci namiznih vin za zdaj ostajajo tudi pri sodelovanju z Makedonijo. Predvsem zaradi ugodnih cen blaga. Do konca leta nameravajo izpeljati še nekaj ukrepov za sanacijo komerciale (nabava, prodaja), težje pa bo pri urejanju finančne nediscipline, ki vlada na slovenskem trgu. "Do konca leta tako ne pričakujem odprave izgub iz preteklih let, leto 1996 pa bi že lahko zaključili brez rdečih številk," je ob koncu še povedal direktor Ere Vino Šmartno ob Paki Boris Krajnc. m(tp) Banka Celje je v mesecu oktobru pripravila novo ponudbo na področju varčevanja ter znižala obrestne mere pri posojilih. TOLARSKE VEZAVE Z VALUTNO KLAVZULO: - na 12 mesecev 8 % - nad 12 mesecev 10 % Obrestna mera je fiksna. NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA: - izhodiščne obrestne mere za pravne osebe in za zasebno dejavnost: kratkoročna R+10,5% dolgoročna R+12% - obrestne mere za posojila občanom: - nenamenska za osebno potrošnjo: na 6 mesecev R+11% na 12 mesecev R+12% na 2 leti R+13% na 3 leta R+14% - stanovanjska posojila z odplačilno dobo do 10 let: z depozitom R+10% brez depozita R+13% V varnem zavetju tradicije. I/Banki Celje. banka celje MNENJA IN ODMEVI Ubogemu svetniku Človeku stopijo solze v oči, ko prebira članke svetnika g. Boruta Koruna iz vrst SLS, ki mu vsi po vrsti delajo krivico. Tudi Republikanci naj bi včasih podpirali predloge vladajoče koalicije, s tem pa naj bi nekako oslabili glas t. i. stranke pomladi, kot nam omenjeni svetnik očita. Ker Republikanci nismo strankarsko obremenjeni in se nimamo namena ukvarjati sami s sabo, kot to počno nekateri svetniki in žal tudi poslanci, pač glasujemo za tiste predloge, ki se nam zdijo sprejemljivi, predvsem pa koristni večini občanov. Seveda se pri tem ne obremenjujemo z vprašanjem, kdo je bil predlagatelj, kot to počnete vi, ampak trezno presodimo vse dobre in slabe lastnosti predloga. Če se izkaže, da je predlog skladen z našimi usmeritvami in programom, ki smo ga predstavili občanom pred lokalnimi volitvami, potem ga podpremo, pa naj ga je predlagal levi ali pa desni komunist. Da imamo v svetu komuniste na levi in desni strani, pa to ni problem nas, Republikancev, ampak problem volivcev, ki so se na volitvah tako odločili. Omenjeni avtor člankov je že v prejšnji številki tega časopisa na široko pisal in zahteval vzpostavitev reda v mestu in okolici. Če bi katera od mestnih televizij v celoti prenašala seje sveta, potem bi bilo vsakemu občanu jasno, da zapis ni produkt njegovega zelnika, temveč si je idejo sposodil pri Republikancih. Vse zapisano smo Republikanci predlagali na eni izmed sej sveta in zahtevali odločno ukrepanje pristojnih organov, takrat ste predstavniki SLS samo prikimavali, rekli pa niste nobene. G. Borut Korun je poleg tega, da se menda dobro spozna na kmetijstvo, tudi nacionalist, žal samo v odmorih, ko mu nikakor ne zmanjka idej, na sami seji, kjer je pravo mesto za reševanje problemov, pa o tem govorimo le Republikanci. Sicer pa se občanom ni potrebno bati, da bi g. Korun prehitro rešil vsakdanjo problematiko, saj je ni mogel rešiti niti v tistih strankah, ki jih je do sedaj zamenjal. Ves čas svoje politične poti se giblje v strankah bivšega Demosa, ki so v času svoje vladavine tako širokogrud-no podeljevale slovenska državljanstva. Tudi komunizem, ki je že bil premagan, so te stranke ponovno legalizirale, ker niso bile sposobne vladati brez starih komunističnih veljakov. In kaj počnemo Republikanci? Zbirali smo denar, da smo lahko plačali oddajo, s katero smo javnost opozorili na nevarnost naraščajočega nasilja v našem mestu. Ker nam je znano, kdo so nasilniki in od kod prihajajo, vam dajemo vedeti, da popravljamo napake, narejene tudi s strani vaše sedanje stranke. Če bi takrat v SLS skrbeli za kmetijstvo namesto za državljanstva, kot hočete to prikazati danes, potem bi imela Slovenija nekaj tisoč ton pridelkov več, pol milijona Balkancev manj, mi, Republikanci, pa se s politiko sploh ne bi ukvarjali, saj nam bi bilo kar prelepo na sončni strani Alp. Pa lep pozdrav do naslednje seje sveta, kjer bova rešila več problemov kot pa s pisanjem v časopis. P. S.: Podpirali smo vaš predlog o prazniku občine Velenje, žal pa je več kot polovica svetnikov strank pomladi sejo predčasno zapustila, naših glasov pa je bilo premalo, da bi predlog vzdržal. Ko ne boste imeli časovne stiske in boste vztrajali do zaključka seje, vam bo morda še kaj uspelo. ■ za Republikance Adolf Štorman Poziv Slovenkam in Slovencem! Dne 13. oktobra letos je predsednik državnega zbora RS g. Jožef Školč zmogel toliko politične volje, da je razpisal rok za zbiranje 40.000 podpisov za morebitni razpis referenduma o ureditvi prelahko podeljenih državljanstev. G. predsednik seje odločil za "mehko" varianto poslancev Matuša, Lapa in Poljška, s katero bi v primeru uspeha odvzeli državljanstvo in dejansko le volilno pravico vsem, ki so ga pridobili po 40. členu (165.000 oseb), ne bi pa posegli v njihove pridobljene pravice na področju nepremičnin in premičnin, pridobljenih tudi na podlagi tega zakona. Navkljub temu, da nikakor ne moremo razumeti, kako je mogoče, da g. Školč ni v devetih mesecih zmogel razpisati roka za podobno zbiranje o razveljavitvi 40. člena in vseh odločb izdanih na podlagi tega člena Zakona o državljanstvu, ki gaje letos januarja in februarja vložila najprej NSZS na podlagi 622 in nato še spodaj podpisani na podlagi 209 podpisov (za pričetek postopka je potrebno ali tri podpise poslancev ali 200 neoverjenih podpisov volilcev), celo ob jasni Odločbi ustavnega sodišča RS, ki jo je izdalo po končanem postopku preverjanja skladnosti z ustavo na zahtevo NSZS, pa v celoti podpirano akcijo zbiranja overjenih podpisov, ki bo potekala od 17. oktobra do 15. decembra letos povsod po Sloveniji na upravnih enotah. V namen podpore tej akciji pozivamo vse Slovenke in Slovence, vse podpisnike iz leta 1993, ko je Nacional socialna zveza Slovenija zbirala in zbrala podpise po starem zakonu (pa jih takratni predsednik Rigelnik ni upošteval) in zbrala 51.312 podpisov (vse takratne podpisnike bomo v teh dneh s pošto obvestili o tem novem zbiranju), nadalje vse člane NSZS v Sloveniji (1410) in podpisnike pobud iz tega leta (688 volilcev), da čimprej oddidejo do prve najbližje upravne enote, zahtevajo formular MNZ RS, ga podpišejo in pošljejo na Državni zbor najkasneje do 16. decembra letos (lahko ga pošljejo tudi spodaj podpisanemu ali vročijo na sedežu NSZS v Ljubljani na Kvedrovi 1). Znano je, da sem spodaj podpisani dal prvi pobudo za reševanje tega problema na refer- endumski način - možen že leta 1992 in nato leta 1993 - januarja pričel z akcijo zbiranja, zato si dovoljujem pozvati vse zainteresirane (ta interes se vidi po javnih izjavah) politike: Zmaga Jelinčiča (SNS), Saša Lapa (SND), Marijana Poljška (NSD), Štefana Matuša (SLS) in druge, da se v akcijo zbiranja vključijo z vso vnemo, javnimi nastopi, propagando ... mi pa smo pripravljeni dati na voljo arhiv NSZS s potencialnimi podpisniki, tereNSke ljudi za pozivanje k zbiranju... Slovenke, Slovenci! Imamo zadnjo priložnost, da tujci spet postanejo tujci in da se njihove pravice omejijo tako kot je treba: z ustavno zagotovljenimi pravicami tujcev in ne Slovenk in Slovencev. ■ V imenu NSZS in v svojem imenu Matjaž Gerlanc Zakaj sem odstopil? V kratki obrazložitvi želim pojasniti svoj odstop s funkcije člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki sem ga po zadnji seji komisije, ki je bila dne 9. oktobra, poslal predsedniku Sveta MO Velenje, g. Martinšku. Od konstituiranja Sveta MO Velenje v začetku letošnjega leta, se je v razpravah svetnikov iz seje v sejo kazala vse večja nestrpnost in velika nasprotja med "levo", zaenkrat še neformalno (brez podpisanega dokumenta) koalicijo, na eni in koalicijo SKLD (ki je očitno okrnjena zaradi razhajanj v SKD) na drugi strani. Ob začetku pogajanj o mandatih v delovnih telesih sveta sta me obe strani sprejeli kot koordinatorja teh pogajanj, sam pa sem bil prepričan, da bomo z dobro mero politične volje uskladili bolj ali manj vsa vprašanja, ki so bistvenega pomena za delovanje sveta in drugih organov MO Velenje. Po sprejetju statuta, ki mu je okrnjena koalicija SKLD nasprotovala, pa so se iz seje v sejo nasprotja med omenjenima stranema povečevala, kar je rezultiralo tudi neusklajenost kandidatur za mandate v delovna telesa Sveta MO Velenje. Očitno je, da nobena stran ni bila zainteresirana za usklajevanje, saj so vsi računali na odločilni glas v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVI)! Ker sem že ob začetku mandata v Svetu MO Velenje poudaril, da sem pripravljen na določenih vprašanjih delati le v smislu strpnosti in dogovarjanja (zato sem tudi sprejel članstvo v KMVI), sem ob zadnjih dogodkih sklenil, da v omenjeni komisiji nisem več pripravljen sodelovati. Menim, da nastala situacija v Svetu MO Velenje ni v prid razvoju občine in življenja v njej, zato pozivam vse strani - kolikor jih pač že je - da umirijo žogo in začnejo voditi politični dialog, bo odraz (ne zrele, temveč odraščajoče) demokracije, za dobrobit občanov naše občine in njeno večjo uveljavitev v slovenskem prostoru. ■ Igor Centrih svetnik Zelenih v svetu MO Velenje Novice iz občine Mislinja Kako do večje, sodobnejše osnovne šole? Paški Kozjak - Pred kratkim sta bila ravnatelj mislinjske osnovne šole in tamkajšnji župan na pogovorih pri šolskem ministru Slavku Gabru, ki sta mu predstavila idejni projekt razširitve osnovne šole na Paškem Kozjaku. To je danes ena od le devetih osnovnih šol v Sloveniji, kjer poteka pouk od prvega do osmega razreda skupno. Dogovorili so se, da se 24. oktobra v tej šoli sestanejo župani Mislinje, Velenja in Vojnika, od koder so tamkajšnji učenci, s predstavniki ministrstva za šolstvo. Želijo, da bi dorekli način financiranja širitve šole. Mislinjski župan Mirko Grešovnik nam je ob tem povedal, da predvidevajo, da bi polovico potrebnega denarja zbrale občine, polovico pa bi prispevalo ministrstvo. Ce se tako ne bodo uspeli dogovoriti, bodo iskali nadaljne rešitve. Ena izmed njih bi lahko bila tudi ta, da bi otroke, ki obiskujejo višjo stopnjo, k pouku pričeli voziti v osnovne šole posameznih občin, odkoder so. V Hudi Luknji (sedaj res) kmalu gradbišče Huda Luknja - Dela pri širitvi in obnovi ceste skozi Hudo Luknjo, kjer naj bi letos Cestno podjetje Celje posodobilo 600 metrov cestišča, se kljub napovedim še niso pričela. Zatika se namreč pri urejanju dokumentacije, saj izvajalci še nimajo dovoljenja za pričetek pripravljalnih del. Vseeno pa predvidevajo, da naj bi to uredili v nekaj dneh in da bodo dela v kratkem stekla. Zdravstveni ambulanti ponovno odprti Mislinja - Obnova dveh zdravstvenih ambulant je bila ob koncu minulega tedna končana. V teh dneh sta zdravnici že pričeli sprejemati paciente v novih prostorih, česar so slednji zelo veseli, saj so morali kar nekaj časa iskati pomoč v Slovenj Gradcu. Seveda bodo dogodek primerno obeležili tudi s priložnostno slovesnostjo. ■ bš Gasilci dobili posodobljeno avtocisterno Skoraj vse je že nared za predajo obnovljene gasilske avtocisteme za mislinjske gasilce, ki bo v soboto, 21. oktobra ob 10. uri pral gasilskim domom. Pred kratkim so namreč krščanski demokrati Mislinje, mimogrede naj omenimo, da imajo zelo dobre stike s strankami sorodne usmeritve tudi drugod po Evropi, tokrat še s posredovanjem dr. Karla Smoleta in ing. Franca Cerheliča, poslanca v državnem zboru, brezplačno dobili še cisterno gasilcev iz Avstrije. Tako je na uspešno posredovanje predsednice OO SKS Mislinja in glavne tajnice SKD Slovenije gospe Hilde Tovšak iz občine St. Veit ter tamkajšnjih gasilcev prispela v gasilsko društvo Mislinja zelo malo rabljena 5000-litrska avtocisterna. Cisterno so seveda do svečanega sobotnega sprejema še temeljito polepšali in dodatno opremili. Na to darilo župana in gasilcev iz sosednje Avstrije so ne samo gasilci, temveč tudi občani mislinjske občine še kako ponosni, prav tako pa hvaležni osnovni organizaciji SKD za njeno nadvse plemenito potezo. Morda naj omenimo še to, da bo cisterno od župana St. Veita prevzel mislinjski župan Mirko Grešovnik skupaj z gasilci. ■ Silvo Jaš Mestna skupnost Žalec Plinifikacija že prihodnji mesec 19. oktobra 1995 __NASI KRAJI IN LJUDJE_SMS CAS 7 Ekološko čistejše ogrevanje je tema, ki že kar nekaj časa "zaposluje" krajane, vodstvo Mestne skupnosti Žalec, pa tudi člane prejšnje in sedanje tukajšnje občinske vlade. Čeprav bi morala potrebna dela za izgradnjo plinifikacije že steči, za zdaj ostaja trasa nedotaknjena. Zakaj? Občina Žalec je lani marca podpisala koncesijsko pogodbo s podjetjem Mestni plinovodi Koper. Gre za mešano firmo s sedežem v Sloveniji, lastnik pa je Italijan. "Zadeve so se precej zavlekle in nekateri so že razmišljali o odvzetju koncesije. S tem svetniki naše občine niso soglašali, saj bi to vse skupaj le še bolj zavleklo. Mestni plinovodi Koper se opravičujejo, " pojasnjuje predsednik sveta Mestne skupnosti Žalec Janez Kroflič, "ker je bil postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja dolgotrajen. Tega konec prejšnjega tedna še vedno niso imeli (dobili naj bi ga v naslednjih nekaj dneh), vendar samo za primarni, torej glavni vod. Trasa za plinifikacijo je speljana po sredini ulic v Žalcu, razen na Šlan-drovem trgu, kjer bodo cevi napeljali po južni strani trga. Ker pa je omenjeni trg središče mesta, poln trgovin in drugih lokalov, smo v Mestni skupnosti Žalec menili, da je nesprejemljivo, da bi najprej gradili primarni vod, nato pa bi čakali na individualne naročnike. Lastniki lokalov so z nami soglašali, ker bi gradbena dela ovirala kupce. Da bi se izognili nezadovoljstvu, smo zahtevali od občine Žalec in Mestnih plinovodov Koper, da zgradijo primarni vod in sekundarne priključke. Pobudo so sprejeli in tako sedaj intenzivno delajo pri pridobivanju dovoljenja tudi za sekundarni vod." V dogovoru pa so med drugim še zapisali začetek izgradnje plinovoda na severnem delu Žalca (ob obvoznici), kjer naj bi - po zagotovilih izvajalcev del - priključili prve naročnike na plinovod že v letošnjem novembru. Po novem letu pa naj bi "razkopali" Šlan-drov trg, ko bo pač novoletna nakupovalna mrzlica mimo in ko nastopi za trgovce nekakšno sušno obdobje. Junija prihodnje leto naj bi bila Mestna skupnost Žalec v celoti plinificirana. Mestni plinovodi Koper so na sedežu Mestne skupnosti Žalec odprli tudi pisarno, v kateri bo njihov predstavnik svetoval in sklepal pogodbe za izvedbo sekundarnega priključka. Za zdaj namenja pozornost predvsem večjim odjemalcem, v prihodnjih dneh pa naj bi obiskal tudi gospodinjstva. Prav tako si je Mestna skupnost Žalec "zgovorila" nadzorstvo nad izgradnjo plinovoda. Ta oseba pa bo tudi pomagala občanom pri reševanju morebitnih spornih zadev s koncesion-arjem in tudi kaj svetovala glede opreme. Na trgu je danes mogoče kupiti peči najrazličnejših proizvajalcev, Mestni plinovodi Koper pa bodo priključili na plinovod le tiste z A - testom. Naložba bo - po ocenah - veljala približno 6 milijonov nemških mark, cena hišnega priključka do parcele bo približno 800 nemških mark, glede na kakovost peči, dolžino hišnega priključka pa bo za ogrevanje stanovanja, sanitarne vode in za plinski priključek za Janez Krotllč, predsednik sveta Mestne skupnosti Žalec: "Zadeva se Je zavlekla tudi zato, ker smo se pri Mestni skupnosti zavzemali za gradbeno dovoljenje še za sekundarni vod." štedilnik treba odšteti še od 300 do 500 nemških mark. V prvi fazi bodo na plinovod priključili mesto Žalec, Mestni plinovodi Koper pa menda že pridobivajo projekte in soglasja za plinifikacijo naselij in KS po celotni občini Žalec. Janez Kroflič nam je še povedal, da so se v Mestni skupnosti Žalec ob tem odločili še za razpis natečaja za izdelavo načrta prenove Slandrovega trga. Gre za obnovo kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave. Obnovitvena dela bi namreč radi izvajali vzporedno z izgradnjo plinifikacije. Pri pripravi ureditvenega načrta so med možnostmi predvideli popolno zaporo trga, od lanskega leta dalje pa se bolj "ogrevajo" za upočasnjen promet skozi trg. Varnost in zagotavljanje večjega števila parkirnih prostorov pa sta bila pravzaprav tudi cilja obnove Slandrovega trga v Žalcu. m(tp) Šmartno ob Paki ••••••••••••• Za zdaj prevoz otrok "po starem" Čep rav so člani posebne komisije, na zadnji seji jo je imenoval svet občine Šmartno ob Paki, pristopili k reševanju težav glede prevoza otrok takoj, za zdaj ostajajo zadeve še nespremenjene. Na pogovorih s predstavniki Izletnika Celje, ki sedaj opravlja pogodbeni in redni prevoz otrok v šolo, namreč še niso našli skupnega jezika glede cene prevoza. Vsi, ki skrbijo za to, da bi bila pot otrok v šolo in domov čim varnejša upajo, da bodo zadevo rešili v kratkem času v zadovoljstvo vseh. Po zakonu je do brezplačnega prevoza upravičenih 29 učencev iz Skornega in 22 iz Gorenja (to je ravno za pogodbeni avtobus), sedaj pa se jih vozi 120. M(tp) Takih otrok, ki so upravičeni do brezplačnega prevoza v šolo In domov, je trenutno 51. OŠJbratov Letonje Šmartno ob Paki Papir za zaključni izlet Že nekaj let zapored učenci osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki zbirajo star papir za zaključni izlet osmo-šolcev. Z izkupičkom tako vsaj malo razbremenijo starše teh otrok. Takšno zbiralno akcijo so pripravili minuli konec tedna. Tokrat so prvič zbirali star papir za Papirnico Krško. Ta je obljubila, da bo šolo, ki bo zbrala največ starega papirja, za nameček še bogato nagradila. Da so se učenci potrudili, kažejo svežnji zbranega papirja (na sliki). Podobno zbiralno akcijo bodo pripravili še spomladi prihodnje leto. mt/i •eno "Pustite se p^eseKie+i+i 13.1.-1996 ! skupaj 55 y\c\QV-cxc\ — v\e. AVTO CEI. JI= _\ /L 25-523 . \/ 37-9/9 'lancia 3i-W8 l^A 34-277 I Velenje; 851-060 - Žalec, 712-116 - Šentjur, 741-292 - Slov. Konjice; 754-012 19. oktobra 1995 za ftpzvedrilo MS OS 13 HOROSKOP rOven od 21. marca do 21. aprila V ljubezni ste srečni kot že dolgo ne, no nekem drugem, dokaj pomembnem področju pa imate težave. Če ne boste pripravljeni na določene žrtve, se vam bo nekdo smejal v pest. Čakanje bo dolgo, pa ne tako neprijetno, da'ne bi mogli v njem celo uživati. Ko vam bo dolgčas, zavrtite telefon. V Bik od 22. aprila do 20. maja Nevoščljivost in jeza vam bosta zagrenila dolgo pričakovano srečanje, seveda če boste nasedli nekim govoricam, ki jih širijo naokrog ljudje, ki vam želijo slabo. Če boste vztrajali na tej poti in če boste verjeli le lastnim očem, potem boste še dolgo uživali v občutku, da ste storili natanko to, kar je bilo za vas najboljše. ^^ Dvojčka n od 21. maja do 21. junija ^^^^^ Denarne zadeve boste urejali preudarno in zavidljivo spretno, čeprav se bo partner jezil in poskušal razjeziti tudi vas. Neka malenkost lahko ogrozi vašo srečo ali pa poruši notranji mir. Ne razburite se že ob prvih stavkih, saj vendar veste, da ste pogovor pričakovali in želeli izzvati že kar lep čas. od 22. junija do 22. julija Vaša dobra volja je nalezljiva, le nekoga, ki bi ga najraje spravili v smeh, se nekako noče prijeti. Čakanje bo nadvse prijetno, saj boste v dvoje obujali spomine. Nekomu bi radi dopovedali, da brez njega ne morete ali ne znate živeti, v vaši zvezi pa bo zavel nov, svež veter. Presenečenjem ne bo ne konca ne kraja. «Lev od 23. julija do 23. avgusta Stvari se zgrinjajo na kup, marsikdo komaj čaka, da boste znova začeli delati s polno paro. Pogoji so odlični, napredovanje vam ne uide. Iz bežnega spogledovanja se utegne roditi tesna in globoka čustvena vez, seveda pa ne smete takoj pokazati, koliko vam to pomeni. Pojavile se bodo težave, partner pa se vam bo izmikal. mi Devica lil ^ a"9usfSI(ili(tll*ltl«it Na ravnah na Koroškem je bil v saoboto 30. jesenski kros za pokale Dela. Tokrat se je zanje potegovalo preko 1.000 ljubiteljev teka iz 42 občin. V vseekipni uvrstitvi so velenjski predstavniki zasedli skromno 26. mesto, izkazali pa so se v posameznih kategorijah in osvojili pet medalj. Pri članih sta Hrapič in Podgoršek zasedla prvi dve mesti in seveda zmagala tudi ekipno; V kategoriji članic je bila Mrazova tretja, Pozničeva pa peta, kar pomeni ekipno drugo mesto; Starejšim mladinkam sta ekipno zmago s prvim in drugim mestom pritekli Ste-blovnikova in Obronekova, to je bila tudi sedma zaporedna zmaga Jolande Steblovnik v različnih kategorijah na teh krosih; pri mlajših mladincih sta bila Žagar in Njenjič četrti in peti ter druga ekipno, pri pionirkah je bila Njenjičeva peta, pri pionirjih pa Buč šesti. • V.P. Sedma zaporedna zmaga Steblovnlkove (foto: L.O.) Atletom Velenja pet medalj Crnuče:ERA Šmartno 4:1 (2:0) tt^i iliISilSiiXVXVffiRIiK8S Se tretje razočaranje Nogometaši ERE so ponovno razočarali svoje navijače, sa j so izgubili še tretjič zapored in padajo na lestvici vse nižje. Nastopili so močno oslabljeni, saj zaradi kartonov nista igrala Mešanovič in Purg, za nameček je poškodovan še Grobelšek in trener Oblak ni imel nikakršne izbire pri sestvi moštva. To je pokazalo, da je daleč od lanske forme, torej bo treba nekaj sveže krvi, če želijo Šmarčani zaigrati bolje. Gostitelji so po prvem delu igre vodili že z 2 : 0. Po odmoru so gostje močno anapadli in v 47. minuti je Irman po prekršku nad Druškovičem v kazenskem prostoru z enajstih metrov znižal na 2:1. Domači so znova prevzeli pobudo in v 55. minuti dosegli tretji zadetek. Gostje so takrat sicer pritisnili, gostitelji pa so iz nasprotnega napada v 60. minuti dosegli še četrti zadetek. Do konca se ni zgodilo nič posebnega, le Delameja si je prislužil še drugi rumeni karton na tekmi. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala ekipa Napredka iz Domžal. ERA ŠMARTNO; Kališek, Fajdiga, Jurčec (Bulajič), Irman, Omeragič, Pire, Mašič (Štefan-čič), Podgoršek, Jelen (Hodžar), Druškovič, Delameja. Elektra : Hrastnik 85:95 (40:39) Znova poraz V 5. krogu tekmovanja v 1. B SKL so košarkarji šoštanjske Elektre nepričakovano, toda povsem zasluženo izgubili srečanje z ekipo KK GD Hrastnik. Domačini so srečanje pričeli dobro ter sredi 1. polčasa že imeli 9 točk prednosti. V zaključku 1. polčasa pa so popustili in dovolili gostom, da so se jim približali za vsega eno točko zaostanka.V drugem polčasu so igralci Elektre povsem popustili v obrambi. V napadu so igrali brezglavo in kljub dvem minutam odmora do 10. minute drugega polčasa se niso uspeli zbrati ter dovolili nasprotniku, da je dosegel 56 točk. Po številnih napakah v napadu so se prepočasi vračali v obrambo, kar je nasprotnik izkoristil in iz protinapadov dosegal lahke koše. V igri Elektre se precej pozna neuigranost, saj visoki igralci kot so Pečovnik, Bogataj in Plešej, zaradi službe sploh ne trenirajo, temveč samo igrajo tekme. Za Elektro so nastopili: Brinovšek 11, Mrzel 28, Bogataj 10, Ni-količ, Kovačevič, Maličevič 5, Lipnik 13, Selimovič, Brešar 8, Plešej 6 in Divjak. Odbojka ss ss m « m m Gladka zmaga in poraz V slovenskih odbojkarskih ligah so odigrali drugi krog. V 1-B moški ligi so Topolčani v dvorani OŠ Šalek brez težav ugnali mlado ekipo Olimnpija II Brezovica s 3:0 (3,11,4). V naslednjem krogu bo bodo gostovali pri Žirovnici. Veliko slabše se je godilo odbojkaricam Zgornje Savinjske v No-evem Mestu. Gostiteljice so bile veliko boljše in so zmagale s 3:0 (6, 2, 2), le osem osvojenih točk pa priča, da so gostje le opazovale razigrane domačinke. V 3.krogu bodo igralke Zgornje Savinjske gostile ekipo Bleda. Šah -Le polovičen izkupiček V Slovenski Bistrici so v soboto, 14. oktobra, nadaljevali 2. slovenska liga - vzhodna skupina. Tokrat so velenjski šahisti iztržili le polovični izkupiček. V drugem krogu so igrali proti šahistom Branik Maribor in visoko izgubili z rezultatom 5:1. Točko je priboril le Milan Matko. V tretjem krogu pa so nastopili bolj odločno proti domačinom in zmagali z minimalno prednostjo 3.5 : 2.5. Zmagala sta Drago Kristan in Peter Voglar, remizirali pa so Milan Matko, Radiša Rajkovič in Sašo Brusnjak. Na turnirju za osnovnošolce je ponovno zmagal Sašo Brusnjak, drugo mesto je osvojil Predrag Djukič, tretje pa Uroš Mevc. ■A.Novak Nogomet m m m k m m m Mladi rudarji naprej V odlični organizaciji nogometnega luba Vransko Famis in Nogometne šole Braneta Oblaka je bil tu prvi kvalifikacijski turnir za "Nike Premier Cup", neuradno svetovno klubsko prvenstvo nogometašev do 14 let za leto 1996. Rezultati srečanj: ŠentjunPublikum 0:1, Vransko:Era Šmartno 0:0, Rudar (V):Šentjur 1:0, Publikum:Vransko 0:0, Era Šmartno:Rudar (V) 0:1, Šentjur:Vransko 1:0, Publikum:Era Šmartno 1:0. Vrstni red: 1. Rudar (V) 12 točk, 2. Publikum 7, 3. Šentjur, 4. Era Šmartno in Vransko po 2 točki. Tekme sije ogledalo kakih 1000 gledalcev, pokal za ferpleje je prejel domači nogometni klub Vransko Famis, najboljši strelec turnirja pa je bil Šišič (Rudar Velenje) s 3 golfi. Polfinalna turnirja bosta aprila 1996 leta v Velenju in Ljubljani. V tem tekmovanju nastopa 32 ekip - 640 mladih nogometašev iz Slovenije. _m-er Namiznoteniške novice V soboto je Rdeča dvorana gostila rekreativne igralce namiznega tenisa iz Slovenije. Tekmovali so v štirih starostnih kategorijah. Zmagovalci 1. odprtega prvenstva Velenja so: do 30 let Ivan Zera, do 40 let Franc Hribernik in nad 40 let Bojan Kern. Pri ženskah je zmagala Alenka Gerdin. Tekmovalci so nastopili tudi v parih brez starostnih omejitev in zmagovalca sta Janez Terkaj - Bojan Kern. Organizator tekmovanja Rdeča dvorana je ob pomoči sponzorjev nosilce medalj tudi nagradila. Sicer je najstarejši udeleženec tekmovanja Janez Terkaj prejel lepo darilo, ki ga je ob 20. obletnici Rdeče dvorane podaril organizator. Pred pričetkom Odprtega prvenstva Velenja so igralci Ere odigrali pomembno ligaško tekmo z ravenskim Fužinarjem in jo dobili z rezultatom 5:2. Posamezni rezultat: T. Vodušek : Bezjak 2 :1, U. Slatinšek : Bač 2 : 0, J. Slatinšek : Sirovina 1 :2; T. Vodušek -U. Slatinšek : Sirovina - Bezjak 2 : 0, T. Vodušek - Bač 2 : 0, Simončič - Bezjak 0 : 2 in U. Slatinšek - Sirovina 2:0. Dekleta so istočasno odigrala tekmo proti vodilni ekipi ŽNTK Ljubljana in jo izgubila z rezultatom 2:5. Za Ero so nastopile Belavič, Ko-privec, Steblovnik in Ahtik. 2.Brodarjev pohod miiiiiiiiiii Množica navdušencev Planinski društvi Solčava in Velenje sta minulo soboto izvedla drugi Brodaijev pohod iz Solčave do Potočke zijalke (1.700 m) na Olševi. Tokrat so imeli organizatorji in pohodniki veliko več sreče z vremenom kot v lanski prvi izvedbi. Lani jih je že preganjal prvi sneg, letos pa jih je sprejel prečudovit jesenski dan, poln sonca in lepih barv v prelestni naravi. Precej preko 200 iz Maribora, Vitanja, Velenja in domačih krajev se jih je zjutraj zbralo v dolini in krenilo proti Olševi do osrednjega cilja, Potočke zijalke. Lep dan je seveda omogočil, da so si ogledali še druge lepote in zanimivosti, zato so bili proti večem ob povratku v Solčavo veseli in zadovoljni. TAK Rudar Velenje Gostiteljem štiri medalje Težkoatletski klub Rudar Velenje je v nedeljo, 15. oktobra, gostil državno prvenstvo v dvigovanju uteži. Nastopilo Je 24 tekmovalcev iz štirih slovenskih klubov. Domačini so uspešno nastopili, saj so osvojili štiri medalje. V kategoriji do 59 kg telesne teže je zmagal Januš Kavnik z dvignjenimi 107,5 kilogrami; v kategoriji do 64 kg je bil Velenjčan Milan Zep s 160 dvignjenimi kilogrami drugi za Ljubljančanom Sandijem Janežičem; Damir Mujič je zasedel četrto mesto v kategoriji do 91 kg; v kategoriji do 99 kg je za 215 dvignjenih kilogramov, dobil zlato medaljo Justin Vanovšek, Aleš Redžič pa za 150 kilogramov v kategoriji do 108 kg teže srebrno medaljo. ■ Avto rally treh dolin V organizaciji TA Bemi Žalec in Avto Urija Žalec je bil v soboto četrti in zadnji avto rally treh dolin. Nastopilo je 38 posadk, start zadnjega rallyja s spretnostno vožnjo pa je bil v Žalcu. V razredu do 1000 kubičnih cm je zmagala posadka Kveder -Smerkolj (AMTK Velenje), od 1000 do 1600 kubičnih cm posadka Žunko - Žunko (Ravne I.), nad 1600 kubičnih cm posadka Čoh - Kodre (Avto Uri Žalec). V enotnem razredu za ženske pa posadka Tratnik - Novak - Funkl (Nazarje). Končni vrstni red po 4. zadnjem rallyju: razred do 1000 kubičnih cm: 1. Koželj - Poličnik 34 točk, 2. Strožič - Špeh 32 (obe posadki AMTK Velenje), 3. Krištof - Slemnik (Dravograd) 30, Erbus - Klančnik (Erbus Velenje) 30 točk; razred do 1600 kubičnih cm: 1. Zorman -Rek (AMD Ravne) 55 točk, 2. Žunko - Žunko (AMD Ravne) 38, 3. Klančnik - Penšek (Erbus Velenje) 19 točk; razred nad 1600 kubičnih cm: 1. Čuh - Kodre (Avto Uri Žalec) 60, 2. Kovšek - Kovšek (Avtist) 15,3. Hribar - Hribar (Zagorje) 15 točk. Enotni razred ženske: 1. Kralj - Čarf (AMD Ravne) 50 točk, 2. Tratnik - Novak - Funkl (Nazaije) 40, 3. Kovšek - Koprivnik (Avtist) 35 točk. Ekipno: 1. AMD Ravne II. 140 točk, 2. AMTK Velenje 125, 3. AMD Ravne I. 121, 4. Avto Uri 103, 5. Aerbus Velenje 69, 6. Lukovica 66 točk, itd. Zaključna slovesnost s podelitvijo pokalov in priznanja ter družabnim srečanjem je bila v dvorani KZ v Šempetru v Savinjski dolini. mer Konjeniški šport Velenjski jahači spet uspešni V soboto je bil v Novi Gorici turnir v preskakovanju zaprek, jahači pa so tekmovali v treh različnih parkurjih. Tekmovalci KK Velenje so se tudi tokrat zelo dobro odrezali. V kategoriji Al (100 cm) je zmagala Maja Kosi (Felleg), v kategoriji A2 (110 cm) je bil najboljši Lovro Blatnik (Saturn), v kategoriji L (120 cm) je Uroš Štraus (Csako) osvojil peto mesto, Primož Rifelj iz Mozirja (Oxer Profi) pa je zmagal v kategoriji MA (130 cm). _ULotka Maric Kegljanje Druga zaporedna zmaga Po zmagi v prejšnjem krogu so šoštanjski kegljači odigrali derbi z drugouvrščenim Korotanom na Prevaljah in zmagali. Domačini so silovito začeli, gostje pa se niso predali in so z borbeno igro zmanjševali razliko. Po dveh parih je bil rezultat 2:2, domači pa so imeli 50 kegljev prednosti. Ob podpori bučnih navijačev so Šoštanjčani razliko zmanjševali in poraz spremenili v zmago s 6:2 in 5049:5006. Zmago s 43 keglji razlike so priigrali: S.fidej 864 (1), L.Fidej 818 (0), Kramer 850 (1), Križovnik 800 (0), Glavič 851 (1) in Hasičič 866 (D- S štirimi točkami so kegljači Šoštanja sedaj na tretjem mestu, v soboto ob 16.uri pa se bodo na svojem kegljišču srečali s trenutno drugim trboveljskim Dadas Rudarjem. m L. F. Pikado - Državno tekmovanje za invalide Skladno s koledarjem slovenske zveze društev invalidov je žalsko društvo izvedlo državno tekmovanje v pikadu za invalide, na katerem so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz šaleške, koroške in savinjske regije. Med 20 moškimi je zmagal Čerenak (DI Velenje), drugi je bil Hru-pič in tretji Peško (oba DI Žalec), med desetimi ženskami pa je bila najboljša Hrovatičeva z Raven na Koroškem. mjože Grobelnik Prvi ekološki tek uspel PODKRAJ - KAVČE - Tekaška sekcija ŠKID TRIM iz krajevne skupnosti Podkraj-Kavče je minulo nedeljo priredila jesenski gozdni tek, ki so se ga udeležili ljubitelji tekov iz več slovenskih krajev in Avstrije. Posebnost teka je bila "štartnina" - sveženj odpadnega papirja, za kar so bili tekači deležni kolajn domačega športnega društva in lepih praktičnih nagard velenjske Surovine. Tek so sklenili s pečenim kostanjem. Zamisel o zbiranju odpadnega papirja namesto štartnine je naletela na dober odmev in prvi ekološki tek v Sloveniji je lepo uspel. Uhj DEŽURSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 19. oktobra - dnevni dežurni dr. V.Renko, nočni dr. Urbane in dr. Pirtovšek Petek, 20. oktobra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 21. oktobra- dežurni dr. O.Renko in dr. Mijin Nedeljo, 22. oktobra - dnevni dr. O.Renko in dr. Mijin Ponedeljek, 23. oktobra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dežurni dr. Kramer in dr. Friškovfec Torek, 24. oktobra - dnevni dežurni dr. V.Renko, nočni dežurni dr. Slavič in dr. Ramšak Sreda, 25. oktobra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: V nedeljo, 22. oktobra - dr. Adi Ho-fer v dežurni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 20. oktobra do 27. oktobra -Franc Blatnik, dr.vet.med., Stane-tova 47, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 22. oktobra - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, Tel.: 0609/633-417. Od 23. oktobra do 29. oktobra-Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, tel.: 0609/633-419. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 9. oktobra do 15. oktobra 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA (89.10. B1S.10. 011.10. H12 10. 013.10. 014.10. «1S. 10. Prireditve KULTURNEGA CENTRA "Ivan Napotnik" Velenje s is s $««««* #>!»..••••"« • m',m m • «%* *«***» m-m » »-m.* ** *.* * « «r* PAVLIHA, JANKO IN METKA ZA NAJMLAJŠE V soboto, 21. oktobra bo v mali dvorani doma kulture v Velenju prva predstava nove sezone za Pikin abonma in izven. Gostovalo bo Pavlihovo gledališče iz Ljubljane s predstavo Pavliha, Janko in Metka. Janko in Metka ne poslušata mame, ki jima pravi, da naj ne hodita v gozd. Kljub temu gresta in se v njem izgubita. Tam pa ju ujame hudobna čarovnica in ju zapre. Veseli Pavliha pa seje ne boji... Predstava bo ob 9.30 in 10.30 uri. Cena vstopnic za izven je 300,00. POJEM BOGATE PONUDBE VAM PREDSTAVLJA NOVO ODPRTO TRGOVINO V VELENJU, JANKA VRABIČA 10 A, PESJE Nudijo vam ves gradbeni material, belo tehniko, vodovodni, toplovodni in elektro material, barve, lake, gospodinjske potrebščine... Naj omenimo samo nekaj ugodnosti: -jogiji - cement - opeka modul - tuškabine - kopalne kadi - wc pokrovi že od - žarnice - BTV Gorenje Voyager 51 TTX - BTV Gorenje Voyager brez TTX - nivedur 25/1 - termo putz - peč Sime - koleno pocinkano 1/2" - T-kos pocinkan 1/2" - koleno KCM Fl 50/90 ST. - odcep KCM Fl 50/50/45 ST. - lesene karnise 120 cm-300 cm - Bramac od 7.752,00 SIT dalje 535,00 59,80 12.500,00 12.527,00 520,00 dalje 50,00 43.900,00 41.290,00 851,00 894,130 56.600,00 56,00 79,00 50,00 86,00 že od 1.037,00 dalje 98,50 Na zalogi keramične ploščice domače in uvožene in zelo ugodno nagrobni pesek že za 940,00 SIT. 0 dejanski založenosti in ugodnih cenah se prepričajte sami!! Upravna enota Velenje Matični urad Poroke: Jože Ramšak, Paški Kozjak št. 73 in Cvetka Žohar, Mislinja, Gozdarska c.št. 95. Smrti: Matilda Bark, roj. 1896, Mozirje, ob Trnovi št. 7; Alojz Majcen, roj. 1943, Gavce št. 26/b; Ana Po-lajžer, roj. 1921, Šmartno ob Dreti št. 45; Anton Štangler, roj. 1954, Velenje, Stari trg št. 27; Marija Lokošek, roj. 1921, Štore, Cesta XIV. divizije št. 36; Pavel Žnidar, roj. 1938, Loke št. 23; Karlo Vrabič, roj. 1919, Velenje, Goriška c.št. 44; Ivan Ročnik, roj. 1917, Topolšica št. 25; Drago Pečnik, roj. 1904, Velenje, Tavčarjeva c.št. 27; Frančiška Roglšek, roj. 1930, Zavodnje št. 35. Upravna enota Žalec Matični urad ■•■■■>>ii>aii>i»ii>n Poroka: Aleš Zapušek, Zabukovica in Tanja Pustovrh, Mengeš; Boštjan Babič, Prebold in Tanja Jager, Prebold; Deni Bolliger, Zabukovica in Sabina Gracl Zabukovica. Upravna enota Mozirje Matični urad Poroke: Matjaž Prislan, 1967, Rad-mirje 93 in Marija Osovnik, 1967, Radmirje 93; Branko Hren, 1972, Dobletina 9 in Saša Štiglica, 1966, Dobletina 9. Smrti: Marija Krajnc, 1907, Ljubno ob Savinji, Podter 2. Avtocenter Meh ^^ Audi Servis in prodaja 63320 Velenje, Koroška 7b tel. prodaja: 063/ 85 29 55, fax: 063/ 85 28 84 rabljena vozila v zalogi: vw Vento CL 1,8 klima 93 23.500 DEM Golf CL 1,6 diesel 91 14.700 DEM Golf CL 1,6 diesel 91 13.500 DEM Golf JX 1,6 diesel 90 13.100 DEM Golf JX 1,3 bencin 88 9.500 DEM Transporter furgon 2,4 diesel 92 27.000 DEM vwpolo v zalogi! PORSCHE LEASING, FITLEASING KREDITI R + 8% 2 leti, R + 9% 3 leta. Vaš Audi in Volkswagen Partner G4RriNr pohištvena industrija polzela d. d. BOGATA PONUDBA, UGODNE CENE, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV 1. 5.D zakonska spalnica Lara - bela 108.851,00 2. 6.D zakonska spalnica Natalie - bela s kotnim elementom 143.550,00 3. omare z drsnimi vrati II. D 26.070,00 III. D 32.863,00 4. regal za dnevno sobo z mostom - temni hrast, dolžine 3,6 m 55.533,00 5. omarica za čevlje 6.417,00 6. kotna sedežna garni. v blagu 97.600,00 vskaju 85.661,00 7. dvosed - postelja 26.796,00 8. jedilnice od 29.654,00 Za nakupe nad 50.000,00 brezplačna vstopnica za košarkarsko tekmo 1. SKL med K.S. Polzela in Satex Maribor - štajerski derbi, dne 28.10. ob 19.30 uri na Polzeli. ^^jgtfft POHIŠTVO GARANT POLZELA -POHIŠTVO ZA VAŠ DOM _tel.: 063/720-020_ K A III O V K L li K J I ČETRTEK, 19.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 22.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 23.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 24.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; ■ KINC kinc kinc DOM KULTURE VELENJE 1£81fSfSf«JI**a!&S«SiliS»*a!»» Predpremiera! Sobota, 21.10. ob 20.30 uri Nedelja, 22.10. ob 10. uri WILLY 2 - družinska melodrama Režija: Dwihgt Little Vloge: Jason James Richter, Au-gust Schellenberg Štirinajstletni fant Jesse in tri tonski kit Willy se po dveh letih ponovno srečata. Toda Willy in njegova družina so ponovno v težavah, ko pride do razlitja nafte. Potrebno je rešiti Willyija in njegove, toda kako? Izredno napeta in čustvena pripoved o brezmejnem prijateljstvu med kitom in najstnikom. Petek, 20.10. ob 21. uri Nedelja, 22.10. ob 18. uri KONGO - avanturistični Režija: Frank Marshall Vloge: Dylan Walsh, Laura Lin-ney... Rim nas bo popeljal v Kongo, prostrano območje skrivnostne Afrike. V Kongo seje odpravila osemčlanska odprava, da bi našla diamante, toda ob najdišču jih čaka tudi tragična smrt. Zato se tja odpravi vodja projekta, istočasno pa tja potuje tudi druga odprava, vsak v njej pa z drugimi nameni. Primatolog Peter Elliot želi domov odpeljati gorilo Amy, ki jo je naučil govoriti, drugi pa... Razburljiv film, ki spominja na Lov za izgubljenim zakladom! Ponedeljek, 23.10. ob 20. uri GOSPA PARKER IN NJENI - drama Režija: Alan Rudolph Vloge: Jennifer jason Leigh, Ma-thew Brodorick,... Robert Altman je tokrat producent filma v režiji Alana Rudolpha, ki pripoveduje o škandalozni mladi žen- ski, ki seje razvila od svobodnega kritika v enega izmed najbolj priznanih in cenjenih kritikov. Na iskriv način torej pripoveduje o burnih odnosih in prijateljstvu med ameriško pistaljsko elito. Zgodba se dogaja v dvajsetih letih, z razkošnimi kostimi in prizorišči, ki spominjajo na najboljše filme tega stoletja. FILMSKI POTEP ob stoletnici filma tudi v Velenju! Od 24. do 28.10. ob 20. uri v Domu kulture Velenje. 24.10. THELMA IN LUISE 25.10. TAKSIST 26.10. H AIR 27.10. CASABLANCA 28.10. AMERIŠKI GRAFITI Praznujmo stoletnico filma z filmi, ki so označili desetletja! KINO ŠOŠTANJ Sobota, 21.10. ob 20. url KONGO - avanturistični Nedelja, 22.10. ob 11.15 uri WILLY2- družinska melodrama KINO ŠMARTNO OB PAKI mmmmwxnmmmamv«m*mnm** Petek 20.10. ob 18. url KONGO - avanturistični Nedelja, 22.10. ob 13.30 uri WILLY2-družinski, melodrama Naslednji filmi: POTOPUENI SVET, FILMSKI POTEP (ob stoletnici filma), RANGUN. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo. . ANDREJEV DOM NA SLEMENU DNEVI MADŽARSKE KUHINJE od četrtka 19. oktobra do nedelje 22. oktobra 1995 - postregli vam bomo izvirne madžarske jedi in pijače - igrala bo madžarska glasbena skupina V prijetnem vzdušju madžarske kuhinje bo 19. oktobra ob 17. uri otvoritev RAZSTAVE DEL SLIKARJA JOŽETA SVETINE! Zapel bo moški oktet ZAVODNJE in prvak Ljubljanske Opere-FRANC JAVORNIK. Pozabite za trenutek na vsakdanje težave in se sprostite na Slemenu! Prosimo, da rezervacije sporočite na tel / fax: 063/895-154 % 19. oktobra 1995 s ; > ;'f.' MALI OGLASI PRODAJA MAČEH. Telefon 893-035. DOBRIM LJUDEM PODARIM malega, prikupnega,zdravega mucka. Telefon 851-506. DVE TEUCI PRODAM. Simentalka 7 mesecev breja, sivka 140 kg težka. Telefon 892-291. RJAVE KOKOŠI ZA ZAKOL ali nadaljno rejo so vam na razpolago na frami Ivana Kotnika v Lju-biji 6, pošta Mozirje, 20. in 21. oktobra 95, po ceni 200 sit Telefon 831-680. MLADA DRUŽINA NAJAME eno ali dvosobno stanovanje v Velenju, (do 300 DEM na mesec). Telefon 855-897. KUPIM GARSONJERO. Telefon 852-381. DVA ŽAROMETA H-4, štirioglata, nova za avto Zastava, prodam. Telefon 063-856-056. NEMOGOČE JE MOGOČE!!! Naj-dite si kjerkoli in kakršnokoli vozilo, ŽAREK Vam nudi SUPER POSOJILO. Žarek d.o.o., J. Vra-biča 10 a, 63320 Velenje, tel/fax:063-856-537 ali 856-286. POSLOVNE PROSTORE V CENTRU MISLINJE cca 200 m2, primerno za gostinsko ali trgovsko dejavnost prodam ali dam v najem. Telefon 0602-55-377. V VELENJU-GORICA najamem manjše stanovanje. Telefon 852-899. TELEFONSKO CENTRALO CELE- COM 2/4 in rabljeno pisarniško pohištvo, prodam. Telefon 882-249. CTX 80, letnik 89, dobro ohranjen z vso dodatno opremo ter čelado, prodam. Telefon 895-226 zvečer. VW HROŠČ 1200 J, letnik 75, solidno ohranjen, neregistriran, široke gume, prodam. Telefon 0609-619-464. IZDELUJEMO IN MONTIRAMO LAMELNE IN PUSE ZAVESE, žaluzije, rolete, na zalogi tudi vsi sestavni deli za senčila. Telefon 061-651-247. KRZNENO JAKNO (strižena ovca) št. 42/48 in usnjeno jakno 42/46 prodam. Telefon 858-015. PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO BUDERUS s kompletno avtomatiko in bojlerjem, prodam. Telefon 881-238 od 7. do 9. ure. JUGO 45, letnik 86, registriran do 96/3, prodam. Ogled mogoč od 15. ure dalje pri Slokan, Gavce 25 NH, Šmartno ob Paki. JAGENČKA težkega 30 kg, prodam. Telefon 882-146. CENITVE NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN za vse namene! Telefon 721-679. ZASTAVA 101, letnik 88, modre barve, lepo ohranjen, prodam. Cena 3000 DEM. Telefon 857-070. SERVIS & MONTAŽA ROLO RO-LET, Marko Zaveršnik, Primorska 5, 63325 Šoštanj, Telefon 063-882-216. V ŠALEKU ODDAM OPREMLJEN FRIZERSKI SALON, s telefonom. Ogled in informacije Nedeljko Nova-kovič, Šalek 88, Velenje. AVTO HYUNDAI LANTRA star 3 mesece, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 852-106. POTREBUJEMO REFERENTE ZA POSREDOVANJE PRIVATNIH POKOJNIN. Ni akviziter-stvo. Dober zaslužek. Telefon 063-24-630 od 8. do 13. ure ali 063-856-024 po21.uri. VW GOLF, letnik 89 in vartburg karavan letnik 90, prodam. Telefon 851-226 ali 857-927. ZAPOSUMO DELAVCA ZA NOTRANJE ČIŠČENJE AVTOMOBILOV. Telefon 856-834. GOLF JGLD, letnik 84 S paket, prodam. Telefon 063-885-597. PUJSKA TEŽE 25 KG, prodam po 360 sit/kg. Telefon 882-802. JUGO 55, letnik 90, registriran do 96/6 prodam za 4500 DEM. Boštjan Krajcer, Paka 43 a, Velenje. SLADEK JABOLČNI SOK, izpod domače preše, prodam. Telefon 847-679. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOV- NJE in parcelo z vikendom in kletjo v oklici Velenja za enodružinsko hišo. Telefon 854-353. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPO- ROČA, da bo v nedeljo 22.10. od 8. do 8.30 prodajala mlade kokoši nesnice, ijave in graha-ste, stare 6 mesecev, cepljene proti kokošji kugi, krmljene s koruznim šrotom. Prodajala bo v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. V OKOUCI VELENJA ZAMENJAMO dvostanovanjsko novejšo hišo za dvosobno stanovanje z doplačilom. Telefon 856-899. PUJSKA starega 8 tednov prodam. Telefon 885-056. POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660 Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in brat ZVONE KOMAR iz Tomšičeve 51 18.1.1928 - 6.10.1995 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli soželje. Posebna zahvala pa velja dr. Urbancu za njegovo pomoč pri zdravljenjenju. Hvala tudi govornikoma za izrečene besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke ter godbi. Žalujoči: žena Lojzka, sinova Zvonko in Branko, vnuki ter sestra Ivanka združino. V 91. letu nas je zapustil naš DRAGO PEČNIK Žalujoči svojci ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta KARLAVRABIČA 24.9.1919 - 8.10.1995 Goriška cesta 44 Velenje Iskreno se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče. Hvala delavcem in članom Kluba slušno prizadetih, sosedom, teti Mariji Pesjak, osebju ZD Velenje in bolnišnice Topolšica, gospodu župniku za obred ter gospodu Semetu za ganljiv govor ob slovesu. Posebno se zahvaljujem dragemu bratrancu Drašku ter Verici za pomoč. Hči Dragica Solze se dajo skriti, bolečine zatajiti, a prazen tvoj prostor v hiši, ni mogoče nadomestiti V SPOMIN 24.oktobra mineva 10 let žalosti, od kar nas je v 11. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric UROS GOLOB iz Topolšice Ne moremo se sprijazniti z neusmiljeno, kruto resnico, da se je tvoja pot končala tako kmalu. V našem novem domu je brez tebe velika praznina a v srcih bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje, svečke in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Posebna zahvala velja negovim sošolcem. Vedno Tvoji: mama, ata, sestra in nečak Jaki. Le delo, skrb, trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje. Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si očL ZAHVALA Mnogo prerano nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi SLAVKO MAJCEN 15. junij 1943 - 7. oktober 1995 Gavce 26 b Šmartno ob Paki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za tako številno spremstvo k njegovemu preranemu grobu. Zahvala velja tudi obema govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbi TUŠ, duhovniku za opravljen obred ter dr. Stuparju za lajšanje bolečin. Žalujoči: žena Vida, hči Jožica z Romanom, vnukinji Anja in Teja ter tašča Trezika ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta TONU A ŠTANGLERJA 22.6.1954-9.10.1995 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, stanovalcem Šaleka 90, sošolcem ter sodelavcem in znancem za pisna in izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč in tako številno spremstvo k njegovemu preranemu grobu. Enaka zahvala velja gospodu župniku za cerkveni obred ter govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: Žena Tilčka ter sinova Dejan in Tomi. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St 23/26-92 je "Nas Cas" uvrSCen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei, Mira ZakoSek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe-gel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130.00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: KBIIII1 IVIII»-,#.! in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. vrata predstavitev velenjskega in delno tudi ostalega slovenskega gospodarstva na sejmu v Tomsku (n-ekatera velenjska podjetja so zastopala tudi druge slovenske firme), je seveda vzbudila izredno zanimanje in številne želje po sodelovanju. Iz velenjske občine so se sejma udeležili predstavniki Urni Gorenje, Gorenje Trgovina, ERA, Vegrad, Veplas, ESO Ki-ko, Eurograf, Procim in Sveri-com. Preko njih pa so bila zastopana še številna druga velenjska in slovenska podjetja. V Tomsku so po sejmu odprli tudi stalni razstavno- prodajni paviljon velenjskega in slovenskega gospodarstva ter vanj prenesli sejemske eksponate. Otvoritve paviljona in nekaterih pogovorov se je udeležil tudi naš veleposlanik v Moskvi Saša Geržina, ki se je med drugim v Tomsku sestal tudi z guvernerjem tamkajšnje regije Vladimirjem Kresom. Ideja, ki se je pred približno pol leta porodila v medsebojnih pogovorih med Brankom Čan-čem, Franjom Korunom in predsednikom poslovnega odbora u-niverzitetnega mesta v Tomsku akademikom Krutikom, je očitno padla na plodna tla. Gorenje Trgovina je že uvozilo manjšo količino traktorskih priključkov, razmišljajo pa o prodaji traktorjev Zetor na ruski trg. Veplas bo skušal postaviti proizvodno linijo za izdelavo kopalniških kabin in ustanoviti skupno podjetje, v sodelovanju s svojim partnerjem pa je ponujal tudi medicinski program; ERA bo skušala izkoristiti veliko zanimanje, ki so ga Rusi pokazali za njihove prodajne artikle, za izmenjavo v obe smeri in tudi za nadaljnji prodor Del velenjske delegacij na zahodne trg; ESO Kiko se je že konkretno dogovoril za določena krovska dela; veliko delnih dogovorov pa so sklenila tudi ostala podjetja. Seveda bo verjetno največ možnosti prav pri ustanavljanju mešanih podjetij, ki bodo delala za potrebe tamkajšnjega trga, saj je bila največja želja tamkajšnjih gospodarstvenikov, kako zapolniti zmogljivosti razvojno - raziskovalnih inštitutov in nekdanjih proizvodnih kompleksov, ki so bili namenjeni vojni industriji, z novimi proizvodnimi pro- In gostiteljev v Tomsku grami. Verjetno že v mesecu januarju prihodnje leto bodo v Velenju odprli promocij-sko-prodajni center ruskega gospodarstva in takrat bo sodelovanje, ki so mu velenjski gospodarstveniki tokrat orali ledino, gotovo dobilo še dodatno potrditev, bolj jasno pa bo postalo tudi, kako uspešno se razvijajo sedaj vzpostavljene vezi. (Več v prihodnji številki) mB.z. Sibirija odpira V ponedeljek zjutraj se je po desetih dneh vrnila v domovino velenjska delegacija, ki je v sibirskih mestih Tomsk in Jurga navezovala poslovne stike. Delegacija, ki sojo sestavljali gospodarstveniki in politiki velenjske občine, je sodelovala na tamkajšnjem sejmu Sibirski dom, obenem pa opravila številne zahtevne pogovore z direktor- ji največjih tovarn. Velenjski župan Srečko Meh je podpisal tudi listini o sodelovanju na kulturnem, športnem in izobraževalnem področju med omenjenima ruskima mestoma in Velenjem, predsednik velenjske območne zbornice Borut Meh pa listini o sodelovanju s tamkajšnjima gospodarskima zbornicama. Izjemno dobro pripravljena Slovesne otvoritve razstavnega paviljona velenjskega gospodarstva v Tomsku se je udeležil tudi Saša Geržina (desno), slovenski veleposlanik v Moskvi. V zavest vsakega človeka Nevarnost pred požari je vsakdanja, prisotna pa je povsod in na vseh področjih dela in življenja. Zato je brez razmišljanja naloga in skrb gasilske organizacije, občin ter slehernega posameznika, da sodeluje in se pridruži boju proti požarom, kar pomeni, da bomo v borbi z njeno stihijo uspešni le tedaj, če bo skrb za varnost pred požari trdno v zavesti vsakega človeka. Da bi dosegli tako raven, moramo svoja prizadevanja usmeriti v vzgojo človeka v vseh obdobjih njegove starosti. Seznaniti ga moramo z nevarnostmi in posledicami požara, podati mu zaupanje in znanje v prepričanju, da sta varnost pred požarom ter pravočasno in strokovno ukrepanje tisti človekovi vrednoti, ki pomembno vplivata k varovanju zasebne in družbene imovine. Požarna varnost naj postane dnevna razprava; v službi, doma, na izletu, v avtu, v gozdu, na polju - skratka v vseh okoljih našega dela in življenja. Samo z množičnim vključevanjem problematike požarnega varstva lahko dosežemo zmanjšanje števila požarov in drugih nesreč, obvarujemo delovna mesta, stanovanja, prevozna sredstva ter škod, ki ob tem nastanejo. Samoizobraževanje s področja požarnega varstva naj bo cilj posameznika in cele družine, obiskujte predavanja in demonstracije, ki jih bomo predstavniki gasilske organizacije ter ostali strokovnjaki intenzivneje izvajali prav v tem mesecu. Gasilska organizacija je s sprejetjem nove zakonodaje sprejela precejšnje odgovornosti na področju preventive, zato VAS prosimo POMAGAJTE NAM ohraniti našo dolino, naša bivalna in delovna in delovna okolja čista, predvsem pa požarno varna. Poveljnik GZ Velenje, Darko Koželj Lovčeva skrivnostna zloba Pes je za človeka velikokrat najboljši prijatelj. Za Završnikove na osamljeni kmetiji visoko na Čreti je bil Dingo več kot prijatelj. Bil, ker ga ni več. Dingo je bil nekaj posebnega, bil je nemški ovčar - povsem bele barve. Pa v barvi njegove dlake ni srčica te zgodbe. Bistvo te zgodbe je v popolni brezsrčnosti (še) neznanega lovca, pa si ta "človek" tega imena sploh ne zasluži. Lisica je pri Završnikovih veselo kradla kokoši in drugo per-jad, dokler ni prišel Dingo! Beli ovčarje nezmotljivo priganjal govedo in ovce s paše, spremljal gospodarja Lojza na vsaki poti, bil je največji prijatelj in ljubljenec njegove žene in njunih štirih otrok. Nezmotljivo je zaznal kdo prihaja k hiši z dobrim namenom - pričakal ga je na hišnem pragu z dvignjeno tačko v pozdrav. Dingo se je rad slikal. V trenutku, ko je zaznal fotoaparat, se je "važno" postavil pred njega, obvezno in brez ukaza. Še več je zgodbic o Dingu, pa jih žalostni Završnikovi niso spravili iz sebe. Ena zgodba je zadnja. Lojz seje napotil v gozd in Dingo seveda z njim. Lojz je hodil pod strmim pobočjem, Dingo nad njim. In je počilo. Strel je bil natančen, Dingo je v trenutku obležal za bukvijo, nad njim je Lojz le še v hrbet videl lovca, ki je zginil za greben. Lojz dobro ve, da pes ne sme prosto preganjati divjadi, dobro tudi pozna dolžnosti lovca, ki ubije prostega psa. Najmanj kar je, mora lovec obvestiti lastnika, poskrbeti za ubito žival, pa ta "lovec" tega ni storil. Še po desetih dneh je uboga žival ležala za bukvijo, smrad je bil vse bolj neznosen in je nemara danes še hujši. Vendar, Dingo ni preganjal divjadi, bil je z gospodarjem in ta "lovec" oba gotovo pozna in gotovo je moral videti ali vsaj slišati gospodarja tik pod psom. Kaj če bi zgrešil psa!? Na samotni Završnikovi kmetiji se lovci na svojih poteh pogosto ustavljajo in vedno so dobrodošli. Se bodo z lahkim srcem ustavljali še naprej? mjp In če bi zgrešil psa? Dingo je ljubil fotografiranje Po desetih dneh... Odločba častnega razsodišča DNS Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je dne 9. oktobra 1995 zaključilo postopek ugotavljanja kršitev Kodeksa novinarske etike v članku z naslovom "Obešena mladoletnica", objavljenem 5.10.1994 v časniku Nova doma, ki ga je izvedlo na predlog odgovornega urednika VTV Studia Velenje g. Rajka Djordjeviča. Častno razsodišče DNS (v sestavi: Peter Habjanič, Lidija Jež, Slava Partlič, Brane Piano, Vojko Plevelj, Lado Stružnik) je bilo soglasno v oceni, da so v spornem članku kršene določbe 9. in 10. člena veljavnega Kodeksa. Ker je članek nepodpisan, nosi odgovornost za kršitve Janez Sever, v času objave članka glavni in odgovorni Nove dobe. Utemeljitev: V članku daje Nova doba o avtorici prispevka VTV Studia Velenje z ničemer utemeljene vrednostne sodbe, ki imajo zato značaj klevet, v podnaslovu pa tendenciozno izpostavlja nacionalno poreklo odgovornega urednika VTV Studia g. Djordjeviča in ga podkrepi z žaljivkami anonimnih Velenjskih nacionalistov. Po soglasni oceni članov Častnega razsodišča pa prispevek VTV Studia, na katerega se Nova doba v spornem članku opira, predstavlja profesionalno korekten medijski odziv na tedaj že razširjene govorice o aidsu v Velenju, z dovolj jasnim namenom, da te govorice zaustavi, poudari njihovo neutemeljenost in okrutnost do posameznika, ki ga zadevajo. m Častno razsodišče DNS predsednica Slava Partlič Policisti bodo prisluhnili tudi anonimnim kiicem H IVIIRRII M M M M W Bi Bi .B W BI. H H M H B Bi Bi ® W B Vsako sredo po telefonu Na velenjski Policijski postaji dobro vedo, da je med občani veliko takšnih, ki bi kdaj poklicali policiste in jih seznanili s "sumljivim" dogajanjem v njihovi okolici, opozorili na kršitve javnega reda in miru, jim zaupali kakšen "ključen" podatek pri raziskavi določenega primera, jih kaj povprašali, pa ne kličejo, ker želijo ostati anonimni. Ker so zainteresirani za varnost na območju, ki ga pokrivajo, so se odločili, kot nam je povedal komandir Policijske postaje Velenje Robert Mravljak, da dajo možnost tudi ljudem, ki bi iz takšnih ali drugačenih razlogov radi ostali anon imni. Tem bo vsako sredo do novega leta, med 18. in 21. uro, po telefonu prisluhnil eden iz skupine kriminalistov, ki so zaposleni na Policijski postaji Velenje. Telefonska ševilka na katero jih v sredo, 25. oktobra, lahko pokličete prvič, potem pa vsako sredo do novega leta, je 855 - 500. Niti slučajno, pravijo, vas ne bodo vprašali kdo ste, če tega ne boste želeli povedati sami. Bmkp