Slovenski etnograf Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi — Freizinški trg Gutenwertii Časovno opredeljena srednjeveška keramika IVIodrotisk na Slovenskem Gostilne v Šiški Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem XXV - XXVI Letnik 1972-73 Slovenski etnografski muzej Ljubljana 1974 Izdajo sta finančno omogočila Raziskovalna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Slovenije. ' i Publikacija šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št.33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Slovenski etnograf Letnik XXV - XXVI 1972-73 Slovenski etnografski muzej Ljubljana 1974 Uredniški odbor Ljudmila Bras Boris Kuliar Gorazd Makarovič Ivan Sedej Tehnični urednik Marjan Loboda Odgovorni urednik Boris Kuhar Izdal in založil Slovenski etnografski muze ji Vsebina — Table des matieres Vinko S r i b a r, Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi — FreizinškI trg Gutenwertii................... 9 — dem Freisinger Marktfiecken Gutenwerth Die Entwicklung der IVlittelalterichen Keramik In Otok bel Dobrava Vinko Š r i b a r, Vida Stare, Tatjana B e r g a n t, Časovno opredeljena sred- njeveška keramika..................39 Zeltiich eingeordnete mittelalterliche Keramik Marija M a k a r o v i č , Modrotisk na Slovenskem.............54 Biaudruck In Siowenien "^anja T o m a ž i č , Gostilne v Šiški.......... .......67 Gaststatten in Šiška line Kurent, Preoblikovanje proporcijskih sliem na Slovenskem.......89 iMutatlons of Proportlonals Keys in Slovenia I Zbirke — Collections Pavla Štrukelj, Etnološka zbirka severnoameriških Indijancev OJIbwa Iz 19. stoletja v Slovenskem etnografskem muzeju........109 The Ethnological Collection of the North American Indians Ojlbwa Dating from the 19'h Century and Kept by the Slovene Ethnological J Muséum t Polemika — Polémique '\ngelos Baš, O dravskih splavarjih..................143 Uber die Drauflosser Poročila — Comptes rendus! ^ngelos Bas, Slovo od ljudskega življenja...............157 Abschied vom Volksieben VI asta Koren, Etnološko raziskovanje Prieklje..............186 { Volkskundliche Erhebungen In Prlekija j Raziskovanje lončarstva na Slovenskem Raziskovanje in preučevanje lončarstva na Slovenskem sega v 50. leta, ko je bilo v SE posvečeno več študij tej značilni obrti. Preučevanje pa zajema predvsem obdobje 19. In 20. stoletja. Leta 1968 je bila v Slovenskem etnografskem muzeju tudi obsežna razstava, ki je prikazala lončarske izdelke iz vse Slovenije. Časovno je pokazala snovno bogastvo od 19. stoletja do današnjih dni. Za razstavo je bilo opravljeno obenem obsežno razisko- valno delo. To je pokazalo, da imamo iz starejših obdobij več zapisov, ki potrjujejo razširjenost lončarske obrti v Sloveniji. Posebne cehovske listine posameznih obrtnih združenj lončarjev v številnih krajih (Ljubljana, Kranj, Skofja Loka, Celje, Vojnik) doka- zujejo prisotnost lončarske obrti. Pomanjkljiva pa je snovna dokumentacija. Za starejše obdobje, zlasti za srednji vek doslej nismo imeli na voljo dovolj snovnih dokazov o lon- čarstvu na Slovenskem. Pri tem so priskočili na pomoč etnologom arheologi, ki s svojo metodo iščejo snovne dokaze o lončarstvu za starejša obdobja. V tej številki SE objavljena prispevka izpolnjujeta to praznino za pozni srednji vek. Za dopolnitev poznavanja oblik in za izpolnitev kontinuitete od poznega srednjega veka prek 16., 17. in 18. stoletja bomo morali temeljito izkoristiti še druge vire, predvsem freske in drugo slikovno gradivo. To delo nas še čaka. Združena prizadevanja arheologov, umetnostnih zgodovinarjev in etnologov bodo tako rodila sadove za izpopolnitev dokumentacije o razvoju lončarstva pri nas. Vrč za kis, sreda 19. stoletja. Vel. Podlog na Krškem polju zbirke SEM 8 Vinko Sribar T. 2 DOBRAVA - OTOK 1967. SONDE 1 - 6 Vinko Šribar Razvoj srednjeveške keramike na Otok upri Dobravi — Freizinški trg Gutenwerth Pri arheoloških izkopavanjih Narodnega muzeja v Ljubljani na Otoku pri Dobravi V času od leta 1967 do 1971 je prišlo na dan obsežno keramično gradivo. Delimo ga na tri skupine: 1. V prvi skupini je keramika iz šestih sond, ki smo jih razdelili po vsej površini Otoka. 2. Druga skupina keramike je iz površine, ki smo jo odkrivali sistematično na južnem delu naselja, tj. ob levem bregu nekdanje struge Krke nasproti vasi Drama. Na tem prostoru smo, kot je videti iz poročil,^ odkrili predromansko in romansko cerkev, strojarsko delavnico, veliki železarski delovni kompleks ter cestišče. Na tem prostoru je bila keramika doslej najštevilnejša ter sega od poznega 10. stol., zanesljivo pa do konca 15. stol. To površino imenujemo izkopno polje šL 1, oz. l.P. 1. 3. Tretja skupina keramike je iz površine, ki smo jo sistematično odkrivali na osrednjem delu Otoka. Največji del te površine pokriva cestišče, na katerem je bilo le malo keramike. Nekaj več je je iz stavb, ki smo jih začeli odkrivati zahodno od cestišča. Znanstvena problematika, ki ob tem nastaja, je zelo obsežna. Glede poznavanja visoko in poznosrednjeveške keramike v Sloveniji se do tega trenutka ne moremo pohvaliti, kajti razen objave R. Ložarja,^ ki rekonstruira podobo poznosrednje- veškega lončarstva v Sloveniji samo na temelju posameznih najdb iz raznih najdišč, nismo imeli do sedaj na voljo gradiva, ki bi dokumentiralo vse razvojne stopnje poznosrednjeveške keramike na enem najdišču. Ložarjeva rekonstrukcija temelji na tipološki kompilaciji keramike iz raznih najdišč. Tudi v bližnji sose- ščini, tj. v Avstriji, Madžarski in v Italiji je podoba približno enaka. Zelo pozorni so postali na poznosrednjeveške keramiko na zgornjem Avstrijskem.^ Na pro- storu znotraj SRS tako prvič prihaja na dan keramika z jasno podobo razvoja od prehoda iz zgornjega v visoki in skozi ves pozni srednji vek." Po dosedanjih spoznanjih o otoški naselbini je ta nastala na prehodu iz zgodnjega v visoki srednji vek ter živela do porušitve v drugi polovici 15. stol. Iz tega sklepamo, da moramo imeti v najstarejših slojih opraviti s keramiko, ki je nastala po domo- rodni staroslovanski tradiciji in je s spreminjanjem Otoka v freizinški trg Guten- werth prišla v naselje nova tehnologija in nove oblike. Teoretično bi ob srečanju obeh tehnologij morala nastati oblikovna sinteza med domorodnimi in uvoženimi oblikami, ob katerih pa nedvomno živijo še naprej razne importirane oblike ali pa nastajajo nove kot posledica spremenjenega načina življenja. Nedvomno je za nas v tem trenutku najpomembnejša keramika iz prve skupine, ' v. šribar, Z. Č. 1972, 37—67 in 255—297. ' ' R. Ložar, GMDS, 29, 1939, 180. ' Herman Steininger, Der Munztopf von Haibach bel Saming (Ein Beitrag zur mittelalter- lichen ostbairisch — ober osterreichischen Keramik mijnzdatierten Keramik des 13. Jahrh. — Jahrbuch des Oberosterreichishen Musealvereines, Linz, 109, 1964, 233. V svojih ; opombah od 1 do 8 posreduje starejšo literaturo, ki obravnava srednjeveško keramiko na srednje evropskem prostoru. Isti avtor je objavil tudi studi o o keramiki 13. in 14. stol. ' in sicer pod naslovom Die Mundzatierte Tongefasse von Mooshon und Oed v Jahrbuch 1 des Oberôsterreichischen Musealvereines, Linz 1966, 305. Poznosrednjeveške keramika je prihajala na dan doslej na našem prostoru sporadično \ in samo v manjših količinah ter bržkone brez stratigrafskih podatkov. Pri raziskovanju na giadu Branik in enako na Celjskem gradu so izkopali visoko in poznosrednjeveške kera- miko, ki je stratigrasko bolj določljiva. Gradivo obdelujejo avtorji obeh raziskovanj. 10 Vinko Sribar ker je iz raznih delov naselja in ker smo jo kataloško že obdelali.^ Pomemben je tudi obseg gradiva. V skupini keramike iz sond je okoli tisoč kosov, kar je dovolj velika osnova, na katero se lahko opremo pri študiju tipološkega in ča- sovnega okvira keramike na Otoku. Ker smo sonde praviloma izkopavali po planumih, to pomeni, da imamo pred seboj vertikalno in horizontalno stratigrafijo za vsak kos keramike.' Za izhodišče svoje obdelave postavljamo tipološko raz- vrstitev vsega keramičnega gradiva. Šele po tako opravljeni analizi bi razvrstili keramične tipe po planumih, in tako dobili horizontalno stratigrafijo znotraj vsakega planuma. Kartiranje posameznih keramičnih tipov glede na sondo in planum bi nam omogočilo razumevanje vzrokov za nastanek in razvoj posa- meznih keramičnih tipov itd. Opis keramičnih oblik Keramiko iz sond smo razdelili v sedem skupin: 1. skupina A: bikonični lonci (s podskupinami a—g) 2. skupina AA: dna posod (s podskupinami a—d) 3. skupina B: sklede in skodele (s podskupinami a—g) 4. skupina C: vrči (s podskupinami a—e) 5. skupina D: pečnice 6. skupina E: emajlirana posoda 7. skupina F: drugi keramični ornamentirani tipi 1. skupina A: Bikonični lonci V skupini A razlikujemo 8 podskupin od a—g. S to splošno označbo so zajeti le lonci bikonične oblike z bolj ali manj poudarjenimi rameni in zoženim vratom ter z različnimi oblikami navzven zavihanega ustja. Velikost teh loncev je raz- lična. Od majhnega lončka, katerega premer ustja je le do 10 cm, do velikih loncev s premerom ustja do 30 cm, ne oziraje se na strukturo lončevine. Vodilna je le oblika. V podskupino Aa sodijo bikonični lonci z rahlo navzven zavihanim, po- udarjeno odebeljenim ustjem. Dimenzije tega tipa loncev so različne.'' Struktura materiala teh loncev je različna, vsekakor pa je med svetlo in temno sivo pečeno keramiko, ki ji je praviloma primešan kvarcitni pesek. Lonec te podskupine smo najpogosteje našli v višjih legah, tako npr. v sondi 1,1 a in 2 na prehodu iz 2. v 3. planum, v sondi 3,5 in 6 na prehodu iz 1. v 2. planum. Ne da bi analizirali rela- tivno globino glede na sedanjo hodno površino v sondi 1,1 a in 2, so to najdbe ' Keramiko iz sond v letu 1967 smo obdelali kataloško na 161 tabelah formata A4. Gra- divo je razporejeno po sondati in planumih. Kot priloga kataloga je 40 preglednih tabel, na katerih smo pokazali vse oblike, ki se pojavijo v posameznih planumih. Na zbirni tabeli lahko sledimo posameznim oblikam v posameznih sondah in planumih. Katalog smo raz- množili DO sistemu xerox — tehnike, ki zadovoljuje kot informacija. Poslej bomo na ta način objavljali vse gradivo v okviru projekta Mihovo, ki ga sicer ne bi mogli objaviti v rednem tisku. ' To smo prikazali na posebnih tabelah, kot omenjamo v opombi 5, ter obdelali v tej štu- diji, ki bo objavljena v Z. Č. ali pa v okviru kataloga iz op. 5. ' V tekstu bomo označevali dimenzije keramičnih posod po naslednjem zaporedju: višina posode, premer ustja, premer dna, premer največjega oboda, višina največjega oboda. Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 11 iz sredine kulturnega sloja, medtem ko so v sondi 3,5 in 6 iz najmlajše plasti kulturnega sloja. S popolnoma časovnimi merili pa bomo najdbe opredelili za vsako sondo posebej pri časovnem vrednotenju posameznitn keramičnih tipov. V podskupino Ab sodijo bikonični lonci z izredno poudarjenim in visokim ramenom ter z naglim prehodom v ustje, ki je močno zavihano navzven, vendar se gornja krivulja ustja izteka v pravilni polkrožni liniji. Tako so bili oblikovani v glavnem lonci manjših dimenzij. Struktura materiala je v glavnem enaka kot v Aa skupini, to je od svetlo do temno sive s primesjo kremenčevih kamenčkov. Tak lonec smo našli prav tako kot lonce iz Aa skupine v sondi 1,1 a in 2 na pre- hodu med 2. in 3. planumom, v sondi 5 in pa na prehodu iz 1. v 2. planum. Ni ga bilo v sondi 4. V sondi 1,1 a in 2 je bil ta lonec razširjen v sredini kulturne plasti, medtem ko je bil v sondi 5 in 6 v najmlajši kulturni plasti. V podskupino Ac sodi bikonični lonec z izredno poudarjenim najširšim obodom, ki je, sodeč po rekonstrukciji, na sredini višine lonca in zelo počasi prehaja v dno in ustje. Vrat je zelo kratek in nizek, ustje pa je zavihano pod ostrim kotom navzven tj. v obliki ozko padajočega ovratnika. Lonec je srednjih dimenzij. Struktura materiala je srednje siva, pomešana s kremenčevim peskom. Najden je bil samo v najmlajšem horizontu kulturne plasti v sondi 5. V podskupino Ad sodi bikonični lonček srednjih dimenzij z zelo nizko stoječim največjim obodom, ki je najbrž v spodnji tretjini posode. Prehod v ustje je postopen. Ustje je močno zavihano navzven in je dolgo in ovalno zaobljeno. Struktura materiala je srednje sive barve s primesjo kremenčevega peska. Najden je bil samo v najmlajšem horizontu sonde 3 in 5. V podskupino Ae sodi bikonični lonec z močno profiliranim, lijakasto oblikovanim ustjem, ki je v glavnem velikega premera. Največji obod doseže posoda približno na sredini svoje višine. Lonec je raznih dimenzij. Struktura materiala je svetlo sive in rjave barve s primesjo kremenčevega peska. Posoda je bila zelo razširjena, saj smo jo našli v vseh sondah. V sondi 1 se pojavi na prehodu iz 2. v 3. planum ter je še v 3. in 4. planumu. V sondi 1 a je na prehodu iz 2. v 3. planum in v 3. planumu, v sondi 2 je na prehodu iz 2. v 3. planum in v 4. planumu, v sondi 3 je na prehodu iz 1. v 2. planum, v sondi 4 pa na prehodu iz 1. v 2. in na prehodu iz 3. v 4. planum, v sondi 5 in 6 pa na prehodu iz 1. v 2. planum. Ugotavljamo, da je bila ta vrsta loncev v vseh sondah, da se je pojavila že v najstarejši plasti sonde 1 in da traja vse do najmlajšega horizonta kulturne plasti na Otoku. Zanimivo je ugotoviti, da je bila najbolj uporabljana in se najprej pojavila v osrednjem delu otoške površine. V podskupino Af sodi bikonični lonec z najširšim obodom v gornji tretjini posode, s kratkim vratom in obodom, ki daje vtis cilindričnega oblikovanja, vendar ob natančnejšem pogledu ugotovimo, da je notranji del ustja oblikovan polkrožno in je v zgornjem delu cilindričen. Zunanji rob ustja je rahlo nagnjen navzven in je kot celota lijakast. Zunanja površina ustja je rahlo razčlenjena. Ta tip lonca je različnih dimenzij od srednje velikih do velikih. Lonci so pečeni od svetlo sive do svetlo rjave barve, pomešane praviloma s kremenčevim peskom. Najden je bil v vseh sondah in sicer v sondi 1 in 4 na prehodu iz 2. v 3. in v 3. 12 Vinko Sribar planumu. V sondi 2 in 6 je bil v planumu 2, 3 in 4. V sondi 1 a pa v 3. planumu. Najzgodneje se pojavi v najvišjem horizontu kulturne plasti ter sega do zgornje meje 4. planuma. Manjka v starejši plasti otoškega naselja. V podskupino Ag sodi kroglast lonec z nizkim vratom in ustjem z naglim prehodom v rame. Najširši obod doseže približno na sredini višine in ima premer ustja, ki doseže tudi do 30 cm. Iz kratkega vratu naglo prehaja v kratko navzven zavihano in po zunanjem robu profilirano ustje; na prvi pogled se zdi, kot bi posoda ne imela ustja in da le-to izhaja neposredno iz same posode. Ta vrsta posode je v glavnem temno sivo in črno žgana keramika s primesjo kremen- čevega peska. Najdena je bila samo v najmlajšem horizontu sonde 3 in 5. Pri keramiki v skupini A smo obravnavali sedem podskupin in smo kot pred- stavnika skupine vedno orisali eno keramično posodo. Ta posoda pa je le najznačilnejša kajti v vsaki podskupini so številni kosi keramike, ki niso enaki, vendar pa sodijo v to oblikovno zvrst. Veliko število nekoliko različnih izvedb znotraj ene podskupine priča, da so te različice izšle iz osnovnega tipa, po katerem smo odredili podskupino. Hkrati moramo ugotoviti, da so variacije istega tipa v podskupini vedno grupirane v istem stratigrafskem horizontu. Zdi se, da je pri oblikovanju varijacij v podskupini igrala odločilno vlogo velikost posode. Na temelju teh ugotovitev trdimo, da vsaka podskupina predstavlja le vodilno obliko, ki v določenem časovnem obdobju služi za zgled vsem po- sodam, ki so imele enako funkcijo in podobno osnovno obliko. V skupini A, tj. v okviru bikoničnih loncev, smo našli samo en popolnoma ohranjen lonček. V vseh drugih primerih so le fragmenti ustja in zgornjega dela oboda posode, zato praviloma nikoli nismo delali rekonstrukcije cele posode, čeprav to ni nemogoče. Omejevali smo se raje le na zanesljivo rekonstrukcijo zgornjega dela posode ter pri posameznih podskupinah le domnevali obliko spodnjega dela in njegove dimenzije. To moramo še posebej poudariti zato, ker obrav- navamo dna posod v okviru posebne AA skupine s štirimi različnimi podsku- pinami, za katere ne izključujemo možnosti, da pripadajo tudi že navedeni sku- pini A ali drugim skupinam, ki jih še nismo obravnavali. Da smo izločili obliko dna v posebno skupino se nam zdi opravičljivo, saj bi rekonstrukcija dna iz obstoječega zgornjega dela ali zgornjega dela iz obstoječega dna bila preveč tvegana. Podrobnejši študij variacij znotraj enega podtipa bi nam dal poglobljeno podobo razvoja določene tipološke vrste, vendar nas ne bi pripeljal do podrobnejše kronološke in tipološke podobe, kot nam jo daje analiza in ugotavljanje njenega vodilnega tipa, kar bomo opravili v končni fazi pričujoče razprave. 2. skupina AA: Dna posod V drugi skupini, ki smo jo označili z AA ter z variacijami od a—d obravnavamo dna posod. V prvi AAa podskupini je dno z ravno prstanasto nogo z naglim pre- hodom iz dna v obod posode. Ta tip je zelo zastopan v vseh sondah, razen v sondi 2 in 6 in bi ga teoretično lahko pripisali vsem tipom posod znotraj Aa skupine, razen pri tipu Ac, ki zaradi svoje kroglaste oblike in v osnovi nizko zastavljenega največjega oboda izključuje možnost takega dna. Dimenzije take Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 13 oblike dna se v glavnem gibljejo do 30 cm premera. Struktura materiala je enaka strukturi vseh tipov posod, ki smo jih opisali znotraj prve A skupine. Razen v sondi 1, kjer je bil ta tip tudi v globini 3. planuma, je v drugih sondah ta tip dna v glavnem le na prehodu iz 1. v 2. planum, kar je isto kot s posodami z ustjem tipa Aa, Ab in nemara Ae in Af. S tem smo tudi omejili število kera- mičnih tipov iz A skupine, ki jim lahko pripada dno AAa. V drugo podskupino AAb sodi dno z ravno stojno ploskvijo in najprej usločenim, nato pa počasnim prehodom dna v obod, kar bi nas pri rekonstruk- ciji gornjega dela posode pripeljalo do kroglaste oblike z največjim obodom na sredini višine posode. Ta tip dna smo našli prav v vseh sondah in sicer v sondi 1, 1a in 6 na prehodu iz 2. v 3. planum in v 3. planumu tj. približno na sredini višine kulturne plasti; v sondi 2 v 3. in 4. planumu v sondi 4 v 3. planumu, v sondi 5 pa v 2. planumu. To izpričuje, da se je takšno dno pojavilo šele v zadnji polovici otoške kulturne plasti. Poudariti moramo, da je bil ta tip dna razširjen po vsej otoški površini in bi teoretično ta oblika dna lahko pripa- dala vsem keramičnim tipom iz okvira A skupine. V tretjo podskupino AAc sodi posoda z ravnim dnom z rahlo pou- darjeno prstanasto nogo, ki prehaja v obod približno pod kotom 45°. To je tip posode, ki ima največji obod v gornji polovici posode. Struktura gradiva je v vseh različicah otoške keramike, tj. od svetlo sive do temno sive in srednje rjave ter pripada loncem velikosti do 35 cm premera ustja. Ta vrsta dna je zelo razširjena, imamo jo namreč v vseh sondah na prehodu iz 2. v 3. planum in samo v sondi la, 2 in 4 tudi v 3. planumu. Iz tega sklepamo, da se je ta tip dna razvil šele v drugi polovici kulturnega sloja na Otoku, oz. v mlajšem obdobju. Glede na profile ustij, ki so v skupini A, ga lahko pripišemo verjetno vsem tipom ustij, morda z izjemo skupine Af. V podskupino AAd sodi tip dna, ki je rahlo usločeno navzgor s poudar- jeno prstanasto nogo. Obod izhaja iz noge, ki je manjši od 45", in je skoraj pra- viloma pri posodah, ki imajo največji obod v gornji tretjini posode. Tudi to dno je zelo razširjeno in je izdelano v vseh materialih otoške keramike. Našli smo jo povsod, razen v sondi 2 in to praviloma na prehodu iz 1. v 2. planum z izjemo v sondi 1a, kjer je bila tudi na prehodu iz 2. v 3. planum. Časovno je to dno mlajše in zanesljivo sodi v najmlajši horizont otoških kulturnih plasti. Pripada! je lahko loncem, ki imajo največji obod v gornji tretjini višine posode. Ne smemo pa izločiti možnosti, da so to dno lahko imeli tudi vrči, ki jih bomo obravnavali v skupini C. V skupini AA smo obravnavali dna posod, ki smo jih praviloma obdelali v skupini A, tj. pri bikoničnih loncih. Ne izključujemo možnosti, da so nekatera dna pri- padala tudi vrčem v skupini C, kot smo to že omenili pri dnu iz ckupine AAd Vsa dna od podskupine a—d so bila razširjena v vseh sondah in praviloma v mlajši polovici kulturne plasti. Iz tega sklepamo, da je isti tip dna rabil različnim posodam iz skupine A in C, kar govori za stereotipnost dna glede na bogatejšo izbiro oblikovanja ustij. 3. skupina B: sklede in skodele V tretji skupini B obravnavamo posode z zelo velikimi ustji in sorazmerno velikim. 14 Vinko Sribar dnom. V nekaterih primerih imajo dna in ustja posode tudi enake dimenzije in praviloma je ta tip posode nizek. Takšne dimenzije imajo navadno posode, ki jim pravimo skodele in sklede. Na Otoku razlikujemo sedem tipov posod te vrste. V podskupino Ba štejemo skledo z ravno stojno ploskvijo s počasnim pre- hodom proti najširšemu obodu, kjer se zoži v ozek žlebast vrat in nato v nizko lijakasto ustje. Razmerje premera ustja in višine je približno 1 :3. Premere ustja je do 35 cm, premer dna pa med 25 in 30 cm. Višina je okoli 12 cm. Posoda je največkrat izdelana iz temno žgane gline, pomešane s kremenčevim peskom. Zunanja površina ni gladka, kot je to bilo v drugih primerih tipov iz skupine A in AA, temveč je nažlebljena tako, da po zunanji površini tečejo horizontalni po- globljeni krogi. Ta tip sklede se pojavi na Otoku v globini 3. planuma, tj. v zgor- nji polovici kulturne plasti in traja do propada Gutenwertha. Ta tip ni zelo raz- širjen, imamo pa ga v sondi 1, 1 a, 3 in 5. V sondi 1 je na prehodu iz 2. v 3. pla- num, v sondi 1 a v globini 3. planuma, v sondi 3 in 5 pa na prehodu iz 1. v 2. pianum. Ta tip sklede se zdi zelo pomemben, saj predstavlja do najnovejše dobe izhodiščno obliko za sklede. V podskupino Bb postavljamo skledo, ki se nam ni ohranila v celoti, od nje imamo samo večji del oboda in ustje. Prehod iz oboda v ustje je kolenast pod kotom okoli 90°. To je tip sklede z ožjim ustjem od najširšega oboda, kar je med skledami izjema. Skleda je bila izdelana iz raznih materialov otoške kera- mike in je praviloma velikih dimenzij. Premer ustja je do 40 cm, višina posode pa najbrž do 1/4 premera ustja. Najdena je bila v sondah 1, 1 a, 3, 4, 5 in 6 po- vsod v 2. planumu, razen v sondi 4, kjer je tudi v 3. planumu. Ta vrsta sklede se pojavi v zgornji polovici otoške kulturne plasti. V podskupino Bc sodi skleda z izredno veliko ravno stojno ploskvijo in nekaj širšim ustjem. Višina posode je Vs do V« premera ustja. Prehod iz dna v ustje je kratek in močno usločen. Premer ustja je okoli 30 cm. Najdena je bila samo v sondi 3, 4, 5 in 6 in to v sondi 3 na prehodu iz 1. v 2. pianum, v sondi 4 v 3. planumu, v sondi 5 na prehodu iz 1. v 2. pianum in v sondi 6 na prehodu iz 1. v 2. pianum in v 2. planumu. Gre za obliko, ki se pojavlja šele v zgornji polovici kulturne plasti na Otoku. V podskupino Bd sodi skodeličasta oblika, od katere pa imamo ohranjen le obod in ustje posode. Posoda doseže premer ustja do 30 cm. Višina posode je do Vs premera ustja. Stojna ploskev je sorazmerno majhna in zelo počasi prehaja iz dna v obod. Ta je zelo usločen in neposredno pod ustjem posode teče ozek plitev žleb, ki prehaja v navzven usločeno ustje. Posoda je bila iz- delana iz temnosivo in rjavo žgane gline s primesjo kremenčevega peska. Naj- dena je bila v globini 2. in 3. planuma v sondi 1, v globini 2. planuma v sondi 1 a, 5 in 6, v globini 3. planuma pa v sondi 4. Posoda sodi tako v zgornjo polovico otoške plasti. V podskupino Be sodi skleda s premerom do 40 cm. Višina posode do- sega V4 premera ustja. Iz dna posode izhaja obod pod kotom okoli 45°. V zadnji tretjini se obod kolenasto oblikuje v skoraj popolnoma ravno ustje. Ta tip po- sode je bil izdelan iz srednjesive in rjave gline s primešanim kremenčevim pe- skom. Posoda je bila najdena v vseh sondah, razen v sondi 2 in sicer v sondi 1 Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 15 in 1 a V globini 3. planuma. Največjo razširjenost in uporabijanost doseže ta tip sklede v najmlajšem horizontu otoške kulturne plasti. V podskupino Bd sodi skleda z ravnim dnom, ki prehaja v obod pod kotom 60°, ki se v zgornji tretjini rahlo prelomi v ravno, nekoliko navzven za- vihano ustje, pri katerem pa je zgornji rob zavihan proti notranjosti posode. Doseže velikost do 30 cm, višina posode pa do V2 premera ustja. Izdelana je iz srednjerjavo žgane gline s primešanim kvarcitnim peskom. Najdena je bila v sondi 1 a v globini 3. planuma ter v sondi 6 na prehodu iz 2. v 3. planum. Glede na dosedanje tipe posod je ta le maloštevilna, čeprav se pojavi razmeroma zgo- daj, kar govori o njeni redki uporabi. V podskupino Bg sodi skleda, od katere imamo ohranjen le spodnji del. Ta ima veliko ravno stojno ploskev s prstanasto nogo. Obod izhaja iz dna pod kotom, ki je večji od 60° in usločeno prehaja v ramena, ki so na prehodu v zgor- njo tretjino posode. Iz ramena oziroma vratu sklede izhaja navzven zavihano ustje pod kotom do 45°. Dno posode meri okoli 20 cm, v ramenih pa okoli 30 cm. Vi- šina sklede je najbrž okoli Vs premera ustja. Izdelana je iz srednjerjave žgane gline s primešanim kremenčevim peskom. Najdena je bila samo v sondi 5 na prehodu iz 1. v 2. planum, kar govori da se je redko uporabljala in da se je po- javila šele v najmlajšem horizontu otoške plasti. 4. skupina: Vrči V tej skupini obravnavamo razne oblike vrčev ali tiste posode, ki so bile name- njene samo tekočinam. Od vrčev imamo ohranjene samo fragmente, po katerih lahko rekonstruiramo manjkajoči spodnji ali zgornji del posode. V tej skupini razlikujemo pet podskupin od a—e. V prvi podskupini Ca je vrč z dvema ročajema, ki izhajata iz lijakasto oblikovanega ustja. Ročaja sta bila pritrjena na sredini višine ustja in sta usmer- jena proti obodu pod ostrim kotom. V to skupino prištevamo tudi vrče s podobno obliko ustja, vendar samo z enim ročajem in vrče, ki imajo ozek vretenčast vrat. Tako smo v to skupino dali vse vrče z ročaji ne glede na obliko ustja, vratu in drugih delov posode. Pri vrčih rimskega izvora je spodnji del posode skoraj praviloma kroglast ali bikoničen,* medtem ko se tu pojavijo tudi vrči z velikim premerom ustja, ki meri tudi do 15 cm, toda praviloma z lijakasto oblikovanim ustjem, ali tip vrča, od katerega imamo ohranjen le zgornji del; pri tem je naj- večji obod v spodnji četrtini posode, kar spominja na obliko današnjih gostilni- ških steklenic, ki rabijo za merjenje količine tekočine in so brez ročaja. Pri tej vrsti vrčev je noga ravna s premerom do 15 cm ter s prehodom v največji obod pod kotom, ki je okoli 45°. Ročaj izhaja iz najširšega oboda. Ta vrsta posode je bila praviloma izdelana iz sive in rjavo žgane gline. Vrče z dvema ali enim roča- jem smo našli v vseh sondah. V sondi 1 a in 4 so bili že v globini 3. planuma, v sondah 1, 2, 3, 5 in 6 pa v globinah 2. in na prehodu iz 1. v 2. planum. Posebej ' Avgust Schorgendorfer, Die rômerzeitliche Keramik der Ostalpenlander Wien 1942, 92, : T. 37, T. 39-^. Bonis Eva, Die Kaiserzeitliche Keramik von Pannonien 1942. : Plesničar - Geo Ljudmila, Severno emonsko grobišče, Ljubljana 1972, npr. grob 923, T. 182.1 16 Vinko Sribar Številna je bila ta posoda v sondi 1 v globini planuma 2., kjer se hkrati pojavijo tudi vrči z enim ročajem ter ozkim grlom in navzven zavihanim ustjem, vrči s ši- rokim lijakastim ustjem in enim ročajem ter vrči, ki imajo največji obod v spodnji četrtini posode. Podskupino Ca bi morali obravnavati nadrobneje glede na vsako varianto tega podtipa, kajti v globini planuma 3 se pojavijo samo nekatere oblike in šele v naj- mlajšem horizontu kulturne plasti na Otoku tiste oblike, ki smo jih pravkar ob- ravnavali v sondi 1. V podskupini Ob imamo ohranjena samo dna vrča z veliko stojno plo- skvijo, kjer je največji obod posode enak premeru dna, torej gre za izrazito stekleničasto obliko. Obod izhaja iz rahlo poudarjene prstanaste noge in sicer pod kotom, ki je nekaj večji od 90°, to pomeni, da se obod takoj po izhodu iz dna začne zoževati. Ta v zasnovi popolnoma nov pojav je redek in se pokaže šele v najmlajšem horizontu otoške kulturne plasti. Tako v sondi 5 v globini 1. planuma in v sondi 1 na prehodu v 2. pianum. Premer dna te posode doseže do 15 cm. Izdelana je bila iz rjavkastordeče žgane gline. V podskupini Cc imamo ohranjena samo dna posode, ki smo jih v sku- pino C uvrstili zaradi visoke, močno poudarjene prstanaste noge. Obod izhaja iz noge, usločene navzven pod kotom 70°. Najširši obod doseže posoda verjetno v zgornji tretjini posode. Oblike ustja še nismo mogli dokumentirati. To je po- soda manjših dimenzij, premer dna meri le do 10 cm. Ima izrazito kompaktno strukturo in je produkt najmlajšega horizonta otoških plasti. Najdena je bila na prehodu iz 2. v 3. pianum v sondi 1 ter na prehodu iz 1. v 2. pianum v sondah 3, 5 in 6. V enem primeru pri tej podskupini je ostal le fragment tudi navzven za- vihanega ustja, ki je močno profilirano, torej posoda na nogi z velikim preme- tom ustja, ki samo po svoji funkciji opravičuje, da je še v skupini G. V podskupini Cd imamo ohranjene le fragmente ustja in ramena posode, ki je lijakasto s premerom do 10 cm z usločenim vratom in prehodom v ramena. Vrat doseže višino, ki je večja od premera ustja in na prehodu iz vratu v ramena posode je premer manjši od premera ustja. To je vrsta posode, ki je dosegla največji obod na polovici višine posode ter ima majhno prstanasto nogo. Ni iz- ključena možnost, da vrsta dna, kot smo jo opisali v Cc skupini, predstavlja tipo- loško dopolnilo za ustje in vrat posode v podskupini c in d. Ta vrsta posode je bila maloštevilna, v sondi 1 a smo jo našli v 2. planumu, v sondi 5 in 6 pa v 1. planumu. V podskupini Ce so vrči oziroma vrsta posode, ki ima visok skoraj cilin- dričen vrat z ustjem, ki je poudarjeno zaobljeno in zavihano navzven. Najbrž je to najstarejša posoda iz skupine vrčev, ne le po obliki ustja. Posoda se je po- javila namreč v sondi 1 a v 3. planumu, v sondi 1 na prehodu iz 2. v 3. pianum, v sondi 5 in 6 pa na prehodu iz 1. v 2. pianum, tako je to posoda, ki se je po- javila v starejši polovici otoške kulturne plasti in je trajala ves čas obstoja Otoka. 5. skupina D: pećnice V skupini D obravnavamo pečnice, ki smo jih našli v sondi 3 in 5. Praviloma so to le fragmenti, ki so pa izredno zanimivi kot pojav zaradi tehnike izdelave in zaradi dekoracije. V sondi 3 se pojavi fragment na prehodu iz 1. v 2. pianum Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 17 (ak. št. 440; Katalog T. 94), v istem planumu je še fragment (ak. št. 441 ; Katalog T. 95) ter v isti sondi, neposredno nad tlakom, še fragment pečnice (ak. št. 509; Katalog T. 97). Prvi fragment je izdelan iz svetlorumeno žgane gline, ki je pre- vlečena z zeleno glazuro. Od pečnice je ohranjen le vogal s profiliranim robom, ki ima v vogalu srčast list s pecljem. Drugi fragment verjetno pripada pečnici ali podobni dekorativni plošči, od katere je ohranjen le en fragment. Keramika je žgana svetlordeče. Plastična dekoracija na površini pa je bila odtisnjena v lese- nem modelu, kar je spet novost v otoški keramiki. Iz fragmenta izhajata dva pla- stična izrastka, nekakšen ornament v obliki črke V. V osnovi tega dekorativnega elementa je plastično rebro in ob njem še eno. Na nasprotnem koncu fragmenta so ostanki krožnega loka, ki je bil izdelan iz dveh koncentrično tekočih plastičnih reber. Rekonstrukcija, ki smo jo naredili na temelju tega fragmenta, je takšnale: na keramični ploščici, ki meri približno 24 X 15 cm, sta dve v eni osi stoječi krožni praznini, obrobljeni z dvema koncentričnima plastičnima rebroma; sledita še dve vzporedni plastični rebri, ki obrobljata celotno ploščico. Na obeh ožjih straneh ploščice v podaljšku premera kroga izhaja že omenjen plastični »V« ornament, ki se štirikrat ponavlja. Zdi se, da kraki »V« ornamentov služijo za povezavo s kraki »V« ornamentov naslednje ploščice tako, da več takih orna- mentov ustvarja enotno, v predrti tehniki okrašeno keramično ploščo. Fragment pečnice velikosti 21 X 21 cm z močno profiliranim in širokim robom ter s plastičnim ornamentom v sredini je bil izdelan iz svetlordeče žgane gilne. Noga pečnice je bila okrogla in nizka. Plastični okras je bil odtisnjen v lesenem modelu. Ornament je geometričen. V krogu na sredini, ki ga obroblja plastično rebro, je zvezdast ornament s šestimi kraki. Med kraki so 4 majhni plastični križi, ki jih obroblja nizek plastičen krog. V vogalih najnižjega kvadrata pečnice so obrobljeni križi, iz dveh izhaja križu podoben podaljšek z odebeljenim krakom. V sondi 5 v globini na prehodu iz 1. v 2. pianum je bil fragment pečnice oziroma njenega vogala in noge, ki je bila profilirana in okrašena s plastičnim ornamen- tom. Pečnica je bila izdelana v lesenem modelu (ak. št. 684; Katalog T. 125). Plošča je merila približno 21 X 22 cm. Dekoracija na njej predstavlja kompozicijo geometričnega in rastlinskega ornamenta. Iz kvadrata na sredini plošče izhajajo štirje deltoidi z izhodiščem v središču diagonal v kvadratu. Robovi deltoida zunaj kvadrata so okrašeni s celičnim ornamentom. Tako je nastala štirikraka zvezda, iz katere izhajajo vitice, ki se prepletajo in dopolnjujejo z viticami, ki prihajajo iz zunanjega roba kvadratnega polja. Prazen prostor med viticami dopolnjuje še sistem trikotnikov. V isti globini te sonde so bili še trije fragmenti najbrž ene pečnice (ak. št. 641; Katalog T. 125), kjer je morda rob pečnice fragment ak. št. 654 s plastično upo- dobitvijo glave neke fantastične živali ter še en fragment ak. št. 654 a, na katerem so ostanki verjetno neke plastične zoomorfne upodobitve. V okviru keramike, ki smo jo doslej obravnavali, so pečnice posebno poglavje in so produkt mlajšega horizonta plasti na Otoku. Glede na druge keramične izdelke pomenijo novost ne samo zaradi izdelave v kalupu in zaradi uvajanja novega tehnološkega postopka pri obdelavi površine, tj. glaziranja, ampak so posebnost zaradi bogatih likovnih predstav, ki so zelo raznolične in pomenijo predvsem osnovo za likovno analizo, ki nam hkrati daje možnost preučevanja kulturnih vplivov na Otoku v njegovi mlajši fazi. Povrh tega so pečnice nova priča o načinu življenja in ureditve notranjosti stanovanjskega prostora v mlaj- šem obdobju kulturne plasti otoškega naselja. 2 — Slovenski etnograf ^ 18 Vinko Sribar 6. skupina E: emajlirana posoda No Otoku se zelo zgodaj pojavi emajlirana posoda, ki se pa ne omejuje na določeno vrsto keramike. Tako pridejo v sondi 1 v globini 3. planuma na dan fragmenti plitve sklede ali krožnika (ak. št. 93; katalog T. 9) z lijakasto obliko- vanim ustjem, ki je na notranji strani okrašeno z vrezano, dvakrat dvojno valov- nico. Dvojno valovnico obkrožata dva vrezana kroga. Posoda je bila izdelana iz svetlorumeno žgane gline s primesjo kvarcitnega peska, z glajeno notranjo površino z zeleno glazuro. V skupino emajlirane keramike bi morali šteti tudi vse pečnice, ki smo jiii ob- ravnavali v skupini D. Tudi tu smo skoraj v vseh primerih ugotovili, da je bila površina najprej dobro zglajena in šele nato prevlečena z zelenim loščem. V sondi 1 a na prehodu iz 2. v 3. planum in v 2. in 3. planum, so bili fragmenti bikoničnih loncev z navzven usločenim ustjem ter z vratom, ki je okrašen z vzpo- rednimi vrezi (ak. št. 242, 252; katalog T. 51), tj. temnosivo žgana keramika, po- mešana s kvarcitnim peskom, ki pa ima loščeno površino. Istemu pojavu sledimo v sondi 3 ter v plasteh na prehodu iz planuma 1 v 2, kjer je bil najden ročaj (ak. št. 402; katalog T. 82), izdelan zelo dekorativno ter prevlečen s srebrno glazuro, v nasprotju z vsemi do sedaj naštetimi primeri, kjer je bil lošč zelen. V sondi 5, prav tako v plasti na prehodu iz planuma 1 v 2, je bilo več fragmentov, tako (ak. št. 730; katalog T. 116) fragment ustja majhnega lončka iz črno žgane gline, z zelo uglajeno zunanjo površino, ki ima črn lošč, za katerega pa ne trdi- mo, da bi bil emajl, ali fragment oboda skodelice (ak. št. 656; katalog T. 120), ki je bil izdelan iz svetlordeče žgane gline, pomešane s kvarcitnim peskom in z glazirano površino, prevlečene s temnooranžnim loščem, in še fragment oboda posode skodeličaste oblike (ak. št. 668; katalog T. 121), ki je izdelan iz svetlo- rumene žgane gline, pri kateri je notranja površina okrašena z loščeno belim ornamentom na temnordeči podlagi. Kljub tej definiciji pa ne bi mogli za ta lošč trditi, da je emajl. Kot smo že ugotovili v sondi 1 in 1 a, se lošč kot tehnika in način dekoracije pojavi v prvi polovici kulturne plasti na Otoku v sondi 3 in 5; na temelju opre- deljevanja pečnic vidimo, da ta tehnika traja vse do najmlajših otoških plasti. Preseneča tudi raznovrstnost barv, kot smo jo omenili v zvezi s plastično barvno kompozicijo pri fragmentu ak. št. 686 na T. 121. 7. skupina F: ornamentirani keramični tipi V skupini F bomo obravnavali ornamentirano keramiko. Okrase delimo v na- slednje skupine: a) keramika, okrašena z valovnico, b) keramika z metličastim ornamentom, c) keramika s plastičnimi okraski, d) dna, okrašena z znaki, e) keramika, okrašena z vrezi, f) keramika, okrašena s kanelurami, g) keramika s slikanim ornamentom, h) oblika ustja kot dekorativni element posode. Podskupina Fa obravnava posode, okrašene z valovnico. Keramiko z va- Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 19 lovnico smo našli samo v sondah 1 in 3. V sondi 1 v 2. in 3. planumu in v isti globini tudi v sondi 3. Na fragmentu vrča z ročajem (al<. št. 143; katalog T. 11) je nepravilno oblikovana plastična valovnica, ki pa je izgubila značaj vrezane valovnico, in je le degeneracija tega ornamenta v mlajših plasteh na Otoku. Na fragmentu oboda iz plasti na prehodu iz 2. v 3. planum v sondi 1 (ak. št. 68; katalog T. 19) je tip valovnico z zelo majhnim nagibom in z zelo dolgo zanko, ki je široko vrezana. Po obliki je v popolnosti ohranila značaj valovnice, vendar je različna od valovnic, ki smo jih vajeni na zgodnjesrednjeveški keramiki. Tudi ta fragment je iz mlajšega horizonta kulturne plasti na Otoku. Novost v dekora- ciji z valovnico je prostor, kjer je vrezana, tj. neposredno pod robom ustja, kar je v nasprotju z drugimi primeri na Otoku in tudi na drugi zgodnjesrednjeveški kera- miki, kjer je valovnica praviloma na prehodu iz vrata v rame posode.' Na frag- mentu ramena posode je levo usmerjena, nizko ležeča valovnica z dolgim hrbtom zanke (ak. št. 408; katalog T- 701) iz sonde 3, iz plasti na prehodu iz 1. v 2. planum. Polje z valovnico omejuje z gornje strani vrezan žleb. Posoda pripada tipu velikega bikoničnega lonca s premerom ustja 24 cm in premerom največjega oboda okoli 40 cm. Čeprav je ta valovnica po izvedbi podobna oni na keramič- nem fragmentu (ak. št. 68; katalog T. 19), se zdi, da je bolj dinamična in primi- tivneje izdelana. Vsekakor pa je ta posoda iz najmlajšega horizonta kulturne plasti na Otoku. Iz istega sloja v sondi 3 je še fragment ustja in oboda bikonič- nega lonca z močno navzven zavihanim ustjem, s polkrožno odebeljenim robom ustja, z ostanki dvojno levo tekoče valovnice, z dolgim hrbtom zanke in z višjim kotom, kot smo to spoznali pri drugih doslej opisanih kosih. Čeprav je bil ta fragment najden v najmlajšem horizontu kulturne plasti, je valovnica po izvedbi bližja značaju zgodnjesrednjeveške valovnice. Isto lahko trdimo za valovnico na fragmentu ustja in oboda keramične posode (ak. št. 925; katalog T. 155), ki je bila najdena v plasti na prehodu iz 1. v 2. planum v sondi 6. Pri orisu vseh upodobitev valovnice ugotavljamo, da pripadajo posodam, ki sodijo mlajši .keramiki, oz. gutenvverškemu horizontu kulturne plasti na Otoku. Zelo verjetno je, da keramika z valovnico — čeprav v glavnem od 13. do 15. stol. — temelji na lokalni zgodnjesrednjeveški in visokosrednjeveški keramiki z valovnico. To tezo opravičuje fragment največjega oboda bikonične keramične posode (ak. št. 856; katalog T. 160) iz sloja na prehodu iz 1. v 2. planum v sondi 6, kjer je valovnica po dimenzijah, tehniki izvedbe in obliki skoraj analogna zgodnje- srednjeveški slovanski keramiki. Podskupina Fb obravnava keramiko, ki je okrašena z metličastim orna- mentom. Najdemo ga že v sondi 1 na fragmentu (ak. št. 135; katalog T. 11), kjer je postavljen neposredno pod rob ustja in leži poševno glede na obod posode. Nato ga imamo na fragmentu (ak. št. 156 a in b; katalog T. 132) v sondi 1, kjer je neposredno na obodu nad stojno ploskvijo. Metličasti vrezi so široki ter kratki in jih je več. So v vertikalnem položaju. V obeh omenjenih primerih je tako na posodi, ki je bila najdena na prehodu iz 2. v 3. planum. Zanimivo je, da je ta ornament tudi na fragmentu (ak. št. 61; katalog T. 37) iz sonde 1 ter iz sloja na prehodu iz 2. v 3. planum postavljen na obodu, neposredno nad stojno ploskvijo in tudi na dnu, kjer v obliki nepravilne elipse obkroža polje z andrejevim križem. Na keramičnih fragmentih v drugih sondah ga ni, razen na fragmentu oboda ' Josip Korošec, Uvod v materialno kulturo starih Slovanov, Ljubljana 1953, 130. 2* 20 Vinko Šribar posode (ak. št. 442, katalog T. 88) v sondi 3 iz sloja na prehodu iz 1. v 2. pianum. Tu so ostanki metličastega okrasa na polju, ki je omejeno z dvema vzporednima tekočima žlebovoma. Podskupina Fc zajema plastično okraševanje, ki je bilo na Otoku zelo omiljeno. Robovi ustij so okrašeni naravnost baročno igrivo v raznih inačicah. Nato so tu še plastična rebra, ki tečejo po obodu ali vratu in jih lahko označimo Kot pogost in skupen okrasni element keramike na Otoku in vseh kulturnih plasteh. Plastično rebro ima veliko različnih izvedb in je v višji ali nižji izvedbi uporabljeno kot sestavni del oblikovanja. Kot najbolj značilen dekorativni element, ki vzbuja poseben interes, je plastično rebro, še posebej okrašeno z razčlenjenim prstnim odtisom. Ta dekorativna tehnika je zelo star pojav, saj jo poznamo pri nas na keramiki Ljubljanskega barja, na keramiki kulture žarnih grobišč in na halštatskih posodah,'" vendar se ornament na otoški keramiki po svoji izvedbi razlikuje od istoimenskega prazgodovinskega okrasa. Pri prazgodovinski kera- miki teče razčlenjen prstni odtis povezano, tako da velikokrat spominja na grobo izpeljan vrvičast ornament. Prstni odtisi na plastičnem rebru na otoški keramiki pa predstavljajo vrsto zaporednih, osamljenih, krožno oblikovanih polj. Za zgled navajamo fragment največjega oboda bikonične posode (ak. št. 878; katalog T. 142) iz plasti na prehodu iz 1. v 2. pianum v sondi 6, kar priča, da se je ta ornament pojavil na Otoku v najmlajšem horizontu. Analogno okrašene bikonične lonce smo dobili tudi v sloju na prehodu iz 1. v 2. pianum v sondi 3. To sta fragmenta (ak. št 481; katalog T. 86 in ak. št. 471; katalog T. 59) iz sonde 1 a iz sloja na prehodu iz 2. v 3. pianum, kjer je ta ornament tekel po robu ustja skodele; to je stratigrafsko najstarejša najdba." Iz iste sonde, vendar na prehodu v 1. v 2. pianum, je prav taka ornamentacija na fragmentu (ak. št. 318, katalog T. 45); Podskupina Fd obravnava okras na dnu posode. Kljub številnim najdbam fragmentov dna posode je značilno, da so v glavnem z neoznačenim dnom. Z okrašenim dnom jih je malo. Kot zglede navajamo vrezan andrejevski križ; ugotovili smo ga na fragmentu dna (ak. št. 61; katalog T. 37), ki je bil v plasti na prehodu iz 1. v 2. pianum v sondi 1 in smo ga že omenjali pri opisu keramike z metličastim ornamentom, in fragment dna (ak. št. 878; katalog T. 142) iz sloja na prehodu iz 1. v 2. pianum v sondi 6. Skoraj natančno na sredini dna s prsta- nasto nogo teče rahlo poudarjen plastični krog s premerom nekaj nad 2 cm, v katerem je v isti tehniki izveden enokraki križ. Večjo pozornost od izvedbe ornamenta na tem fragmentu, ki je dokaj običajna na vseh primerih visoko- srednjeveške in deloma zgodnjesrednjeveške keramike, deluje kot novost izvedba andrejevskega križa na fragmentu (ak. št. 61; katalog T. 37). Mogoče bi se zadovoljili z ugotovitvijo, da sta kraka križa rahlo usločena zato, da oblikujeta '" Okras z razčlenjenim prstnim odtisom: F. Stare, Vače,, katalog 1952, npr. T. 30, 7. Dobova grob 164 v depoju Nar. muzeja, neobjavljeno. P. Korošec-J. Korošec, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju, Ljubljana, 1969, npr. T. 63, 1—5. " Ivan Komelj, Gotska arhitektura, Ljubljana 1969. Das Hausbuch de Mendelschen ZwolfbriJderstiftung za NiJrnberg, Munchen 1965, 134, 216, 243. Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 21 S-vijugo, da ornament ni na sredini posode ter da je na polju eliptične oblike, ki ga omejuje metličast ornament. ....."mu Podskupina Fe obravnava keramiko, okrašeno z vrezi. Tehnika vrezovanja ornamenta je splošna pri izvedbi skoraj vseh okrasov kot so npr. krožni vrezi na vratu, ustju in ramenu posode, ki največkrat služijo za oblikovanje plastičnih reber. Vrezana je tudi valovnica, vendar imamo v vseh teh primerih opraviti z nizkim, ozkim ali nekoliko širšim vrezom, ki predstavlja samo tehniko za obli- kovanje določenega ornamenta. V nekaj primerih pa je globok vrez — ne glede na njegovo obliko — sam po sebi okras. Tako npr. je bil v sondi 3 v sloju na prehodu iz 1. v 2. planum fragment (ak. št. 499; katalog T. 88), kjer so po hrbtu ročaja po vzdolžni osi vrezani kratki in globoki vrezi nepravilno ovalne oblike, ki pa ne tečejo v eni črti, temveč nakazujejo medsebojno vzporednost. Enako je na ročaju vrča iz sonde 6 (ak. št. 935; katalog T. 129). Vzporednost vrezov je tukaj bolj poudarjena in je njihov nagib glede na os lista večji. Na fragmentu oboda bikoničnega lonca iz sonde 6 v plasti na prehodu iz 1. v 2. planum (ak. št. 781; katalog T. 147) tečeta dve vzporedni krožnici, narejeni s kratkimi vzporednimi vrezi, ki so nagnjeni na desno stran in tako tvorijo oster kot s krožno krivuljo, ki jo vrezi nakazujejo. Na enak način sta okrašena ročaja na skodelicah (ak. št. 257 in 298; katalog T. 46) iz sloja na prehodu iz 1. v 2. planum, le da so tu vrezi postavljeni drug poleg drugega. Oba načina okraše- vanja, tj. vzporednega in zaporednega postavljanja vrezov, spoznavamo na ro- čaju (ak. št. 344; katalog T. 66) iz sloja na prehodu iz 2. v 3. planum v sondi 2. V vseh primerih ugotavljamo, da gre za keramiko iz najmlajšega horizonta otoških plasti. Podskupina Ef obravnava keramiko, okrašeno s kanelurami. 2e v obrav- navi ornamenta v okviru Fe skupine smo omenjali, da so v tehniki vreza izdelane tudi krožne krivulje, ki tečejo po periferiji keramičnega oboda. Kot tehnika so kanelure nastajale s tehniko plitvejšega ali globljega vrezovanja, vendar je ka- nelura dobila poseben značaj zaradi načina vrezovanja. Skoraj praviloma je to vrez s popolnoma vzporednimi stranicami, ki so tudi popolnoma ravne in pra- viloma tudi enako globoke. Dno poglobitve je vedno polkrožno in le izjemoma ravno. V primerih okraševanja s kaneluro je na otoški keramiki ta pri vrezovanju krožnih krivulj. Širina kanelure je različna. Najmanjša meri po širini 1 mm, naj- širša pa med 3 in 4 mm. Globina vreza je do 2 mm. Kanelura kot ornament traja ves čas otoškega naselja do porušenja Gutenwertha. Podskupina Fg obravnava keramiko s slikanim ornamentom. Barvno sli- karske učinke so na otoški keramiki uporabljali le malokrat in tudi to le v okviru tehnike raznobarvnega emajla, kot smo to že opisali v okviru podskupine E in sicer pri fragmentu (ak. št. 681; katalog T. 17) iz sloja na prehodu iz planuma 1 v 2 v sondi 5 ter iz istega sloja v tej sondi ak. št. 680, ki je upodobljen na isti tabeli. Prave, večbarvne slikarske tehnike pa na otoški keramiki dejansko ne poznamo. Podskupina Fh obravnava obliko ustja kot dekorativni element posode. Ustje ima poleg svoje funkcije tudi dekorativni značaj. To je še posebej razvidno na otoški keramiki. Dekorativnost ustja je lahko v obliki in v neposrednem okra- 22 Vinko Sribar sevanju roba ustja. Na otoški keramiki se srečujemo z obema tehnikama. Obliko ustja smo zasledovali že v okviru skupine A, kjer smo prav po obliki ustja to vrsto keramike razdelili na sedem podskupin in sicer Aa kot rahlo navzven zavihano ustje s poudarjenim robom. V okviru te podskupine so številne različice ustja, ki so toliko bolj igrive po obliki, kolikor je vrsta lonca manjša. V podskupini Ab je ustje enako oblikovano kot v skupini Aa, toda zavihano je še nižje. V sku- pini Ac se rob navzven zavihanega ustja lomi pod ostrim kotom, medtem ko je v podskupini Ad rob ustja zelo dolg in zavihan skoraj pod pravim kotom. V okviru podskupin Ae, Af in Ag imamo opraviti s tremi tipi lijakastega ustja. V prvih štirih podskupinah je dodatno okraševanje roba ustja skoraj izjemno, zato pa je v Ae, Af in Ag skoraj pravilo. Tu je rob ustja okrašen s plastičnimi rebri in kanelurami, ki so izvedene v raznih kombinacijah in različicah. Ta vrsta dekoracije je eno izmed izhodišč za tipološke in časovno vrednotenje raznih keramičnih tipov te vrste, kajti ustje je doživljalo svoj razvoj in enako razčlenitev zunanjega roba. V pričujočem tekstu smo tipološke opredelili vse keramiko, najdeno v šestih sondah, ki smo jih izkopali leta 1967 na Otoku. Vodilo pri opredelitvi skupin nam je bila osnovna oblika posode, ki praviloma izhaja iz njene funkcije. V podskupine istega tipa posode pa smo postavili različne inačice tega tipa, ki se med seboj razlikujejo po izvedbi ustja ali dna. V posebne skupino sme postavili keramiko, ki ni imela funkcije posode; take so pečnice. Posebne skupine predstavlja emaj- lirana keramika, ne glede na funkcijo in oblike. Kot posebne karakteristiko raznih posod sme obravnavali okrasne elemente na otoški keramiki. Že na temelju tega dela, ki ga jemljejo le kot izhodiščno študijo obravnave naše keramike, sme ugotovili številna pomembna dejstva. To je npr. bogastvo raznih oblik, razne tehnologije, regionalna razširjenost posameznih keramičnih tipov in predvsem dokaj jasno nakazana razvojna nit od preprostejših k zelo zaple- tenim oblikam ter izredno pomnoževanje varijacij raznih keramičnih tipov. Po- doba o razvoju keramike je le sumarična; ker nas zanima podroben tipološki in kronološki oris doslej le sumarično opredeljene keramike, bomo v nadaljevanju analizirali v okviru enega časovnega oz. višinskega horizonta pojav vseh oblik in med seboj povezovali oblikovne zaklade posameznih časovnih oz. globinskih horizontov. Horizontalna in vertikalna stratigrafija. (pregled keramičnih oblik v planumu 1 in 2 v sondah 1—6) V sondi 1 v globini planuma 2 (rei. gl. de 25 cm pod današnjo površino) so bile naslednje oblike: bikenični lonci forme Aa, Ab, Ae in Af, dna vseh štirih podskupin AAa—AAd, skodele in sklede oblik Ba, Bb, Bd in Be, bogato so zastopani vrči Ca, v manjšem številu pa vrči Cb, Cc in Ce. V sondi 1A v globini planuma 2 (rei- gl. do 30 cm pod današnje površine) so bile naslednje oblike: bikenični lonci Aa, Ab, Ae in Af, dna vseh tipov, razen AAa, sklede Ba, Bb, Bd, Be in Bf, vrči Ca, Cd ter Ce. Razvoj srednjeveške keramike na Otoku pri Dobravi 23 V sondi 2 v globini planuma 2 (rei. gl. med 20—30 cm pod današnjo površino) so bile naslednje oblike: bikenični lonci Aa, Ab, Ae in Af, dna posod AAb in AAc, posode B skupine izostajajo, vrči Ca in Ce, ki so še posebej zanimivi zaradi svoje skoraj prazgodovinske oblike, pečnica iz skupine D. V sondi 3 v globini planuma 1 (rei. gl. 40 cm ped današnjo površino) so bile naslednje oblike: bikenični lonci vseh podskupin razen tip Ac, dna posod so zastopana vseh podskupin AAa—AAd, skodele B skupine Ba, Bb, Bc in Be tipa, vrči Ca in Cc oblike, pečnica skupine D, emajlirana keramika skupine E. V sondi 4 v globini 2 planuma (rei. gl. med 50 cm in 60 cm pod današnjo povr- šino) se bile naslednje oblike: bikenični lonci le Aa in Af oblike, dna samo v obliki AAb in AAc, sklede Bb, Bc in Bd oblike, vrči samo Ca oblike. V sondi 5 v globini med planumoma 1 in 2 (rei. gl. 50—60 cm pod današnjo površino) so bile naslednje oblike: bikenični lonci vseh oblik razen Ac, dna vseh oblik od AAa—AAd, skodele Ba, Bb, Bc in Bd oblike, vrči Ca, Cb in Ce oblike, najdene so pečnice D skupine, kosi emajlirane keramike skupine E. V sondi 6 v globini planuma 1 in 2 (rei. gl. 100—200 cm pod današnjo površino) se bile naslednje oblike: bikenični lonci skupin Aa, Ab, Ae in Af, vsa dna skupine AA razen AAa, vse oblike skodel razen Ba in Bg, vrči obli Ca, Cc, Cd in Ce. če povzamemo ugotovitve iz prejšnjega odstavka, dobimo naslednjo podobo horizontalne stratigrafije v planumu 1 in 2 v vseh sondah: Bikenični lonček Aa in Ab oblike je bil v sondi 1, 2, 3, 5 in 6, ni ga v sondi 4. Obliki Ac in Ad sta izjemi, toda sočasni z oblikama Aa in Ab in ju najdemo samo v sondi 3 in 6. Skupna za vse sonde in številčno najbolj razširjena je oblika Ae tj. bikenični lonček z lijakastim ustjem in zelo razgibanim zunanjim robom. Tako ugotavljamo, da sta v horizontu planuma 1 in 2 vodilna bikenična lončka Aa in Ae. V istem horizontu in seveda v istočasni rabi so skledaste oblike posode Ba, Bb, Bd in Be. V glavnem so enako razširjene v vseh sondah, razen v sondi 4, kjer je od skledaste posode samo oblika Bb. Vrčev je v tem času zelo veliko v 24 Vinko Sribar uporabi in to Ca, Cb in Cc oblil^2) : 2 = 1,207... Temu razmerju se približujejo polovični kvocienti dveh sosednjih členov v Pellovih zaporedjih. Zato nastopa tudi cela vrsta racio- nalnih aproksimacij kvadriagona. Glasbeni proporciji, ki aproksimirata kvadriagon, sta velika in mala terca (5:4 in 6 :5). Diagon je proporcija, katere koeficient je V2. K tej vrednosti limitirajo kvocienti Istomestnih členov v drugem in prvem Pellovem zaporedju. Dvojni diagon, katerega koeficient je (2 ]/2 - 1) = 1,818..., je proporcija, ki jo racionalno aproksimirajo razmerja med istomestnimi členi tretjega in prvega Pellovega zaporedja. Dvojni kvadrat, ali razmerje 2:1, imenujemo kot glasbeno proporcijo oktava. Dvojni kvadriagon z razmerjem 1 + >/2 = 2,414... označujemo ponavadi z grško črko 9. 96 Tine Kurent Preoblikovanje proporcijskih shem na Slovenskem 97 Slika 4. Pentagram je postal simbol zdravja pri Pitagorejciti, zaščitni znak proti urokom v obliki more na slovenskih zibelkah in simbol svobode na naši zastavi. V zapiskih Aristofanove šole se je ohranil stavek, ki pravi, da je pentagram, ki so ga posvečeni izbrali kot simbol, zanje pomenil znak zdravja (IV. stoletje prad našim štetjem). Lucian (grški modrec iz II. stoletja pred našim štetjem) pa poroča, da je pentagram bil zborno geslo pitagorejske družbe. V tem času so posvečeni gotovo še vedeli za proporcij- sko vlogo pentagrama. Ko pa je nastajala mora, ali ko je peterokraka zvezda začela svoj pohod, pa je o zlatem rezu kaj vedel le tu in tam kak arhitekt. Slika 5. Najbolj znani likovni mutaciji heksagrama sta rumena šesterokraka Davidova zvezda in tako zvani Solomonov pečat, ki je zdaj del izraelske državne zastave, včasih pa je imel kot amulet nalogo ščititi pred mrzlico. Slika 3. Število 7 je najmanjše celo število, ki v razmerju z nekaterimi drugimi celimi števili tvori racionalne aproksimacije presenetljivo velikemu številu iracionalnih količin: i/2, )/3, ys,

ioo!s6i miniodoabsm du[W oisme 93 svîilsuaiqo snobovari oeV ^iih^iic^wiié^s^^tmoitiyi^ QiWé'^iigâi ^7u^s^:w^e^ ""-Angeles Baš, Gozdni in žagarski d^ivbi'Ri'južnem Pohorju v dobi katJitalisličneMzrabef gOždov, Maribor 1967, str. 7 d; Isti, OJpfédtirtélU etnologije. Časopis za zgodóvinoiiBPHifiiÉ© dopisje n. v. 4, Maribor 1968, str.,274d.',:: riBdšij-.b liitiv "'.Gerhard Heilfurth, nav. delo, str. 9d. ,-, v '^ Angelos Baš, Uz temu: etnologija i istorlja umetnosti. Etnološki pregled 6-7, Beograd 1965, str. 12 d (predavanje na posvetovanju Etnološkega društva Jugoslavije v Budvi 1963). 5' Karl-S. Kramer, Volkskunde jenseits der Philologie, Zeitschrift fiJr Volkskunde 64, Stut- tgart—Berlin—Kôln—Mainz 1968, str. 8. v:,::-: " " Richard Weiss, Hauser und Landschaften der Schweiz, Erlenbach—Zurich,gn,dn§tUH99rt' 1959, str. 292. .^ .r,z SaunuAâA'oy ninn msW ,i9rnsi>l is;D:a =' Slovo od ljudskega življenja 175 skupnostjo in tradicijo«." Toda za zadnje obdobje pred njegovo smrtjo (1962) je sporočeno, da je tedaj znova preudarjal pojma »tradicija« in »skupnost«.'" Tako bi utegnilo omenjeno Weissovo mnenje o razmerju med človekom in stvarmi, ki izvira iz njegovih zadnjih let, izpričevati za materialno območje v bistvu isto misel, kakor je vsebovana v moji opredelitvi. In zdi se mi, da je podobno z mislijo Hermanna Bausingerja, ki jo je izrazil bolj mimogrede: »Tako je lahko smiselno, postaviti poleg dobrin in njihovih funkcij pojem usmeritev, s katerim naj se razumejo predvsem utrjene predstave o vred- notah in mnenja«.'' Čeprav se Bausinger, kot smo videli, ne odloča za nobeno od različic opredelitev o predmetu etnologije, ki je bila o njih pri njem beseda, in čeprav navedenega stavka ne uvršča med te različice, si upam trditi, da je omenjeni stavek v poglavitnem istoveten s (pogojno) opredelitvijo, po kateri je predmet etnologije raziskovanje »posredovanja, strukture in funkcije norm, usmeritev in dobrin«. Če bi tu odmislili pojem »dobrine«, ki ga Bausinger ni za- dosti razložil, bi šlo v tem primeru za temeljno enako opredelitev," kakor je moja. Tako sodim tudi za mnenje Ine-Marie Greverus, kakor ga je pred kratkim obli- kovala in v njem nekoliko spremenila svojo, že navedeno opredelitev o etnologiji: »(Nemška) etnologija... mora izvesti ,obrat k življenjskemu svetu' in reflektirati ,obrat k naravi', ne da bi izgubila pogled v zgodovino, ki je nekoč sodil k njene- mu fundamentu, in ne da bi opustila svojo drugo pozitivno sestavo — medkul- turno primerjavo —, temveč jo mora metodično izdelati posebej glede na doslej premalo raziskano kulturno ravnanje... Če uporabljamo .življenjski svet' kot operacionalni osnovni pojem, pomeni to poskus za raziskovanje razmerij med subjektom človekom in njegovim objektom okoljem. To ne sme izključevati ne biološke pogojenosti razmerja ne spoznavanja realnega okolja z njegovimi eko- nomskimi in družbenimi pogoji«." Če povzamem to najnovejše ali spremenjeno mnenje Ine-Marie Greverus, gre tu v poglavitnem za raziskovanje razmerij med vsakokratnim subjektom in objektom »okolje«. Kaj takega pa je (po mojem) zelo blizu raziskovanju o razmerju vseh družbenih skupin pri kakem narodu do danih kulturnih prvin. Opredelitev Dieterja Kramerja pa se skorajda ujema z mojo. Ob vsem tem se zavedam, da je izraz »način življenja« sam zase, kljub razlagi, kakor je zajeta v moji opredelitvi, nasploh nevarno širok. In mimo že znane rabe v geografiji, kjer ima ta beseda drug pomen: »končni izraz človeške dejavnosti v določenem naravnem okolju«," sodi zdaj Bausinger za »način življenja«, kakor se pojmuje v Nemški demokratični republiki in v vzhodnoevropskih državah, nam- reč »v naslonitvi na ruski byt«, da »ne dovoljuje za stroko nobene specifične omejitve ali konkretizacije«." Tako omogoča ime »način življenja« nejasnosti ali " Richard Weiss, Volkskunde der Schweiz, Erienbach—Zijrich 1946, str. 11. " Hermann Bausinger, Diskussion, str. 12. .iIu ,t\ei ieureL (neQn:dj.) " Hermann Bausinger, Kritik der Tradition, str. 239. oisb vsn .r1o:iomm3 gnegî^oW " Gl. otem tudi Walter Escher-Hans Trumpy, »Sinn und Aufgabe volkskurtdlicher Eorsehonçf in unserer Zeit«, Schweizer Volkskunde 59, Basel 1969, str. 57. - i o---r: ; ; " Ina-Maria Greverus, Kulturanthropologie und Kulturethologie: »Wende zur Lebenswelt« und "Wende zur Natur«, Zeitschrift fur Volkskunde 67, Stuttgart—Berlin—Kôln—Mainz 1971, str. 25. ! " Ivan Grkvenčić, Naučno-istraživački rad agrarne geografije u svjetlu suvremene socijalne geografije. Zbornik radova prvog jugoslavenskog simpozija o agrarnoj geografiji u Mariboru, od 3. do 5. decembra 1964, Ljubljana 1967, str. 54. : y -rr-roq = " Hermann Bausinger, Kritik der Tradition, str. 235 d. ,b r ,it2 .r\er l:iqA '.-ogn cjii 176 Poročila zamenjave. To potrjuje tudi Gottfried Korff, l" Gerhard Lutz, Volkskunde und Ethnologie, str. 69 d. 184 Poročila logijo v enotno vedo.'"^ Pri švediti, l