25. štev. Novo mesto, 18. junija 1901). XXV. letnik. KNJSK 4 Izhajajo vsak petek; ako je ta cian praznik, pa dan jioprej. — Cena jim je s iiofitniuo vred za cclo leto naprtij 3 K. Namnina za Nemčijo, Boauo in druge evrojiske države znaša 3'50 K, za Ameriko pa 4'50 K. Dopise si>rejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Dolenjskim rojakom! Me par številk — ia „Dolenjske Novice" dokončajo prvo polletje kot tednik. Upamo, da smo ustregli svojim ČČ. naročnikom, ko se je naše lastnistvo odločilo vzdržati jih letos k(tt tednik. S tem smo dolenjskim rojakom dokazali, da smo pripravljeni kar največ žrtvovati z iskreno željo, da bi se dober tisek razširil kolikor mogoče v vsako dolenjsko liišo Res ee je krog naših čitateljev razširil, a vender ne ioliku, kolikor bi bilo trelia po raznih krajih nase obširne IJolenjske. Će pregledujemo zapisnik naročnikov, najdemo 8e t« in tam velike župnije, ki nimajo niti enega naroč-riika „Ddleiijskih Novic'^ Mislimo, da bi cA rodoljubi z nekoliko agitacijo ta nedostatek lahko odpravili. V \Haki večji vasi bi se dalo dobiti vsaj par naročnikov, I^epa priložnost se nudi uprav zdaj ob polletju, ki po časniški segi začenjamo nov naročilni obrok. „Dolenjske Novice" stanejo za pol leta samo 1'50 K. CĆ. naročniki bo se prepričali, da smo si pri/^adevali ustreči opravičenim željam tako v tehničnem kakor v uredniškem obziru. Za raznovrstnost člankov bomo kakor (i'islej skrbeli in opozarjali na vse potrebe nase zanemarjene Dolenjske. Naša iskrena želja je, da bi postale 1,Novice" glasilo vseli dolenjskih okrajev. Zato vljudno ^ abinio v svoj krog čč. rojake kot dopisnike in naročnike. ^ združenimi močmi bomo nase priprosto in ukaželjno ljudstvo povzdignili k večji omiki in h gmotnemu blagostanju. Poslali bomo nekatere številke v razne kraje na ogled v trdni nadi, da se bodo čč. rodoljubi odzvali našemu vabilu. Za uredništvo „Dol. Novic": Kanonik Žlogar. I i*^ i)ho še niste, -»i I ! pošljite zdaj naročnino! ! Grospodarstvo. Kranjska vina v Pragi. Z razstavo kranjskih vin v IVagi, ki se je vršila <>d 29. maja do 6. junij«, smo napravili prvi korak za 'livoz naših vin na Češko. Kar se razstave same tiče, je dosegla popolnoma ®voj namen. Pokazali smo Češkim rojakom, kako dobro vino raste po dolenjskih in vipavskih vin^ikih goriciili, pokazali smo, da se dobe pri nas vsakovrstna vina, od navadnega cvička do najžlalitnejšega boteljskega vina. in da je v tem pogledu naša dežela zares Avstrija v malem. Češki rojaki so naša vina pokušali in bo jilj sploli }iva-lili, dasi so razvajenega okusa, pred vsem pa pivopi\'ei. Ugajala jim niso le bela vina, ki rasto v južnem podnebju Vipavske doline, ampak tudi naša dolenjska vina in tudi naš cviček. Po vsej tej preskušnji smemo za gotovo upati, da se bodo naša dobra vina rada pila na Češkem in ila je treba le dobro vpeljane trgovine, da se naše zelje vresuičijo in da se bode tudi na Češko izvažalo nase dolenjsko vino. Razstava sama se je priredila kakor znano v starinski hiši ,,U Vejvodu", v prostorni, okrogloobokani pritlični sobi, v katere vstopiš nizdol po dveh stopnicah. Ob dveli straneh te „vinske pivnice" so bile dolge police, na katerih so stale botelke v štirih vrstali, ena vrti druge. Na levo stran so bila dolenjska in belokranjska vina in po drugi strani naprej pa vipavska vina. Pred policami so bile dolge in ozke mize za strežbo. Sicer je bila pa soba opravljena z desetimi okroglimi mizami, ki so stale v dveh vrstah. Okrog teh so sedeli obiskovalci razstave. Stregla sta gostom dva natakarja. Omeniti moram tudi, da je bil ves prostor primerno olepšan z zelenjem in narodnimi zastavic^ami okrog električnili svetilk, dočim so bile na policah ob straneh in po sredi cvetlice. Obisk razstave je bil povoljen, četudi ne tako številen, kakor se je pričakovalo. '^Po pa zaraditega, ker Cehi sploh niso vinu tako vajeni kakor Kranjci. Tam se pije kaj malega dopoludne, sicer pa zvečer. Pred vsem so pa Cehi pivopivci in jih bo treba na vina še le navajati, V tem pogledu se mi zde pomembne besede, ki jiti je o priliki otvoritve izustil nek veljak, ki je bil k otvoritvi povabljen, in ki je dejal, da bi češka narava mnogo pridobila, ko bi pili Čehi manj piva, zato pa nekoliko več vina, ITotel je s tem povedati, da bi bili Cehi še boljši delavci kakor so, na enem in drugem poljti, ako bi ne bila njih glavna pijača — pivo. Da je bilo kmetijski podružnici novomeški mogoče prirediti to razstavo, zahvaliti se je seveda tudi vinarski zadrugi vipavski, ki je mnogo pomagala in ki je sploh omogočila celo prireditev. Ta zadruga inm v Pragi že svojo klet, kamor so se spravila tudi vsa naša vina, ki so se poslala v razstavo. Pri tem prvem koraku, ki_ smo ga napravili s praško razstavo, pa ne sme ostati ! Ce hočemo, da se bo naše vino točilo v Pragi, treba je nadaljnih korakov. Treba je, da se vpelje v Pragi vinska trgovina, tako kakor so jo vpeljali v svojem času Dalmatinci, ki imajo že po raznih delih Prage svoje vinotoce. Vipavska vinarska zadruga je že pričela svoje delo v Pragi, treba pa je, da se ta trgovina razširi tudi na dolea}aka viaa in sploh na kranjska vina. Zato je pa nujno želeti, da se ustanovi za celo deželo vinarska zadruga, ki bo najlaže skrbela za izvoz vina, za napravo vinske zaloge v Pragi in za potrebnega potnika. Posnemati moramo v tem oziru druge dežele, ki delujejo z VBCini silami na to, da gre vinski pridelek v denar. Opozoriti moram pri tej priliki, da je poslala tudi Hrvatska svoja vina na praško razstavo, in da ae tudi ta dežela trudi za dobavo češkega trga. Za njo bodo prišli pa tudi Štajerci, če bo toliko vina, kakor se kaže sedaj po ohnovljeuili vinogradili. Vsaka zamuda od nase strani hi bila tedaj kvarna za razvoj nase vinske trgovine na Češkem, ker se v tem slučaju ne gre samo za dobroto vina, ampak tudi za dobavo ugodnih prostorov za kleti in 7,a pivnice (vinotočej, pa tudi za dobavo odjemalcev In viiiopivcev. Kdor prej pride, prej melje, pravi pregovor, ki velja v polnem obsegu tudi v tem slučaju. Zato je pi nujno treba, da napravimo tudi drugi korak za izvoz našega vina na Oeško in da osnujemo tam zadružno vinsko trgovino. Kajti kaj pomagajo najlepši vinogradi in najboljše vinske letine, će ne bo mogoče spravljati vina v denar! —r— Kako je napravljati gnojnične jame. Gnojniciiih jam pri nas povsod primanjkuje. Imamo cele vasi, cele občine in cele okraje, kjer ne najdemo ne ene gnojnične jame. Mnogi gospodarji se izgovarjajo, da je premalo gnojnice, da bi se izplačalo delati gnojničnu jamo ; drugi se pa splob ne zmenijo za to, kakor bi gnojnica ne imela nobene vrednosti pri gospodarstvu. Tu pa tam leži gnoj čisto na suliem, drugod zopet v gnoj-nični mlakuži, ki polagoma izlilapeva, dokler ji zopet prihodnji naliv ne dopelje nove vode. O potrebi gnojničnili jam in o važnosti gnojnice se je že toliko pisalo in govorilo, da se hočem danes omejiti samo na nekatera vprašanja, ki so važna pri napravi gtiojaičnih jam. Pred vsem je važno, da je gnojnična jama dosti velika. V tem pogledu storiš prav, ako odmeriš za vsako odraslo glavo do pol kubičnega metra prostora, aH z drugimi besedami povedano : en kubični meter prostora zadostuje popolnoma za dve glavi odrasle živine. Ctí imaš v lilevu n- pr. G glav velike živine, napravi gnojnično jamo, ki bo tri kubične metre velika. To pa dobiš, če napraviš jaqio 1 in pol metra dolgo, 1 meter široko in 2 metra globoko. Če hočeš napraviti jamo ravno široko kakor je dolga, v tem slučaju toraj 1 in poi meter, potem zadostuje, da je jama 1 in ena tretjina metra globoka. V obče ae pa raje delajo jame ožje in zato glo-bočje kakor pa nasprotno, in sicer zaradi tega, ker je pri ožjih jamah površina manjša in ker zaradi tega tudi gnojnica manj izhlapeva. Velikost gnojnične jame se ravna tudi po tem, kako ae živini nastilja. Čim več se nastilja, tem več popije stelja gnojnice in tem manjša je lahko jama. In nasprotno. Kjer je dosti njiv, tam je treba dosti gnoja in več stelje. Tam je gnojuična jama lahko manjši; kjer imajo več travniščine kakor njiv, tam potrebujejo manj gnoja, zato pa več gni'jnice. Po takih krajih imajo najraje kratke staje, katere malo naatiljajo, ker se zbira skoraj vsa gnojnica v gnojnični jami. Pri nas je treba nabirati gnojnico tudi izpod svinjakov, ki se zaceja sedaj v tla in tam po nemarnem zgubava. Havno izpod svinjakov bi se lahko dosti gnojnice dobilo, zato je tudi to gnojnico vpoŠtevati, kadar delamo gnojničoo jamo. Gnojničoa jama naj se napravi sicer tako kakor delamo n. pr. vodnjake. Namesto okroglih jam ae delaj > pa navaduo stirioglate jame. Tla naj se betoniraju, strani pa zidajo in dobro s portland-cementom omečejo. Namesto autiega zidu — kakor pri naših vodnjakih — naj se napravi zid 8 cementnim mortom, saj na notranjem kraju, ker je tak zid veliko trpežnejsi. Kar se prostora tiče, bodi gnojničoa jama tik gnoj-nišča, in sicer na strani proti hlevu. Med jamo in hlevom bodi saj toliko prostora, kolikor ga je treba za vozno pot, recimo toraj kaka 2 metra. Od leži guojišče vštric lileva, potem se napravi jama sredi podolžne strani gnojišča, lahko pa tudi na enem ali drugem vogalu, kakor bolje kaže. Tam kjer je iz hleva izpeljan gnojnični jarek, tam naj leži tudi gnojnična jama. Ker se mora gnojnica izpod gnojnega kupa odtekati v gnojniČQO jamo, moramo napraviti na najnižjem mestu gnojišča luknjo ozir. kanal, skozi katerega se odteka gnojnica v gnojnično jamo. Čisto pametno je, ako ae postavi nad gnojnično jamo tudi atraiiišče. Za poletno gnojenje travnikov, sadnih vrtov itd. se napelje v gnojnično jamo tudi kapnica In sicer po žlebovih, ki se obrnejo po potrebi v jamo. Tako delajo v Švici in tako bi tudi pri nas kazalo, če hočemo s sadnih vrtov ia drugih prostorov več košnje. Začnimo tudi pri nas z gnojniČnimi jamami in dajmo z gnojnico v obČe bolj varčno gospodariti kakur smo bili dosedaj vajeni ! —r— Politični pregled. Državni zbor zadnjo dni prerešctava vladni finančni načrt o novih davkih. Vse stranke so na^^lašalc, da načrt ne uatroza nattienu. V imenu slovenskih jioslancov jo govoril dr. Žitnik, izvoljen jc odsek 52 poslancev, ki načrt pretehta in potem poroiia zbornici. — Načelniki vočjih strank so se zedinili, da .so prične proračunska razprava |)0 skrajšanem načinu, da ae proj konči» (glavna debata in ob onem posvetuje o več ministerstvih vkupno. Dne 15. junija se je vzel v pretres proračun. Od „Slovanske .Tednote" ata dr. Kramar in dr. HustcrAič ostro prijemala Poljake radi njihove protialovanake politiko in izdajstvu bosanskc^^a kmeta v roke mažarske oderuške banke. Slovani se razpustil državncf^a zbora ne bojé, ker trpele bi le vladne stranke. Tudi biv.si minister Prašek je ostro napadal sedanjo protislovansko vlado. — V tem mesecu so resi samo proračun in zasedanje Ito j)rokinjeno. — Ja^oslovanski poslanci so sklenili „junctini" fvaporednost) med la.ško univerzo v Trstu (? ali ne na južncJ» Tirolskem??) in slovensko univerzo v jjjuli^ani. Poroča se, bo „Jednota" glasovala proti )»roračuiiu in s tem pokukala vladi nezaupnico. — Čeák) poslanec Kalina jo nujno predlaf^al, naj vla(hi zbornici na vpogled predloži načrt bosanske ustave. A niî' nister-predsednik izjavi, da jc bosanska ustava stvar krone-skupne^'a ministerstvu in obeh vlad. Vlada torej nima doUnosti parlamentu predložiti ustavo. Nujnost predloj^a ni liilu sprejeta-.Varbrž 1)0 z načrtom Bosna zopet udarjena. (ioriiiki deželni zbor, kjer se mej strankami ni doscKf^î sporanum, bo raz|iuščen. Novo volitve l)odo proti jeseni. Tržaško. Vesela vest so je te dni a Trata razširila po Slovenskem in vzbudila pozornost )>o vsej Avstriji. Dne Ki- s*? namreč liile volitve v mestni — ki jo ob enem tudi deželu' zbor. Tu so pa Slovenci dosegli neiiričakovane uspehe, Vlu' dajoča laška iredenta je bila pora/.ona na celi črti — v olf' lici iti v mestu v IV, to jo skupni kuriji. S temi volitvami jt' sijajno dokazano, da Trst ni izključno italijansko mesto, kakor Lahi vedno trobijo v svet, ampak dvojezično. Saj so Slovcntîi v mestu in tržaški okolici dosegli med vsemi strankami, ki so se vdeležilo volitev, največ glasov, iia Slovenci, ki so liobili v okolici 4()|)0, v mestu pa 321)0, skupaj 7200 glasov; so dobili so- cijahii dciiiokratjo v okolici 1350, v mostu 5450, skup 6800 glasov (a mej temi je nino^o slovenskih); italijanski liberalci pa v okolici 300, v mostu 5770, skup (ilOO i^lasov. Le vprašanje řasa je. ko še poskoil število slovenskih içlasov v Trstu. V sredo je bila v vseh (> mestnih okrajih ožja volitev med zg-oraj omenjenimi strankami. Narbrž zniag:ajo Lahi. ki so se združili s sodjalnimi demokrati zato. da bi nc proilrl kak Slovenec. Uprav se poroča, da je izvoljenih 10 socijalnih demokratov in 6 liberalcev. Lahi 80 iz nek» kavarne streljali na Slovence. >11 Koniškeiii jo posojilnica v l'rcva(ji prešla v nemšku-tarske roke. l>ri tem je imela svojo prste tudi Ii))era]na Oel^ska Zveza. Kakor poroča „Mir", je že večina slovenskih jiosojilnic odstopila od (ietjake Zveze. Znano jo, kako so ob zborovanjih štajarski liberalci klicali: „Korošci vun!" Naši koroški bratje si torej morajo poiskati bolj zanesljivo zaveznike, nego so jim '"li (ïejjski naprednjaki, ki so pomagali slovensko zavode sprav-^uti v nemške roke. — Nova turska železnica se otvori^ 5. ju-'ija. dcsar pride k otvoritvi, Slavnostni vlak bo šel iz Špitala «/O v Gastcin. Uiisiiii — gališki in bukovinski se zopet dogovarjajo, da lii se spojili v jcdnoten klub. Na Jiiíiiťm Fraiícfískeiii je bil 13. junija silen potres, ki je, raztezal ob morju od Marzelja tija do Barcelone na severnem Španskem. Na stotine ljudi je mrtvih in ranjenih. Početkom 80 že eenili škodo nad 10 milijonov frankov. V ,\lhHiiiji se vrše boji med turško vojsko in vstaSi. General I.)žavid ]mša je razdejal nekaj albanskih trdnjav, niej Tiirčijd tli (Ji-ško preti radi Krete rosen spor. Na iicjah obe državi zbirate vojake. Grška iionuja Turčiji za Kreto lij milijonov frankov, a turški posredovalci zahtevajo več. Itiiwki hl iieiiiški i-vs&r sta se včeraj sošla v finskem zalivu, V ťnii çori 80 prišli na sled zaroti proti knezu Nikici. Zujirli HO do ;íO oseb. Predsednik Morreira-Pcnna Itrazilijaiiskili združenih držav južni Ameriki je iimrl. Jajupiiska jo imela zarotnike na otoku Honolulu proti ameriški upravi, Jajionski zarotniki so nameravali pomoriti belce na Havaj». Zabavi in pouku. Purkstali. Spisal Irtn Steklfti*. (Konec.) Kot Stotnik ogulinski je razvil Ivan Adam Purkstal vse svoje moči, da zadovolji svojim dolžnostim kot vojaški zapovednik, dasi s karlovškim generalom Ivanom Josipom Herbersteinom ni "logel živeti v slogi, kajti Herberstoin si je hotel v svoji pohlepnosti za imetkom prisvojiti tudi bogato stotnijO ogulinsko, l'urkstal se je seveda tej Herbersteinovi nakani uprl z vso odločnostjo ter prosil cesarja Leopolda I., da mu podeli ogulinsko Veliko Btotnijo z vso jurisdikcijo, samo da se laglje vzdrži proti nakanam Herborsteinovim. To mu jo tudi uspelo I. 1689. ter je ^'»tal potem v Ogulinu veliki stotnik do I. 1716, Borba med Herberateinom in PurkstaJom pa se jo nadaljevala radi naselje-lih Vlahov, nad katerimi je hotel imeti Hcrberstein neomejeno oblast ludi v ogulinski stotniji, kar pa Purkstal ni hotel na noben lačin priznati. Po hudi borbi je zmagal Purkstal tudi v tej zadevi, ter je cesar Leopold L določil 1. 1693. z dopisom z Dunaja oojnemu svetu, da ostanejo v ogulinski stotniji naseljeni Vlahi Ndiožni od zdaj naprej le ogulinakemu stotniku, a ne neposredno Karlovškomu geueralu. Zdaj je mogel Ivan Adam Purkstal za-povedati in vladati po svoji volji v celi ogulinski stotniji. Vlaho je name.šOa] in razmešćal, kakor mu je kazalo. Pri tem seveda pozabil sprejemati razne podarke od podložnih, kakor je bila takrat navada na Krajini, Takrat so je selil narod kar trumoma Krajine v Srein in na Ogersko; slabe letine, pa tudi zatiranje 1'0 obla,stih je prisililo narod, da je zajiuščal svoj dom. Ivan Adam Purkstal jo s početka celo podpiral to selitev, ker je dobival od I Vsakega izseljenca po dva goldinarja za potni Hat. Ko je pa postajala Krajina vsled selitve le preveč prazna, so je uprl ter >!abranil selitev. Za Vlahe mu ni bilo žal, če so se selili, saj ''O mu delali škodo celo po njegovih posestvih, pač pa za jirave '^^ulince Hrvate, katere je jako cenil kot hrabre in poštene ju-"ake, ki so branili'jiroti 'J'urkom ves kraj poprej nego so prišli semkaj Vlahi, ter neštetokrat zapodili Turke, ki so uhajali mimo Ogulina na Kranjsko. Z velikimi dohodki, ki jih je dobival Ivan Adam Purkstal na razne načine kot stotnik ogulinski, je le)io uredil uvoja posestva na Kranjskem, posebno šc Podbrežje. V tem staroslavném čvrstim gradu je zbiral znamenja zmago ter resi! ž njimi dvorano, kolikor jih niso napolnili že poprej slavni Lenkovici. V enem od štirih stoljiov grada so imeli Purkstali svojo orožnico, kjer je bilo nagomiknega različnega orožja, večiokopan tudi Ivan Adam Purkstal, ni nam znano. Kapelica je zdaj podrtija. Lepo vbrane_ zvonove so prepeljali v grajsko kapelico na Krupi. (Ivan Šašelj; Zgodovina Adlešičke fare na Belokrargskcm. Str. 26—28.) Ivan Adam Purkstal se je bil na Hrvaškem čisto udomačil, je govoril in pisal hrvaški tudi s cirilico ter se celo večkrat rogal nemški gospodi, ki je dohajala na Hrvaško, češ, da ne zna, kako se živi na hrva.ški Krajini med hrvaškim narodom. Dopisoval si jo ne samo z odličnimi hrvaškimi velikaši nego tudi s turškimi zapovedniki iz sosedne Bosne, kakor z Osman ago Beširevičem, zapovednikom v Ostrožcu na Uni in drugimi zapovedniki. Nosil je hrvaško obleko kakor po navadi tudi drugi častniki, ki so služili na Krajini, celu sam Ivan Josip Herberstein, ta velik protivnik Hrvatov, jo naslikan v hrvaški voja.ški opravi na sliki, ki so nahaja v graškem deželnem arhivu. Sliko Ivana Adama Purkstala v hrvaški vojaški obleki je videi še v Podbrežju Radoslav Lopašic, kakor omenja v svoji zgodovini mesta Karlovca (str. 223). Kje se nahaja zdaj ta slika itt če še sploh obstoji, nam ni znano. A. Dimitz trdi v svoji zgodovini Kranjske (IV. 87), da jo padel Ivan Adam Purkstal, stotnik ogulinski, po časti generalstražmojster, v bitki i»ri Prešovu na Ogerskem 1. 1687. To pa ni bil Ivan Adam Purkstal, stotnik ogulinski, ker je po listinah dokazano, da jo le-ta živel kot zapovednik v Ogulinu do 1. 1716. Drugega stotnika tega imena pa sploh ni bilo v Ogulinu niti kje drugej na Krajini. Ivan Adam Purkstal je zapustil hčer Katarino Terezijo, ki jo umrla kot klarisa 1. 1762. v mokinskem samostanu, stara 69 let, in dva sina, od katerih je eden umrl brez otrok, drugi Ivan Leopold i>a se je oženil z Lukredjo, rojeno grofiiyo Porzio. Njun sin Anton je postal Jezuit, doktor bogoslovja in modroslovja ter jirofesor v Tirnavi, Gradcu in na Dunaju. Potem je prišel v Ljubljano, kjer je bil sedem let misijonar, potem pa katehet in propovednik. Umrl je v Ljubljani 1. 1772. in ž njim je izumrla veja kranjskih Purkstalov. Dopisi. Iz zdravišiia Ika v líítri. III, Trsat. Mesto líeko si človek kmalu ogleda. Ker se steza po eni strani ob morju, na drugi strani naslanja na skalnato reber, tujec ne mor« zaiti. Vsakdo so kajpada najrajši sprehaja ob morju in strmeč ogleduje ondi stoječo ladje. Lahko tudi stopi na ulici „via Szajiary" v .samotno ob morju stoječo palačo, kjer je videti „akvarij" t, j.-jjro-stor napolnjen s steklenimi posodami, v katerih plavajo raznovrstne morsko živali, da jih lahko vidiš prav od blizu. Odprt pa je akvarij samo dvakrat v tednu; v nedelo in v sredo ob določeni uri. b trfra „Elizabeta" držita po arcdi spodiijega mesta tlvc cesti vštric, po ožji teèc električna železnica, ki veže obedva konca mesta, širSa cesta je takozvani „Corso" z neštetimi krasnimi i>ro(lajalnicami. Po obeh cestah se pride nazadnje iia prostorni trg „Scarpa". Ta del mesta leži na ravnih tleh in je v teku let nastal z zasi]>anj(irn morja, „staro mesto" se vzpenja nn kviiku i»o rebri. Po vseh večjih primorskih niestih zasipljejo pri kraju morje, da dobijo tla za nove stavbe in za pomole v pristanišču. Ogromne skale valijo v morsko dno, više in više, sklad na sklad, dokler /asip zraste do vrha, kjer dobi trden, nepremakljiv zid. V Reki in Opatiji so velikanski kupi skal, navaljeoi za zasipanje morja, S trga „Scarpa" lahko zaviješ na levo navkreber v „staro mesto". Ako jo pa ubereš naravnost ob morju, kjer je jiristanišče za manjše jadrnike, vozeče razno blaj^o v tnesto ogije, drva, o^e, doge, večinoma pa barigle vina, — prideš naposled do železnega mosta. Ta most drži čez potok „Rečiiia" (Fiumara), ki loĚÍ mesto od Sušaka, Reka spada sedaj žal pod ojfrsko kraljestvo, Sušak k hrvaškemu ozemlju in je tudi res vos hrvaški. Reki se šopiri sama laščina in madžarščina, pri vsakem koraku čuješ „aliora" in „igen", nikjer hrvaškega napisa, v Sušaku narobe vse od kraja hrvaško. Ako z mo,sta obrneš oko proti ievi strani, takoj zapaziš obok s j)odol)o Marijino in z napisom „Consolatrix alîlictorum" (tolažnica žalostnih). Pod obokom se začnejo atopnjice, držeče na Trsat, \-elikrat sem prehodil te stoprgice, tudi romarje sem že vodil v procesiji od kolodvora skozi vse mesto na vrh Trsata. Potoma smo preiievali litanije in molili rožni venec. Nihče nas ni v mestu zaničljii'O gledal, ampak s spoštovanjem so se nam umikali, nekateri celo odkrivali. Pač je od tedaj 20 let minulo, kakšne razmere vladajo v verskem oziru sedaj, mi ni znano. Povsod pa veselega srca vidim, da ima Bog v vseh narodih in deželah mnoj^o ljudi, ki se mu vemo klanjajo in preblažena D. Marija brez števila častilcev, to pa ne le med priprostim ljudstvom, marveč tudi med gosiiodo. Naj bi vsi ostali zvesti do konca ter a svojo gorečnostjo vneli ostalih mrzla in trda srca, da bi ves človeški rod veroval v Bof^a, ki ga oznanuje vsaka stvar, zlasti veličastno morje. — Kdor si ne upa zdelati nad 400 strmih stopnjic, naj za 3 K najme voz in se pc(je po lepi gladki cesti do Marijinega svetišča. Trsat leži 126 m nad morjem in je aveta zemlja. Stara povest pravi, da so angelji hišico, v kateri so stanovali Jezus, Miirija in Jožef, iz Xazareta prenesli na Trsat, da bi jo umek-nili Turkom, ki so Palestino v oblast dobili ter v svoji běsnosti vse kristjanom svete kraje opustošili in razdejali. Ugodilo se je to dne 10. maja I. I29I., to je isto leto, ko so Turki divjali po sv. deželi Palestini in jo zasedli. To so gledali Trsačani, ko na svojem griču ])rvi5 zapazijo hišico, starinske nenavadne oblike, brez temelja na tleh stoječo, nad streho dimnik in majhen zvonik. „Odkod ta stavbica, ki je nikdar prej nismo videli, ki' je vse drugači narejena, kakor naše hiše, kako je semkaj prišla?" To vprašanje je šlo od ust do ust po Trsatu. Njih strmele je rastlo, ko so v hišico 3to[)ili iii jo znotraj ogledovali. Podobna je kapeli, v [todolgastcm čveterokotu sezidani, strop modre barve, z vmes posejanimi zlatimi zvezdicami. Stene iz navadnega kamna zložene, znotraj z malto izdelane in pOHlikaue s slikami, ki predstavljajo skrivnostne dogodke te hišice. Na levi strani stoji omara za lončeno posodo, na desni okence in temu nasproti nizko ognjišče. Nasproti vrat jo kamenit altar, nad njim podoba križanega, na platno slikana. Na desni strani altarja v steni kip Marije z božjim detetom iz cedrovega lesa. Obličje je moralo biti sprva srebrno bele barve, zdaj oil starosti ter od dima sveč in sveti|jk okajeno. Krona iz žlahtnih kamenčkov venča glavo, lasje s prečo, sreiii glave padajo čez vrat in pleča. Marija nosi zlato obleko, čez sredo širok zlat pas, gonga obleka je plašč modre barve. IJete Jezus z levico drži zemeljsko oblo, z desnico blagoslavlja. Prikazen hišice na Trsatu je Ijmli po vsi okolici sj^ravila kvišku. Vso je vkup leteJo, — dogodili so se čudeži. Zujmik trsaški, star, svet mož, je ozdravel od hude bolezni, ko je goreče Marija prosil zdravja, da bi mogel iti hišico obiskat. Tudi mu je bilo v sjianju razodeto, da je ta hišica sv. Družine, ki je v Nazaretu zginila in bila sem prone.šena. Župnik sam se jo s tremi veljavnimi možnd napotil preko morja v Nazaret, da bi so na licu mosta [»repričal o treh rečeh: I. ali sv. hišice res ni več v .Vazaretu; 2. kdaj jo zginila; iz kakšnega gradiva je teme^ in so ii vjema dolžina in širjava temena s preneseno hišico na Trsatu, Vse so je natanko vjemalo. Komisija se je veselo prejirićana vrnila v domovino in razglasila: „Na Trsatu stoji sv, hišica nazareška." PosiLmal so ljudje v gostih trumah romali av. hišico obiskavat. Veselje pa ni trajalo tlolgo. Tri leta pozneje. In, dcceinbra 1. 129i hišica na Trsatu zgine in se zopet prikaže na jjaškem. Pastirji iz okolice Piccnum so jo videli, ko je plavala čez morje po zraku in se spustila na zemUo v nekem gozdu blizu mesta Recanati. Gozd je bil last bogate gospe, po imenu havrete, in od nje je dobila sv. hišica ime „lavretanaka". Se dandanes stoji v mestu Loreto v krasni nad njo zidani cerkvi in uživa veliko čast od neštetih romarjev, ki prihajajo od vaeh strani. Tudi in našega zdravišča sta potovala dva duhovnika, dovršivši ztirav-Ijenje, s parnikom do Jakitia (Ankona) in od ondi v Loreto in ííim. Kako pa je bilo Trsačanom pri srcu, ko je zginila sv. hišica z njih griča nad Reko'i" Neizmerna žalost se jib loti, potoke solz prelivajo, konec jih hoče biti od bridkosti. Ko so izvedeli, da je hišica v Loreti, so tja romali in res spoznali, da je ista, ki so jo na Trsatu v tolikih časteh imeli. Od žalosti niso noter stojdli, ampak zunaj pred vrati so klečali in solznih oči vzdihovali; «Vrni so k nam, o Marijal Nazaj v Reko, o Marija, Marija, Marija." Da bi ubogo ljudstvo potolažil, trsaški graščak Nikolaj Frankojian na svojo stroške zgradi kajielo na istem mestu, kjer je stala nazareška hišica, katere sled, v zemljo vtisnjen, je bil še poznati. Papež Urban V. pa je 1. 1362 tej kapeli, ljudstvu v potolažbo. ki zgube sv, hišice ni moglo pozabiti, podaril majhno Marijino podobo, slikano bajá od evangelista Luka na cipresin lea. Frankopanov sin grof Martin pa je h ka]icli prizidal cerkev in samostan za ťranči.škane. Veliki srebrni svečniki so dar cesarja Leopolda L, zlate krone na podobi sv. ljuka [la so 1. 1709 poslane od kanonikov vatikanskih. Pobožno ljudstvo hrvaško so še vedno nadeja, da bo sv. hišica nekega dne nazaj priplavala. Sedanja corkev na Trsatu sestoji iz dveh delov. Ka desni strani je glavni, čeprav manjši del, namreč z železnim omrežjem od drugih ])rostorov ločena milostna kapela. Altar jo .sestavljen iz marmorja v.seh vrst in barv, nad njim ima svoj tron Marijina podoba sv, Jvuka, navadno zagrnjena, krog nje venec ol)ljiibnili darov. Na stenah i)redstavljajo slike na jiresen omet čudoviti pričetek svetišča. Za altarjem stoji v temnem hodniku kip Matere božjo velike starosti in ognjišče s temeljnim zidom sv. hišice na-zareške. Toliko o Traatu in njegovem slavnoznanem svetišču, i'apuž Benedikt XIV., ki je svoje preiskave o sv, hišici v dveh spisih na svetlo dal, jo ])rii)omiiil: „Kar se tiče slovesnega čoščenja i" nc[irostanih čudežev, jo stvar vesoljnemu avetu znana, tako pač ni treba nadaljnih dokazov." Seveda zgodba o sv. hišici mi' zareški no spada med verske resnice. Vsakemu jo prosto, svojo mnenje imeti, jiobožno ljudstvo hrvaško in slovensko jia bo kakor doslej romalo na Trsat, počastit posvečena tla in prij»oročit se preblažoni J), Mariji, materi vseh milosti, pomočnici kristjanov, tolažnici nesrečnikov in trpinov. Veliko čast uživa Mati božja trsaška tudi kot „iriadonna del mare", kot zavetnica mornarjev. Na stenah po cerkvi je vse polno obljubljenih podob, ki so jii| mornarji po prestani nevarnosti morske vožnjo trsaški cerkvi darovali. Slike kažejo ladje sredi zbcsnelega morja, ktiko se borijo z valovi, lomijo in potapljajo. Mimogrede bodi rečeno, da so romarji na Trsatu deležni istih duhovnih milosti in od]»ustkov. kakor se dobivajo v Loreti. Častiti frančiškani, ki so varihi Marijinega svetišča t'îi Trsatu, so nameravali zidati novo krasno cerkev. Vse je bilo zato prijtravljeno in mnogo denarja nabranega. Toda pojavile so se ovire in težave. Nova cerkev bi ])o načrtu in preudarku stroškov stala 800 tisoč kron, denarja pa ni še polovico te svote skupaj-Ljudstvo želi ohranitev stare cerkve, posebno bližnja okolii;». Celó nadvojvoda Franc Ferdinand, naš prihodnji cesar, jo poslul inženirja, naj cerkov pregleda in stavi [iredloge, kako bi se dala predelati in olepšati, ne lia bi trebalo nove stavbe oii lal vrha. Ravno tako jo knez Alfred Windisch-íiriltz, ]»rcdaednik gosposke zbornice, izrazil svojo misel: Stara cerkev naj ostane, pa kar se da prenovi in ozaljša. J^uhovščina je enakega mnenja-(.'erkev, ki jo v vsakem oziru trdna in dobro obranjena, tedaj ostala, pač ))a dobila mnogo popravkov in dostavkov. íívi-šala se bo, tlak bo čezinčez enakomeren, prostoren hodnik kro>i-inkrog, še on zvonik, novo krasno pročelje. Stroški za to predelavo so proračiinjeni na 40(t tisoč krtm. Trsat ima krasno lego z divnim razgledom na morje in njeří® bregove. Mnogo bi pridobil, ako bi gori vodila vzpenjača i« nastalo nekaj dobrih gostiln, kjer bi našli romarji po primC"' ceni hrano in postelj.*) ') ćujemn, da hoče tojtlislii ccrkTeiii pevoki zbur leto« ruiiiati im Bili) bi iinmerno, da ]jrAvi»iisiiij v našem lihtii tia!:iiatií ilrtu, beilaj se ini" oilpeljati. llureliiti h« iie kdn drugi it Didetijske^a [.mirniti, ki ui l)il i® " Trttatu in muria tij videl. Ihiiiiij 11. junija 19(19. — (Jesar in ves krSčanski IJunaj sc klanja Najsvcuîjàcmu. — Gotovo bo moje dolenjske rojake juko zanimalo, cc jim nekoliko popišem, kako so obhaja^ na cesarskem Dunaju procesija presv. R. T. in sicer pri sv, išteíanu. Tisoče in tisoče vcrnef^a ljudstva je včeraj na vse zjroilaj hitelo v notranje mesto, tia l»i videlo, kako se klanja preljubijeni vladar — svečar — prosvitli cesar in ves krSčanski Dunaj pred vJa-diirjein nelies in zemlje pod podobo kruha, Ijanskejji^a leta se cesar radi liolehnosti to slavností ni moirel vdelcžiti, O!) fi. zjutraj so so žo do stolne ccrkve svetega títcfana v krasnih opravah pripeljali cesarski dostojanstveniki in prestolnei^ra mesta. To jo trajalo do 7. uro. Takoj potem se jo pripeljal najvišji dvor. Pred sprevoilom je jahal dvorni jezdec, za tem oddelek ulaiicev na konjih; na njimi so trobentah na konjih štiri dvorni trobentači. V treh ^ait kočijah so so peljati najvišji dvorni dostojanstveniki. V vsako kočijo so bili vpreženi 3 pari liotij. Sledile bo takoj za njimi štiri dvorne kočije, v katere so bili vjjreženi štiri jiari konj, z nadvojvodi. Jjjudstvo je nadvojvode navdušeno ])ozdrav^alo. Naenkrat zai^^ra vojaška Jitodha cesarsko himno, trolientači trobentajo general-mars, jirijiC^al se je cesar v prekrasni dvorni kočiji z nadvojvodo prestolonaslednikom Franc Ferdinandom. Vjireženo je bilo osem lepih belcev-»imeljtiov. Za cesarskim vozom je bito na konjih šest mladih cesarskih plemičev, stediia je še telesna straža, oddelek ulancev, i- t, d. 1'ri velikih cerkvenih vratih je bit cesar sprejet od po-možnejia škofa dr. Marschalla in oii stolnega kapiteljna in spremljan od nadvojvod in drufjih dostojanstvenikov v cerkev. l'o veliki slovesni sv. maši se jo lepo razvrstila ])rocesija, Zn križem so korakali otroci c. kr. sirotišnico, usmiljeni bratje, druiç^i redovi, cesarski, civilni in voja.ški dostojanstveniki in dti-iiajskc^a mesta zastopniki, ministri i. t. d. Za tijimi pomožni škof dr. Manschall z Najsvetejšim ])od baldahinom, ki jo vodil namosto oslabelesa kardinala Grnscha procesijo. Oopo s traki pri baldahinu so nosili knezi. Za Najsvetejšim je korakal cesar, nadvojvodi, i. t. d., vsi Si fiorečinii plamenicami. 1*0 končani procesiji so so dostojanstveniki in najvišji dvor vrnili v istem slovesnem sjtrovodu kakor so se pripeljali. Tro-ce.sija je bita letos izvanredno lepa. Iznenadilo je vse, da so bili v vse cesarske vozove v)»reženi sami belci in sicer 46 lipicancev ii) 14 kiadrnbčanov. Na Francovem trgu je cesar z nadvojvodi obstal in izstopil. Vojaštvo je pred svojim najvišjim poveljnikom deliliralo, V posebnem povelju je cesar vojaštvo pohvalil. Kakor se obhaja procesija presv. R, T. na Dunaju, to predragi rojaki, je seve le na cesarskem, krščanskem Dunaju mogoče ! Belokranjski glasnik. J)ol mul Suhorom. Nesreča. Dol je kranjska vas ob preloženi državni cesti nedaleč od unijatske cerkvc. Dalje v kotlini pa jc žumberska župna vas Drage. Nekako v sredi mej obema prav na meji imata oiio vasi skupni vodnjak za pitno vodo, katere v teh krnjili tako rado zmanjkuje, čo ni dalj časa dežja. — Nedavno pa smo prišli začasno še ob ta tako potrebni vodnjak. Vanj je namreč skočilo neko vlaško dekle ter utonilo. Ker je ni liilo, ko je šla i^o vodo, predolgo domov, jo mater zaskrbelo, če se ni morda ])ripetila nesreča. Gre jiogledat k vodnjaku in zapazi hčerin robec plavati po vodi. Izvlekli so mrtvo truplo še le čez par ur ter ga prenesli na dom v Drage. Pokopana je na unijatskeni župnom pokopališču pri Svetici, Ta deklina je bila siioinlad odšla v Ameriko, A ob izkrcanju v New Vorku so jo B|)Oznali za umobolno ter odredili njen povratek v EvrojK). Zato jo je šeJ njen brat iskat noter v New ^ ork ter jo [(ripeijal domov. Skle]>ati so sme, da se jej je zmešalo tembolj, ker so neki opazuje v tej rodbini umobolnost. Zumbersko oblastvo je ukazalo, da se vsa voda izcrejia, ves vodnjak očedi lor izmije, in ])Otem še le počaka na novo vodo, ki se bo natekla. Ker so to delo brez tvorniške sesalke ni moglo izvršiti, šol je voznik v Novo mesto ponjo, in ker se na j>03odo ni mogla dobiti, morata si jo vasi kupiti. 1'ri tej nesreči bo vendar sreča to, da se bo zdaj ptiinpa uravnala za črepanje ill vzdigavanje vode in so i)0 vsled tega vodnjak ludi zgoraj (jri-inerno obzidal ter s tem odstranita kaka nevarnost v liodočnosti. Sv, Vid na Jiigtprjti, Vasi na to stran ob Gorjancih imajo svojo podružnico pri sv.'Vidu. To jo prva cerkev, katero zagleda potnik, ko se pripelje čez „vahto" na belokranjsko stran. Na Vidovo, to je 15. junija je v tej podružnici sv, oi>ravilo, a naslednjo nedeljo i»a „proščenje", to bo ao. junija ob 10. uri. Ta cerkev je bila v zadnjih letih jako okusno prenovljena, da vernikom zeló dopada. Večinoma so stroške pokrili dobrotniki, nekateri rojaki celo iz daljne Amerike. Naši ljudje sv. Vida posebno časté v očesnih boleznih, zalo ni čuda, da prihajajo tudi iz oddaljenih krajev. Vabimo vas jiodgorske rojake to in onstran Gorjanc. Iz Nemira. Dne 8. t. m. je imela K. Z. za Belokrajno redno sejo v Metliki, v kateri so se nasvetovali in sprejeli go-spodarsko-politični shodi, koje naj jiriredi K. X. na teh-le krajih: Dne 13, t. m. v Semiču, jeden dan med tednom — v četrtek v Staremtrgu, v nedeljo 20. junija po 10. ojiravilu na Ra-dovici, popoldne ob 3 pa na Suhoru. Zagovornika in poročevalca na javnih shodih K. Z. so naprosi g. dež. odbornika dr. K. Lam-peta, ki je bil že itak namenjen, da obišče Betokrajno ter si pri tej priliki ogleda na lici mesta nnjno potrebno preložitev cest, spopolnitev že olistoječoga vodovoda Blatnik-Somič, Kot-Crno-melj, pa tudi, kako bi se preskrbeli z dobro pitno vodo kraji v lieiokrajni, koji še dosedaj niso deležni te dobrotť, G. dež. odbornik se je torej blagovolil vabilu K. Z, rado-voljno odzvati ter je pri.šel dne 13. j'oroiiat na javni shod zjutraj po rani sv, maši v Semič, Shod je Idi prav dobro obiskan. Na shodu je zbranim zborovalcem g. dr. Lamjie ])0jasn0val v prvi vrsti obstoječe gospodarske razmere v naši deželi. Povedal je, na kak način so se ZBma,šile luknje v blagajni dež. odbora, katere so na|iravili jirosnji gospodarji na tem mestu, in kaj se namerava z 10 miljonskiin kronskim posojilom oziroma, kako se bode isto vracovalo. Prešel je nato na belokranjske gospodarske jiotrebščine zlasti ceste in vodovode; a nasvetoval ]ja tudi potrebo združevanja osobito ustanovitev živinorejsko zadruge ter vinogradniškega društva. Ljudstvo je bilo poročevalcu /,a njegov govor in gospodarske nasvete hvaležno, kar je pokazalo z napeto pozornostjo in z živahnim jiritrjevanjem. Istega dne jio-poldne po krščanskem nauku je priredilo tukajšnje izobraževalno društvo na prostem veselico z naslednjim vsporodom: 1. Nagovor o namenu in pomenu izobraževalnih dru.4tov (Dr. E. Jjampe.) 2. Igra: Kaaen ne izostane. (Proizvajajo člani dom. izobr. društva). 3. Tamburanje (tVirede metliški tjimburaši.J Veselica se je vršila v najlepšem redu, neprisiljeno in prisrčno. Kako tudi ne? Saj jo jiočastil to prvo javno prireditev tukajšnjega izobr društva s svojim obiskom blag, g. okr. glavar S, Dornicelj s svojo gospo soprogo. Da, imeli smo v svoji sredi celo izvanrednoga gosta, milostnega g, škofa .1. Stariha iz Amerike v spremstvu gg, žii)mikov Ogulina in Judniča, liila je to ros t jiravem pomenu ljudska veselica, ]»ri kateri je bilo zastojmno ljudstvo, svetni in corkveni dostojanstveniki. Zato pa iskrena zahvala vsem udoložencem, posebej pa še vč. dež. odborniku dr. E. tjampetu ter vriim in ve.ščim metliškim tamburašem! Domaće novice. IVoťesija iireHV. U. T. v Novem iiiestii se je vršila ob najlepšem vremenu jiri zares obilni udtdežbi. V vsakoletnem navadnem redu se je pomikala skozi mesti). Uiieiežili so se je p. n, gg,; okrajni glavar liaron Rocbbach s jtolitičnimi urad-(tniki, jiredsednik dr. Kavčič b sodnijskitiii uradniki, župan J. Ogoreutz z mnogoštevilnim mestnim zastopstvom, me.ščan8ka garda z godbo, ki je nied procesijo ubrano svirala, veteransko društvo kot nosilci baldahina in svetilci, gimnaziju in ljudski šoli, društvo rokodelskih pomočnikov itd. in zares veliko in nad vso častno število drugih vernikov. Slovesen značaj sprevodu je dajalo veliko število udeleženk z gorečimi svečami, med temi jjosebno tretji red in Marijanska kongregacija. Pri jjosameznih blagoslovih je oddata meščanska garda v povišanje slovesnosti obiùijne salve. Ves sprevod se je vršil v lejiem redu. Kakor pri vseh takih slovesnostih, tjodi omenjeno tudi tukaj pohvalno lepo petje novomeškega cerkvenega zbora, pomnoženega z vrlimi gimnazijci, Šmihelska pror.esija preteklo nedeljo se je istotako vršila v najlepšem redu in ob veliki udeležbi. Svirala je tudi tu novomeška meščanska godba; petje Je Idlo lepo, spremljata ga je niešč. godba. Sicer je začel dež malo moliti procesijo pri drugem blagoslovu, a jo takoj ponehal. Nekaj lepega, veličastnega je ta sjirevod, ljudstva se je kar trlo; udeležiti so se je tudi gg. nailzornik '1' urk, vodja Roh r rtia n n, župan Zure, .slavna meščanska garda, obe šoli, itd. Popoludno je pa imel v Šmihelu mil. g. prošt pontiiikalno slovesne litanije. Praxiiik sv, Srra Jeziisovojura je povišan mej največje praznike katol. cerkve. V naši škofiji se obhaja [irav slovesno. V kapitetjski cerkvi bo pontifikalno sveto ojiravilo v nedeljo ob 10. uri, popoldan ob poln 3. uri pa skupna ura molitve prod izpostavtjenim sv. K. T, Uedka slaviiast. Dne 15, julija t. 1. bo preteklo štirideset let, kar so na novomeški g'imna/.iji maturirali nastopni, sedaj Se živeči gospodje: Ferjancič .iakob, žu|mik v Zagracu, kas[)ret Anton, profesor v Gradcu, Komljanec Janez, jirofesor v pok. v Bučki, Mi kolji Franc, fin. svetnik v Mostaru, Pučnik Miha, višji poštni oskrbnik v p. na IJunaju, Stergar Stanko, zdravstveni svetnik v Ljubljani, Stermole Franc, višji poštni blagajnik v Trstu, Vidi C Božidar, po.štni oskrbnik v Novemniestu. Bilo jih jo vseh skupaj devetnajst, umrlo jih je torej enajst. Navedeni gospodje se snidejo dne 14. julija v Novem mestu na zabavnem večeni. Dne 15. julija pa se bosta darovali dve sveti maši, ena zadušnica za pokojne sošolce, ki jo bode bral č. goap. župnik Ferjanćić, druj^a f)a slavnostna sv. maša, darovana po č. g. profesorju Koniljancn. Oi^Jdne se zbero pri slavnostnem banketu, popoldne pa napravijo skujien izlet v iiovome.ško okolico. Štirideset let je dolj^a doba v človeškem življenju ia vsekako je od devetnajst sošolcev še dosti jih ostalo pri krepkem zdravju. Sestanek maturantov 0(1 leta 1869 je za Novo me.'ito gotovo zanimiv dogodek, ki je tem večjef^a pomena, ko živi še eden tedanjih profesorjev, častiti zlatomašnik g, P, Bernard Vovk, bivši c. kr. gimn. ravnatelj, sedaj v Brežicah na Štajerskem. Sliši se, da botio gospodje svojega nepozabnega učiteiia povabili na vele-pomemben shod. Da bi le hotel in mogel priti, tu si bodo vedeli marsikaj jiovedati drug drugemu. Pozdravljamo prav iskreno nekdanjo novomeške dijake ter jim kličemo iz srca: Dobrodošli! (liimiiazijijk« dijaško |iovf;ni mestu so darovali sledeči dobrotniki večjo množino zelenjave in sočivja p. n. gg.: prošt dr. Elbert; .Tosip Bergmann, lekarnar; župnik Martin Nemanič v Brusnicah; Franc KJemenčič, [»osestnik na „Marofu"; čč. 00. frančiškani; večjo množino črešeiij so darovali Bergmann in Maks Ličen, vinski trgovec v Rihenberku na Primorskem; Ivan Jak.Še, gost., 30 K. V denarju so darovali: slav. zdravstveno okrožje Kranj 20 K, si. zdravstveno okrožje Toplico 100 K, Flor, Zorko, pos. v Družinski vasi 6*80 K. kot popustilo od skupila za mleko. Največjo dobroto od bolnice imajo zdrav- stvena okrožja na Dolenjskem, ker se oskrbuje v zavodu največ Dolenjk, a s podporo se jo dosedaj oglasilo samo topliško zdravstveno okrožje, med tem ko druga zdravstvena okrožja na tozadevne prošnjo Se niso odgovorila. U|mmo, da prošnje ne boiio brez-vspešne v očigled človekoljubnemu namenn in gmotnim ruznicram zavoda. Naj si si. doleiqska udravstvena okrožja stavijo za vzgled gorenjsko zdravstveno okrožje Kranj, katero je poslalo )»rispevek, ne da bi od zavoda imelo kakšnih dolirot. V sem blagim darovalcem prisrčna hvala. Zavod jo sedaj popolnoma urejen in opremljen z najnovejšimi sterilizatorji, s pomočjo katerih sta se v kratkem izvršili dve zelo težki operaciji z izvrstnim U8|)ehom. Obe bolnici se jako dobro počutite, in jo upauje, da v kratkem popolnoma zdrave zapustite zavod. Da se je moglo nabaviti Hte-rilizatorje najmodernejše vrste, zahvaliti se jo oni neimenovani dobrotnici, katera je po mil. g. proštu dr. Elbertu dala na raz-]jolago svoto ,3000 K. Sterilizatorji stanejo sicer skupno s pli-novo napravo 5000 K, btlo bi tedaj primanjkljaja 2000 K, za katerih pokritje se ptovo najdejo še požrtvovalni in človcko^ubni dobrotniki. Resnica je, da bi moralo okrožje samo iz svojih dohodkov skrbeti za moderno opravo operacijskih prostorov, vendar mu pa ni zameriti glede na visoke stroške, katere je imelo okrožje z ustanovitvijo bolnice, ako računa nu privatno požrtvovalnost občinstva. Prvo sv. ohliajilo v Novem mostu bo v pondeljek 21, t. m. ob 7. liri zjutraj. Prostovoljno gasilno društvo v '1'rehnjeni priredi povodom 251etnice svojega obstanka dne 1. avgusta líjOíí gasilsko slavnost. Vspored slavnosti se ijravočasno objavi. Slavna bratska društva, zlasti po Dolenjskem, se utjudno )>rosijo, da na ta dan ne prirejajo veselic. Odbor. Izpred sodišča. Obsojeni so bili pri tukajšnjem c. kr. okrožnem sodišču: France Adamič, kovač iz Blanskega, radi za-peljavanja h krivemu pričevanju na 4 tedne ječe. Marija Banovcc in Ana Banovcc, posestnika hčeri iz Tuševega dola št. 12 p£> G tednov radi krive prisege. Jožef Banovec, posestnik iz Tuševega dola št._12, 8 mesecev radi zapeljevanja h krivemu pričevanju. Anton Žugel), hlapec, sedaj v zaporu, 4 mesece ječo radi krive prisege. — Posestnik Peter Majerle jz Predgrada pri Poljanah je ku])il 24. oktobra 1908 od Marije Štajdohar iz Goršetov na Hrvaškem prešiča. 25. oktobra poslal je, kakor so se dogovorili^ Janeza Šmalcelj, v vas Kuřete na Kranjskem, kamor sta dva Hrvata črez Kolpo prešiča prepeljala, in mu ga izročila. Oba sta tožena radi prepovedanega utihotapljenja prešit iz Hrvaškega na Kranrjsko, uvedla sta namreč i)rešiča brez potnega lista i» brez potrebnega dovoljenja oblasti, zlasti brez potrdila, da je žival iz neokuženega kraja. Obsojena sta; Šmulcelj na 4 dni zapora (1 trdo ležišče), Peter Majerle na 60 K globe {ali pa r> dni zapora) in stroške. Praznoverje. Nedavno je bila obravnava pri okrožnem sodišču v Novem mestu radi hudodelstva goljufije. Toženi sta bili slepa Ana Hiinigmann v^ Petrove vasi in Marjeta Strans iz i'e-trove vasi, da sta ljudi goljufale s tem, ker sta jim pod pretvezo, da hodijo „nebeški duhovi" k prvi in prerokujejo prihodnje reči, izvabljalo jestvine, pijače in tudi denar. Oponašala je Hdnigmann „svetnike" z zamolklim govorjenjem^„trebuhoglasja" in dobila od ^judij res milodarov. Neka Veronika Štricelj je vsled teh čarovnij in ker ji je ào, pošel ves denar, za nekaj časa na umu zbolela in bila v ^ubljp.nski opazovalnici. Ljudje so že na Belokranjskem in pozneje v Gotni vasi kar trnmonia zahajali k vedeževalki. Honigmann so je delala kot da je v zvezi z „duhovi", Straus pa je ljudi nagovarjala, naj pridejo, „ker so tain same božje reči, in da bodo bolnika sami „nebeški varuhi" ozdravili." Honigmann je počakala, da nastopi noč, ko se jo ne more tako natanko opazovati in potem začne oponašati s ,trebuhoglasjeni' cmokanje prešičev kot prihod hudiča, otroške, moške, ženske glasove vse povprek, rožljanje denarja itd. tako vzbuja pri jtoslu-šalcih na rafiniran način strah pred boleznijo in lakomnost p» denarju. Okrožna sodnija ju je sicer oprostila, ker je smatrala Ano Hiinigmann za umobolno. Vendar bc pred takimi „čudoiid-niki" ljudstvo kar najresnejše svari, da se ne da v lastno škodo izkoriščati in za nos voditi. Nekaj casa se nahajata le dvc osebi v Gotni vasi. Torej pozor sosedje! Fotografije pokojnega nepozabnega velečastitega gospoda P.Viljema Vindišar-ja se dobó v prodajalni J. Krajec nasi, v Rudolfovem komad po 80 vinarjev in po kron r40. Slike so zares mojstrsko delo domačega fotografa R. Dolenca v Kandiji- Gospodarske drobtine. — Viiiiitoči jio (It^žcli so zaradi pomanjkai\ja vinskih kupcev iiiiiožo oii leta (io leta po Dolciijskom. To jc slabo jfospodarstvo! Wihaja [la oil toil, ker ćakatno kupca le pred zidanico in ker niů ne storimo za prodajo vina navzven. Le poglejte, kako se (irufr) vinski kraji pehajo in trudijo, da bi spravili vino v denar! Vi[)avska zaa sidoli no pridejo do razvoja, ker ae v otavi še io na novo zasujejo. Cim lepše^ jo bilo seno, toni lepša je tudi otava ob ugodnih razmerah. Če je pa seno trpelo in v rasti zastalo, tudi ohiva ne bo tako lopa, iu zato je opravičena liojazeii, da 1)0 letos tudi pri otavi malo vspchal .Nastopiti bo moralo posebno li^otlno vreme, da bi otava bolj odrastla. Prva napaka za otavo bo že ta, (la je seno že močno dozorelo. Naj pride sedaj še nekaj suie, pa bo ko.šnja otavo silno slaba. In teg'a se je letos bati. Triidi bodemo dve loti zaporei'i prasetih, naj mladih želodcev ne baše in no razširja s prazno ill vodeno klajo. — Nil pol )nnli-ti svinjaki so vidijo tu in tam po kmetih. Svinjakom maiyka tal, manjka stropa itd. Povsod so íjuknje, ki So zla.sti v tleh nevarno. Naj bi so naši gospodarji vendar usmilili ubogih živali, ki prebivajo v takih jřrostorih in naj bi se te svinjake popravilo, lako da bi živali no bile izpostavljene [loSkod-Í^íiui in zimskemu mrazu! .Sedaj poleti so lahko vseto popravi. — I'opnivek. V zadnji številki jo bilo čitati v čiunku iiOlj leto.š[iji ko.šnji' stavek; /a gnojenje v jioletncin času bi sa ''loraiu-seveda gnojtiica mešali z vodo, da bi ne bila prcredka. »Cseda „preredka" bi se imela glasiti „prejedka"*, f^pîdobite novih NAROČNIKOV za drugo polletje! Ameriški novićar. Novo mašo je imel v Johnstownu Pa. dne 6. junija slovenski rojak g. F. M. Ivnik. Slovenska društva iz mesia in okolice so se udeležila lepe slavnosti, ki jih spominja novih rnaš v stari domovini. Ameriško-sUtveiiski listi priobčujojo jiroSigo iz domovine, da l)i namreč ondotni rojaki blagovolili kaj darovati za zidavo novih cerkev v .Mirni peči in v Hrovači pri Ribnici na Dolenjskem. V Payťttd ('itj', Pa, je pocisula v jiretno^^ovniku Slovenca Trentoljna velika plast, da je mrtev obležal. Pokojni je zajiustil veliko družino in dokaj sorodnikov tu in v stari domovini. líouKřv! Da se na,ii rojaki na stotino vračajo v staro domovino, so razvidi že iz zaznamka potnikov, katerim je tvrdka Frank Sakser v New Vorku oskrbela vozne listke. Ne v Ameriko ! Škof Trobec, ki zdaj biva v svoji domovini, se je glede izselitve v .\mcriko izrazil takole: V New Yorku je več kot 200.00ÍJ yn'li brezjioselnih. Istotako jo v drugih krajih. — Iz najbližje okolice Novega mesta sc nam poroCa, da je od ondod več oseb pisalo v domovino, naj jim pošljejo lionarja za povratek v (ioiiiovino. Marsikateri si je za pot že izposodil jjotrebne novce in zdaj zopet za nazaj. Neki izseljetiec je pisal domov, da živi le od milosti nekega Hibničana, ki je že dolgo v Ameriki. • M.inistrNtT(» je z OKÎrom na mnogo darove ob jubileju cesarjevem izdalo poseben „statut cesarjevega jubilejskoga zaklada za otroško varstro in mladinsko oskrb", jio katerem se bodo upravljale vse dotične ustanovo in zavodi, ki že obstoje ali se bodo osnovali za vzgojo zanemarjene ndadeži. Na Dunaju je sedež glavnega odbora in njegovih odsekov. Ti bodo podpirali tudi dotična društva po raznih deželah s svetom in denarjem. Plačilo večno čaka me. Lep6 v naravi je eiiumlaJi, ko ljubke ptiûice puj^j ko bnjoe cmlie pu livadi DebeSlioinilu uatn cvetfi. A žal, t>uitilail le naglo mine, preuagld miiie /.lati ća«; m tnutra Itrilije iu (Inline bolestnili Tïdibuv go liraE. Eoakonežni vi cbrazi, brtikoU j[i krasDtà bolestni ; bixiece izrazi, rrpljecja, Êalusti s lubjl. če'ua li nai niladoit iian uiami, ki naitlû dirja jiroĚ od nae? 6le{. HtaruBt jt Je za [letami ia ^nbe riŇe nam r obrat, Piiinlađ nnj ua« preveč ne mika, tie jilaiii nan jireveA jeiteu, £e iimrljiTiiBti je Bl:ka, pa «adouoteii inu je ujeu. TRC na «vetu naglu mine, vitaj naSa iubra dela ne: Za iiitili trnd iii boleivne plaêilu vei':aii úaka nie, G. Darovi za dijaško kuliinjo v Novem mestu. Vlí, (f. PlevaiiS, žnimik v p. 10 K. Vlí. if J. Šalebar, župnik v p. 10 K. BI. K. profeBiir in deieloi odbornik E. Jarc 10 K BI. k- Anmait S K. Pj g dr. Sialic v kazenski zadevi Jož 'Aagtiia & K, Dobrotniki iz inenta iu Kandije 7830 K. Od igra 10'20 K. Darovi za novo bandero sv, Ane. Doslej BO darovali p. n. (tospodje in fffiipe: Vid Brndgr, Ragovo, 20 K. Jodipina Aype 4 K. Peter MaieuSek 4 K. Marija Hočevar 4 E. Zofija Ka-etelio a K. Mitni Zore 2'80 K. Ho 2 K: Janez Javorník; Akuíí Andrej; Jan. Kooda; Jos. iiurc; Alojzija Šjjuk; V, Polaj; Slancj Ant, Medved; Jan. Jakše; Marija Ferlič; Marija KoSak; Siauiiia Franc, Krka; Hoi-evar Franu, Krka; Mikec Marija, Krka; Franjo llrvar, Kandija. Po I'60 K: Janez Vovh ; Anton in Hiliael Žepa. Martin PetriS 1'40 K Po 1 K: Aiitunija Pirnaner; Frane KaBteli«; Franca Kaaielic; Ani. Per'pšič; Marjeta .Sn.šteríiií; Fraučiiika Avžin; Alojzija Avžin; Jan. Avžin; Antou Kantelie; Ncía Kastelic; Blaíié Marija; Blažič Jakob; Anton Potovat; Jan. Hičevar; Ivan H ene I,j ; Joi. Wiu-diSar; Peter Gonipič; Aliiji MežnarSii; Franu Mr.ar; Fr«iičiika Ktisljan; Hed-vifí Rosina; Mnrn, Kandija; Bopas; Marija Brale; Ana Kktrlj ; Ana .Slekovec; Klarici; Ltidvik Ferliû; Fr. Briec; Iv. Barle; J Krajec; Ant. Sedlar; Ann;. I^akner; Franc Pavlin; .Ins. KoSiček; Franc Seidl; Mramor Miba; Franc Kra-Sovec; Koklii; Amali.ja Stebotiijak ; Ant. Haíiiik; Niívak; .\na Framiií; Frauc.a .leuií; Krek; Kat. Oblak; Marija Kantellû; Jan, Kafitelic; Ana Kobe; Faui Strajnar; Marija DaniSe; AuaJeniau; Marija Bedek; Frane M.jliar; Ana Mesojedec; Julijana Moze; Joa. Može; Frane JiirSič; Jan. Može; Fran Medved. Krka. Ana Macele 60 v. Kovaiii iiO v, Valentin Luttič fiO v. Anton KuhUíí 20 w. Aiidt. Kuafôlu 50 v. Marija Dstennan 40 v. A) Kratina M) v. Jos. Mriar 50 v, M. PodbevSek 80 V. Mitka (.>etau 40 v. Aua Zupantif, 20 v. Kastelic 30 v, Vseni darovaleem lepa Lvala ker b tern no ae olajSali nekoliko stmíki, kar bo novo bandero totalu, [Sejmi na'Dolenjskem v mesecu juniju. ^ v Mokronogu 10., v Bućki 21., v Čermošnjicah, Mirni, Ribnici in Višnji gori 24., v Dvoru in Št. Janiu iDolenjskoj Mirna peč 'AU. SmeŠnice. {Pokorićiiiii.) UÈiteljL „Vsak èloyck mora ubogati, bodisi učenec ali o(iraš<'en. No, Francelj, ali mi znaš povedati, katerega moram jaz uboj^ati?" — Francelj: „Gospo iièitcÇico (soprogo)!" (Dokaz.) Stric kmet kaže svoji nečakinji iz nicsta hleve in jiovejo živino ter pokaže na lepo tele z besedami; ^Viclis, Anica, to tele je ravno cive bti staro." — Anica: „Stric, na čemu pa to poznate V" — Stric: ,,Na roj^ehl" — Anica: „Oh, kakij sem neumna! Vsaj ima zares samo dva roga!" (Strah.I Janez kliče svoje^ra brata .Io/-eta po noči iz spanja češ: strah, strah! — Jože: „Kaj me budiS iz sladkega spanja!" — Janez: ^Strab je švignil kakor senca mimo mene, ko sem prižgal luč," — Jože: „Kakšno podobo je imel V" — Janez: „Prav oslovsko podobo." — Jože: „Bodi miren — videl si le svojo senco!" Loterijske številke. GRADEC, 12. junija 5ii 31 66 69 13 Listnica uredništva: pisatelju Olanka „Božji grub ..." t zidnji Htevilki omeujamo, da smo njegov dostavek o keliliu iz 1. 1C75 rea ûrtaii, ker se ttam ni zdelo nineetno, da bi se „Dol. NoTÍce" potegovale «a kako ^duziievno" pravico. Če sedanji g. laatnik Božjega groba meiij, ila ima kako pravica do dutiCnega keliba, naj se «glasi pri c, žapnijstvn v Šniihelu, v ieffar področje taka rei «pada. Tiyci v Novem mestu. Hotel KoklK: I. Čampa iz Kranja; H. Ebner, Tbea Leamnel iz Gradca; L. Jelšnik iz Ko8tanievice; I. Kiča, F. Easciienrentber, I. KrUselj, I. Vernik, L. Sommer is Ljubljane; R. Brauner, R. NoTik, D, Bachrach, F. JanĚar, O. Wallner, E. Medina ii Dnuaja; I. JakliĚ, A. Depoli iz ŠiSke; I. Niokl iz Pitna; ai. Nardjanova, P. Jerakovii, J, Maguvac iz Metlike; J. Frlan iz C«-lov« J A, Huber iz Badapeitej R. Zweig iz Pro eni ce ; J. EinspieJer, A. Ein-spieler iz Ružae daline. Kotel pri Poitl: F. Žagar ii Trobelnega; F. Dremelj iz Belecerkve; I. B. Schneider ii Ljubljane; I Boritner, I. Bngataj iz Št. Raprebta; M, Grandit, M. Koter iz BlirnepeSi; F. Jtiiraá iz Trebenj ; M. ZavkoviS, I. Badovinar iz Metlike; F. Gorene iz Trsta; F. Manaer i« Begnnj; J. Malner iaCerovega; P. Krznar s soprogo iz Sl Janža; H Riedl, L. Schallbabe, J. Bonknp iz Dunaja; I. Kozoglav iz Ribnice; L Píraat iz Višnje gore. Jakia: N Novak iz Mirne; A. Zrimšek, H. ZrimSek iz Št Janža; I. JakliS, A Ogrizpk iz Ijnbljane; J. Pucelj iz Ribnice. Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje , Hektl. po Imenovanje 'Hektl. po 1 K b Šenica...... 19 8i Leda....... !" 71 Ež....... 16 36 Bob....... 9 76 Komia . . , . , , 13 6G Ajda....... n 04 Oves....... D 76 P niso..... 19 36 JeĚmen..... 13 «6 16 26 Krompir (tnercik) . 1 60 — — Fižol ....... 11 71 Jajca po 7 la 40 TinarjcT. Grah . ...... 11 71 Naznanilo. Pristni maiinovec iz liribskih malin, jako okusen, ima v veliki množini lekarna Jo s. Bergmann, Rudolfovo. n^) Pozor! Slovenstia podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se prijioroča dné 11.febr. na novo otvorjena velika manufakturna trj^ovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soúvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (50 43.1«) iz proste roke je na )rodaj v Kandiji št, 74 pri Rin olfovcin. Proda se zaradi preselitve. Hiš» jo na novo zidana, pripravna za vsako obrt. Pod bižo je klet, zraven šupa in svinjak ter dve njivi; vse v dobrem stanu. Kdor žeii to kupiti, naj se zglas« ravno tam in takoj. Ako se ne proda, da se v najem. lUOj Franc Sekula. Vsprejemanje novih učencev v I. razred novomeške gimnazije se bo vršilo ob poletnem terminu v sredo 7. juliju od 2. do 6. ure popoldne. Pismeni izpiti bodo dne S. julija od 8. do 10. ure dopoldne, ustmeni izpiti od 10. do 12. ure in popoldne od 2. do 4. nre. (13^3-i) Svoji k svojim! Popolnoma vtirno naložen denar Hranilnica in pasojilnica za Handijo in Dhonco zadrujja x neomejeno zavezo ,i:y-o-)2) v lastnem domu v Kandiji I I iT sprejema hrani ter obrestuje po ne vloge od vsaceg'a, če jo njen ud ali ne, O na leto brez odbitka rentne^fa davka, O katerega sama iz svojes^a plaùuje. Sprejme pod ugodnimi pogoji v učenje mizarstva Matko Malovič, mizar v Novem mestu, (i34 0 3) V Ilruševcu, deset minut od železniško jtostaje Straža, ^^ proda lepa hiša v dva konca s kletjo jiod hišo in hlevom. Zravc« je tudi kozolec, njiva sodem mernikov posetve, sadni vrt in vodnjak. Vse je tik hi.še ter pri cesti. Približna cena jo 4400 kroo-Več fio izve pri Alojz« Kožijaž v Hriiševťn, |KPsta Sfrai.«" Izdajatelj in zaluiuik Urban Horvat. Oilgovorui ufednik A. Zlogar. Tisk J. Krajac natl.