JoStnina plačana v gotoviiu,
Leto XXI.
Posamezna fitev. Din t«
št. 44
Upravništvo »Domovine v LJubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/II, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din. celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolafc Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani, št. 10.T11,
Kako se bore francoski
vinogradniki proti toči
Skoda, ki jo napravi vsako leto toča v naših krajih, gre v milijone. Zato ni čudno, da se porajajo razne misli, kako bi se to zlo odpravilo. V »Domovini« smo že pisali, da se nekateri vinogradniki spet ogrevajo za že davno odpravljeno streljanje proti toči, o katerem so znanstveniki že povedali, da je brez učinka. Kakor smo nedavno brali v »Kmetovalcu«, se v okolici Bordeauxa in menda tudi drugod na Francoskem branijo toče čisto drugače. Iz zadevnega članka povzemamo:
Neki francoski župnik, ki je stanoval zraven cerkve na vinorodnem griču, je opazil, da toča redno prizanese trtam v neposredni bližini cerkve. Sprva je to pripisoval božji pomoči. Ker pa toča okolici drugih cerkva ni prizanašala, je začel pojav znanstveno preučevati. Iz knjig, ki si jih je nabavil, je izvedel, da toča nastane v oblakih, ki so močno naelektrizirani. Na strehi in zvoniku njegove cerkve so bile nameščene kot okras razne železne konice, enakomerno razvrščene po vsei stavbi. Sklepal je, da te železne konice delujejo slično kakor strelovod in da odvajajo elektriko v zemljo, s čimer zmanjšujejo nevarnost toče.
To svojo domnevo je sporočil vinogradnikom in na njegovo priporočilo so osnovali posebno zadrugo proti toči. Zadruga je nabavila visoke lesene drogove in na njih namestila železne koničaste rozete, ki so bile spojene po žici z zemljo, kakor se to dela pri strelovodih. Takšne drogove so postavili v vsej okolici in sicer enakomerno po dva na 1000 kvadratnih metrov. Uspeh je bil popoln: toča ni več poškodovala vinogradov.
Danes je v Franciji več tisoč takšnih zadrug, ki so včlanjene v posebni zvezi s sedežem v Bordeauxu. Zveza ima nekoliko tvornic, ki izdelujejo železne drogove in vse ostale potrebščine za borbo proti toči. To je najboljši dokaz, da je ta borba res uspešna.«
»Kmetovalec« svetuje na podlagi tega, da bi tudi naši vinogradniki s pomočjo oblastev preučili ta način borbe proti toči in ga uve- -dli, če je res uspešen. Umestno bi bilo, da. se v pokrajino okoli Bordeauxa pošljejo strokovnjaki. To pa naj se stori nemudno. Če se izkaže, da ima ta način borbe proti najhujšemu zlu našega kmeta res zdravo osnovo, se ga bodo naši vinogradniki in tudi drugi kmetovalci gotovo brez oklevanja posluževali.
Nekaj podatkov
o Podkarpatski Rusiji
Podkarpatska Rusija, ki bi si jo radi razdelili Madžari in Poljaki, je dežela, ki obsega, če ne Upoštevamo tistega dela, ki je bil priključen Slovaški in ki šteje okoli 200.000 prebivalcev, okroglo 12.540 kvadratnih kilometrov. Na tem ozemlju živijo tri četrti milijona ljudi. Dežela se deli v gorati del, ki ga sestavljajo Gozdni Karpati in Vihorlatsko gorovje, in v južni del, ki se nadaljuje v rodovitni ogrski nižavi. Najvažnejše reke. Tisa. Ug in Latorca, se zlivajo proti Madžarski in največ prometnih zvez, tako cest kakor železniških prog, drži preko gorovij v smeri od juga proti severu in predstavlja najkrajše zveze med Madžarsko in Poljsko. Zato je razumljivo, če se Madžarom in Poljakom tako sline cedijo po tem ozemlju.
Po zadnjem uradnem češkoslovaškem štetju iz 1. 1930 je bilo tu 450.000 (63%) Ukrajincev, 110.000 (15.4%) Madžarov, 91.250 (12.9%) Židov, 43.000 (4.8%) Čehov in Slovakov in 13.250 (1.9%) Nemcev. Celo slovito sleparsko madžarsko predvojno ljudsko štetje iz 1. 1910. je priznavalo, da je Ukrajincev v deželi 56%, Madžarov 29.2%, Nemcev 10.7%. Madžarski živel j je našel ien vzdolž zdajšnje madžarske meje in sega do obeh največjih mest, Užhoroda in Mukačeva, ki šteieta po 20.000 prebivalcev.
Po veri je po zadnjem štetju 65% katolikov (uniatov in rimskih katolikov) ter 9% pravoslavnih.
Prebivalstvo se preživlja v 90% s kmetijstvom, ki je po zaslugi nekdanjih gospodarjev dežele Madžarov še danes prilično preprosto, zlasti v gorskih krajih in tam, kjer
žive Ukrajinci.
Od zemljiške posesti, ki obsega 1,267.213 ha, je 30% v rokah države, 20% odpade na velike in srednje posestnike, 25% je v cerkvenih in občinskih rokah, 25% pa imajo v rokah mali posestniki. Povprečno imajo ti mali posestniki po en do pet hektarov zemlje. Zelo veliko je še danes število nepismenih, kar je tudi ena izmed zaslug nekdanjega madžarskega gospostva. Praška vlada je v času od osvobojenja storila za prosvetni dvig prebivalstva vse, kar je bilo mogoče. Zato se je število nepismenih od tedaj tudi zelo zmanjšalo. Dela pa bo še dosti, da se odpravijo vse posledice nekdanjega madžarskega jarma.
Okroglo polovica Podkarpatske Rusije je pokrita z neskončnimi gozdovi, ki so tako gosti, da je v njih še danes vse polno medvedov. Posebno v južnovzhodnem delu, ki se naslanja na Rumunsko in Poljsko, ob izvirih Črne in Bele Tise in ob Prutu, živi huculsko prebivalstvo skoraj v popolni odrezanosti od sveta. Tu si gorsko prebivalstvo še samo izdeluje vso obleko in orodje. Njih hišice ^o skoro le lesene s skodlastimi strehami, pod katerimi je en sam prostor. Med tem ko se v dolinskih krajih prebivalstvo preživlja od pridelovanja 'pšenice, turščice in sadja, prideluje v gorskih krajih oves, lan in krompir. Tudi reja ovc', dirvarstvo in lov dajejo možnost za preživljanje. Tamošnja industrija-so omejuje na 'pivovarne, kuhanje žganja, mline in na obdelavo lesa. V ozemlju Akne Slatine pridobivajo tudi sol, a ob rumunski meji se je naselila kemična industrija.
O zdravljenju slinavke in parkljevke
Spet se je pojavila v več srezih naše banovine ta nerodna bolezen, ki hudo zadeva že tako ubožnega živinorejca. Da se bodo vedeli ljudje ravnati, navajamo nekaj živino-zdravniških opazovanj in nasvetov.
Bolezen se začne z mrzlico in mehurčastim. izpuščajem na gobcu in med parklji ter traja povprečno en do dva tedna. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo. Krave izgube precejšnjo količino ali pa tudi vse mleko ter ga ne dobe nazaj v celoti niti po ozdravljenju. Goveja živina izgubi /tnatno na teži ter tako pade pri tržni ceni. Živina je več tednov nesposobna za vsako poljsko delo in vožnjo sploh. Nalezljivosti so podvržena predvsem goveda, svinje, ovce in koze, včasih tudi človek, ki dobi neprijeten izpuščaj na ustnicah.
Živali se okužijo pri dotiku v hlevu, na paši ali na sejmu z bolnimi živalmi alii kužno slino in gnojnim izcedkom iz parkljev. Tudi mleko bolnih krav^ ovčja volna, kože, seno,- slama in gnoj prenašajo včasih ku-živo od bolnih na zdrave živali. Nevarnost obstoji, da prenesejo kokoši, ki stikajo po domačih in sosednih dvoriščih in vrtovih bolezen slinavke v tuje hleve. Še bolj velja to za svinje, pse in mačke. Nujno potrebno je tedaj, da so okužene živali v hlevih zaprte, a psi naj bodo priklenjeni na verige v času, ko traja bolezen.
Bolezen traja najdalje med parklji, zato je treba te takoj namazati s tekočo smolo ali petrolejem. Pred hlevom in pri vhodu na dvorišče je postaviti posodo z razkuževalnim sredstvom za izpiranje obutve oseb, ki prihajajo z dvorišča, a prostor pred pragom hleva in pot pri izhodu z dvorišča naj se potrosi z negašenim apnom.
Znaki bolezni so naslednji: Žival se prične tresti. Telesna toplina se dvigne," a začne padati takoj po pojavu mehurčkov na gobcu ali med parklji. Iz gobca se izcejajo sline, ki se v trakovih vlečejo na tla. Notranja ustnica in zobno meso (dlesen) sta vroča, suha in rdečkasta, a slično tudi ostala sluznica ust. Tretji dan bolezni se pojavijo na jeziku i nna brezzobnem delu gobca ko grah ali oreh veliki mehurčki in mehurji z rumenkasto ali s svetlo tekočino. Ko popokajo ti mehurčki, ostanejo majhne, a zelo boleče ranice, ki se zacelijo šele po preteku enega ali dveh tednov. Pri kravah se opazijo slični mehurčki včasih na vimenu, pri svinjah na rilcu. Izjemoma je včasih vneto tudi grlo. Govedo začne počasi hoditi. Koža med parklji pa tudi na peti oteče, postane rdeča in boleča, pojavijo se mehurčki in pozneje tudi rane. Večkrat se dogodi, da govedu, ovcam in prašičem izpadejo po hujši bolezni parklji. Tudi na vimenih se napravijo mehurji. Zaradi tega ima mleko pogosto grenak okus ter je rumenkaste barve. Dorasla živina^ običajno za slinavko ne pogine, pač pa, če jo prestane, v bodoče ne oboli več.
Kako zdravimo bolno živino. Zdravljenje živine ni neobhodno potrebno. Živina pa mora imeti mehko tekočo hrano, dobro pitno vodo z nekoliko soli ter vedno svežo steljo. Gobec izpiramo s kisom ali kaihilčnim čajem. Parkl ji pa naj se namažejo s'katranom ali petrolejem. Mleko naj se previdno izmol-ze v posebno posodo in če ni izpremenjeno, se samo prekuhano tudi lahko uživa. Rane
na vimenu je namazati z ribjim oljem, lahko tudi z lanenim ali drugim oljem ali mazilom, da se prej zacelijo. Razmeroma dobro in ceneno zdravilo je za izpiranje gobca in parkljev lahka razstopina kalijevega hiper-manganata (en gram na liter vode). Ako je 15vina zaprta, naj se ji da tudi v vodi ena žlica grenke soli ali pa skuhano laneno seme.
Pravega zdravila ali zepiva kakor pri mnogih živalskih kugah pri slinavki še nimamo, Kadar je nastopila b*lezen v vsej svoji ostro-rti, imamo na razpolago serum od prejšnjih goved, ki so prebolele to bolezen, ki zmanjša ačinek bolezni.
Politični pksM
V ponedeljek sta se sestala v Niški banji
ministrska predsednika jugoslovenski in bolgarski
Dr. Stojadinovič in Kjuseivanov sta pri razgovorih ugotovila popolno soglasnost in vzajemnost politike obeh bratskih držav. Hkratu je prišlo do sporazuma o podrobnostih glede gospodarskih zvez med obema državama.
Rumunski pravosodni minister je napovedal važne notranjepolitične dogodke.
Pripravlja se uvedba avtoritativne vladavine v Rumuniji. Imeli bodo baje le eno stranko. V Vladnih krogih izjavljajo, da je ta izprememba v rvezi z dogodki na Češkoslovaškem in da predstavlja prilagoditev Rumunije politični ■ureditvi v Nemčiji in Italiji.
Vprašanje odstapitve madžarskih krajev Slovaške in Podkarpatske Rusije še ni rešeno. Glede na to, da sta tako
-i Češkoslovaška kakor Madžarska za" prosili za razsodnici Italijo in Nemčijo razmejitev med Podkarpatsko Rusijo in Slovaško.
v zadevi Podkarpatske Rusije, ugotavljajo v Budimpešti, da je s tem za zdaj zaključena izmenjava not med madžarsko in češkoslovaško vlado. Listi so mnenja, da bo končna rešitev madžarsko-češkoslovaškega spora rešena z nemško-itali j amskim razsodiščem že v teku tedna.
Ker je v Slovaški nekaj podkarpatskiih Rusov, se bo izvršila
Sedela je na nizki pručici ob zglavju postelje. Janezove oči so se morale najprej še navaditi mraka, da je opazil najprej obrise Li-zikinega obraza, potem pa lesket njenih oči. Potem je v zadregi rekel:
»Ali si še zmerom tu?«
Samo prikimala je. Janez je potreboval precej časa, da se je odtrgal od njenih oči in se ozrl proti Petru. Ta je mimo spal. Samo roke, ki so ležale na odeji, so mu časih zadrgetale. V senci je bil njegov obraz tako teman, da se ni razločila nobena črta.
Janez je stopil k mizi pri postelji. Čeprav Je sam dobro videl, da Peter ni zbujen, vendar je vprašal:
»Ali spi?«
»Dobro!« je šepnilo dekle. »Ze od devetih zvečer. Niti enkrat še ni zakašljal. Hvala bogu!«
»Da, hvala bogu. Zelo me je že skrbelo. Kar spati se mi ne da.«
Spet je Lizika prikimala, kakor bi bila to razumela.
Potem sta oba molčala.
Tedaj se je Peter pretegnil in zastokal. Tiho je Lizika vzela s Petrovega čela obkla-dek in ga pomočila v mrzlo vodo, ki jo je imela v čebriču zraven postelje. Ko ga je ovijala, se je slišalo kapljanje vode. Nato je «unj0 z rokami zgladila in jo podložila na-mai na bolnikovo čelo. To je starša tako
razmejitev med Podkarpatsko Rusijo in Slovaško.
Predsednik Podkarpatsko-ruske deželne vlade Vološin je izrazil v razgovoru s predsednikom slovaške vftade dr. Tisom upanje, da bodo vsa med obema deželama še nerešena vprašanja urejena s prijateljskim sporazumom.
Španski ministrski predsednik Negrin je po radiu ponovno naglasi!
načela zunanje in notranje politike španske republikanske vlade.
Posebno je poudaril, da se bo republikanska Španija upirala do zadnje kaplje krvi in da ni mogoče nobeno posredovanje tujih držav, če se ne priznajo mednarodne pravice španske vlade. — Na španskih bojiščih zadnje dni ni bilo večjih bojev. Nad Valencijo je priletelo pet Francovih letal, ki so odvrgla kakih sto bomb. Bombe so porušile v predmestju 20 hiš.
Po zadnjih vesteh so se pričeli
na bojišču ob Ebru novi boji.
Pri ponočnih letalskih spopadih je bilo po republikanskih vesteh sestreljenih pet Francovih letal, med tem ko pravijo frankovci, da so sestrelili deset republikanskih letal in zavzeli nekaj važnih postojank.
Francoski ministrski predsednik Daladier je dobil na shodu radikalno-socialistične stranke proste roke za nadaljnja pogajanja s totalitarnimi državami.
za prekinitev zveze z Rusijo
in za uvedbo odločnih socialnih, finančnih in gospodarskih ukrepov za obnovo Francije.
Pri odhodu dosedanjega francoskegt poslanika Coulondra iz Moskve se je pripetil dogodek, ki je zelo pomemben za sedanjo fran-cosko-rusko razmerje. Nedavno je izšel v moskovski »Pravdi« članek o zunanji politiki Francije, v katerem
se ostro obsoja Daladierova politika.
Poslanik Coulcmdre je nato zahteval v komi-sariatu za zunanje zadeve pojasnilo, ali predstavlja ta članek, ki je za Francijo in njeno vlado žaljiv, v resnici mnenje sovjetske vlade. Ruski zunanji komisariat ni na ta korak ničesar odgovoril. Nato je poslanik Coulondre odpovedal udeležbo na poslovilni večerji, ki mu jo je hotel prirediti Litvinov Prav tako
oprezno in skrbno, da je Janez šepnil: »No, Peter je pa lahko vesel, da je bolan!« In čim dalje je Liziko gledal tem teže mu je utripalo srce pod rebri. V zadregi je premikal ramena. »Tega ne zdržim!« Obrnil se je proti vratom. »Soparno je tu,« je dejal. Ko je bil zunaj, je pobral svečo in se vrnil v svojo sobico takn hitro, kakor bi bil oežal pred tistim, ki ga je hotel nočni čuvaj videti takrat ponoči pred Kajžaričino bajto. Tam je postavil svečnik na mizo, se preoblekel v delovno obleko, zataknil drvarsko sekiro za pas, vzel okovane gorske čevlje in nahrbtnik v eno roko, v drugo pa svečo — in tiho odšel po stopnicah. V shrambi si je naložil kruha, .moke in jajc v nahrbtnik Ko je sedel v veži na spodnji stopnici in se obuval, mu je eden težkih čevljev padel na tla in zaropotal.
Takoj nato se je začul iz izbe Gozdnikov glas: »Hej, kdo pa rogovili po hiši? Zdaj, sredi noči!«
Obotavljaje se je Janez odprl vrata v izbo in zaklicali skozi njo proti očetovi kamri: »Jas sem!« Čisto hripav glas je imel.
»Kaj? Ti? Šele sedaj te je prineslo iz gostilne?«	^
»Ne. Iti mislim.« Prav tedaj je naneslo, da je ura v cerkvenem zvoniku počasi začela biti polnoči. In Janez, ki jo ie hotel kdo ve zakaj prekričati, je povzdignil glas: »K
ni prišel Litvinov na večerjo, ki je biLa prirejena poslaniku Coulondru v slovo v francoskem poslaništvu. Ta napetost se je pokazala tudi pri odhodu poslanika Coulondra iz Moskve. Med tem ko je poslanika spremilo na postajo vse osebje poslaništva, je prišel k slovesu kot edini zastopnik sovjetske vlade le šef protokolnega oddelka zunanjega komi-sariata.
Te dni sta bili izvršeni
dve pomembni izpremembi v japonski vladi.
Haširo Arita, ki je bil že prej zunanji minister. je bil ponovno imenovan za zunanjega ministra, predsedniku južno-mandžurske železniške uprave Jošijakiju Hati pa je bilo poverjeno ministrstvo za prekomorske posesti. Kakor znamo je Haširo Arita L 1936 sklenil kot tedanji zunanji minister protikomunistič-no pogodbo z Nemčijo. Z imenovanjem novega zunanjega ministra ne bo nastala nobena izprememba v japonski zunanji politiki Haširo Arita je izjavil, da bo nadaljeval dosedanjo zunanjo politiko in da bo v skladu z njo skušal čim bolj zmanjšati mednarodno napetost. Nadalje je izjavil, da so določena tudi že načela za japonsko politiko ns Kitajskem, odklonil pa je vsako osebno izjavo, dokler ne spozna mnenja vodilnih članov vlade.
Kakor poročajo iz Jeruzalema, se pripravlja za prihodnje dni
nova protiangleška in protižidovska
gonja,
ki ima za smoter predvsem porušenje cest med večjimi palestinskimi mesti, prekinie-nje telefonskih zvez in uničenje električn i napeljav in plinovodov. Napovedujejo, ^ bodo v najbližjem času začeli stavkati arabski prevozni delavci Nemiri se nada! jejo. V vasi Arabi so bili ustreljeni občir predstojnik in trije drugi Arabci Anglii? bržkone svoje vojaštvo v Palestini še n? Ije ojačila. Kakor se čuje, nameravajo v P stini upostaviti za več mesecev vojaško v -do. Pred dnevi je angleško vojaštvo preiskovalo vas Mensije pri Haifi, kjer so našli nr-go pušk in municije. Zato so prijeli ve1 število Arabcev. Enega so ustrelili, ko je kušal pobegniti. Tudi v Jaffi sta policija voisfca preiskovali stanovanja.
Med tem ko se min. predsednik Chamb^ lain '-akor poročaio iz Londona, skuša razumeti s totalitarnimi državami (Nem"
drvarjem poj dem da jim bom določil c ker je Peter bolan.«
»Kaj pa misliš? Ali si čisto prismojen? drvarsko kočo in o polnoči!«
Toda tedaj je Janezke zaprl vrata v v/ si v veži obul drugi čevelj in izginil iz V Pod svetlimi zvezdami je hitel dalje, k' bi bil oče tekel za njim. Šele tam, kje-cesta ob cerkvi zavila v drugo smer, je stal, potisnil klobuk nazaj in pogledal črno mejo proti domu.
»Vraga, to ie bila na lepa nedelja!«
Zdaj je zaslišal popevanie iz gostilne s0 lahko veselit« le zagodel. Potem je kam v skrbeh oogledal proti mrzlim, s goram in začel počasi iti dalje.
Za njim pa se je iz gostilne slišala pn pesem.
»Mi se imamo radi, radi. radi. raaadi...«
To lepo pesem so pelj štirje stari kn se držali za ramena in se zibali sem ir Bili so poslednji gostje v prvi sobi. M so se jim začeli od pijanosti zbujati sp-na mladost in tako so začeli peti to v in oponašati objemajočo se mladino. S^ pa s svojimi glasovi še dolgo niso tolik legli kakor fantje v sosedni sobi. Tam ni izpraznil noben prostor. Fantje pa peli, ampak so kričali drug čez druge? njihov pogovor se je sukal okoli tisteg? jih je že ves dan dražilo: Naj reče ž' karkoli, — Kajžarica je le čarovnica, ir ter je lagal samo zato, da bi ji pomaga1 sto, kar je nočni čuvaj videl, je bil le ~
»O, ne!« je menil fant, ki še ni bil > pijan. »Peter pa ne laže!«
VAŠKI APOSTOL
i"0 L. GANGHOFEKJO PBIBEDIL a a
17
Oh, oh propadamo ... Usmilite se nas!
Tako vzdihuje perilo pred pranjem. Vse se je že poskusilo, samo eno še ne, namreč pravo terpentinovo milo »Oven«. Pe-rite nas z milom »Oven«, katero nam daje prijeten svež duh.

DOMOVINA št. 44.
■■■■■■■■MnHnilMnHHHBD
Pa O PA C AN O A
DOPISI
HRASTNIK. (Smrtna kosa). Te dni je umrl v Dragi splošno spoštovani podjetnik g. Janko Hanžek. Rajnki je po rodu iz Martinščine v Hrvatskem Zagorju. Kot mlad fant je šel po svetu in prišel tudi na Češko, kjer se je navzel slovanskega duha. Med vojno je bil nastavljen pri stavbni tvrdki inž. Furtinovič v Zagrebu. Kot tak je bil zaposlen med svetovno vojno, kjer je dobil kal bolezni, pri gradbah vojaških cest in železnic. Po vojni je sodeloval z omenjeno stavbno tvrdko pri gradbi vodovoda v Beogradu in gradbi oficirskega doma v Skoplju. Leta 1930. je pričel izkoriščati kamnolom v Hrastniku. Mož se je spričo svoje sposobnosti povzpel od delavca do uglednega podjetnika. Rajnki ni bil srčno dober samo kot človek, temveč tudi kot podjetnik. Njegovi delavci so ga spoštovali in ljubili kakor očeta. Dokler je bil še zdrav, je bil funkcionar hrastniških narodnih in drugih društev. Tako je bil več let odbornik Sokola, odbornik krajevne protituberkulozne lige, predsednik nadzornega odbora Rdečega križa in predsednik Strelskega kluba. Društva bodo svojega agilnega člana zelo pogrešala. G. Hanžek zapušča 68 let staro mater, ljubljeno soprogo Fani, ki je po rodu iz Rajhenburga, llletno hčerkico Faniko in brata. Naj bo dobremu možu slovenska zemlja lahka! Užaloščenim preostalim naše iskreno sožalje!
uspeha pijan si je potisnil Miha klobuk nazaj. »Ta bo pa lepo molčal. Ze danes si je preveč dovolil.« Posmejal se je, potem pa je iznenada znižal glas, kakor bi mu bilo prišlo nekaj pametnega na misel, pa tega nihče nepoklican ne bi bil smel slišati, in rekel je: »Fantje, pojdimo ven! Danes bomo imeli še nekaj dela. Zunaj vam bom vse povedal.«
Ko so štirje starci v veliki izbi videli fante, ki so odhajali, so začeli vriskati. Eden izmed njih se je z drhtečim glasom pobahal: »Danes smo vas pa nesli, fantje! Danes smo bili mi močnejši! Danes smo mi mladi! Natakarica, še eno mero! Zdaj bomo šele prav začeli!« Zapel je spet in drugi trije za mizo so ga spremljali:
»Mi se imamo radi, radi, radi, raaadi...«
Ko je v gostilni še zvenela pesem, da so še stekla v oknih žvenketala, pa je stalo zunaj na temni cesti dvajset fantov, ki so se stiskali okoli Jeznikovega Mihe v krogu. Potem so se med smehom razkropili po njivah in se tam neprestano priklanjali, kakor kmetje, ko pobirajo krompir iz razorov. Kmalu so ime-, li polne žepe kamenja. Ko so prišli do žup-nišča, ki je s črnimi okni sanjalo v noč, so se razpostavili v dve vrsti ob dveh straneh hiše. Tih klic Jeznikovega hlapca — potem so zleteli iz dvajsetih pesti kamni v vsa okna, pa še drugič, tretjič, četrtič. Nastal je trušč, kakor bi bila priletela z neba steklena zvezda in se zdrobila na drobne kose. In ko kamenja ni bilo več, so se pogumni strelci razbežali na vse strani, čez travnike in žive meje.
Zdaj je bila cesta okoli župnišča spet mirna in prazna. Prijazno so migljale z neba
POLŠNIK. Pri nas je polnih 24 let pasel ovčice vrli župnik g. Jernej Kovic, po rodu od Sv. Helene pri Dolskem, in si pridobil velik ugled med vsemi svojimi župljani. Zdaj je šel v pokoj in se preselil v Zalog pri Komendi v cerkljanski župniji, kjer je podružnična cerkvica. Naj mu bo naklonjenih še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu!
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED IN SVINJE. Na sejmu v Kranju so se za kg žive teže trgovali: volti I. po 6.25, voli II. po 6, III. ix) 5.25, telice I. 6.25, II, 6, III. po5, krave I. po 5.50,11. po 5, III po 4.50 teleta I. po 7, II. po 6.50, prašiči špeharji po 9 do 10, prašiči pršutarji po 8.50 din. Mliadi pujski, 7 do 8 tednov stari, so bili po 140 do 200 diiin za rilec. Slanina suha je bila po 24 do 26, svinjska mast p0 19 din za kg.
SADJE. Zadnje dni so bile cene zelo trdne in so plačevali iDepa jabolka po okoli 3 dinarje. Prav lepega blaga je že zelo malo. Povpraševanje po jabolkih je še vedno zelo močno, zato je upati, da bodo cene ostale trdne in še nekoliko poskočile.
VINO. Letošnji mošti imajo tudi do 25 stopinj sladkorja. Letošnja letina je mnogo boljša od lanske. Dobri mošti se prodajajo po 5 do 6 din liter. Prednost imajo vinogradniki, ki so pozno brali.
zvezde, — tiste zvezde, ki je Peter o njih rekel, da so »luknjice v nebeških tleh«, da gleda skozi nje nebeška prayičnost, ki hoče omahljive duše opomniti na dobra dela.
Tudi kmečke-hiše v okolici so ležale v sanj avem miru. Hrušč razbitega stekla je res zbudil marsikaterega soseda iz spanja, toda nihče ni odprl okna ali pomolil nosu skozi vrata. Če so »pobje« spet zagrešili kakšno neumnost, bodo to zvedeli še dovolj zgodaj pri belem dnevu. Tistim, ki niso ničesar videli, tudi ni treba hoditi na pričevanje. S potjo na sodnijo človek takoj zabije ves dan, pa še sovražnike si naredi.
V župnišču se je razsvetlilo dvoje oken. Eno v pritličju, drugo v zgornjem nadstropju. To poslednje je bilo okno sobice, kjer je spala kuharica Katra.
Ko je Katra dvignila svečo, je zagledala na tleh drobce stekla in debele kamne. Po-bledela je in samo napol oblečena je pohitela v pritličje. Potrkala je na vrata župni-kove spalnice.
»Gospod župnik! Jezesmarija! Prečastiti! Ali ste še živi?«
Vrata so se odprla in gospod Felicijan se je pokazal na pragu. Zavit je bil v domači plašč in tudi on je držal svečo v roki. Kakor je njegov obraz izdajal, se mu je razkadil že ves strah, ki mu ga je moralo zbuditi v prvem trenutku pobalinstvo fantov. Toda glas mu je še drhtel, ko je rekel:
»Pridni fantje! Dobro ljudje so! Da, da, tu jih je bilo več skupaj, — tako kakor pravi Peter!«
»Seveda! En sam ne more kar mimo grede razbiti vseh štiri in dvajset oken!« je segla župniku v besedo kuharica, ki globi j e-
in Italijo), je na drugi strani značilno, da je te dni
odpotovalo večje odposlanstvo angleške delavske stranke v Moskvo,
kjer bodo Angleži gostje sovjetske vlade ob priliki proslave obletnice revolucije. V resnici gre za to, da se poglobe zveze z Moskvo in da se izdela načrt za borbo proti Cham-berlainu in njegovi politiki zbližanja z Nemčijo in Italijo.
Pozornost češkoslovaške javnosti je bila zadnje dni osredotočena na dogodke v Pod-karpatski Rusiji in na Slovaškem. Na dan so namreč prišle reči, ki so izzvale silno ogorčenje vsega slovaškega in podkarpatskega prebivalstva. Ugotovilo se je namreč,
da se je prvi predsednik samoupravne podkarpatske vlade dr. Brody za hrbtom podkarpatske in osrednje češkoslovaške vlade na lastno pest pogajal s Poljsko in Madžarsko glede odcepitve Podkarpatske Rusije od Češkoslovaške
in njene razdelitve med Madžarsko in Poljsko. Na zunaj je skušal svoje načrte prikriti s tem, da se je zavzemal za plebiscit v Pod-karpatski Rusiji, ki bi ga bil s pomočjo Poljske in Madžarske usmeril tako, da bi se končal neugodno za Češkoslovaško. Dr. Brody je bil aretiran.
Iz Hongkonga poročajo, da Kitajska kljub izgubi Kantona in Hankova ne kloni. Kitajska vlada pripravlja
razglas namenjen vsemu svetu, v katerem bo Kitajska pojasnila svoj položaj in svojo politiko.
Zatrjujejo, da bo kitajska vlada stopila v tesnejše stike s Sovjetsko Rusijo in bo to v svojem razglasu tudi utemeljila. Na nedavni seji političnega odbora kitajskega državnega zbora je bilo prečitano zaupno sporočilo maršala Čangkiajška. Maršal Čangkajšek pravi v svoji poslanici, da bo Kitajska naposled le zmagala. Priprave Japoncev tako v političnem, kakor v vojaškem pogledu dokazujejo, da so na Japonskem prepričani, da Kitajcev še niso premagali. Tak položaj sili Kitajce, pravi maršal čangkajšek, da nadaljujejo svoje napore, ki bodo naposled kronani z zmago.
Po Sloveniji gre glas; »Domovina« le za nas
»Naj laže ali ne, — Kajžarica je coprni-ca!« je zakričal nekdo drug. »Je, je!« Vsak »je« je spremljal krepak udarec po mizi.
»Če bi bili kdo pogumen in bi imel pruči-co iz sedmih vrst lesa,« je zaklical Jeznikov Miha, »bi se dalo dognati, ali je ali ne.«
Tedaj je v mali sobi vse utihnilo in Miha je začel razlagati: če ima človek pručico, ki je narejena iz sedmih vrst lesa, pa kleči na njej na veliko soboto popoldne pri vstajenju in moli litanije vseh svetnikov, — od konca nazaj, mora vsaka ženska na vasi, ki je »takšne vrste«, priti v cerkev, iti mimo vseh drugih do glavnega oltarja in tam pasti na kolena, »kakor bi jo sam bog po grbi udaril«.
Eden izmed fantov se je zarežal: »Tega pa ne verjamem, ker ni res!«
»Res je! Res je!« je zakričal Jeznikov Miha, kakor bi bil ta dvom užalil njegovo čast.
Tedaj mu je eden izmed fantov, ki je služil pri mizarju za pomočnika, pomolil roko: »Ali se upaš? Pručico iz sedmih vrst lesa lahko dobiš od mene. Sam jo bom napravil. Ali se upaš?«
Miha mu je udaril v roko. »Velja! Kar pri-nesi mi pručico! Slabo me poznate, če mislite, da za tako reč nisem dovolj pogumen. Stara bo prišla k vstajenju v cerkev!«
7 sobici je nastal ropot, da so se tla tresla. Menda je pričakovanje pogumne pre-skušnje, ki se je je mislil lotiti Miha, fante še bolj upijanilo kakor vino. Kakor prismojeni so cepetali z nogami po tleh in razbijali s pestmi po mizi. »Tekdo se je oglasil: »Če bo župnik kaj zvedel, jih bomo pa slišali!« »Župnik! A tako? župnik?« Od svojega
HMELJ. Zanimanje za savinjski pridelek je bilo zadnje dni precej živahno. Cene so se še dvignile in se je plačalo za najboljše blago tudi že do 33 din za kg. Sicer pa so neprodane zaloge že tisto majhne. Najbrž ne znašajo nad 100 metrskih stotov.
MED. V Kranju se je čisti med trgoval po 22 do 24 din za kg.
VOLNA. V Kranju je bila oprana volna po 34 do 36, neoprana pa po 24 do 26 din za
SIROVE KOŽE. Na sejmu v Kranju so se trgovale: goveje po 8 do 10, telečje po 11 in svinjske po 4 do 8 din za kg.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 31. oktobra v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 23.88 do 24.03 din; ) 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 din; J 1 angleški funt za 208.86 do 210.91 din;
1 amer. dolar za 43.57 do 43.93 din; 100 franc. frankov za 116.65 do 118.09 din; 100 češk. krona za 150.69 do 151.79 din; 100 italijan. lir za 230.14 do 233.22 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 471 din. Nemški klirinški čeki so bili v Ljubljani po 14.32 din.
Sejmi
5.	novembra: Ponikva, Št. Vid pri Stični;
6.	novembra: Jesenice, Brežice, Mengeš, ) Nova cerkev, Rečica ob Savinji, Sv. $ Križ pri Ljutomeru, Sv. Lenart v Slov. f goricah, Velike Lašče, Vrhnika. Zabu-J kovje:
j 7. novembra: Kranj, Lesično, Murska So-' bota (samo živinski), Višnja gora, Bras-
*	lovče, Št. Jernej na Dolenjskem; 8. novembra: Kamnik;
10.	novembra: Puconci;
11.	novembra: Bučka, Cankova, Draškovec, Laško, Marenberg, Moravče, Opflotnica,
*	Ormož, Šmartno ob Paki, Št. Gotard pri Trojanah;
12.	novembra: Bučeča vas, Ljutomer.
i	Drobne vesti
= Plačilo tretjega obroka kmečkih dolgov.
Dne 1. novembra je zapadel v plačilo tretji letni obrok kmečkih dolgov. V prihodnih dneh se bodo dolžnikom vročile čekovne položnice za plačilo tega obroka. Te položnice veljajo /za izvršen opomin. Dolžniki se opozarjajo, da je v njihovo lastno korist, da te obroke čimprej poravnajo, če je-le mogoče,
ga zmisla Petrovih besed ni razumela.
»Štiri in dvajset! Kaj pa misliš, Katra! Ze spet pretiravaš. Štiri in dvajset oken še v vsem župnišču ni!«
Toda Katra za šale ni bila razpoložena in je začela jokati. »Vidite, gospod župnik! Saj sem vam rekla!« Njeno očitajoče jadikovanje se je izpremenilo v grenko ihtenje. »Ker me niste poslušali! Zdaj pa imamo!«
»Kaj imamo? Ničesar drugega nimamo kakor svež zrak v sobah, ta pa je zdrav!«
»Še norčujete se! Rajši pomisilte, koliko bo znesel steklarjev račun. Jezesmarija!«
Gospod Felicijan jo je potrepljal po rami. Le mirna bodi, Katra! Zdaj se je že vse zgodilo in se ne more nič več. In glej, nekaj ti bom rekel. Ljudje so slabotni in neumni kozli. Tudi jaz sem človek. Kar sem hotel v življenju storiti, vse je bilo samo na pol opravljeno. Nekaj mi pa lahko verjameš: po-rezane češplje in razbita stekla, to mi bo bog štel za celo! Zato ne jokaj, Katra! Poišči metlo in pometi črepinje na kup!« Gospod Felicijan je začel pobirati kamne in jih zlagati. Ko je našel med njimi enega, ki je bil kakor hlebček, je žalostno zmajal z glavo. »Da bi bil takšen kamen lahko še koga zadel. na to ti prismojeni fantje niso mislili!«
Kamne je odnesel v vežo. Tako je hodil od sobe do sobe. Nazadnje se je nabral že pošten kup kamenja. Toliko ga je bilo kakor časih po oranju ob njivi.
IX.
Drugo jutro okoli desetih je obstala pred gostilno imenitna kočija in iz nje je zlezel preiskovalni sodnik s svojim pisarjem. Orožnik, ki je že čakal, ju je po vojaško pozdra-
do konca tega leta, da se izognejo tako zamudnim obrestim kakor tudi izvršilnim stroškom, ki bi narasli, ako bi se morali obroki prisilno izterjevati. Plačilo tretjega obroka je dopustno samo z vročenimi čekovnimi položnicami. Položnice, ki so namenjene za davke, se ne smejo uporabljati.
= Škofja Loka bo izgubila mlekarski zavod. Skoro gotovo je, da se bo škofjeloški mlekarski zavod, ki je deloval nad 10 let, preselil. Ustanovitev osrednje mlekarne v Cirčičah pri Kranju je sklenjena, s tem pa je tudi povedano, da pride prej ali slej, najpozneje pa tedaj, ko bodo zgrajena v Cirčičah potrebna poslopja, do selitve mlekarskega zavoda v kranjski okraj.
= Za ureditev in izboljšanje travnikov. Banska uprava bo iz svojega rednega proračuna tudi letos prispevala kmetovalcem k ureditvi in izboljšanju travnikov. Podpore se bodo delile v smislu navodil o pospeševanju urejanja umetnih travišč. V prvi vrsti bodo upoštevane prošnje za napravo umetnih stalnih travnikov, potem pa onih, ki bodo tla za setev semen dobro pripravili. Prošnje na posebni prijavnici vložite najkasneje do 15. novembra, kolkovane z banovin-skimi kolki po 10 din.
Domače novosti
*	Povratek kneza Pavla v Beograd. V nedeljo sta se vrnila z Brda v Beogftd Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kneginja Olga, in princesa Jelisaveta.
*	Kraljica Marija je potovala v tujino. Dne 27. oktobra zvečer je Nj. Vel. kraljica Marija dospela v Kranj. Na železniški postaji sta kraljico pričakala Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga, ki sta s kraljico večerjala v dvornem vlaku. Potem je kraljica nadaljevala pot v inozemstvo.
i1 Beograjsko sokolstvo se udeleži zlela v Ljubljani. V dvorana Sokola Matice Beograd I. je bilo v nedeljo zborovanje načelnikov in načelnie beograjske sokolske župe. Sklenili so. da se bo beograjska župa prihodnje leto udeležila sokolskih pokrajinskih zletov v Ljubljani in na Sušaku
*	Vodnikova družba bo letos izdala povest, »Tretji rod«, ki jo je spisal Lojze Zupane.
vil in takoj sporočil, da mora k včerajšnjemu pretepu dodati še nov prestopek: razbijanje oken pri prečastitem gospodu dušebriž-niku Felicijanu Horadamu.
»Lep kraj je tole!« je menil preiskovalni sodnik. »Cas je, da pokažemo ljudem, da ne smejo delati vsega, kar se jim poljubi. Takoj pojdite po župana!«
Dva dneva, od jutra do večera, je trajalo zasliševanje in pisanje zapisnika. Orožnik je opravljal svoje naporno delo s takšno vnemo, da mu je pot curljal s čela v brado. Skoraj petdeset ljudi je moral privesti pred sodnika. Toda nihče izmed njih ni maral ničesar videti ali slišati. Vsi so govorili o samih nepomembnih rečeh. »Neumnosti so počenjali, pa so ga pač malo polomili!.-..« To je bila splošna sodba o pretepu s krvavim koncem.
Med preiskavo so bila zabeležena v zapisnik samo dejanje ljudi, ki jih ni bilo mogoče odkriti. Priče so skoraj vse enako povedale: »Eden je pač bil. Kdo, — tega pa ne vemo!« Samo eno ime je bilo omenjeno in povedal ga je gospod Felicijan Horadam: ime Jeznikovega hlapca. Toda Mihov nož je bil brez sumljivih madežev in tako lepo zglajen, kakor bi bil pravkar prišel iz trgovine. Razen tega so štirje fantje izpričali, da se je Miha »samo malo branil«. Tudi pri razbijanju oken v župnišču se je pokazalo, da je Miha nedolžen. Kakor je izpovedala kuharica Katra, so okna zažvenketala ob eni zjutraj. Toda Jeznikova Julka je takoj rekla, da je moral biti Miha še pred polnočjo doma. Čisto razločno je slišala, kako je hlapec zapahnil vrata in šel v svojo čumnato, potem pa je šele ura odbila polnoči. In ker je
Ta povest je zanimiv donesek k dušeslovju našega kmečkega človeka. Prvi iz Grebenče-vega rodu je iz nič začel, drugi je postal imovit gospodar na ponosni Grebenčevini, tretji, povojni rod iz Grebenčeve hiše, se je pomehkužen in vklenjen v moderne razvade odtujil rodni grudi. Dom propada ... Toda klic zemlje je močnejši od vseh strasti, ki so v povojnih letih razjedale domačijo ... Vse drugo boste izvedeli iz knjige same. Vse, ki ljubijo lepo knjigo, vabi Vodnikova družba k pristopu med svoje člane. Včlanite se še danes pri poverjeniku Vodnikove družbe v vašem kraju ali pa naravnost v glavni pisarni družbe v Liubljani, Knaflieva ulica 5. Ne odlašajte s prijavo! Za majhen denar 20 din dobite meseca novembra s štirimi knjigami izdaten knjižni dar, ki vam bo krajšal dolge zimske večere.
*	JNS je doslej postavila kandidature za 235 srezov. Volilno-politični odbor JNS je do sedaj odobril že 235 sreskih kandidatur. V okviru JNS bodo kandidirali med drugimi tudi poslanci Baričevičevega poslanskega kluba v razpuščeni narodni skupščini
*	Dr. Maček prijavil svojo državno listo. V soboto popoldne je šel predsednik HSS in nosilec liste bloka narodnega sporazuma, JNS in socialistov dr. Vladimir Maček v spremstvu dr. Jurija Šuteja na okrožno sodišče v Zagrebu, kjer je podpisal po zakonu predpisano prijavo o vložitvi svoje državne kandidatne liste za volitve 11. decembra letos.
*	Svarilo »Slovenskega delavca«. »Slovenski delavec«, glasilo Zveze združenih delavcev, prinaša v zadnji številki članek »Strite teror!« V njem pravi najprej: »Z Jesenic in okolice Kamnika nam poročajo naši zavedni delavci, da se je po tamošnjih obratih razpasla med socialisti vseh barv proti onim našim delavcem, ki v sedanji volilni borbi nočejo kloniti pred njihovim ljudsko-frontaškim terorjem, nečedna propaganda, ki ne štedi ne z grožnjami ne z nasiljem. S pestjo hočejo ti »strokovni« pokreti ustrahovati simpatizerje Stojadinovičeve liste, da sprejmejo njihov politični diktat za skupno opozicijsko listo.« List poziva nato svoje pristaše, naj se temu terorju odločno uprejo in naj vsako nasilje takoj javijo oblastvom. Nato zaključuje: »Svarimo socialiste vseh barv, ki naj vedo, da je mera naše potrpežljivosti polna, če to svarilo ne bo zaleglo, bomo udarili po barabskem sistemu teroriziranja tako. da bodo imeli dosti za vselei «
Julka s svojimi pobožnimi, ljubkimi očmi in rožnatim, nedolžnim obrazom pustila sodniku to, kar imenujejo pravniki »dober vtisk«, je bila njena izpove*! vzvišena nad vsakim dvomom in je obveljala. Res je natakarica rekla, da je bil Jeznikov hlapec ob pol ene še v gostilni in da ni plačal zapitka, toda kdo bo natakarici verjel? Da bo natakarica pričala proti človeku, ki ji še zapitka ni plačal, je umevno. Sicer pa je Julkine besede potrdilo tudi dejstvo, da je ura v gostilni prehitevala kar za celo uro, kajti gostilničar, vaški prebrisanec, je svojo uro vsako jutro, kadar se je ponoči kaj nerodnega zgodilo, potisnil po potrebi za uro nazaj ali pa naprej.
Drugi večer je bilo treba zalsiševanje, ki je ostalo brez uspeha, zaključiti. Stvar pa ni čisto zaspala. Čez štiri dni, ko se je Peter že toliko popravil, da je lahko brez nevarnosti povedal nekaj besed in sedel, je dobil župan od glavarstva pismo. V tem pismu je bilo toliko čudnih besed, da je moral Gozdnik natakniti naočnike, če ga je hotel sploh prebrati. In čeprav ga je bilo komaj za slabo stran, je minilo vendar četrt ure. preden se je Gozdnik preril do zadnje besede. Najprej je zamišljeno pokimal, potem pa je potisnil naočnike na čelo in spet se je ponovila v njem vsa tista jeza, ki jo je občutil v dneh, ko je bil sodnik v vasi:
»Vražji Peter s svojim pridiganjem! Same sitnosti imamo z njim! Pa še s takšnim pisanjem se moramo ukvarjati! Naj kar sam pre-tuhta, kaj je zapisano!«
*	Opozicijska kandidata za kranjski srez.
Na konferenci delegatov JNS za kranjski srez je bil postavljen za kandidata opozicije v kranjskem srezu Tomaž Križman, posestnik na Okroglem, pristaš JNS. Za njegovega namestnika je bil določen tekstilni delavec Karel Bajd kot zastopnik socialistov.
*	Kandidati JNS. Pristaši JNS v srezu po-savsko-tamnavskem so se zbrali v Vladimi-rovcih in izbrali za svojega kandidata Milora-da Markoviča. — V Zabarih je bil sestanek odposlancev JNS za žabarski srez. Za svojega kandidati za ta srez so postavili dosedanjega narodnega poslanca Jovana Nenadoviča. —
V	Arandjelovcu je bil izvoljen za kandidata JNS za arandjelovski srez dolgoletni narodni poslanec tega sreza Ilija Mihajlovič. — Dosedanji poslanec dr. Srpko Vukanovič bo tudi pri teh volitvah kandidiral v svojem starem volilnem srezu, v Novi Gradiški. —
V	srezu Tuzli pa bo za JNS kandidiral upokojeni podpolkovnik in predsednik tamošnie sreske organizacije Svetolik Popovič. — Za srez Gračanico v Južni Srbiji kandidira zopet Muštafa Mulalič, dosedanji poslanec tega sreza
•	Dva zboraška kandidata v Slovenji. Celjska »Nova doba« poroča, da bo na zboraški listi Dimitrija Ljotiča kandidiral za celjski srez g. Vinko Vabič iz Žalca, ki je bil pri volitvah leta 1935. kandidat za celjski srez na listi dr. Mačka. V gornjegrajskem srezu bo kandidiral baje na zboraški listi g. Rudolf Pevec, dosedanji poslanec tega sreza. G. Pevec je bil leta 1935. izvoljen tudi kot kandidat dr. Mačka, a je pozneje stopil v poslanski klub JRZ
*	Vodnikova družba je največja slovenska napredna prosvetna organizacija. Ze dvanajst let vrši svojo vzvišeno kulturno poslanstvo med našim narodom. Na stotisoče izbranih knjig je že razposlala med naše ljudstvo mladim in starim v pouk in zabavo. Vendar Vodnikove knjige še niso take razširjene, kakor bi morale biti. Mnogo naprednih slovenskih domov še ne dobiva vsako leto obilnega knjižnega daru Vodnikove družbe. Zato ti, dragi bralec »Domovine«, polagamo na srce Vodnikovo družbo. Prijavi se še danes za člana Vodnikove družbe pri poverjeniku svojega kraja ali pa naravnost njeni pisarni v Ljubljani, Knafljeva 5. Opozori na našo družbo tudi znance in prijatelje! Za borih 20 din boš dobil letos v drugi polovici meseca
novembra štiri lepe knjige zanimive vsebine. Ne odlašaj torej s prijavo, da ne boš ostal letos brez Vodnikovih knjig!
*	Blagoslovitev gaja zaslužnih slovenskih mož. Na ohranjenem delu pokopališča pri Sv. Krištofu v Ljubljani je bil v nedeljo blagoslovljen »gaj zaslužnih« ,kakor je ob zasnovi načrta mestna občina krstila kotiček, v katerem naj bi najodličnejši možje slovenskega naroda uživali večni mir. Na ta za kulturno zgodovino našega naroda pomembni kraj bodo romali številni prijatelji in spoštovatelji naše kulture.
*	Vodnikova družba izda letos spominsko knjigo »Karadjordjeviči« s številnimi slikami. Z njo hoče proslaviti dvajsetletnico naše svobode, naše narodne in svobodne države Jugoslavije. Pisatelj profesor Orožen je v knjigi očrtal sto let naše narodne zgodovine. V teh letih, ko se je porajalo največje delo naše narodne zgodovine, je pripadalo vrhovno vodstvo našega odpora in prizadevanja ju naškemu rodu Karadjordjevičev, ki je dosegel velike nacionalne uspehe opirajoč se na živo silo našega naroda. Snov je podana tako poljudno in pregledno, da bo knjigo z veseljem čital vsakdo. Mladina pa bo črpala iz nje pravo narodno navdušenje. Zato mora imeti to ljudsko knjigo vsak slovenski dom. Za borih 20 din dobiš poleg te knjige še tri druge, med njimi Vodnikovo pratiko s pestro vsebino in številnimi slikami. Včlani se še danes v Vodnikovo družbo pri poverjeniku svojega kraja ali pa naravnost v družbeni pisarni v Ljubljani, Knafljeva ul. 5.
*	Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v Zagrebu. Ker letos ni bilo službene proslave češkoslovaškega narodnega praznika, je priredila zagrebška Jugoslovensko-češkoslovaška liga v ljudski univerzi predavanje vseučiliškega profesorja dr. Hauptma-na o pomenu bitke na Beli gori. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in je bila dvorana nabito polna. Prisostvoval mu je tudi češkoslovaški konzul dr. Ressel.
*	Bolezen dr. Trumb>ča. Iz Zagreba poročajo, da je dr. Ante Trumbič nevarno obolel. Zdravstveno stanje se je poslabšalo, ker se je poiavilo še vnetje pljuč.
*	Dimitrije Ljotič aretiran. AA. Ministrstvo za notranje zadeve objavlja: Dne 26. oktobra okoli 20 zvečer je bila policijska uprava v Beogradu obveščena, da je v Njegoševi ulici 1 nekakšen taini sestanek. Ker
so bili policijski organi točno poučeni, da nt bil tam prijavljen noben sestanek, sta bila poslana dva policijska organa, da se prepri« čata, kaj se tam godi. Tretji policijski organ pa je stal pred poslopjem Takoj po vhodu v omenjene prostore so kontrolna op« gani ugotovilfi, da gre za neprijavljen političen sestanek, katerega se je med drugimi udeležil tudi Dimitrije Ljotič, o katerem so vedeli, da mestna uprava za njim poizveduje. Glede na to sta policijska organa pozvala Dimitrija Ljotiča, naj gre z njima na policijo. Policijski organi so odstranili vse prisotne, ki jih je bilo 32, iz sobe, v kateri ja bil sestanek, jih spravili v drugi prostor, kjer so jih zadržali in na ta način preprečili njihove intervencije. Tretji policijski organ, ki ga na njegovo zahtevo niso hoteli pustiti noter, je telefonično obvestil svoje predpostavljene, ki so poslali ojačenje. Ko je to policijsko ojačenje prišlo, udeleženci sestanka najprej niso hoteli odpreti vrat uniformiranim organom policije ter so jih odprli šele na odločno zahtevo. Uradniku, ki je vodil policijske organe, so udeleženci izjavili, da ne bodo sledili pozivu oblastev. Nekateri udeleženci, tako odvetnik Aleksander Laza-revič in mesarski delavec Dragomir Opačič, so napadli službujočega uradnika ter klicali, da rajši prelijejo kri. kakor da bi se razšli. Ljotič je nato rekel prisotnim članom: »Tovariši, samo enkrat se umre«. Da ne bi bilo potrebno rabiti orožje glede na tako postopanje in izjave zborovalcev, je policija poslala po novo ojačenje. Nato so bili vsi udeleženci, med njimi tudi Dimitrije Ljotič, odvedeni in obdržani v upravi mesta. Preiskava se zdaj nadaljuje.
* Smrtna nesreča v Škofji vasi. Nedavno proti večeru je privozil iz Celja proti Mariboru s pohištvom naloženi tovorni avto, ki je blizu Škofje vasi podrl 45 letnega kmeta Poteka Ernesta iz Vojnika. Poteko je zaradi hudih notranjih poškodb umrl. Zapušča osem otrok.
JS&
* ^
Po Hirachevi — J. M.:
Mwi)0®wi)lh) icnflgteii) tedc
B o m a
»Ali še dvomite?« je vzkliknil in pokazal gospodom konec zlate zapestnice z uro. »To je Verina zapestna ura!« je dejal in izročil najdeni predmet preiskovalnemu sodniku Rutarju. Steklo na uri je bilo razbito in ura je stala.
»Truplo mora ležati na dnu jezera,« je dejal zdaj tudi državni tožitelj in drugi so soglašali z njegovo domnevo. »Iskanje je treba nadaljevati.«
Eden izmed delavcev pa je stopil bliže in menil:
»Nadaljnje iskanje ne bo nič koristilo «
»Kako? Ali kljub tej najdbi menite, da uboga gospodična ni padla v jezero?« je vprašal Rutar.
»To že, ker smo našli uro v vodi,« je odgovoril delavec preudarno, »a njenega trupla ni tu.«
»Kje pa je potem?« je vprašal nadzornik Mihon.
»Najbrže ga je zaneslo dalje v strugo potoka,« je odgovoril delavec. »V potoku pa bo iskanje še težavnejše, ker je obrežje čisto obraslo z grmovjem in drevjem.«
»To je nemogoče,« je skoro zakričal Košutnik, ki ga je izjava starega delavca še bolj vznemirila. »Iščite še, saj boste za trud poplačani.«
»Da, da, milostljivi gospod, saj še lahko iščemo, samo ne verjamem, da bo kaj usoe-ha,« je rekel delavec zmajavši z glavo. Nato
je stopil k tovarišem in iskanje se je začelo znova.
Mesec in zvezde so že davno obledeli in na vzhodu .so tiščali prvi solnčni žarki čez goro. Hladno je bilo in gospodje so se zavijali v plašče. Delavci niso našli ničesar.
Naposled je moral tudi Košutnik priznati, da je iskanje v jezeru zaman. Poklicali so delavce in končali delo.
»Uboga Vera!« je dejal Košutnik lomeč roke. »Niti tvojega trupla ne moremo najti. Tvoje truplo ne bo počivalo v blagoslovljeni zemlji, tvoja sestra in tvoji nečakinji ne bodo mogli prihajati k tvojemu grobu in ga krasiti s cvetjem.«
»Pomirite se, milostljivi gospod,« je rekel eden izmed delavcev skoro nejevoljno, ker ni verjel v iskrenost Košutnikovih zanosnih besed. »Truplo bodo gotovo našli v strugi potoka.«
»Iščite, iščite!« je vzkliknil Košutnik. »Kdor najde truplo, dobi pet sto dinarjev. Tole pa imate za današnji trud.«
Dal je delavcem lep znesek, ki so si ga razdelili med seboj. Hkratu so obljubili Ko-šutniku. da bodo še jskalli.
Komisija se je vrnila k avtu. Šofer je bil med tem zaspal in so ga morali zbuditi. Preden so gospodje sedli v vozilo, je vprašal Košutnik preiskovalnega sodnika: »Ali boste kaj ukrenili preti Jugu?«
Sodnik je skomignil z rameni »Dokazi proti njemu še niso zadostni.«
»Kaj, ali vse to, kar priča za njegovo kriv« do, še ni dovolj'«
»Vsekakor je suntljiv, toda aretirati ga še ne moremo«, je odgovoril Rutar. »Le zanesite se name in na gospoda policijskega nadzornika. Dečko nam ne bo ušel. saj strogo pazimo nanj.«
Sledilo je rokovanje, avto se je odpeljal, S Košutnik j0 je ubral proti gradiču.
6.
Preteklo je precej dni in v strugi potoka* daleč od jezera so našli že zelo razpadlo truplo. Še istega dne so aretirali mladega Mirka Juga.
Policijski nadzornik Mihon je z lahkoto dognal, da je učitelj Orešnik govoril resnico, ko je rekel, da namerava mladi Jug odpotovati v tujino. Razen tega je Mihon izvedel, da je Jugovka dvignila precejšen znesek svojih prihrankov iz domače posojilnice. Zdaj je bilo treba paziti na to, na kak način bo iz-kušal Jug liszvršiti beg. Presenečalo pa je Mihona dejstvo, da Jug svojih priprav za potovanj v inozemstvo ni prav nič prikn-1 val. Mladi visokošolec si je bil tudi v redu preskrbel potne liste.
Tistega dne, ko so našli truplo, se je napotil Mirko na postajo. Z njim je šel samo močan fant, ki mu je nesel kovčeg. Na postaji je Mirko kupil vozovnico do Trsta.
Ko je prispel vlak, je zdajci stopil k njemu policijski nadzornik Mihon. Nejevoljno mu je Mirko pogledal v obraz.
»Kaj hočete od mene?« ga je vprašal kratko.
*	Gospodinje! Za svoje perilo uporabljajte odlični domači izdelek terpentinovo milo ®Oven«, ki bo tudi vas prav gotovo vsestransko zadovoljilo.
*	Ž« d je na mejah in pri nas. Po odcepitvi Bude to v od Češkoslovaške so se na nemško-jugoslovenski meji začeli pojavljati potniki Židovske narodnosti še v mnogo večjem številu kakor po priključitvi Avstrije. Ta naval je pač razumljiv, ker so se židovskim iz seljencem iz Avstrije začeli pridruževati še Številni njihovi rojaki iz Sudetov in češkoslovaških pokrajin. Ker pa so zaradi živahnega gibanja pripadnikov židovske narodnosti začele tudi druge države po vrsti zapirati meje pred njimi, so po nemških mestih 2 večjimi židovskimi naselbinami pričele delovati tajne poslovalnice, ki zalagajo izseljence z lažnimi listinami, predvsem rojstnimi in potnimi listi. Naša oblastva so zato ma mejah službujočim organom naložila najstrožjo pozornost, kar se tiče potnikov iz severnih dežel. Nasproti Židom, ki stalno bivajo pri nas, a nisQ jugoslovensiki državljani, so oblastva prav tako uvedla strožje postopke. Pripadnikom židovske narodnosti, ki so tuji državljani in so jim potekla dovolila za bivanje v Jugoslaviji, se prošnje za podaljšanje dosledno zavračajo.
*	23 letni fant žrtev avtomobilske nesreče. Pred dnevi se je vrnil od vojakov 23 letni Čevljarski pomočnik Anton Dobre v rojstni kraj Kovor pri Tržiču. Komaj se je pozdravil s svojimi domačimi, že je hitel s kolesom k svojim znancem v Duplje. Zvečer pa ga je srečal Kovačev tovorni avto iz Tržiča, ki je imel zadaj pripet še star tovarni avtomobil, na katerem so bile naložene deske. Ena izmed desk je zadela nesrečnega Dobreta v trebuh tako hudo, da je padel na tla in dobil hude notranje poškodbe. Komaj se je zavlekel do bližne hiše, kjer je prosil, naj pokličejo njegovega brata Tomaža. Brat je prihitel in z Zupanovim avtom prepeljal nesrečnega Antona v Tržič k zdravniku dr. Premrovu. Drugi dan so zaradi strašnih bolečin, ki jih je fant pretrpel, poklicali spet zdravnika, ki je odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Tu so nesrečnega fanta operirali. Vendar je Anton poškodbam podlegel.
*	Zadnja sužnja v naši državi je umrla v Bosanskem Samcu. Pred 35 leti je bila na carigrajskem trgu prodana sužnja Črnka Bahtijar. Kupila jo je neka bogata bosanska muslimanka. Kmalu potem, ko jo je privedla
»Nekaj besed moram govoriti z vami.«
»Zal mi je, da ne utegnem. Vlak se bo vsak hip odpeljal in jaz odpotujem.«
»Baš vaše potovanje hočem preprečiti,« je naglasil Mihom.
»Gospod, kaj pomeni to?« je jezno vzkliknil Mirko. Mihon pa je pristopil k njemu in mu mirno, skoro šepetaje rekettl: »Sledite mi brez zbujanja pozornosti. Imam ukaz, da vas aretiram!«
»Moj potni list je v redu...« . »Ne gre za vaš potni list.«
»Za kaj pa?«
»Tega vam tule ne morem obrazložiti. Sicer pa morate sami dobro vedeti, česa ste obdolženi«, je zasmehljivo dejal Mihon. »Torej, brez oklevanja z menoj .Poglejte, ljudje že postajajo pozorni.«
Res so iz vseh oken vlaka zijali ljudje in tudi okoli njiju se je zbrala kopica radovednežev.
»Vstopite!« je vzkliknil sprevodnik in nekaj trenutkov zatem pozaprl vrata vseh vagonov. Hitro je pograbil Mihon Mirkov kov-ceg in ga dal zanesti v postajno poslopje
»Moram odpotovati,« je vzkliknil Mirko, ko se je vlak že začel premikati, »vi ne veste za kakšno reč gre.«
»Najbrž vem še preveč dobro, zakaj ste hoteli v tujino,« je odvrnil Mihon in pripomnil: »Nikar ne počenjajte neumnosti, temveč mi mirno sledite, da mi ne bo treba rabiti Bile.«
»Vidim, da mi ne preostaja drugo, kakor (vdati se sili,« je dejal Mirko Jug. »Pojdiva.«
Sla sta v postajno poslopje. Tam sta ju čakala še dva policijska nameščenca. Vsi štir-
v Bosanski Šamac, je gospodarica črnki darovala prostost in jo potem omožiLa z nekim potujočim muslimanskim svečenikom. Vseh 35 let se črnka skoro ni prikazala na ulici, a kadar se je, je imela obraz zastrt s feredžo. Pred kratkim pa je umrla za jetiko, ki je v muslimanskih haremih, ki modernim zahtevam zdravstva niti najmanj ne ustrezajo, najpogostejša bolezen.
*	Živinski sejmi v Ljubljani so spet dovoljeni, ker je prenehala nevarnost, da se živina okuži. Zato je bil v sredo 2. novembra spet reden živinski sejem.
*	Požar in visoka zavarovalnina. Nedavno zgodaj zjutraj je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Alojzija Dolenca v Dragonji vasi, občina Cirkovce. Ogenj se je razširil še na gospodarsko poslopje soseda Štefana Napasta. Na pomoč so prišli gasilci iz Cirkovc in iz Mihovcev. Škoda je cenjena na 50.000 din. Napast je bil zavarovan za 34.000 din in je škoda pokrita z zavarovalnino. Alojzij Dolenc, v katerega gospodarskem poslopju je požar nastal, je bil zavarovan pri treh zavarovalnicah za znesek 158.800 din. Bil0 pa je to njegovo posestvo pred kratkim zaradi zadolženosti prodano. Izkupiček ni pokril vseh terjatev. Sum požiga je padel na posestnika in so ga orožniki aretirali.
*	Smrtna žrtev v rudniku. Žrtev dela je postal v rudniku Kisovcu mladi komaj 21 let stari rudar France Fakin, sin upokojenega rudarja Jožefa Faikina iz Švepovne. Padel je v rovu z vozičkom 80 metrov v globočino. Pokojnik je bil dober sin, kajti svoj zaslužek je vedno izročal svoji materi. Bil je tudi delaven Sokol, pri katerem se je udejstvoval z največjim veseljem. Rodil se je v Nemčiji, kjer je bil oče zaposlen kot rudar. Od vseh osmih otrok je bil France staršem najljubši. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne v Zagorju. Žrtvi dela lep spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Smrt pod vlakom. Huda nesreča se je pripetila te dni na ljutomerski postaji. Tu so premikali vlak, ki prihaja po enajsti uri iz Gornje Radgone. Premikača, ki si je bil pred nekaj dnevi zlomil nogo, je nadomestil premikač Jožef Horvat iz Murske Sobote. Stal je na stopnici osebnega vagona in dajal z zastavico strojevodji predpisane znake. Pri tem pa ni opazil, da se bliža vagon kretnici. Ko se je z eno roko držal za držaj in z drugo mahal, ga je svetilka na kretnici udarila v
je so sedli v čakalnici na klop in počakali na vlak iz nasprotne strani. Ko so sedeli v vlaku proti Ljubljani, ni med kratko vožnjo izpregovoril Mirko niti besedice. V Ljubljani je bil aretiranec takoj izročen sodišču.
Nastopnega dne so povedli Juga pred preiskovalnega sodnika Rutarja.
Jug ni počakal na vprašanje, temveč se je takoj ogorčeno pritožil zaradi aretacije. Sodnik ga je pozval, naj bo miren, in mu je izjavil, da bodo proti njemu postopali čisto po predpisih zakona.
»To mi morate pokazati črno na belem, gospod preiskovalni sodnik, sicer ne verjamem«, je odgovoril Jug mirneje in z lahnim prizvokom dovtipnosti. »Kateri paragrafi določajo, da se sme aretirati človek, ki ni ničesar zakrivil, baš v trenutku, ko bi moral odpotovati?«
»Tisti paragrafi, ki določajo, da smejo oblastva prijeti vsakogar, proti kateremu obstoji sum, da se hoče z begom umakniti obtožbi. Ne morete zanikati, da bi ta primer ne veljali za vas.«
»Odločno zanikam!« je vzkliknil Jug in stopil bliže k mizi, za katero je sedel preiskovalni sodnik. »Ali se imenuje to beg, če sem hotel odpotovati pri belem dnevu in tako rekoč pred očmi vseh?«
»Je že res. Seveda ste to storili le zaradi tega, ker ste menili, da bi na ta način vaše potovanje zbujalo manj suma.«
»Alli se vam ne zdi verjetnejše, da nisem imefl. niikakega povoda za skrivanje svojega po tovanja?« je vprašal Jug z grenkim nasmehom.	' 1
prsa in vrgla z vagona. Napravil je še nekaj korakov držeč se z roko za zadnjo stopnico. Potem je omahnil in druge stopnice istega vagona so ga pahnile pod kolesa. Vlak je šel preko siromaka, ki je bil pri priči mrtev. Ponesrečenec zapušča ženo in tri nedorasle otroke.
*	Med kvartanjem ga je zadela kap. Te dni
popoldne je v Mesaričevi gostilni v Ptuju manjša družba igrala karte. V družbi je bil tudi župan občine Ptujske gore g. Rodušek Jakob. Naenkrat pa mu je postalo slabo in obležal je na stolu negiben. Takoj so klicali banovinskega zdravnika dr. Pečeja in prima-rija ptujske bolnišnice dr. Kuharja, ki pa sta mogla ugotoviti samo smrt za kapjo. Pokojnik je bil splošno priljubljen.
*	V senu se je zadušil. Ko je te dni stopil hlapec pri posestniku in gostilničarju Omul-cu v Studencih, Aleksandrova cesta 43, v hlev, da bi nakrmil živino, je opazil ob se-nenem lijaku, po katerem spuščajo seno s podstrešja v hlev, starejšega moškega, ki je ležal negibno, glavo pa je imel zarito v seno. Hlapec je potegnil moškega proti sredini hleva, da bi videl, kdo je. Ko se ga je dotaknil, je videl, da je bil moški mrtev. Hlapec je stekel takoj na orožniško postajo v Studencih, kjer je sporočil svoj doživljaj. Orožniki so dognali, da je mrtvec 701etni upokojenec Franc Maček, ki je stanoval na Koroški cesti 74. Pričeli so poizvedbe, da bi pojasnili okoliščine, ki so postale za pokojnega Franca Mačka usodne, in ugotovili so, da je šel Maček prejšnji večer od doma in da je potem popival v gostilni. Očitno je bil nekoliko preveč vinjen, ko se je pozno ponoči spravil k počitku in zlezel na podstrešje hleva. Tukaj si je hotel poiskati primerno ležišče. Ni pa opazil odprtine senenega lijaka. Padel je vanjo in treščil po lijaku v hlev. Pri padcu je obležal z glavo proti tlom. Glava se mu je zarila v seno. Starček ni imel več toliko moči, da bi glavo obrnil in da bi lahko zadihal. zato se je zadušil.
*	Požar v Leskovcu. Predzadnji torek ponoči je nastal požar v Leskovcu. Goreti je začela hiša, v kateri je stanoval tesar Ivan Znidaršiča s svojo družino. Na pomoč so prihiteli gasilci. Iz goreče hiše so odnesli skoro vse pohištvo in ostale premičnine ter hkratu omejili požar. Hiša in šupa sta pogoreli skoro do tal. Škoda je poravnana z zavarovalnino. Njen lastnik Vinko Pogačnik je že mnogo let v Ameriki.
»Dovolite mi zdaj, da vam zastavim nekaj vprašanj,« je rekel Rutar s posmehljivo vljudnostjo. »Kam hočete odpotovati?«
»V Trst, kakor je zapisano na vozovnici, ki sem jo kupil na domači postaji.«
»Ne dalje? Govorili pa ste okoli, da boste izostali več mesecev. Zakaj pa?«
»Ker ste o vsem tako dobro poučeni, gospod preiskovalni sodnik,« je rekel zasineh-Ijivo Jug, »boste tudi vedeli, kam sem nameravali potovati.«
»V Ameriko,« je odvrnil preiskovalni sodnik Rutar in skozi naočnike ostro pogledal mladeniča. Ko je opazil, da se je Jug zdrznil, je nadaljeval: »Pametnejše bi bilo, če bi mi vse lepo po pravici povedali in ne nastopali tako samozavestno.«
»Zakrivil nisem ničesar, zato najodločneje protestiram, da ste me oropali prostosti. Odgovorni boste za vsako škodo, ki mi nastane iz tega.«
»Prosim, prosim«, je dejal Rutar posmehljivo vljudno.
»Zahtevam, da me takoj izpustite!« je nestrpno rekel Jug, ki je komaj premagoval jezo.
»Ne pozabite, kje ste! Moja obzirnost ima svoje meje,« je menil Rutar. »S svojim jez-Ijivim nastopom Si ne boste izboljšali položaja.«
»Toda jaz moram v Trst!« je naglasil Jug mirneje. »Tam sem pričakovan.«
»Kdo vas čaka?« je vprašal Rutar.
Jug je umolknil. V svoji jezi je povedal več, kakor je nameraval, zaito je rekel: »Tega vam ne morem povedati.«

*	Tragična smrt očeta osmih otrok. Te dni
se je pripetila na državni cesti v Škofji vasi pri Celju nesreča, ki je terjala življenje očeta osmih otrok. Kmalu popoldne se je vračal 451etni posestnik Ernest Poteko iz Vojnika z ženo in dvema otrokoma po cesti iz Celja domov. Ko je prispel v bližino Cajnkove gostilne v Škofji vasi je privozil po cesti tovorni avto. Poteko se ni pravočasno izognil ter je avtomobil zadel vanj z vso silo. Pri tem je dobil Poteko hude poškodbe na glavi in telesu ter je na mestu izdihnil.
*	Požar v tovarni Stori. V znani tvornici Stori na meji ljubljanske in šentviške občine je te dni nastal požar, ki bi bil lahko uničil veliko podjetje, če ne bi ljudje o pravem času opazili nevarnosti in priklicali gasilce. Goreti je začelo v sušilnici zraven barvarne, v kateri je bilo nagrmadenega pravkar pobarvanega blaga iz jute in bombaža. V nekaj minutah so plameni zajeli zalogo. Gašenje je bilo izredno težavno, ker je ogenj razvijal silen dim in strašno vročino. Prizadevanju gasilcev gre zasluga, da so vendar šs dobršno količino blaga rešili. Škoda bo znašala nekaj desettisočakov.
+ Kozolec je zgorel. Nedavno zvečer je zgorel Janov kozolec v Podhomu. Požar je gotovo zanetila hudobna roka.
*	Smrten padec z jablane. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu se je smrtno ponesrečil 621etni posestnik Franc Bohak. Obiral je jabolka, pa je padel z drevesa. Pri udarcu na tla si je zlomil hrbtenico ter je za posledicami tega v nekaj urah izdihnil.
*	Obesil se je. V Primštalu pri Trebnjem se je posestnikov sin Anton Krašovec nedavno od domačih poslovil. Vsakemu posebej je segel v roko, češ da se gre obesit. Domači so mislili, da se šali in nikomur ni prišlo na misel, da bi ga zadržal. Ko ga pa le ni bilo od nikoder, so ga šli iskat, in so ga našli na podstrešju obešenega. Pokojnik je bil marljiv in dober fant. Ljudje se čudijo, kaj ga je pognalo v smrt. Vse kaže, da se mu je zmešalo.
*	145 tisoč din odškodnine za nesrečo. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je končala velika odškodninska pravda s poravnavo. Lansko leto 24. oktobra se je pripetila velika avtomobilska nesreča na znanem nevarnem križišču cest pri Hajdini blizu Ptuja. Trčila sta drug v drugega težki avto celjskega veleindustrijca Westena, ki ga je vodil šofer Kari Schuffele iz Friedrichshafna v Nemčiji, in pa mali avto mariborske trgov-
»Seveda ne morete, ker vas nihče ne čaka.«
»Ali niste bili skrivaj zaročeni z gospodično Ogorelčevo?« je nadaljeval sodnik zasliševanje.
»Da,« je odgovoril Mirko po kratkem pre-mišljanju.
»In gospodična je zaroko z vami razdrla. Zakaj?«
Mladi visokošolec je obledel. Ves se je stresel kakor od močnega udarca, nato pa Je rekel: »Tudi o tem ne morem govoriti.«
»Bodo pa drugi govorili, saj jih je dosti, ki dobro vedo, kaj ste počeli. Ali morete tajiti, da niste neprestano lazila za gospodično Vero Ogorelčevo?«
»Ne tajim. Hotel sem se z nevesto poraz-govoriti, ker so me pri njej grdo obreko-vali,« je rekel Mirko z vidnim naporom.
»Ona se vas je ogibala, zato ste se vi jezili.«
Mirko je molčal.
»Grozili ste s hudimi besedami.«
»Bil sem obupan.«
»In ta obup vas je dovedel do strašnega Sejanja,« mu je segel naglo v besedo preiskovalni sodnik. »Vi ste sunili gospodično v jezero.«
Rutar je menil, da bo s to obdolžitvijo Juga presenetil, a se je zmotil. Jug je ostal čisto miren in še celo zasmejal se je. »Uči-teHfj Orešnik mi je povedal, da govore ljudje to neumnost, in mi je celo svetoval, naj skrivaj odpotujem,« je odvrnil Jug, »toda da tudi vi verjamete takim čenčam, si nisem amisliL«
keLavre Scheidbachove, ki gaješofiralalast niča sama. Poleg nje sta bila v avtomobilu še dr. Gmeiner in njena kuharica Zofija Kra-serjeva. Težki Westnov avto je mali avtomobil popolnoma zdrobil, vsi trije vozači pa so bili poškodovani. Najhujše poškodbe je dobila Scheidbachova, ki si je pretresla možgane, prebila lobanjo in zlomila pet reber. Po dolgotrajnem zdravljenju je okrevala, ostale pa so trajne posledice v obliki naglušno-sti. Dr. Gmeiner in Kraserjeva sta dobila manjše poškodbe, avto pa je bil čisto razbit. Scheidbachova je vložila potem proti tvrdki Westen kot lastnici avtomobila civilno tožbo, v kateri je zahtevala za zdravljenje in bolečine 246.196 din, zaradi zmanjšanja poklicne sposobnosti pa še mesečno rento 2000 din. Po ponovnih razpravah je prišlo med tvrdko Westen in tožiteljico do poravnave. Tvrdka Westen je plačala Scheiidbachovi 145.000 din kot enkratno odškodnino.
Naročniki, čitajte!
Mnogim naročnikom, ki naročnine za letos nimajo ali še nič ali pa le delno poravnano, leže doma položnice neizrabljene. Pošiljanje položnic nas stane mnogo truda in stroškov, zato naj jih cenj. naročniki ne prezro, marveč vplačajo naj brez odlašanja dospelo naročnino. Brez denarnih sredstev ne more izhajati noben časopis. Brez denarja bi list ostal prazen papir in še ta se mora plačati, kaj šele, če je list poln zabavnega in poučnega štiva in opremljen z mnogimi lepimi slikami. Naročnina je malenkostna: 52 številk v letu za 36 dinarjev, za inozemstvo pa 48 dinarjev. Ne velja vas torej številka niti 1 dinar. Pa se dobi naročnik, ki pravi: Saj še ni konec leta, bom že plačal. Tako pozablja od meseca do meseca in ko pride konec leta, »DOMOVINA« še ni plačana. Prosimo vas, ne posnemajte teh, marveč vsakdo naj plača naročnino takoj. Storil bo le svojo dolžnost.
»DOMOVINA« ZA NAROČNIKE, NAROČNIKI ZA »DOMOVINO«!
* Vlom v Arji vasi pri Celju. V nedavni noči je neznanec vlomil v novo trgovino g. Pečnika iz Celja. Vlomilec je preluknjal zid z zadnje strani, kjer še dela niso popolnoma končana. V trgovini je ukradel precej špecerije in manufakturnega blaga.
»Ljudski glas — božji glas,« je nadaljeval Rutar, »tisto popoldne, ko je gospodična Ogorelčeva izginila, so vas videli z njo v bližini jezera «
»Iz tega še ne sledi, da sem jo vrgel v vodo,« je omalovažujoče odvrnil Mirko, »sploh je brez podlage domneva, da je utonila.«
»Zal, ni to domneva,« je rekel Rutar zelo resno.
»Kaj hočete reči s tem?«
»Te dni smo dali preiskati grajsko jezero in smo našli tole,« je nadaljeval Rutar in segel v neko skrinjico, iz katere je privlekel malo zapestno uro. »Ali jo poznate?«
Mirko je odkimal, a njegovo obličje je kazalo veliko presenečenje.
»Gospod Košutnik je spoznal to uro za last svoje svakinje.«
»2e mogoče. Gospodična je večkrat sedela ob jezeru, pa ji je ura lahko padla v vodo,« je jecljal Mirko, ki se ga je lotiH'a neka čudna zamišljenost.
»Ne, gospodična je bila z uro vred vržena v vodo,« je naglasi! Rutar.
»To se ni zgodilo,« je zakričal Jug.
»Kako pa je bilo? Pripovedujte mi.«
Jug je slišno dihal. »To je pomota,« je re-ne vem«, je vzkliknil in vzdignivši roko pripomnil: »Ni res, gospodična Ogorelčeva ni utonila, ni mrtva.«
»Mrtva je,« je rekel Rutar resno.
Jug je glasno zakričal. »Od kod veste to? Kdo vas je o tem obvestil?« je vprašal s tresočimi se ustnicami.
*	Vlom v župnišče na Sveti gori. Pred
dnevi je neznain tat vlomil v župnišče na Sveti gori pri Litiji in župniku izmaknil samokres z naboji in nekaj gotovine. Ko so orožniki z Vač začeli preiskavo, je sum padel na 23 letnega Rudolfa Z. iz Cveteža* Fant je pobegnil zdoma, ob slovesu pa je materi po pismu sporočil, da bo izvršil samomor. Zdaj ga iščejo orožniki zaradi vlo* ma in mati iz strahu, da fant res ne napravi neumnosti. Fant je srednje postave, kostanjevih las, rjavih oči, oblečen pa je v modro obleko, črn klobuk, zelen površnik in škornje. Na desnici mu manjka palec, na eni roki pa ima tetovirano srce.
*	Tragična smrt Marija Bolaffija pred sodiščem. Pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča dr. Tur atom je bila te dni razprava proti 191etnemu visokošolcu Ludviku Ostercu iz Ljubljane, ki je bil obtožen, da je 19. avgusta letos iz malomarnosti ustrelil 171etnega zasebnega gimnazijca in sina uglednega veletrgovca Marija Bolaffija iz Mošlkanjcev. O dogodku, ki se je pripetil po žalostnem naključju v Dornavi pri Ptuju, smo svoječasno že poročali. Razprava je bila tajna. Sodnik je po končani razpravi razglasil sodbo, po kateri je Ludvik Osterc obsojen na 900 din globe, v primeru neizterljivosti na 15 dni zapora, pogojno za dobo enega leta.
*	Velik vlom v Doberteši vasi pri Št. Per* tru. V nedavni noči je vlomila vlomilska tolpa v trgovino g. Matka v Doberteši vasi pri Št. Petru. Škoda je precejšnja.
*	Roparski napad. V Radoših prebiva 79-Tet.na Luzarjeva Marija. Hišico ima bolj na samoti. Prodaja kruh in obdeluje svoj vinograd. S tem se za silo preživlja. Nedavno ponoči jo je obiskala roparska tolpa in zahtevala, naj jim odpre. Roparji so oddali skozi okn0 sedem strelov. Na njeno kričanje so se prebudili daljni sosedje in pregnali roparje, ki so odnesli samo dva hleba kruha, ki so ga dosegli skozi okno.
*	Družba za ponarejanje denarja odkrita* Pred dnevi je dobil zobni tehnik Stuzzi iz Kamnika ponarejen kovanec za 20 din. Javil je to orožniški postaji, ki je izsledila, da je Stuzziju oddal kovanec neki Stegnar Pe-legrin, kolar iz Domžal. Ta pa je povedal, da je tri kovance po 20 din dobil od Bregar-ja Antona starejšega. Orožniki so šli na delo in aretirali v Domžalah Bregarja Antona ml., po rodu iz Drtije pri Moravčah. Bregar-
»Včeraj so jo našli v potoku, kamor jo je zanesla voda iz grajskega jezera.
Jug je slišno dihal »To je pomota,« je rekel.
»Kaj?« je vzkliknil Rutar prestrašen.
»Ni mogoče, da bi bili našli Verino truplo. Ni utonila.«
»To pa presega že vse meje. Vi tajite očitna dejstva. Truplo so našli, ali razumete?«
»Ne morem tajiti tega, ali tajim to, da hi bilo najdeno truplo gospodične Vere.«
»Povedli vas bomo k truplu, in upam, da vas bo vpričo vaše žrtve minila vsa trma,* je dejal Rutar in zaključil zasliševanje.
Še enkrat je Jug zatrdil, da mu delajo veliko krivico, še enkrat je zaprosil, naj ga spuste, da bo lahko odpotoval, češ da je njegova pot nujna.
Preiskovalni sodnik mu ni niti odgovoril, temveč je samo rekel pazniku, naj ga odvede. Vse Mirkovo obnašanje je sum v sodniku samo povečalo. Rutar je bil zdai za trdno prepričan, da je Jug morilec lepega dekleta, čigair ostanki so ležali v mrtvašnici.
Po brezuspešnem iskanju Verinega trupla v grajskem jezeru so delavci naslednje dni zavoljo obljubljene nagrade iskali dalje po strugi potoka. Bilo je naporno delo, saj je bilo obrežje struge vse obraslo. Naposled pa so truplo le našli, toda bilo je že zelo raz-padlllo in razbito. Ena roika je že manjkala. Od obleke so ostali na truplu le gnili koščki-
jevi so že več let v Domžalah, kjer so si kupili posestvo. Mlademu Antonu Bregarju delo ni dišalo in bi rad na lahek način prišel do denarja. Zato je stopil v zvezo z bivšim sosedom v Drtiji Edvardom Viderga-rom, ki je posestnik in oče sedmih otrok. Vidergar je oblastvom že znan, saj je bil svoječasno zaprt 18 mesecev, ker je razpe-čaval tisočake in stotake v družbi Selana iz Suhadol pri Mengšu. Bregar je pri Vider-garju dobil navodila. Oba sta šla v Ljubljano in si pri neki tvrdki kupila opalograf in razne papirje. Zaradi varnosti pa je Vidergar kupil vse to na ime nekega organista iz Blagovice pri Lukovici. Vidergar je Bregar-ja pustil zunaj trgovine, češ da so v trgovini stalno detektivi, ki bi ju lahko tudi brez povoda aretirali. Bregar je čakal Vidergar-ja pri Figovcu. nato Pa sta šla oba v Dom-žafle. V Domžalah se jima je pridružil še en družabnik v osebi Grlice Slavka, po rodu iz Tnsta. Zdaj je doma v Krtini. Grlica je vložil v to podjetje 850 din in s tem postal član družbe za ponarejanje denarja. Bregar se je bal izdelovati bankovce doma, zato se je preselil h Grlici. Prenesel je tja opalograf in vse papirje. Na Krtini sta 14 dni delala, risala in slikala stodinarske bankovce, ki se jima pa niso posrečili. Zato je Bregar odnesel opalograf v Domžale, ga razbil in vrgel v peč. Pri hišni preiskavi pa so našli pri njem precej zavitkov belega paipitrja, izrezanega na obliko stodinarskih bankovcev, na ovitku a je bil naslov neke tipografije iz Zagreba. Kaže, da sta dobivala material tudi iz Zagreba. Ko je Bregar spoznal, da mu to podjetje ne gre dobro izpod rok, je šel po navodila k Selanu v Suhadolah. Vendar pa mu Selan ni hotel dati nikakih navodil. Orožniki so Bregarja aretirali, Grlica in Vidergar pa sta ostala na svobodi.
*	Konja zastrupil z živim srebrom. V vasi Prelesju blizu Št. Ruperta na Dolenjskem živi neka posestnica, ki se je pred časom vrnila iz Amerike, medtem ko je mož še ostal v Ameriki. Pridna gospodinja si je svoje posestvo lepo uredila. Tudi hlev si je napolnila z živino, pred kratkim pa si je kupila še lepega konja, vrednega 4000 din. Lepo napredujoče posestvo pa najbrže povzroča zavist nekomu, ki je zagrozil, da bo gospodarici zastrupil vso živino. Zal grožnja ni ostala pri besedah. Lepi konj je začel nekega dne bolehati. Poklicani ždvinozdravnik iz Mokronoga je ugotovil, da je konj zastrupljen. Dal je potrebne vbrizge ter nasvetoval, naj konj le počiva. Toda bilo je prekasno, konj je v kratkem poginil. Pri raztelesenju pri konjaču so se našli sledovi živega srebra, kar je domnevo živinozdravnika potrdilo! Gospodinja trpi hudo škodo.
*	Dobrota je sirota. K posestniku Josipu Heriču v Bistrici ob Dravi je prišel nekoč v avgustu zvečer 241etni delavec Franc Far-kuš in prosil za delo. Posestnik Herič mu je dal večerjo in prenočišče. Ponoči pa je Far-kuš izginil in z njim vred tudi gospodarjeva obleka, čevlji in drugi predmeti. Mali kazenski senat v Mariboru je Franca Farkuša obsodil na leto in tri mesece robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
*	Jakopinova vlomilska tolpa obsojena.
Anton Jakopin in njegovi tovariši so bili lani pravi strah in trepet vasem po litijskih hribih. Decembra lani se je orožnikom naposled posrečilo, da so polovili to družbo in jo spravili na varno. Te dni so bili pred ljubljanskimi sodniki obsojeni: Anton Jakopin iz Potoka, občina Št. Vid pri Stični, na dve leti robije in izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta, njegov brat Lojze na sedem mesecev strogega zapora in Anton Valentinčič iz Kresnic na eno leto in osem mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. Njihovi pomagači so dobili dva do tri mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni. Soobtožena Marija Brčunova, ki ji je obtožnica očitala, da je prve nagovarjala k tatvinam in jim dajala potuho, je bila oproščena.
* Lastnega brata je ubil. Sredi preteklega meseca sta se sprla v Starih Slemenih pri Konjicah 331etni posestnik Ludvik Žepek in
njegov brat Anton. V prepiru je Anton pograbil kol in udaril Ludvika s tako salo po glavi, da mu je prebil lobanjo. Ludvika Žepka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je te dni umrl.
*	Nevarni pohajači. Nedavno so se pojavili v Rakitni za Krimom trije mladi hrvatski govoreči moški, ki so se zglašali pri hišah in povpraševali, kdo v Rakitni je bogat. Domačini so jih imeli za krošnjarje. Trojka je potem izginila iz vasi, pred mrakom je pa že nastalo na vasi silno razburjenje, ko se je izvedelo, da je bil v župnišče, ki stoji tik cerkve, izvršen vlom. Iz župnijske pisarne je zmanjkalo nekaj nad 12.000 din, ki so postali plen sumljivih klatežev. Orožniki iz Pod-peči, ki vodijo preiskavo, so dognali, da so bili vlomilci stari od 25 do 30 let. Eden izmed njih je nosil sive pumparice, na glavi pa je imel sivo čepico, na kateri so bili ob strani trije gumbi, drugi je imel svetlomo-dre hlače in je bil razoglav, med tem ko popisa tretjega niso mogli dobiti.
♦	Tatvina v župnišču na Rakitni. Pred dnevi so neznanci iz župnišča na Rakitni odnesli okrog 12 000 din cerkvenega denarja. Na Rakitni so tistega dne opazili tri tuje popotnike v starosti od 25 do 30 let, ki so bili vsi temne oolti in so govorili srbohrvaščino, Eden izmed njih je imel sive pumparice in sivo čepico, na kateri so bili ob strani trije gumbi, drugi pa svetlomodre hlače. Kakor so ugotovili orožniki, so neznanci povpraševali po Rakitni, kdo je v vasi bogat.
+ Hitro prijet tat. Nedavno je bilo vlomljeno v hišo Martina Goloba v Brdah. Vlomilec je pobral v nahrbtnik razno moško in žensko obleko. Slovemjgraški orožniki so šli hitro na delo in so drugi dan izsledili vlomilca, nekega brezposelnega delavca, po rodu iz Mislinja. Pri tatu so našli vse ukradene predmete in jih vrnili lastniku.
•	Strašen zločin v Čretu pri Celju. Ob Vo-glajni v Čretu so našli žensko truplo, ležeče s trebuhom in obrazom proti zemlji. Preiskava je dognala, da je bila neznanka, ki je bila stara 25 do 30 let, zadavljena z vrvico, Visoka je 170 cm, precej debela in ima rdečkaste lase. Po neki domnevi je doma s Polzele. Orožništvo iz Štor je uvedlo obširno preiskavo, da ugotovi ime žrtve in najde sled za zverinskim morilcem.
♦	Na predstojnika sodišča je streljal in sebe ustrelil. Okrajno sodišče v Cerknici je nedavno uvedlo proti 431etnemu oženj enemu sodnemu oficialu Antonu Rožancu disciplinsko preiskavo. Prišle so namreč ovadbe, da se je Rožanc v mnogih primerih pregrešil zaradi manipulacije s kolki. Razen tega je bil obdolžen, da je imel zakotno pisarno, kakršno zakon državnim uradnikom prepoveduje. Te dni popoldne je bil Rožanc poklican k zaslišanju. Zaslišanje se je vršilo v veliki razpravni dvorani, zasliševal pa ga je sodni pristav g. Boris Kermavner, kateremu je predstojnik sodišča t-, France Slabe poveril to nalogo. Med zasliševanjem v razpravni dvorami je Rožanc sedel za zagovorniško mizo na desni strani, pristav Kermavner pa za zagovorniško mizo na levi strani, med tem ko je starešina Slabe le od časa do časa prišel v dvorano ter se za trenutek vsedel za sodniško mizo in kdaj pa kdaj sam postavil kakšno vprašanje. Ko je starešina Franc Slabe spet prišel v dvorano in sedel na svoj stol, je Rožanc naenkrat planil na noge, potegnil iz žepa pištolo in siprožil strel v starešino. Starešina je bil zadet v prsa in mu je krogla prebila prsno kost, najbrže prevrtala pljuča in izstopila pod levo pazduho. Starešina je še sam šel iz prvega v drugo nadstropje, kjer je njegovo stanovanje, tam pa se je zgrudil na divam. Takoi mu je prihitela na pomoč njegova soproga. Oficial Rožanc je kmalu po prvem strelu ustrelil še sebe. Zadel se je naravnost v srce in je obležal na mestu mrtev. Hudo ranjenemu starešini Slabetu sta nudila prvo pomoč zdravnika dr. Pušenjak in M. Smerdu. Poškodovanca so prepeljali v Leonišče v Ljubljani. Starešina Slabe je prišel v Cerknico za sodnega prestojnika pred nekaj leti in je
na glasu kot dober sodnik in pošten mož. Spoštuje ga vse prebivalstvo ne glede na politično prepričanje.
Popotnikova tor&a
Smrtna žrtev zaradi poti
Stoj draga, oktobra.
Žalosten dogodek se je te dni pripetil v Kravjaku. Posestnik Peter Klisurič je * spremstvu s svojo ženo Maro in sosedom Jan« kom Klisuričem peljal poljske pridelke svojega brata proti svojemu domu. Pot, po kateri je vozil, drži preko sveta, ki je last po« sestnika Dragotina Rapljenoviča iz Kravjeka, a do te ima njegov brat služnostno pravico. Ko je opazil Dragotin Rapljenovič, da nekdo vozi po tej poti, je začel kričati na omenjeno trojico in z lovsko puško groziti, češ da je to njegova zemlja in da je zaradi tega prepovedana vožnja po njej. Ostro je pozval vse tri, da se na licu mesta obrnejo.
Ker se niso zmenili za njegove grožnje, je Dragotin Rapljenovič dvignil puško in pričel divje streljati. Smrtno je zadel v prsi Janka Klisuriča in obstrelil Maro Klisuričevo, ki je dobila strel v levo nogo. Pri tem ostrem streljanju je z bliskovito naglico skočil Peter Klisurič k razjarjenemu Rapljenoviču, hoteč mu odvzeti smrtonosno orožje, da reši vsaj sebi življenje. Rapljenoviču je zmanjkalo nabojev, da bi odstranil s poti poslednjo živo žrtev. V trenutku je odvrgel lovsko puško in zagrabil za drvarski cepin, s katerim je divje navalil na Petra Klisuriča ter ga udaril trikrat po glavi. Vsa v krvi se je zgrudila poslednja žrtev podivjanega Rapljenoviča. Še na tleh ležečega Klisuriča je divjak nekajkrat udaril po levi roki in mu jo prelamiL Nato je šel domov.
Mrtvega Janka Klisuriča in hudo ranjeno Maro Klisuričevo so sosedje odnesli domov, napol mrtvega Petra pa so prepeljali v javno bolnišnico v Brežicah. Poškodbe Petra Klisuriča so tako hude, da bo pripisovati le srečnemu naključju, če bo okreval.
Žaloigra bolehne tvorniške delavke
Devica Marija v Polju, okt.
V	gozdiču nasproti postajališča pri Devid Mariji v Polju si je nedavno kupil parcelo delavec vevške papirnice Jože Kocjančič V želji, da s svojo ženo Heleno, ki je bila prav tako zaposljena v papirnici, zgradi skromen dom. V okolici rasejo dolge vrste hišic, ki jih delavci v prostem času sami gradijo. Ob nedeljah in praznikih je na teh stavbiščih prav tako živo, kakor je v Ljubljani čez teden na velikih stavbah. Otroci, žene, možje in njihovi prijatelji znašajo opeko na kup in po-kladajo kamen na kamen. Potem ko je stavba pod streho, si morajo ljudje še dolgo pri-trgovati od ust, da izplačajo upnike.
V	takšnih razmerah je rasla tudi hišica, ki sta jo gradila delavec Kocjančič in njegova žena. V delu ju je podžigala predvsem misel na štiriletno hčerko, ki sta ji hotela oskrbeti doto. A žena je bolehala že nekaj let. Zadnje čase je bilo videti, da njeni živci niso več v redu. Dobršen delež k temu so pripomogle pač skrbi za dom. Pred nekaj dnevi je šla k zdravniku bolniške blagajne, ki ji je odredil bolezenski dopust. Ze prej Je večkrat govorila o tem, da bo napravila ko-
nec.
V nedeljo zjutraj je šel njen mož po meso in se je med potjo udeležil še delavskega zborovanja v Prosvetnem domu. To priložnost je Kocjančičeva izrabila, da se usmrti. Ko se je mož vračal, je v bližini postajališča slišal razgovore ljudi, ki so prihajali iz cerkve in s pokopališča, da se je neka ženska vrgla pod vlak. Ustrašil se je, da bi to utegnila biti njegova žena, in je pohitel domov. Ko je stopil v hišo, je bil ves presenečen, da žene ni ni kjer. Tudi hčerka mu ni vedela povedati, kje
bi bila mati. Pozneje je izvedel, da so povoženo neznanko prepeljali v bolnišnico. Šel je v Ljubljano, a v bolnišnici so ga napotili v mrtvašnico, kjer je v mrtvem truplu spoznal svojo nesrečno ženo.
Kurjač ekspresnega vlaka je bil dobro videl, kako se je Kocjančičeva izza žive meje pognala pod lokomotivo. Brž so ustavili vlak, ranjenko naložili v službeni voz in jo prepeljali v Ljubljano. A vsa sikrbna pozornost, s katero so ji zdravniki skušali rešiti življenje, je ostala zaman. Kmalu po operaciji je umrla. Na moževo željo so truplo prepeljali k Devici Mariji v Polju.
Morilec obsojen na 10 let robije
Ljubljana oktobra
Te dni se je pred velikim kazenskim senatom vršila razprava proti 281etnemu samskemu delavcu Francu Roglju iz Nasovič pri Komendi, ki je bil obtožen zločinstva proti življenju, ker je 19. junija letos v Nasovi-čah s samokresom ustrelil Jožeta Vidalija.
Obtožnica je navajala v glavnem obtožencev zagovor. Priznal je, da se je usodnega večera, ko se je v družbi s svojim prijateljem Jožetom Lahom, sestro Cilko in nekaterimi drugimi vračal z veselice v Komendi proti domu v Nasoviče, spoprijel s pokojnim Vidalijem. V bistvu je Rogljev zagovor ustrezal ugotovitvam preiskave, toda okol-nosti nesrečnega dogodka, ki se je končal s smrtjo Jožeta Vidalija. je skušal tolmačiti tako, kakor da je ves dogodek oripisati nesrečnemu naključju. Zagotavljal je, da je potem, ko sta z Lahom zbežala pred VidalU jevo premočjo proti domu, opazil, da je pustil nekje na cesti kolo. Zato da se je vrnil nazaj na mesto pretepa in da bi se čutil varnega, je vzel s seboj nabit samokres. Hotel da je streljati v zrak v primeru, če bi spet naletel na Vidaltija in bi ga ta napadel. Ko je prišel do križišča pred Steletovo hišo, je izjavil morilec, je nenadno zaradi sunka v prsi padel na tla, Vidali pa se je vrgel nanj. V tistem trenutku da je nehote potegnil iz žepa roko, v kateri je držal samokres, in ker ga je obenem prijel strah, da bi mu napadalec ne iztrgal samokresa iz rok in ga ustrelil, je začel pritiskati na petelina z namero, da bi samokres izpraznil, obenem pa tudi oplašil napadalca. Vseh teh podrobnosti da "e natančno spominja do trenutka, ko je začel streljati, potem pa da ničesar več ne ve.
Priča Jože Lah je v celoti potrdila obto-ženčev zagovor. Naslednja priča, priletna in bolehna Marjeta Steletova je v prvi pre* iskavi, ki jo je vodilo kamniško sodišče, izpovedala, da so se pred njeno hišo fantje spopadli in da so streli iz samokresa prebudili njo in njeno hčerko. Pri zdajšnji razpravi ni vedela povedati ničesar gotovega in je navadno odgovarjala, da se ne spominja. Med nadaljnjo razpravo ji je postalo slabo in je dobila živčni napad, da So jo morali odnesti iz dvorane ter prepeljati v bolnico. Tudi njena hči Frančiška ni vedela povedati ničesar gotovega. Največkrat je na vprašanja odgovarjala, da ne ve ali da se več ne spominja.
Soseda Rogljevih Marija Berguševa je izpovedala, da je potem, ko je silišala klic na pomoč, stopila iz hiše in slišala pritajen glas, v katerem je spoznala glas Rogljeve sestre Cilke: »Fant, ne, fant, ne!« Nato da sta dve postavi ki jih v temi ni spoznala, smuknili v bližnjo hosto. Takoi za tem pa da je zaslišala pet do sedem strelov.
Rogljeva sestra Cilka je pripovedovala, da so odhajali tisti večer z veselice močno vinjeni in da se zato skoro ničesar več ne spominja natančno. Zastopnik Vidalijevih dr. Zirovnik je pripomnil, da je Cilka v preiskavi v Kamniku marsikaj važnega natančno izpovedala in nekatere reči dokaj drugače kakor zdaj.
Priča Mana Jerovškova je potrdila izpovedi Marije Berguševe. Slišala je pridušeno
rotenje in po glasu spoznala Cilko. Slišala je tudi Vidalijev klic na pomoč: »Marija pomagaj, napadli so me!« Pri soočenju z Ber-guševo in Jerovškovo je Cilka vztrajala pri prvotni izpovedi, da ni stala pred hišo in da ni klicala brata.
Sledila so še zasliševanja nekaterih stranskih prič, ki niso doprinesla ničesar novega k razjasnitvi primera Na zahtevo obtožen-čevega branilca so bile zaprisežene vse priče razen Laha in matere, očeta in sestre ob-toženčeve.	__
Posvetovanje senata je trajalo slabo uro. Sodba se je glasila, da se dostej nekaznovani 22-letni Franc Rogelj zaradi zločinstva umora obsoja na kazen 10 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, na povračilo stroškov kazenskega postopanja, na plačilo 720 din odškodnine okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev in na povračilo pogrebnih stroškov Ivanu Vidaliju v znesku 4.053 din. V kazen mu je bil fštet preiskovalni zapor.
V utemeljitvi sodbe je predsednik Kralj poudarjal, da je sodišče prišlo do prepričanja, da se je obtoženec, ki je znan po svoji hudi jezi, gotovo vrnil na kraj spopada z revolverjem zato, da bi se maščeval za poraz, ki sta ga bila v pretepu deležna s tovarišem Jožetom Lahom. Dejstvo, da koža ob rani, kakor pravijo izvedenci, ni bila ožgana, pa priča, da so bili streli oddani na razdaljo nekaj metrov in ne iz neposredne bližine, kakor je v zagovoru pojasnjeval obtoženec. Čeprav morda obtoženec ni imel namena usmrtiti Vidalija. ki ga niti ni poznal, pa se je vsekakor moral zavedati, da pomeni za napadenega življenjsko nevarnost streljanje iz take bližine in s samokresom takega kalibra. Pri odmeri kazni je sodišče kot obremenilno upoštevalo predrznost napada na tujca in nevarno orožje, kot olajšilno pa je upoštevalo priznanje in razburjenost v vinjenem stanju.
Roparji so oplenili kmečko hišo
Zagorje, oktobra.
Nedavno noč so trije moški vlomili v hišo Jožefe Drnovškove v Zavinah. Vdova Drnovškova je spala v gornji sobi, sin Janez pa spodaj v izbi. Vsi trije razbojniki so bili naenkrat pri Janezovi postelji in so ga spečega zvezali. Ko so razbojniki ukrotili sina, so prižgali luč in zahtevali denar. Fant je razbojnikom, ki so bili namazani s sajami, zatrjeval, da ima samo 50 din v žepu, drugo pa da je izdal za nabavo usnja, ker je čevljar. Možje pa so dalje zahtevali, da pokaže. kje ima shranjen denar. Pobrali so mu zlato verižico, novo zapestno uro in 50 din v gotovini. Zvezanih rok ie moral nato z njimi gori v sobo k materi. Ko je gospodinja ugledala črne može, je pričela vpiti »Za božjo voljo, pustite ga, saj dam vse, Is ar imam!« Ko so prebrskali omare, so našli 600 din in dve hranilni knjižici.
Stem plenom pa se še niso zadovoljili. Silili so za drugim denarjem. Ko iih je zaman rotila, je dobila še ona po glavi in levem očesu udarec. Razboimki so oba oustili v miru šele, ko je sin Janez zatrdil, da je pred nekaj dnevi posodil sosedu Klančišarju 1000 din. Zdaj so se začeli razbojniki posvetovati, kakor bi se dal ta denar dobiti. Sklenili so, da mora gospodinja z njimi do soseda in naj takoj izterja posojeni denar. Sin Janez se je ponudil, da gre z njimi. Toda s tem niso bili zadovoljni. Tako je torej neki razbojnik šel z gospodinjo do soseda po denar, druga dva sta pa Janeza stražila v hiši. Ko sta prišla do soseda, je vdova poklicala Klančišarja, naj odpre okno. Ko se je okno odprlo, ni sama nič rekla, oglasil se je pa njen spremljevalec: »Janko mora v Litijo z vlakom in takoj potrebuje onih 1000 din, da bo nekaj kupil.« Sosed je opazil sumljivega spremljevalca in je mirno odvrnil, da nima doma nobenega denarja, ker je kupil
junca. Medtem je tudi že zaslišal Janezovo vpitje. Oba razbojnika sta namreč privedla Janeza iz hiše. Klančišar je razločno čul klice: »Roparji! Pomagajte!« Tedaj se je o-gumita tudi vdova m je začela pred Klan -šarjem klicati na pomoč. Razbojnik jo je brž nekajkrat udaril po glavi. Sin Janez se -'e pričel z zvezanimi rokami otepati obeh razbojnikov in je enega tako sunil z nogo, da se je zvrnil v obcestni jarek. Vpitje na pomoč je pripomoglo, da so jo roparji odkurili.
Hranilni l^jižici, ki so ju poleg drugega odnesli roparji, sta od Posojilnice iz Zagorja in Hranilnice iz Izlak. Janez je takoj zjutraj obvestil o ropu oba zavoda in orožnike. Kolikor je mogel Janez ugotoviti, so roparji stari kakih 20 do 30 let. Govorili so domače narečje. Vsi s0 bili brez klobukov in eden je imel ponosen bel jopič. Dva sta bila srednje postave, trenji pa nekoliko višji. Očitno so prav dobro poznali hišne razmere. Predrzni roparski napad je močno razburil vse kmete, ki prebivajo po samotnih naselbinah.
Za smeh in kratek čas
V ŠOLI
Katehet: »Ali še nisi nikoli v življenju grešil, Gašperček?«
Učenec: »Ne, gospod hatehet.« Katehet: »Nb, malo pomisli! Ali še nisi nikoli prišel v izkušnjavo, da bi na primer svoj hranilnik narobe obrnil in poskusil z nožem izbezati kakšen novec iz njega?«
Učenec: »Ne, gospod katehet, toda misel ni slaba.«
V ZMOTI
Sodnik: »V kavarni ste ukradli pet žlic. Kako ste mogli kaj takega storiti?« Tat: »Zmotil sem se, gospod sodnik.« Sodnik: »Zmotili ste se?« Tat: »Da, mislil sem, da so srebrne.«
LEPO SLOVO Učitelj ob koncu šolskega leta: »Otroci, pošiljam vas na počitnice. Želim vam mnogo zadovoljstva in predvsem to, da se na pričetek šolskega leta vrnete vsaj z malo razuma v glavi.«
Ves razred: »Hvala, enako!«
ŽAL NISMO MUSLIMANI »Rad bi mlado, lepo, bogato, dobro in pametno ženo!«
»Verjamem, dragi moj! Pozabil si pa, da mnogoženstvo ni dovoljeno!«
ŽENSKI JEZIK Nevesta: »Moj zaročenec in jaz štejeva skupaj točno petdeset let!«
Stara devica: »In takšnega golobradca hočeš za moža?«
OPRAVILO
Zdravnik: »Vi, ki tako kaši jate, ne smete piti ne piva in ne vina in tudi žganja ne!« Bolnik: »Tako; torej naj bi samo kašljal?«
MED OTROKI Jurček: »Mojega očeta pa so fotografirali.« Lojzek: »To ni nič posebnega! Mojemu so celo vzeli prstne odtise!«
NI DOBRO RAZUMEL Peter: »Kako to. da je porota oprostila obtoženca, ki je umoril svojo ljubico?« Jaka: »Duševna zmedenost.« Peter: »Kaj, vseh pet sodnikov da bi bilo duševno zmedenih?«
OPRAVIČILO »Jaz pojem le sebi v zabavo!« pravi gospodična.
»To vam pa kar rad verjamem,« odvrne poslušalec.
BANKA BARUCH
11, Rue Auber. Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune Belgija: št. 3064-64 — Bruxelles; Franciia št. 1117-94, Pariš; Holandija, štev. 1458-66 Ned Dienst; Luksemburg: št 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno na« še čekovne nakaznice.
Ienski uestnlk
; ■ s.sko kot lepotilno
sredstvo
V starih časih, ko še ni bilo toliko umetnih krem za nego kože, so se ženske posluževale mleka in si lice, roke, sploh celo telo umikale z mlekom. Ni to nikakšen greh, pa tudi ne tako velik izdatek, če si ženska tu in tam umije lice ali roke z mlekom. Vsaj pri tem ni treba celega litra mleka. Zadostuje že, če vliješ žlico mleka v prgišče roke in si zdrsneš lice. Tako postane koža mehka in
voliu.
marsikatera ženska ima tako občutljivo kožo na licu, da ne prenese vode, še manj pa mila. Taka bi si morala umivati lice z mlekom. Mleko vsebuje namreč mnogo beljakovine, ki naredi kožo voljno in da obrazu mladosten izraz.
Vela in siva koža postane sčasoma, če si lice vsak dan zdrgneš z mlekom, spet sveža, ker v mleku je tudi sol, ki pospešuje krvni obtok.
Če si umivamo lase s kislim mlekom ali mlekom, ki se izcedi od sirovega masla, postanejo lasje svetlejši in dobijo lep blesk. Rdeči lasje, če Si jih stalno umivamo s kislim mlekom, postanejo počasi zlato-rumeni. Vsekakor je mleko najcenejše sredstvo za nego las ali kože. Kadar si unuila lase z mlekom, jih moraš nato v več vodah dobro izprati. Voda naj bo topla, ker vsebuje mleko precej maščobe, ki jo je treba izprati iz las.
Za kuhistio
Zdrobovi cmočki kot vložek za juho. Mešaj, da se zgosti, eno jajce in sedem dek sirovega masla. Nato primešaj 14 dek pšenič-nega zdroba in dve žlici vode. Cmočke takoj zakuhaj v slan krop. Vro naj pet minut. Na to kozo odstavi in prilj eno zajemalko mrzle vode in pusti pokrite na kraju štedilnika pol ure. Nato cmočke odcedi, stresi v skledo in nalij nanje precejeno govejo juho.
Pečena telečja jetra s krompirjem. Pristavi pol kile krompirja. Med tem k ose krompir kuha, pa pripravi jetra. Trideset dek telečjih jeter zreži na tenke kose, vsak kos zase potolči, osoli in povaljaj v moki. V kozi razbeli mast in jetra po obeh plateh hitro opeci. Kuhan krompir ocedi, olupi, zreži na kose, stresi nazaj v čisto kozo, ga osoli in prflij žlico vode. Ko so jetra opečena, jih po-beri v toplo skledo, na mast pa potresi žlico moke, in ko moka porumeni, p rili j malo tople vode. Ko prevre, polij sok po jetrih, okoli pa naloži pripravljen kromir in daj na mizo.
Krompirjev golaž. Kilo krompirja olupi in zreži. V kozli razbelli mast in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Ko čebula porumeni, osoli in zalij z mrzlo vodo. Zraven stresi zrezan krompir, žličko sladke paprike, kocko juhana, in naj vre toliko časa, da se krompir skuha. Ko je krompir kuhan, dodaj še dve ali tri žlice kisle smetane. Daš kot samostojno jed na mizo.
Ledvice z jajcem. Telečje, svinjske ali goveje ledvice za vsako osebo po eno ledvico) zreži na tenke kose. V kozi razbelli mast in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Na čebulo stresi ledvice in jih praži, da se po-pečejo. Potem potresi žlico moke, in ko moka porumeni, zalij z vodo. Osoli, malo popo-praj in dodaj malo kisa. Ko vse skupaj prevre, dodaj še z^ vsako osebo po eno stepeno ja^ce. Ko se jajca strdijo v omaki, je jed goto
- ve palčice. Umesi v testo šest dek moke, šest dek sirovega masla, šest dek nari-bane .a suhega bohinjskega sira, en rumenjak. noževo konico sladke paprike, žlico mleka in ščep soli. Umešeno testo naj pole rito počiva pol ure. Nato ga tenko zvalljjaj, zreži na ozke, štiri prste dolge palčice, jiih pomaži s stepenim rumenjakom, potresi z na-ribanim sirom, zloži na pekačo in speci.
Praktični nasveti
Madeže od sadja odstraniš iz namiznih prtov, serviet in belega perila sploh z limono-vim sokom. Na suh madež otisneš sok limone. Madež kmalu-zbledi, in potem ga izpe-reš z milom in vodo.
Kadar iztepaš žimnico, položi nanjo navadno mokro in ožeto vrečo, potem iztepaj po mokri vreči. Vreča vsrka ves prah, da se ne dviga in da se žimnica spet ne naprašL Stepaj tako tudi preproge in drugo.
Madeže od črnega vina odstraniš iz perila in vseh vrst blaga z vročim mlekom, in sicer tako, da zmočiš madež z mlekom, in s krpico zdrgneš, nato pa izpereš s toplo vodo in posušiš. Suho potem zlikaš.
Kadar kuhaš kostanj, ga eno uro prej namoči v mrzli vodi, pa bo veliko prej kuhan. Ko kostanj vre četrt ure, ga malo osoli, pa bo okusnejši.
Kuhinjski noži, s katerimi lupimo in režemo sadje in zelenjavo, dobijo grde madeže, ki se ne dado lahko osnažiti. Če pa take nože takoj po uporabi zdrgnemo s časopisnim papirjem in nato umijemo, se madeži ne bodo poznali.
Snaženje šip na oknih je znatno olajšano, ako jih večkrat obrišemo s časopisnim papirjem, ki odstrani ves prah in drugo nesnago. Tako si prihranimo prepogosto naporno umivanje šip z vodo in imamo šipe vedno čiste. Ako moramo pa zelo zanemarjene šipe umiti, tedaj storimo to mnogo temeljiteje, če jih umijemo najprej s kisom, nato izplab-nemo z vodo in naposled s čisto suho krpo, ki ne pušča vlaken, do suhega, zbrišemo.
Emailirani posodi zelo škoduje, če vanjo vlijemo mrzlo vodo, dokler je posoda še vroča. Treba je pustiti, da se prej ohladi, ali pa naliti vanjo tople vode, siceT lošč kmalu razpoka in se začne krušiti.
Kaj vemo o praživali mamutu
Kakor je bralcem znano, so pred meseci našli blizu Kamnika kosti prazgodovinske živali, ki je izumrla menda že pred kakšnimi 20.000 leti. Mamut, čigar ime izvira iz tatar-ščine in pomeni pod zemljo bivajočo žival, je bila velikanska žival, vendar pa ne tako velika, kakor so radi pretiravali tudi znanstveniki.
Večje s0 bile v tistih davnih časih tudi nekatere dandanašnje živali. Če so danes manjše,vpa ne pomeni zmerom izrojenje in opeša-nje, temveč včasi tudi prilagoditev izpromenjenim razmeram, torej izpopolnitev. Tudi obratno se je godilo. Taiko je bil prednik slonov majhen sesavec.
Neredko čitamo, da ie mamut dosegel šest metrov višine ali še več. Mnoga okostja pa pričajo, da ni presegal velikosti današnjih slonov. Največ je bil visok blizu polčetrti meter.
Afriški slon se ponaša z obširnimi uhlji, ki mu služijo za pahljačo ali muhaltnik. Mamut je imel neznatna ušesca, še krajša kakor indijski slon. Odlikoval pa se je z okli, ki so bili zelo zaviti in vsaksebi, med tem ko so pri zdajšnjih zastopnikih vzporedni in šibko upognjena.
Mamut je poleg nosoroga edina prastara žival, ki s© ji našli zmrzlo trup'llo, in sicer talko dobro ohranjeno, da so mogli preiskati njeno kri, pod drobnogledom preučiti sestavo staničja in dognati vsebino želodca. Našli so v njegovem želodcu silno dosti jelovih vršičkov.
Ker ga je primerjava s sodobnimi sloni motila, je neki francoski učenjak uvrstil mamu-
ta med prebivalce vročih dežel. A kako je to, da so naleteli naj v ledu? To je ražložil Francoz s prevratom, ki je vročo pokrajino na mah izpremenil v ledno puščavo.
Eskimi so poznali mamutska trupla, še preden se je učeni svet zanimal zanje. Mast so porabljali sami, meso pa so metali psom za hrano. Koliko prastarih zanimivosti se je tako izgubilo za vedno! Sicer pa so sii tudi člani znanstvenega shoda 1. 1905. v Petrogradu dali ob razhodu postreči s pečenko oledenelega mamuta.
Kje se je na naši zemlji pojavil mamut in kje je poginil? To se po današnjih podatkih ne da dognati. Živel je po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Najstarejša ležišča so v Angliji. Neki učenjak je dokazal, da je bil človek mamutov sodobnik. Po zijavkah je malo mamutoviih ostankov, saj so bile te živali prevelike, da bi jih bile hijene mogle vleči v svoj brlog. Tudi človek je odnašal le manjše delfe v svoja zatočišča, ogrodje pa je pustil na mestu.
Marsikje so učenjaki naleteli na mamuto-ve slike, ki jih je napravil jamski človek. Zlasti zanimivo je mamutovo pokopališče v moravskih Visronicah. Na ozki površini so našli nakopičene ostanke več ko 50 mamutov, pomešanih s severnimi jeleni, konji in sledovi človeškega bivališča. Tam So naleteli tudi na kipec mamuta, izrezan na oklu iste živali.
Vsi ti vzorci predzgodovinske umetnosti, opazovanja na brezštevilnih kosteh, osobito na zamrzlih truplih ob izlivu reke Lene v sibirski Rusiji, so prispevali, da je mamut danes med najbolj preučenimi živalmi iz pradavne dobe.
Kako se je Kemal
boril proti fesom
Anglež Armstrong piše v svoji knjigi, kako je predsednik turške republike Kemal Atatiirk napovedal boj zastarelim običajem turškega ljudstva, zlasti fesu, temu najvidnejšemu znaku mohamedanstva. Najprej je dal svoji telesni straži čepice s ščiti. Ko se straža ni proti vila temu, je odredil enake čepice za vso vojsko in razposlal po Turčiji posebne inštruktorje, ki naj bi opozarjali ljudi na prednost nove čepice pred fesi. Vojaki so sprejeli čepice brez odpora.
Ko je šlo vse gladko v vojski, je sklenil odpraviti fes tudi med civilnim prebivalstvom. Odpotoval je na obalo Črnega morja. V Ka-stamuni se je ustavil, sklical javno zborovanje in nastopil na njem v slamniku. Nositi klobuk namestu fesa in pojaviti se v njem na javnem zborovanju, bi utegnilo osmešiti ga v očeh Turkov. Bila je nevarnost, da se mu bodo ljudje javno posmehovali. Toda posmehovanja se ni bal bolj kakor telesnega nasilja. Če hočemo biti prosvetljeni narod, se moramo oblačiti mednarodno; fes je znak za-
I ostalosti, tako je govoril Mustafa Kemal.
Pozneje je nosil povsod na svojih potovanjih klobuk in povsod je nastopal proti fesu. Uspeha pa ni dosegel. Javno mnenje je bilo odločno proti tej novosti. Nekateri Turki so sicer začeli nositi klobuke, toda v njih so bili predmet tolikega zgražanja, da so se kmalu vrnili k fesom. Ko se Mustafu Kemalu ni posrečilo pregovoriti Turkov, se je odločil za nasilje. Po njegovi odredbi je sprejela narodna skupščina zakon, s katerim je bil fes prepovedan. Nošenje fesa je bilo razglašeno za kaznivo dejanje. Dva dni pozneje je postavila policija na glavnih križiščih mest in vasi svoje stražnike, ki so morali zapleniti vse fese. Kdor ni hotel fesa izročiti ali kdor je ugovarjal. ;.e bil aretiran.
Po vsej Turčiji je začelo vreti. V mesta prihajajoči kmetje so se postavljali stražnikom po robu, ko so jim trgali fese z glav. Morali so se vrniti domov gologlavi, kar je veljalo za veliko sramoto, ali pa kupiti zelo drage in toliko osovražene klobuke. Kemal je ta od-
por stri. Turki so jeli nositi klobuke. V neki vasici blizu Smime so našli kmetje v zaprti trgovini znanega Armenca velik kup ženskih slamnikov. Polastili so se jih in jih nosili take, kakor so bili, s peresi, trakovi in vsemi okraski. Nosili so tudi stare cilindre, staromodne slamnike, klobuke, ki so jih bile izdelale njihove žene z neveščimi rokami iz blaga, nosili so na hitro roko iz Avstrije pripeljane čepice, skratka vse, kar je imelo streho in ščit iin kar so mogli trgovci preskrbeti. Tako je fes izginil.
X Angleški kralj povabljen v Washington.
Eondomsko časopisje poroča, da je predsednik Rooseveit poslal angleškemu kralju Juriju lastnoročno pismo, v katerem ga vabi, naj po obisku v Kanadi pride tudi v Wa-shington.
X Brat generala Franca se je ubil. Te dni
se je izvedelo, da je Ramon Franco, brat generala Franca, mrtev. Ponesrečil se je z letalom. Bil je eden najbolj znanih španskih letalcev. Proslavil se je tedaj, ko je prvi poletel iz Španije v Južno Ameriko. Ramon Franco se ie politično udejstvoval že ♦edaj, ko še ni bilo španske republike. Tik pred polomom monarhije ie iz letala nad Madridom metal prve letake tedanje republikanske vlade Ko se je začelo nacionalistično gibanje v Španiji, se mu je takoj pridružil.
X Najvišji zvonik na svetu. Mussolmi je pred nekaj dnevi odobril načrt milanskega stavnika Viča Vigana za stolp milanske stolnice. Ta stolp, ki bo kakor vsa cerkev zgrajen iz samega belega marmorja, bo za 60 m prekašal najvišji zvonik sveta. Višina tega stolpa presega za 8 m stolp stolnice v Kolnu.
X S potapljaško kroglo v globino 12.000 metrov. Mladi italijanski inženjer Galeazzi iz Spezzije je zgradil potapljaško kroglo, s katero mu bo baje mogoče potopiti se do 12.000 m pod vodno površino. Krogla je izboljšan model tiste krogle, s katero hoče prof. Piccard v globino 9000 m.
X Ribe love z elektriko. Iz Liibecka na Nemškem poročajo da hočejo tamkaj zvišati uživanje ribjega mesa, zaradi česar si prizadevajo, da bi ujeli v rekah čim več rib. Vta namen so čez reko Lafoo na dnu od enega brega do drugega položili električni vod, ki so nanj v presledkih pritrdili žarnice z veliko svetlobo. Ta velika svetloba od žarnic v vodi vabi k sebi zlasti jegulje. Ko jegulje pridejo v območje te svetlobe, takoj za žarnicami zaidejo v velike mreže, ki so tam postavljene.
X 231etna voditeljica roparske tolpe. V
Bambergu v Nemčiji se je osem oseb združilo v zločinsko tolroo, ki je letošnjo pomlad izvršila številne roparske napade in vlome v Bambergu, Niirnbergu, Koburgu in drugih mestih. Voditeljica te tolpe je bila 23-letna Greta Wolfschmittova. Žrtve so zločinci ponoči pobijali na tla in jih plenili. Pri vlomih niso bil izbirčni, jemali so s seboj vse, kar so mogli doseči. Nekega dne je policija vso tolpo polovila in zdai se je vršila razprava, ki je trajala tri dni Samo glavna obto-ženka Wolfschmittova je priznala svoje zločine, drugi So tajili in zvračali krivdo drug na drugega. Podjetno Greto so obsodili na sedem in pol leta prisilne delavnice, njeni pajdaši pa so dobili manjše kazni.
X Devet otrok je iz goreče hiše vrgel skozi okno. Nekega danskega delavca, ki je stanoval s svojo družino v majhni hiši pri Horsenu, je ponoči zbudili ogenj v njegovem stanovanju. Ogenj se je razširil tako naglo, da je bila pot na prosto že po nekoliko trenutkih odrezana. Delavec se je odločil na kratko, razbil je okno v spalnici in je svojih devet otrok drugega za drugim vrgel na prosto. Vseh devet otrok, izmed katerih je štel najmlajši leto dni, najstarejši 13 let, se je rešilo, rešila sta se tudi oče in mati, medtem ko je hiša z vso opremo zgorela.
X 250.000 lir za nos. Neka Milančanka si }e dala pri nekem zdravniku popraviti nos. Operacija pa ni iimela pravega uspeha in dama je dobila še grši nos. Zato je zdravnika tožila za odškodnino 250.000 lir. Zdravnik se je zagovarjal, da sestoji njegov na-
čin nosnih operacij iz štirih faz. Po tretji fazi, ko se je zunanjost daminega obraza že (izboljšala, je ženska odpotovala v Pariz, kjer se je dala zidraviti od drugih zdravnikov. Sodišče je njeno tožbo zavrnilo in plačati je morala še sodne stroške.
X Silen požar v Marseilleu je terjal okoli 100 žrtev. V petek je nastal v Marseilleu požar v veleblagovnici »Novi galeriji«, v kateri je bilo zaposljenih več sto nameščencev. V kratkem času je bilo vse ogromno poslopje v plamenih. Ogenj je bil tako velik da je bil viden iz vseh okrajev mesta. Gasiti so prihiteli vsi gasilci iz Marseillea in okolice. V notranjosti mesta so morali uikiniti ves promet. Požar je zajel še več sosednih palač. Poškodoval je tudi velik hotel »De Noilles«. V tem hotelu so stanovali za zasedanja radikalnoso-cialističnega kongresa Daladier, Herriot in drugi prvaki radikalno-socialistične stranke. Mnogo odposlancev stranke ni moglo rešiti niti svoje prtljage. Koliko človeških žrtev je ta orjaški požar terjal, še ni dognano. Najbrž jih je okoli sto. Razen tega je tudi mnogo ljudi poškodovanih. Od ogromnega poslopja »Nove galerije« so ostale le razvaline.
X V skladišču pozabljeni okostnjaki. V zapuščenem pristaniškem skladišču v Trstu so nekje v kotu našli star zaboj. Ko so zaboj odprli, so našli v njem človeške kosti. Oblastva so zadevo natančno preiskala ter dognala, da So to okostnjaki tistih nesrečnih mornarjev, ki so bili z ladjo »Wien« vred utonili leta 1917. Tistega leta se je bilo namreč neki italijanski podmornici posrečilo, da je vdrla v tržaško pristanišče in tam potopila avstrijsko bojno ladjo. Moštvo avstrijske oklopnice je takrat po veliki večini spalo, zato je moštvo po večini utonilo. Siromaki, ki So spali v svojih kajutah, niso namreč mogli pravočasno prihiteti do reševalnih čolnov. Mnogo mornarjev pa je voda v kabinah zalila prej, preden so mogli sploh vrata odpreti. Italijani so potem leta 1924. dali potopljeno avstrijsko oklopnico dvigniti in So v njenih kabinah našli mnogo okostnjakov. Človeške kosti so spravili v posebne zaboje in so jih pokopali. Po naključju pa je ostal en zaboj pozabljen. Zdaj so tisti zaboj našli in kosti pokopali.
Radio Ljubljana
od 6. do 13. novembra.
Nedelja, 6. novembra: 8.00: Kmečki trio.— 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (prior Valerian Učak). — 10: Jesenski odmevi iz Švice (plošče). — 10.30: Koncert radijskega orkestra. — 12.00: Šra-melkvartet »Štirje fantje«. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Slovenski vokalni kvintet. — 14: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 17: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in nasveti. — 17.30: Operetna ura (sodelovali bodo Ivan Franzl, Dragica Sokova in radijski orkester). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Matoš in Bodler (Josip To-mič, profesor iz Zagreba). — 19.50: Koncert na kitari (Stanko Prek). — 20.30: Večer slovenske glasbe (sodelovala bosta bežigrajsko pevsko društvo in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ura angleške glasbe (plošče).
Ponedeljek, 7. novembra: 12.00: Moderni plesni zvoki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi.
—	18.00: Zdravstvena ura: Mladeničem in mladenkam na pot (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Koncert s harmoniko (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Savinjske doline (Marijan Marolt). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Kamnik — zgodovinsko in letoviško mesto (Rudolf Dostai). —19.50: Zanimivosti (Mirko Javornik). — 20.00: Rezervirano za prenos.
—	22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester).
Torek, 8. novembra: 11.00: Šolska ura: November doma in v prirodi, dialog (Miroslav Zor). — 12.00: Sprehod po Balkanu (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operna glasba (radijski orkester). — 14.00: Napovedi — 18.00: Pester spored (radijski orkester). — 18.40: Gradovi na Gorenjskem, H. del (Leo Pettauer). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura Vzgojni pomen življenja in dela Vuka Ka-radjiča. — 19.50: Veselila kronika. — 20.00: Gluck: Ifigenija (plošče). — 20.10: Franc Remec: Samo, prvi slovenski kralj (dejanje se godi v Vogastogradu, ki je stal na desnem bregu Mure na štajerski zemlji in v voga-stograjski okolici 630. leta). — 21.00: Prenos iz Rima: Hristič: Suton, opera. — 22.00: Napovedi, poročila.
Sreda, 9. novembra: 12.00: Citre in mandoline (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Radijski šramel. — 14: Napovedi .— 18: Mladinska ura: Zgodovina glasbe (dr. Dolinar). — 18.40: Vojna in mir v luči mednarodnega prava (Roman Rus). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Leposlovci Primorskega Zagorja (Arsen Vencelides iz Zagreba). — 19.50 Prirodopisni kotiček (prof. Pengov). — 20: Orgelski koncert (prof. Pavel Rančigaj, orgle, Vida Rudolfova, samospevi). — 21.15 s Koncert na violončelu (izvajal bo Čenda Še-delbauer, pri klavirju bo prof. Lipovšek). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emone«.
Četrtek, 10. novembra: 12.00: Operetni na-pevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00! Napovedi. — 13.20: Francoske popevke (plošče). — 14.00: Napovedi. — 18.00: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič).
—	19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Predavanje Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19 50: Deset minut zabave. — 20.00: Koncert radijskega orkestra.— 21.10: Koncert moderne češke klavirske glasbe (prof. Pavel Šivic). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester).
Petek, 11. novembra: 11.00: Šolska ura: Toišče, naša hrana, naš lek in sirovine važnih življenjskih potrebščin (Josip Zabkar).
—	12.00: Pesmice iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 13.00: Ženska ura: Žena v kiparstvu (Mara Kraljeva). — 18.20: Sten-ka Razin, simfonična pesnitev (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Delo žen za osvobojeni e (Anka Rake-tičeva). — 19.50: Izseljenska poročila (Jože Premrov). — 20 00: Koncert radijskega orkestra. — 21.10: Ljubljanski godalni kvartet
—	22.00: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 12. novembra: 12.00: Plošče veselo v venček hitijo. — 12 45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20- Plošče veselo v venček hitijo. — 14.00- Napovedi. — 17.00: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Hol-gersen popotoval z divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih); b) Manica Komanova. — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Za delopust (radijski orkester). — 18.40: Gorjuše in Gor-jušci (dr. Jože Rus). — 19: Napovedi, poročila. — 19 30: Nacionalna ura: Nikola Djurkovič. prvi srbski moderni komponist (dr. Mihovil Tomandl). — 19.50 Beseda k prazniku — 20 00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Dolenjsko martino-vanje (napisal Jože Dular; izvajali bodo člani radijske igralske družine in Fantje na vasi). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec tedna bo igral radijski orkester__. _
POSOJILA
na vknjižbo, poroke, trgovcem na menico, dolgoročno hipotekarno po 7°/o obresti, kmetom za gospodarske potrebe po 60/» nabavljamo. Pojasnila s prednakazilom 3 din v znamkah daje Central, Zagreb, To-mičeva 7«
[Hohner
II^MIMAMilrA vseh tip in vrst po tovar-IlarniUniA«! niških cenah dobite v
domu glasbe K. VVARBINER, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 (pri Frančiškanski cerkvi)
NOVOST!
SAMO DIN 49.5©
Bt. 62.300 Anker-ur» pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep k r o ra 1 r a n okrov • pismeno earoncljo
Din 49.50
Stev. 62.301 Ista a osvetljenimi kazaloj ln številčnico
(Radium) Oin 59.50
Zahtevajte cenik, k) [l vam ga pošlje za-■stanj ln pofitnln«
proerto
f
Ljubljana 6
tastn« protokollran® tovarna ur T SvlcL
			
\Harmon t k e I oa/O/n 59'-	Frompete odDm 520	K/a rine/i od Din /20-	Gtiare oc/ O/n //&-
MElflELHEROLD
MARIBOR st.io?
Postani in ostani član
Ciril Metodove družbe!
Mali o s l a s l
JESEN	OSTANKI	ZIMA
mariborskih tekstilnih tovarn, prist-nobarvni, brez napak in sicer:
paket serija »R« ž vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo 128 din;
reklamni paket seri »K«, vsebina 20 d0 25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo v najlepši sestavi, paket 130 din;
dalje specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pi-džame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno 150 din;
paket serija »Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč in sicer:
»Z/l« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z'3« 200 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din; cela podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago.
Pišite še danes Razpošiljalnici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene.
moram biti v vsaki ročni torbici!
Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi Niveo; da si morete poljubno večkrat namazati kožo z Niveo. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, svežo in zdravo barvo.
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova 47
(V LASTNI PALAČI) naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu:
septembru 1938.
FUKS JOŽEFA, vžitkarlca, Pekre p. Limbuš;
2NIDARŠIC ANA, vdova vinskega trgovca, Ljubljana;
ŠAVC IVAN, prevžitkar, št. Janž pri Dravogradu;
SENEKOVIC ALBIN, železničar v pok., Studenci pri Mariboru;
VODUŠEK JERA, vdova, Ljubljana;
KLANCNIK ANTON, posestnik, Loke;
WEIXEL MARIJA, zasebnica, Maribor;
COIHTER BLAŽ, najemnik, Razvanje p. Hoče;
SEMENIČ GERA, posestnica, Slamnjak p. Ljutomer;
HERZOG ŠTEFAN, delovodja, Maribor;
DOKL ANDREJ, prevžitkar, Osek p Sv. Benedikt v Slov. gor.; POBIJAŠ ANTON, prevžitkar, Maribor; ROSTOHAR JOŽEF, prevžitkar, Kladje; STERMAN MARKO, posestnik, Ljutomer; BALON ANA, prevžitkarica, Celje; GOMBAC IVAN, posestnik. Maribor; PAULIC ALOJZIJA, vpokojenka, Ljubljana VII; ZUPANC MARIJA, vžitkarica, Hrastje; GORNJAK ANTONIJA, zasebnica, Bresternica 53; NOVAK KARL, posestnik. Ptuj; SKOBERNE FRANC, posestnik, Hrušovec; SENEKOVIČ MARIJA, viničarka. Studenci; MALIS PETER, prevžitkar, Celje; ČADEŽ MARIJA, zasebnica, Tržič; VIVAT BENEDIKT, zasebnik, Maribor-Pobrežje; PUKL TEREZIJA, hišna posestnica, Bjelovar; WAGNER ANTONIJA, vdova uradnika, Maribor; SLAMIK ANA, zasebnica, Maribor; ŠUMENJAK ALOJZ, zasebnik, Murska Sobota; OSOJNIK VID, posestnik, Ptuj; VNUK MARIJA, žena instalaterja, Maribor; TANŠEK NEŽA, prevžitkarica, Škofja vas pri Celju; KLIPPSTATTER CECILIJA, zasebnica, Maribor; GRILJANC MARIJANA, posestnica, Kaludrovci Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku
Din 233.030.-
Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933 se izplača polna pogrebnina — brez
odbitka!
Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno
pristopno izjavo.
Blagajniško načelstvo
RABLJENA ČEVLJARSKA KOPITA
prodaja po nizki ceni tovarna »Indus«, Ljubljana, Sv. Petra c. 72.
Dobičkonosno posestvo
v prometnem kraju pri Celju z 20 orali zemlje in gospodarskim poslopjem ugodno naprodaj. NasiJov: Kari Šuligoj, Šmiklavž pri Ljubečni, Celje.
DO 300 DINARJEV
tedensko lahko vsak zasluži. — Pošljite znamko za odgovor Jos. Batič, Ljubljana 7.
2.500 DIN POTREBUJETE,
da zaslužite 1.000 din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor, Orožnova ulica.