PoStnfna plačana v gotovini. \ Leto X.f Št. 10, („ JUTRO" XDL, St. 55 a) x Ljubljana, ponedeljek 7* marca 1938 Cena 1 Din Upravuisivo Ljubljana Knafljeva & — Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 3126 la sera t ni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova al. — Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. TelefoD št 2455. Podružnica Cel le Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100 Podružnica. Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnprta Uredništvo: Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Ljubljana, Knafljeva ul. S. Telefon it 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« tz&aja ' vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St 7. Telefon ftt 2440. Celje. Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. DVAJSET MILJARD FRANKOV ZA POVEČANJE FRANCOSKE OBOROŽITVE Francija bo razpisala veliko notranje posojilo za vojaške potrebe Osnovanje avtonomne blagajne za državno obrambo Pariz, 6. marca. <1 Dočim se za kulisami pripravlja osnovanje vlade nacionalne unije in se pogajanja v tej smeri zelo zadovoljivo razvijajo, je podvzela sedaj Chau-tempsova vlada korake, da zadosti najnujnejšim potrebam državne obrambe Sprejetje zakona o razsodiščnem postopanju v mezdnih sporih, predvsem pa z veliko večino sprejeta zaupnica ob koncu zunanje politične razprave v poslanski zbornici sta ustvarila pogoj za napoved razpisa posojila okroglo 20 milijard frankov s katerimi bi se osnovala avtonomna blagajna za namene državne obrambe. Chaufemps je včeraj popoldne v poslanski zbornici pozval ves francoski narod k sodelovanju, pn čemer je opt zoril na dolžnost. da mora doživeti to posojilo sijajen uspeh Chautemps je nadalje poudaril, da ima omenjena blagajna za cilj potrditi soglasno željo Francije, da k'iub finančnim težavam ohrani svoje oborožitev na nivoju obstoječih potreb. Zatem se je zahvalil poslanski zbornici za njeno pomoč in sodelovanje, ki je bilo neprisiljeno in za katero se je skupščina odločila soglasno. Na ta način je dobila francoska vlada veliko pomoč, da bo lahko v najkrajšem času uresničila zelo pomembno zakonodajno delo glede odnosa narodne obrambe in socialnega miru Svoj poziv je Chautemps zaključil takole: Nahajamo se pred vprašanjem, ki ni odvisno samo od soglasja parlamenta, pač pa tudi od popolnega} zaupanja vse francoske države in od njene odločne volje, da še dalje dela. kar jc njena dolžnost Da bi se. to zaupanje, ta volja in ta narodna sila izpričala. moram navesti primer, kako bi to vprašanje pravilno rešili po finančnih in gospodarskih možnostih Franci ie in kako bi obnovili ali ustvarili občutje spontane discipliniranosti, s katero bi okrepili državno avtoriteto in popolno svobodo vladnega delovanja V trenutku, ko se obračam na parlament ter zahtevam od njega potrdila in dovoljenja za izredno pomembno delo, čutim dolžnost, da vsei Franciji ponovno svečano zagotovim, da bo vlada vedno pravilno razumevala takšna vprašanja in da bo njeno delovanje dalo popolno jamstvo, da se bodo stvari razvile, kakor finM delavstvo Tudi socialistično delavstvo bo pritegnjeno k vodstvu državnih poslov Dunaj, 6. marca. g. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je sprejel včeraj posebno de-putacijo socialističnega delavstva Avstrije. 21astopniki delavstva so podali izjavo, da bo socialistično delavstvo z vsemi sredstvi podpiralo njegovo politiko samostojnosti in neodvisnosti Avstrije, želi pa, da se mu zagotovi tudi primeren vpliv v državnem vodstvu. Na merodajnem mestu ugotavljajo. da je kancelar dr. Schuschnigg zagotovil deputaciji, d3 bo že v najkrajšem času tudi socialistično delavstvo v primernem razmerju pritegnjeno k soodločevanju in e-oodgovomosti z* obnovo m okrepitev Avstrije Socialističnemu delavstvu se bo zagotovil tako v vladi kakor v vseh drugih ustanovah enak vpliv kakor so ga dobili po berchtesgadenskem sporazumu avstrijski narodni socialisti. Kardinal Innitzer optimist Dunaj, 6. marca. d. Na manifestaciji nemškega katoliškega dijaštva je na dunajski univerzi govoril pretekli petek tudi kardinal dr. Innitzer. ki je izrazil optimistično glede razvoja dogodkov v Avstriji tudi s katoliškega vidika Poudarjal je. da se ni treba bati bodočnosti in da je treba ostati na poti. ki jo ie začrtal pokojni Dollfuss. V smislu nemškega miru, ki ga je praglasil dr. Schuschnigg, je treta nuditi vsakomur roko-ki prihaja z nasprotne strani s poštenim idealizmom. Kar je bilo doslej v Avstriji sovražnega, naj služi odslej za prijateljsko obravnavanje, ki mora biti plodno, aiko ee ohrani zvestoba načelom. Izprensembe v avstrijski policiji Dunaj, 6. marca. AA. Ravnatelj javne varnosti v Gradcu, Kastner-Boem je podal ostavko. Na njegovo mesto je imenovan grof Ferrary. Dosedanji ravnatelj javne varnost v Salzburgu Bekini je imenovan za ravnatelja javne varnosti na Sp. Avstrijskem. Japonska vlada namerava vztrajati do konca Naraščajoč odpor proti militarizaciji narodnega gospodarstva na Japonskem Tokio, 6. marca. AA. Na včerajšnji večerni izredni seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se nadaljujejo razgovori s predstavniki političnih strank, ki jih je treba pridobiti za zakonski predlog o nacionalni mobilizaciji in kontroli nad električnimi podjetji. Vlada je pripravljena tudi za primer neuspeha, ker voditelji strank nimajo dovolj vpliva, da bi mogli jamčiti za izid glasovanja narodnih poslancev. Japonski zunanji minister admiral Suecugu je na seji poročal o ukrepih, ki jih je pred-vzel. da vzpostavi in zagotovi v Toki ju red ln mir Ministrski svet je tudi ugotovil, da se čim dalje bolj razširjajo vesti o bližajočem se političnem preobratu, ter je sklenil. da se za vsako ceno obdrži na oblasti ter izvede do kraja nalogo, ki jo ima na Kitajskem. Za to je sklenil onemogočiti vsako protizakonito delavnost. Izjava kitajskega zunanjega ministra Hankov, 6. marca. AA. Kitajski zunanji minister je objavil izjavo o položaju na Kitajskem v zvezi z zadržanjem tujih velesil Med drugim je poudaril: Mi ne razumemo, kako se morejo tuji narodi tako pasivno zadržati glede vpra-ganj, ki so v zvezi z dogodki na Daljnem vzhodu To pasivnost moremo pojasniti samo s trditvijo, da je to znak propadanja civilizacije že večkrat v zgodovini so razni narodi posredovali, da bi ohranili in obvarovali bistvena načela prava in pravice, zdaj pa se zdi. kakor da je ljudska vest zaspala. Evropa in Amerika mirno gledata, kako se ne spoštujejo pogodbe, ki sta jih tudi sami podpisali Nima nobenega snvsla podpisovati pogodbe, če ni odločrosti ln trdne volje, da se spoštujejo Tuja pomoč Kitajski obstoji danes le v nekaj zavojih zdravil, toda ni še tako pozno, da se ne bi moglo to zadržanje tujih sil spremeniti Kar se tiče motnosti tuieea posredovanla. bi bilo potrebno na Japonskem, kajti Japonska je tista, ki more izbirati med vojno in mirom Kar se nas tiče. bi se reklo, da izročimo vso Kitaisko v laponske roke. če spreimemo seda me posroie Dokler bo 1a-ponska država ostala pri svoji politiki gospodar jeuja nad Kitajsko, vse dotlej bomo tudi mi skušali, da nudimo ves odpor, ker nimamo ničesar izgubiti, moremo pa le izvojevati svobodo in narodovo dostojanstvo. Kitajski minister za zunanje zadeve je svojo izjavo končal z željo, da bi ostali kitajski odnošaji z Nemčijo dobri tudi pred ' priznanjem Manžukua po njej. Proces v Moskvi Moskva, 6. marca. AA. Včeraj se je začelo zas iševaijje Buharina, ki ga smatrajo za glavnega obtoženca v sedanji moskovski razpravi. Buharin odklanja obtožbo, da je izvrševal saibo-ažo 'n po7jval ostale obtožence k terorističnemu delu. Na vprašanje državnega tožilca, ali je solelova' pri uHo_ ju Kirovo. je Buharin odgovoril. d;i ne. Zatem jc državni tožilec skušal zvedeti od Rikova. č- 6o navedbe, ki jih je podal Buharin, točne. Bikov je izjavil, da Buharin pri tem ni bil u. dežen. Zatem je državni tožilec pozval Jagodo da se zagovarja Jagoda je dejal, da so atentat na Kirova organizirali Rikov, Buharin. on 6am in nrej no ?inTt ahsoier.i in us*reljenj Janukil7e. Ruharia in Rikov sta nato izjavi a da In_ srodove navede niso točne. Kljub vpem poskusom drž:,vr.ecoi ponovno bombardirala Berce'ono Pri včerajšnjem bombardiranju je bilo ubMh 22 ljudi. 30pn je bilo ranjenih. Porušenih je bilo tndi več zgradb. Iz Francovega tabora Salamanca 6 marca. AA. Uradno poročilo glavnega stana pravi med drugim: Na granada'ci fronti so bile včeraj zbolj-šane nekatere naše prednje vrste ter smo dosegli vse, kar je ukazalo vrhovno poveljstvo. Potopitev Francove kriiarke „CanariaM Madrid, 6. marca. AA. Po zadnjih vesteh se je nacionalistična križarka >Ca-nariass potop .la 40 milj daleč proč od Cartagene. Križar ko je zadel torpedo s torpedovke republikanske vlade med pomorsko bitko. Nacionalistične ladje so prihiteli križarki »Canar ase na pomoč. Barcelona, 6. marca AA. Vojno mintefr-6tvo o''javlja- Reriublikansk-i moinoii-a ee je davi o'> 222 spustila v bitko r nacionalističnimi križarkami »Ca.na' isc. Bale 'ri« in »Alminante Cervera« 70 m:lj daLč od rti*a Palos. Torpe o neke na.*e lalje je zadc1 kriižarko. ki je pMa v drugi vneti sovražnih ladij in eicei ladjo »Oanaria*«. Na zaleti ladji X nastal« eilna dmpkmja, mudi ka. ter« m je začela potapljati. Zjutraj je šeflt lahkih bomhnih letal priletelo na ta kf«> Letalci so opazili, da je nacionalistična vojna ladja vsa v plamenih. Sedem dru rih vojnih ladij je križaril« okoli gorele ladje^ Letala republikanske vlade so v mrla na gorečo ladjo nekaj botnib, ki eo padle ▼ njeno neprsrelno bližino. Vojno ministrstvo je poslalo vsem tujim la jam radlotelegrafski poziv: Ministrstvo narodne obrambe republikanske vlade 0t"O7erja. da bi bilo nevarno približevati ee nacionalistični ladji, ki gori 70 milj daleč proč od rtiča Palos. ker zaradi možnost' novih napadov niemo mogli poslati ladij ali letal za reševa®); moštva vnažn-e ladje. Uspeh slovenskega komponista Beograd, 6. marca. AA. Preteklo leto je združenje Cvijeta Zuzorč razpisalo nap tečaj za najboljša domača nova operna dela, po katerem bi najboljše delo dobilo nagrado 20.000 din. Pri tean natečaju so sodelovali samo trije avtorji, ki ao napisali sledeče opere: »Nahod Simeon«, »Za kralja io otačbt-no< in »Pohujšanje v dolini Sentflorjaa-skk. Posebna komisija je sestavila pismeno poročilo ter je izmed vseh novih oper-nh del ocenila kot najboljšo opero »Pohujšanje v dolini Sentflorjanski«. Id jo je skomponiral skladatelj Logar. To dek> je tako dobilo prvo nagrado v znesku 20.000 din. Delo je narejeno po Cankarjevem »Pohujšanju v dolini šentflorjauskl« Novo operno delo pomeni važen prapavtk k —" — — liknUurt . »JUTRO«, ponedeljska izdaja Ponedeljek, 7. UL lSsa. Bdeči križ manifestira za mir Lepi uspehi bano vinskega odbora Ljublja.ua, (j. marca V mestni zbornici so se dopoldne zbrali zastopniki rdečih križarjev k letni skupščini banovinskega odbora. Poleg delegatov so zborovanju prisostvovali tudi načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje Kosi za bana. sanitetni polkovnik dr. Brust za komandanta divizije šolski upravitelj Vi-der za nit-aLno občino in prof. dr. Levičnik za Protituoerkulozno zvezo, prišli pa sta tudi ilanica glavnega odbora Leposava Petko-vičeva iz Beograda in Danica Bedekovičeva iz Zagreba Pred prehodom na dnevni red sta bili s živahno aklamacijo sprejeti vdanosti brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, nato pa je predsednik dr. Krejči podal obširno pradsedstve-no poročilo. Pri ocenjevanju opravljenega dala ie olžaloval. da odbor ne more predložiti skupščini podrobnejše slike o delovanju RK na ie»-enu. ker 163 občinskih odbo rov in poverjen i štev ni o pravem času poslalo nainujriiiših podatkov. Pred nekai dnevi je banska uprava razrešila ou nje imenovana člana upravnega odbora, uj-okojenega na čelnika dr. Mayerja in direktorja gimnazije Kuna Hočevarja, na njuni mesti pa imeno vala načelnika Kosija in diinktorja držav ne učiteljske šole Dolenca. Odhajajočima se je predsednik v toplih besedah zahvalil, glavni odlor pa ju je v znak priznanja odlikoval z "zlatima medaljima Poleg njiju so bili odlikovani še primarijeva vdova Vera Slajmerjeva z najvišjim mednarodnim odlikovan leni. Florance Nihtingale. častna dvorna dama Fran.ja Tavčarjeva z redom Rdečega križa in mag. Rihard Su5nik z zlato medaljo. Svoja izvajanja je predsednik zaključil z željo, naj bi se Rdečemu križu posrečilo zlasti danet> ko je svei podoben »odu smodnika. zanetiti .med narodi iskro bratske ljubezni in medsebojnega spoštovanja, ki naj bi nas končno dovedlo do trajnega miru. Tajnik višji svetnik Skalar je k poročilu, ki so ga vse križarske edinice sprejele v obliki tic-kane brošure, dodal nekaj pojasnil. Lani ie tanovinski odbor započel akcijo za lastni društveni dom. Nudila se mu je priložnost za ugoden nakup zgradbe v središču mesta, a glavni odbor mu ni mogel dovoliti potrebnega kredita, ker o takšnih zadevah sklepa e!avna skupščina. V celoti šteje društvo v naši banovini 60 višjih 5003 redne in 7242 podpornih članov, kar predstavlja armado 12.305 rdečih križarjev Organizacijsko omrežje tvori poleg banovinskega odbora 22 srbskih odborov 1 sresko ooverjeoi-#tvo. Ho občinskih odborov io 151 poverje-ništev. Med dohodki, ki so znašali 366.819 din. sta bili dve največji postavki dohodki podmladka (91.458 din) in ljubljanskega pod odJx>ra (S1.21S din). Lami sta se vršila dva sanutrijanska lačaja, v Celju osnovni, v Mariboru višji. Prvega je absolviralo HO, drugega pa 20 novih samarijanov Na ooln.čar-skih tečajih v Ljubljani in na Ježic-i se je izšolalo 23 novih prostovoljnih tolničarjev in 79 bolničark. Samarijanski oddelek šteje zdaj v celoti 2638 strokovno izvežbanih moči, vseh bolničarjev in bolničark pa je 387. Skladišče banovinskega odbor«, ki ga opravlja ravnatelj Anton Jagodic, predstavlja z zemljiščem in sauiteino opremo vrednost več ko četrt milijona. Prav razveseljiv je napredek podmladka, ki ga vodi učitelj Franc Starman. Lani je število v podmladku organiziranih šol naraslo na 856 (za 132 več), število podmladkarjev pa aa 26.551 (za 7400 več). O poročilih se je razvila precej živahna debata, nato pa je bila na predlog predsednika nadzorstvenega odbora, ravnatelja Pretnarja. ki je pohvalil pt«lovanje blagajnika Mežika in upravnika Jagodica, soglačno izrečena razrešnica odboru. Namero članov, ki eo v smislu pravil izpadli po žrebu, 6o bili pri tajnem glasovanju izvoljeni v odl>or Vlin-ka Kroftova, vladni svetnik dr. Vidic. dr. Mis. mag.stratni direktor šubic iz Celja, dr. France Puc z Dobrove in primarij dr. Mer-šol. v nadzorstvo pa z vzklikom Marjanca Grasselijeva, Frani Pire im župan brane Sever z Jezice. Novi delegati za glavno skupščino so Kroftova, dr Fettich Skalar. M ;šek tn Sever. Na pobudo banovinskega odbora in krajevnih edinic je bila sprejela cela vrsta predlogov formalnega in tehničnega značaja. Nekateri izmed njih gredo za tem. naj se članarina zniža, da bi bilo mogoče pritegniti k sodelovanju tudi širše plahti prebivalstva. obenem pa naj bi večji odstotek zbramih pnsjjevkov ostal v občinah im Ljubljani Blagajnik Mešek je poročal o proračunu za novo leto, ki znaša nekaj nad 154.000 din in izkazuje okrog 301100 din pn-manjkljaia. Zvišane postavke so namenjene predvsem finansiranju propagandnega dela. Proračun ie bil soglasno sprejet. Članica glavnega odbora Petkovičeva iz Beograda ie v prisrčnih besedah pozdravila skupščino in želela našim križarjem najlepših uspehov Na koncu je bila na predlog vladnega svetnika dr. Vidica sprejeta resolucija, naj glavni odbor stori vse potrebne korake pri mednarodnem komiteju RK v Švici, da bi vnovič zajela svet poživi jena akcija za ohranitev miru v obrambo človečanstva in kulture in v zaščito civilnega neoborožene-ga prebivalstva Resolucija, ki je bila sprejeta s živahnim odobravanjem, je bila umestna toliko bolj. ker ves zadnji Čas, odkar besni vojna na zapadu in na vzhodu, ni bilo čuti o Rdečem križu in o kakem blagodejnem vplivu njegove roke. Zasebno uradništvo v borbi za svoj obstanek število organiziranega članstva se je podvojilo Ljubljana. 6 marca V dvorani Delavske zbornice se je snoči vtMI X \ II. redni obini zbor ljubljanske *ek-cij-e Zveze bančnih, z.i varovalnih, trgovskih in industr jo.e je zveza šel- zdaj začela ierenzivneje uveljavljati. Spričo truda kije bi! položen v to delo fudi usnehi r-iso izostali. sai je članstvo v zadnjem času naraslo /a več kakor tn polovico in šteje z^laj okrog 500 uradnikov. Trenotno je zveza zaposljena najbolj z akcijo zavarovalnih uradnikov za izposlo-vanje pragmarike. pred kratkim pa je "i»o-krenila tudi akcijo z« zvišanje piač bančnemu ura Iništvu na tisto višino, ki so >o brnele '-re nastopom splošne krize Obenem se poteguje rudi za humalno službeno napredovanje istega uredništva. Poieu te:a voli akciie '/a izboljšanje pJač po hiaailni ah. in lustrijsvih podjetjih, v zadrugah in trgovinah Predsednik ie našteval tudi ,-se ostale težn.ie zveze, predvsem gkde zakonodaje .pokoj?.! ■ skega zavarovanja, okivo-jitve bolniškega in nezg>a nega uradniškega zavarovanja o i delavskega nadalje akcijo za skrajšanje delovnega časa na 3f? tedenskih ur Pii tej priliki je predjed.iik posebno naglasi* stališče, ki ga zveza zHvzt-i-ia proti praks; poslovanja v P ivileg eni agrarni banki s posel m'm ozirom na Ijib-Ijnnsko podružnico 4avoo bi moral biti ponosen. a je ba? venska pod* u'niča P AR kljub naTniniieimi- številu uradni>tva izvršila losl.ej največ dela To ra'veseljivosliko pa spreniTn-ja de stvo. da je bilo uradništvo v strahu pred slabo kvalifikacijo prisiljeno delati po vectmi do j>c.nib nočnih ur tako d« te zdaj tako izčrpano, da se me i n "'mi že kažejo pogubne zdravstvene pofi'edi'>e. Za r>':nver je predsa mik zve^e navajal, da je samo v prvom oddelku is^asno zbolelo šest uradnikov, izmed teh trije na pljučih V svesti »i svoje odgovornosti je zveza zasledovalo razve i poslovanja v tem zavodu in je lani tud' že posredovala v prilog uredništva Položa se )e po tei in'erve ciji nekoliko izboljšal, toda ne za trajno Zavod je nekaj časa plačeval nadurno de!o po nekaj mesecih p* se je vodstvo povrnilo k stari praksi ustavilo ie honorar j? za nadurno deto. a ^elo je še vedno ostalo. Predalnik je poudaril, da zve^a sicer hoče oss^ati z vods'vr>m PAR v dobrih od^oš dh. vendar ie trlno prepričana d'1 mor vn^ S*vi> 7.:[*n 'tri' srif: 5' 0'1,!!V • ;r "VP ari bm.irnrte '-a'"-nc eln vd-"vo re bi b:l,r vn'rio 0' ^tari na te no^avič n> tahteve. bo zn^-la zveza energlčn > *čitbi interes« ^aidiaštva in dosegi ipoltovanje oletoječih zakonskih predpisov. Enako kakor hoče zveza ohraniti mir in slogo 8 PAB. tako si želi složm«ti z ostalimi delodajalci. Organizirano ura Iništvo noč« ui.ičevati kapitala. pripravljeno ga celo okra;.,iti, toda tudi zase hoče doseči skromen prostor na soncu. Zato apelira na delodajal-e naj sami spoznajo režak položaj pnva nega uralništva im ga razmeram primerno izboljšajo. Ce zveza ne bo naletela na razumevanje za zahteve članstva, ima tudi to moč. da bo delodajalce prisilila k upoštevanju upravičenih zahtev Pri tem svojim prizadevanju se privatno uredništvo zanaša tudi na pomoč države, ki naj ga s primerno zakonodajo podpre pri sklepanju fcoektivoih pogodb. Po predsednikovem poročil« eo se oglasili k besedi zastopniki organizacij in zavodov. Prvi je v imenu Pokojninskega zavoda jKiv/el besedo ravnatelj dr. Vrančič, ki je obrazložil sa anji i>oložaj razšir enega pokojninskega zavarovanja in nove amandmaje k finančnemu zakonu, katere je PZ predlagal min:sti»lvu za socialno politiko. Nato ie govori' zastopnik Trgovsk gi bolniškega in todpornega društva jDre^seinik g. Pcfcr Klinar in med drusrim opozori' na potrebo povečanja Šlajme'ega b rto i-ja. Generalni tajnik centrale Kurtalič je poročal o sedanjem strnju akci.ie za zavaro- vmaje va<4otttv« fa o oosajanJOi, ki 00 m TTšila 1. L m. v Zagrebu Po pozdravnih besedah zastopnikov mariborskega pododbora »veze, celjskega pri* previjal nega odbora ia poverjenikov iz Tržiča in z Rakek« fe puriča.1 tajnik tvez; g. Herman o raznih intervencijah »n koliko teh prizadevanj je uspelo Navajal je t» i ua ehe. ki jih je zve/n doeegk pri svojem delu za pojačorije č'ar.s va. Po blagajniškem poročilu g. Grudna je podpre 'sednik nadzornega odbora predlagal ra7Te*vioo, ki je bila socialno gpreje a V up:avni odbor so bili izvoljeni: Vladimir Vrančič. Bogdan Kump. Franjo Herman Jož« Orude-n, Konrad Javor;ek Maks Jena. Fran.b Oerkvenik. Ivo Cesnik Bo'o Debevec. v nadzorni a 4>ot na Rudo f Medič. Tvo Mam m Zorap Laprjne. Izvol :ena so bila tudi načel^tva bančne zavarovalne, agitacijske kulrurnoprcsvetne. tiskovne in ptavne sskciie in sekcije raznih pok I kov Me? skičajncstmi so i»"-la.sovali zborovali novemu odboru poobl stilo. da sme vlorti v ?os.-odamko z«drm»0 7.veze 80.000 din ta začetni poslovni kanltal. Na krnjn "bo^ovan'«! so z-bo^nvalci bot^s-00 1 odobnovanirm ix-l sevali ra nluc:jo da smatrajo zda i uveljavljeno raz%:enje pokojninskega zavarovanja le ko« prvi korak, k dokončni u"editv: pokorln.«1-^" 7a-vvirovania privatni nameščencev Z0h'»vajo da ee obstoječi zakon novelira v tem smVsbt. da se zavarovalni d~ba vrrtn vsaj na 35 let nam°stn n'«i velrvni^ 40 ln da se starostna me:u doječi za moSke nflm<»-fito zd-ri ve'rvn»» i7^olni*ve 70. nn Iz^ln-L tev 00 leta. V noko'nitii>ko zivnrovn. n j se po'e? teera vk!iuči:o še vse tiste kategorije p-iva*riwa natre^«rn^a. t* katere zdai zavarovani* ni o^v^-no P-'"^atn; poVftinjn-sk; fondi, ki ii-h ima io po'jot'* sama nvi se od rwfH W?K z?nv» rn naj rvni-"trtn>i pimo_ uprava inod dr?->vnim n-'Ta naj v prvi rreti skrbi za zadostno kritje ln do- iMlje fondov v smislu obstoječih sloibenli pogodb pri podjetjih. Poleg tega so zboo- valci izglasovali resolucijo, naj se name-Sčensko bolniško, nezgodno ln b ezpodeino zavarovanje loči o. istih zavarovanj delavcev, ustanovijo pa naj se samo.->tojn. na-meščenski odseki z lasM.mii samoupravami v okviru SUZOR. Delovni čas za vse jiisar-oiško uradništvo naj se skrajša na 36 tedenskih ur. Prepove nai ee vsako nadurno delo. tudi honoritaoo. To bi imelo za posledico omejitev, če ue celo olp^vo brezposelnosti med privatnim name?čenstvo.n. Da bi se uveljavljenie teh zahtev ne m.'* lo izigravati, mora biti de'ovno območje inšpekcij dela znatno razšit j^no, te pa bi" o-rale biti dovoljno dotiraiie tako e permrna-lorn kakor tudi z dena n'm! sredstvi. Da bi se preprečilo vsakršno strahavanje uslui-benstva gla t volitev zaupn kov. ki so za uslužbanstvo posame'.n:h padetij nep"e en-Ijive važnosti, nai se uveljavi nače o obveznosti volite'" zaupnikom v vsoh pod»L jih, i7«'>r»po'ni pa na- se tudi zaščita 'zvolie-nih zaupnikov pral preganjan.>em delodajalcev. Zarali slabag« gmotnega P l>žaia zasebnih name?-5pncev ip zaradi do'go^r"j-nih tožb iz delovnih rcmnerii nai se s^ini nosfopek pri teh pnvdnli sk^aiša na minimum. V premečen.ie zlorabe brerr^elncsri in neimln^henoTa srrokovn^ea na-a."ča« naj se določijo minimalne mezde t"di za nameščence possameznil1 strok podobno kakor jp bilo "o'o!eno za delnvsko sbie Zarali večji del ne"reien*h službenih ra^merii zahtev jo z^rvrnvalci od delo^ja^veooznav-nosri da se ne hodo iProrivilj sk'ena^iu um^ienih kolektivnih nocodh. odi<>STy no večjih 7.avodib umiri^nih pragmarik Od od-|oči'n:h nb'ps*ev pa zahtevajo, da iih nri s'fl -parnih tak:b p<>^odh vsestransko nodnl. raio. Z^radj n^radra^rin** mMpvii prvotno n">nip=.xcnsti o ponšan'* nlač v rax-me^iu r. nnsšnjimi prvtr^ami. V veh ietyb značaja aaj se povija- jo najmanj za 20%. Kako tr;« vojne žrtve... Prejeli smo: Kakor pravljica je neverjetna ta zgodba. Na Gorenjskem v Begunjah, živi vojna vdova Marija Božičeva Mož. 100 odstotni vojni invalid z dodatkom, je umri lani maja ln zaoustil vdovo in majhne otroke brez vsega Bil je razvalina ostanek z bojišča in ni mogel dovolj skrberi za svojo družino. Živeli so pač z invalidnino, ki jo je preiema! in s tem. kar je mogla žena zaslužiti pri kmečkem delu. Zdaj ko je umrl. je prenehala tudi invalidnina. Po invalidskem zakonu bi morala vdova po umrlem možu dobiti trimesečno invalidnino za pogrebne stroške. Enomesečno je dobila, ker ji je to smela finančna direkcija sama izplačati. Za druga dva meseca pa je potreben podpis ministra za socialno politiko. Finančna direkcija je svgusta lani poslala akt ministrstvu za socialno politiko in predlagala, da se izplača kakor določa zakon, vdovj Mariji Božičeri dvomesečna invalidnina umrlega moža. Ta akt je ležal r ministrstvu in ni ga bilo od nikoder Oblastni odbor Združenja invalidov v Ljubljani je nekajkrat zahteval rešitev tega akta in plačilo, a ni n*č pomagalo. Osrednji odbor je dobil odgovor, da bo zadeva takoj rešena, a rešitve ni bilo. Tako je to zadevo zvedel tudi narodni poslanec g. Lenarčič. Sel je lani decembra v ministrstvo. Tam pa akta niso mogli nai-ti Dejali so mu, naj malo potrpi, da bodo akt poiskali. Iskali so ga nekako 20 dni, in ko se je proti koncu januarja spet oglasil, so mu povedali, da sc akt našli, ga rešili in vrnili finančni direkciji v Ljubljano 12. januarja letos v nada' mo uradovanje. To je sporočil prizadetim narodni poslanec 4. februarja. Marija Božičeva kljub temu, da je bil akt poslan finančni direkciji že 12. januarja še ni nič dobila Sirota z otroki nima kaj jesti, nima obleke prosjači po hišah in usmiljena srca ji dajo kaki grižljaj kruha. Oblastni Odbor je pogledal pri finančni direkciji, kai je z aktom, in tam je odkril, da je akt prispel k finančni direkciji, ali brez naročila, naj se invalidnina izplača, pač pa z zahtevo, naj se siporoči kako je s to rečjo. In finančna direkcija je takoj, ko je dobila akt sporočila, da je vdova po zakonu upravičena dobiti dvomesečno invalidnino in da je treba samo naročila iz ministrstva, naj se ta vsota izplača. In glejte, ta akt leži danes spet pri mi-ministrstvu za socialno politiko. Lahko je zapisati, naj se ravna kakor določa zakon, toda vdova in njeni otroci stradajo... Dva pogreba v črnem revirju Zagorje, 6. marca Včeraj dopoldne 90 pokopali 871etno vdovo po rudarju go. Baševo iz Potoške vasi. Pokoju i ca js bila 30 lel vdova in se je preživljala z malo pokojnino, a je tudi še zmerom delala. Na zadnji poti so jo spremljali številni občani. Bodi ji la'ka zemlja! Popoldne včeraj pa smo spremljali na zarimji po^i prerano unirlasa priljubljega 56 let starega upokojenega rudarja g. Miklavža Kovača iz Zagorja, ki se je nenadno poslovil od svojega hudega življenja. Pokojnik, oče 4 otrok, delno preskbljenih, je delal pri rudniku v splošno za dovolj nos t več let. dokler ga niso zaradi neozdravljive bolezni leta 19t0. upokojili. Od časa upokojitve ie skoro 8 let potrpežljivo pr^inaSal svojo bolezen. Kljub bolezni je svoje moči posvečal gasilski četi. ki mu je za njegovo delovanje dalo častno mesto v upravi. Na predzadnjem občnem zboru je pismeno izrekel prošnjo, da ga ob njegovi smrti polože v Gasilskem domu na mrtvaški oder. Želja mu je bila tedaj odobrena, a na za njem občnem zboru spet zavrnjena. Verjetno je. da je to vplivalo na a? i In f ga gasilskega delavca zelo mučno. Pokojnik se je tudi zanimal za politična in strokovna delavska vprašanj«. Zadnia leta je živahno deloval v nacionalnem gibanju. Z velikim veseljem ie pričakoval nakopa pomladi, pa sa ie nenadno ugrabila smrt. V četrtek je tožil, da mu ni dobro, iin je os'al v pošlji. Ko so mu prinesli kosilo, so ga našli mrtvega. Pogreba so se udeležili .Slevilni prijatelji, in znanci hkratu z gasilci. Zalo«tinke ie igrala rudniška godba. Na rajnkega bomo ohranili najlepši spomin. Preostalim na£e sožalje! Huda nesreča mladega dijaka Iz okna v drugem nadstropju je padel na dvorišče Ljubljana, 6. marca Malo pred opoldnevom se je danes igrala skupina dijakov v hiši št. 2 na Cesti 29. oktobra. Skrivali so se in tekali po stopnicah. Med njimi je bil tudi 14 letm Jožef Peterim, trgovčev sin iz Podboršta pri Komendi, stanujoč v isti hiši Fant je pri igri stekel v drugo nadstropje in splezal na okno. Nenadno je prihitel za njim tovariš. ki se ga je prvi tako prestrašil, da je omahnil z okna in padel na dvorišče, kjer je obležal nezavesten. Na pomoč poklicani reševalci so ga z avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so sc takoj zavzeli zanj. Fant ima. kakor kaže. poškodovano hrbtenico in pretres možganov. Njegovo stanje je zek) resno. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 7.: zaprto. Torek 8.: Zadrega nad zadrego Red A. Sreda, 9.: Gospoda Glembajevi, Premierski abonma. Četrtek, 10.: Gospodična Julija. Snubač. Red Četrtek. * Drama. »Zadrega nad zadrego«. Id se uprizor v torek za A je vesela zgodba z vasi. Pri občinstvu je bila deležna razigranega. skorajda burnega sprejema. Zahteva po igrah lahkotnega značaja se prf občinstvu močno uveljavlja in zato bo gotovo z veseljem posečalo to Igro. ki mu nudi obilo razvedrila — Za premierski abonma se uprizor v sredo Krleževa trlde-janska drama iz življenja zagrebških pa-tricijev »Gospoda Glembalevi« Ta uprizoritev je pomenila ob premieri pred leti na našem odru nov vzpon našega dramskega ansamb'a na višio umetniško ravan. In je bila nekak nov melnik v ustvarjanju in zorenju igralcev Letošnja zasedba je običajna, le vlogi sestre Angelike in dr Pube sta v rokah Severjeve in .Tpna. — Za red Četrtek se uprirori Strindbergova drama »Go«pod'Vna .Tulila« s S*>verjevo. Levar-iem in Gabrijelčičevo in Cehova enodeian-ka »Snuba*«. v kateri igrajo Levarjeva, Stupica in Potokar OPERA Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 7.: zaprto. Torek, 8.: Jakobin. Premiera. Premiersld abonma. Gostovanie g. Rusa. Sreda, 9.: Helteja. Red Sreda ¥ Opera. V proslavo otvoritve razstave, Id Jo priredijo umetnice Male antante, se uprizori v torek za premierski abonma češka onera »Jakobin« katere komoonist je Dvorak Glavne nartije pojeio Kolado v naslovni partiii. Ribičeva in NoITijeva Kot go«t na=topi Mar.fan Rns. Nadalje sodelujejo Petrovčič, Janko. Marčec in Banovee. Dirieent Anton Neffat. Režiser prof. Sest. Ner.ndkriljiva graci joznost d 1 v b e filmske umetnice v prekra^n^m romantičnem filmu SONTB! FTENIE KRALJICA LEDU prinafa lznenadenje in senzacijo! Rezervirajte si vstopnice! KINO SLOGA — Telefon 27-30. 7A SMEH IN KRATER CAS ŽIDOVSKA Žid se ie prpvdal z neko fvornico zaradi nepravilne dobave blaga. Ko je pravdo v dveh instancah izgubil, se je po svniem od\>einiku pritožil ie na nafvišie sod;&če. Ko po iestih mesecih ie ni bilo reiitvm, je pisal svojemu advokatu, naj pogleda, kai ie z niegovo pravdo Odvetnik mu je odgovorit, da fe pri referentu posredoval ln da bo treba pač i* malo počakati. Ko je znova poteklo pol leta, fe Ud spef pisal advokatu, ki mu je odgovoril, da J* svojo dolžnost že opravil in da ne kaže drugo kakor potrpeti. Ko pa dve leti ni bilo nikake reiitvm, je vprašal Ud odvetnika, ali ne bi bil& morda dobro, če bi šel sam na Dunaj intervenirat. Odvetnik mu je sporočil, naj tega ne stori, ker je sodnik, ki vodi vso zadevo, velik sovražnik Udov. Žid pa tega nasveta ni upošteval, ampak se je kar peljal na Dunaj, se oglasil prf pristojnem sodniku ter ga prosil, naj bi njegovo pravdo vendar že rešili. Sodnik, ki je videl, da je prošntk Ud, ja sirovo odvrnil: »Kaj me nadlegujete s svojo nestrpnost jot Kai ne morete doma počakaU na rešitev, S s\r>jo nestrpnostjo ste ž;die zagrešili ia mnogo gorja. Tudi Kristusa ste s svojo ne-strpnostjo prbili na križ.* Žid pa mu je odvrnil »Vertemite mi, gospod sodnik, če bi bila midva živela takrat. Kristus ne bi bil križan Sveto\'ala bi mu. nai se pritoži na najv šie sodišče, pa bi Se danes čaka! na razsodbo.« RADOVEDNOST »Kako ste kaj z mano zadovoljni, gospod šef?« »Bo že. samo zdi se mi, da ste preveč radovedni.« ®Kako to?« »Šest mesecev ste šele pri meni In zmerom izprašujete, kdaj boste dobili plačo.* ONA ŽE VE Gospa Ocvirkova pride v pisarno m vpraša vaienca: »Ali mojega moža ni? Kam pa je šel?« »Tega pa ne vem.« odvrne vaienec. »Morda pa ve gospodična tajnica?* »Ona pa že!« »Zakaj pa?« »Ker je š!a ona z njim.c drtt in sfrtt. • • Mlin na veter Dosedanji nemški poslanik na Dunaju von "apen. ki je s svojimi spletkami in grožnjami vrgel Avstrijo narodnemu socializmu, se je včeraj poslovil z Dunaja in dejal, da rad odhaja, ker ie prepričan, da se sedaj začenja novi nemški mir. (»Slovenski dom«. 28 11.) S takole pikrimi besedami beleži »Slovenski dom« na pr\'i strani vest o tem. da se od Schuschniggovega Dunaja poslavlja mož. ki je bil pred Hitlerjevo zmago poslednji nemški kancelar in je iz bivšega katoliškega centruma doma. Na zadnji strani pa prinaša ista številka »Slovenskega doma« zanim'vo in značilno karikaturo' Američan. Francoz in predstavnik mednarodne Judeje se na konju, čigar zadnjo plat krasila srp in kladivo, emblem boljševizma, žagan iajo. oboroženi z dolgim peres-nikom. proti mlinu na veter, ra katerem se vrti veVk kljukasti križ Pod sliko besedilo. »Moderni Don Quihote Judovski veljaki na boliševiškem belcu v boju proti kiiukastemu križu« Prav tu mlin ki ga po 2snju k^ukf.ct- križ in pron kateremu nn vrzi j .Slrrenskcor '^mpo hn iti !e i<-> sa mo ie »judovski veljak m, je nekoč sm-'ti katoliitvo nemškega centruma, da 90 ostale po njem samo Papenove »spletke in grožnje«. Nn španskem Teruel, l. marca A A Havas. Nacionalistični radio objavlja, da so s Terirelom vzpostavljene iste železniške zveze, kakor So obstajale že poprej Nacionalisti še čistijo poslopja. Poveljnik sovražne d vizije se še skriva v mestu V nekem poslopju so našit pet trupel, ki so bila zelo elegantno oblečena. Menijo, da so to bili najbrž politični komisarji pri d:viziji »Camepessions«. V rokah so imeli revolverje In je verjetno, da so se sami ustrelili. Sicer pa je bilo včeraj na teruelskl fronti popolnoma mirno, fSlovenski dom», 2 III.) Tudi na cestah smo majhni Spričo dejstev, s kakšnim prizadevanjem in tudi žrtvami so se drugod vrgli na to. da si grade modernemu prometu in modernim zahtevam ustrezajoče ceste, postajamo nehote še manjši, kakor smo sicer, kajti ne moremo prepoditi zavesti, s kako velikanskimi težavami zgrad'mo pri nas ie en sam kilometer ceste, za katero bi nnšfi zborno grnd vr morda 'c nek^i ko ak >v ■ r-' f»Wnven*k m* 2 'lil Da. kilometer ceste le v resn c- pote tj teže napraviti ko kilometer stavk*. Rod l)udožrcev Stegno človeka iz najstarejše doslej znane vrste so našli učenjaki blizu Pekinga. ' Druge kosti so našli že prej. Stegno je mo- j ralo biti odsekano s sekiro, po čemer skle- • pajo, da so bili najstarejši doslej znani ljudje Ijudoirci. (»Slovenski dom«. 3. III.) Zadeva, ki bo med raziskovalci pradavni- ; ne, a posebej še med cerkvenimi učenjaki ; brez dvoma dvignila mnogo piahu Najstarejša doslel znana človeka sta bila namreč , Adam tn Eva. Ljubljana—Zagreb—Dunaj Obiskal nas je namreč stari znanec in j zvesti prijatelj zagrebških Slovencev gos p. svetnik J. E. Kalan. ki ga že dve leti ni bito med nami (od aprila /936. ko smo praznovali petletnico svoie službe božie pri Sv. Roku). In v svoiem govoru pri popoldanski službi boijt nam fe gospod svetnik tudi razložil namen svojega prihoda v Zagreb. V kratkem se namreč namerava prešel'ti na Dunaj, kamor bo na povabilo dunajskega kardinala dr Theodorja Innitzerja prenesel centralo »Regnum Christi«. za katero v Ljubljani ni našel dovolj razumevanja, niti podpore... Vaš dopisnik je govoril z gosp svetnikom Kalanom. ki mu ie pred odhodom iz Zagrebu rekel, da je obiskal nrevzv nadšknta dr A *>*en nca. protono-ltir'n in kanonike d' hr :'< ne ir,,.i l, tjr> h ' bnn fi k fi m pokazali za to ptepotrebne tvmt mno- , go zanimanja. (»Slovenec*, 3. UL) i Tetkšnale je dandanes usoda idealista, ki se je zarekel. da bo po slovenski zemlji se-lal seme božje besede Glejte, tako daleč smo prišli, da je plamemca vere in katoliške požrtvovalnosti začela v našem narodu ugašati in da je že celo »židovski fra-mazonski« Zagreb pred starodrevno Ljubljeno. Tu je treba javno zastaviti vprašanje, kdo je kriv Pri kom je svetn:k Kalen s svojim »Kristusovim kraljestvom« trkal zaman: na Škofiji, pri duho\'ščini, pri katoliški inteligenci, pri vernem ljudstvu slovenskem, da zda) zagrenjen odhaia i njim na Dunaj? Težki so dandanes časi za božjo besedo, a še težji prehajajo od onkraj gora Pač žalostno znameme usode fe, da si je »Regnum Christi« Dunaj izbral za pribežališče prav tisti čas. ko nad Avstrijo začenjajo vihrati zastave s kljukastimi križi. Tega pa ne veste ! Da je Španija za Francijo in Rusijo po razsežnosti ozemlja tretja naivečja država na svetu (»Slovenec«. 3. III > Ah. špan nn jvt čih Jržav* t" »veffc Pv vel čini svete žrtve pt, nam boš vstaia ena prvih deiel sveta. — kra —. »JUTRO«, ponedeljska izdaja Ponedeljek, ?. m. 1938. Sno to&ic& I® sla • • • Včeraj so se spet začele tekme v ligi — Ljubljana je igrala neodločno s Concordijo V tabeli vodi še Haš k, Ljubljana je osma Ljubljana. 6. marca Zdaj se je spet začelo — tekmovanje v ligi. Prvo spomladansko ali deseto kolo v tekmovanju za državno nogometno prvenstvo 1937-1938 je prineslo danes novih pet tekem, in sicer dve v Beogradu ter po eno v Zagrebu. Sarajevu in Ljubljani. Velikih senzacij pri izidih danes ni bilo, pri čemer pa ne mislimo na vse one prijatelje nogometa, ki vidijo vsak samo svoj klub. Na splošno se lahko reče še tole: Ljubljanska tekma je prinesla Concor-dijii lep uspeh, kajti s to točko dobička ni računala niti sama. Za Ljubljano je te točke škoda tembolj, ker jo je vzel nasprotnik, ki je vsaj po formi na papirju najšibkejši med vsemi in mu je pomagala do enake razlike, kakor je bila med njima že prej. V Beogradu sta zmagala BSK in Gradjanski, precej točno po napovedih, čeprav je zmaga domačih precej velika, zmaga nedavnih slavijencev z Dunaja pa zelo, zelo tesna. Točke so pa le na varnem! V Zagrebu sta obračunala Hašk in Bask, oba v precej slabi formi, toda za Haška z zadostnim izkupičkom, da je ostal še zmerom načelu tabele. Sarajevska tekma se je končala brez gola. kar je za Jugoslavijo vsekakor uspešno. Prihodnjo nedeljo bodo igrali: BSK-Jedinstvo, Bask-Jugoslavija, Gradjanski -Concordija, Hajduk-Siavija in Ljublja-na-Hašk. V prvenstveni tabeli po današnjih tekmah ni velikih pretresljajev. Štirje so zamenjali mcsla. in sicer Hajduk in Slavija !V. in V. ter Jedinstvo in Ljubljana VII!. in IX., vse ostalo pa je, kakor je bilo jeseni. Slika je naslednja: Hašk 10 8 1 1 27 : 10 17 BSK 10 S 1 1 36 : 15 17 Gradianski 10 5 2 3 29 : 14 12 Slaviia 10 4 2 4 13 : 14 10 Hajduk 10 3 4 3 19 : 23 10 Jugoslavija 10 3 2 5 12 : II 8 Bask 10 3 1 6 17 : 22 7 Ljubljana 10 2 3 5 12 : 22 7 Jedinstvo 10 3 1 6 5 : 19 7 Concordija 10 2 1 7 14 : 34 5 V naslednjem naša poročila: Ljnkl|ana:Concordia trt (1:1) Zgrnilo se je precej ijudi na igrišču, da vidijo, kako bodo naši fantje pobrali dve točki Conrordiji. Bil je re& prav lep spomladanski dan. pa se je množici od skoro 3j svežim dojmoni zadnjih navodil, ki |ih obdrži na pameti samo nekaj uninut. Potem se vsi moštvo razkroji, vsak dela na svojo roko. brez sistema, brez premisleka, pa naj »e zgodi, kar bog da in sreča junaška. Moštvo se krčevito drži nekega sistema, ki ni sistem, ker ni ljudi, da bi ga prav izvajali, V vtakem stanju je štrlel iz moštva kot ogrodje vidan W-sistem, toda kaj je bil eiakt? Na krili, kj sta bili tudi dobro pokriti. se Di igralo, srednjega napadalca pa sta vzela na dušo oba branilca, da bo stvar si-gurnejša. Vse ostalo ie bilo potisnjeno v obrambo in obupna žoge, ki so prihajale iz oajož e obrambe, so stalno in redno !>o?ta-iale zanesljiv plen dveh stranskih krilcev, če so bile usmerjane vstran, enega ali drugega branilca, če so vzeie smer preko srede. Kako naj iz take taktika dozori uspeh? Koliko boli nevarne situacije so se porajale, če ie sem ter tja za trenotek prestaia okorelost izvoljenega sistema, čh <=e je le prenesla igra na nasprotno stran Seveda ie precei jalov napad, ki mu ni hotelo prav nič uspevati, vse po vrsti pokvaril — ali pa ie solidna nasprotnikova obramba vse počistila — toda ko se je igralo na polovici Concordije. ni bil Pogačnik v nevarno-ti. lemveč Hozmec In nekaj se je vendar izcimilo iz tistih nekaj situacij, a bi 6e bilo ob močnejšem napadu še kai dobilo, kai bi bilo našlo pot v Concordijino mrežo. Tako so pa Zagrebčani utegnili doseči obakrat tisti skromni naskok enega gola. in ni mnogo manjkalo, pa bi bili odnesli celo kožo v Zagreb. Ljubljana 'ž v zadnjih tekmah neprimerno i>dj smotreno zaigrala. V bitki s Concordijo je predvsem zatajila napadalna vrsta. Bilo je neka i potez v začetku obeh polčasov. Tako ia v prvem polčasu pokazal Erber. da bi bil na tem mestu mnogo boij uporaben. Če bi se ga malo več in točneje zaposlilo. Tako je tudi Janežič, pa šel? v drugem polčasu. prišel do nekega dela in ga zadovoljivo opravil. Bil je pa po svoji zvezi zelo zanemarjen Res je Pepček povsem razočaral. Dva. tri strela je poslal na gol ali v polju je bil povsem na ničli. Lep del drugega polčasa je samo še statiral in naposled zapustil igrišča sredi najbolj vročih reči na terenu. Lah je kolikor toliko zadovoljil, bil pa ie v tei napadalni petorici močno osamljen. Slapar se svoiib razvad s pretiranim dritlia-niem ne more znebiti, zaito j? svoji družini malo koristen. Pupo je tokrat postavil moža. Boliši je bil sicer v konstruktivnem delu, toda sem tar tja ie posegel uspešno tudi v obrambni posel. Podajal pa je lepo. koristno in uporabno. Stranska krilca ga nista dosegala in se nista povzpela preko povprečnosti Boncliu gre zopet zamera za stalno zanemarjanje svojega krila, kar ie rod;lo obilo zlih posledic. K temu je bil Vidmar še iako nevaren napadalec! Obramba ie bila v splošnem solidna. Žitnika le priŠtevaiti med skooo Mevilce pozitivnih elementov v moštvu. Pogačnika prav tako. dočim je Hassl vsaj opravil svojo dolžnost. Concordija ja iznenadila. po svoji že ukoreninjeni. navadi ie ves zadnji čas ostala skrita v ozadiu in se menda pripravljala le na začetek prvenstvena borbe Odnesla je s seboi povsem zasluženo i«!o dragoceno piko k! H utegne priti ia zelo prav Kol celota Je moštvo nanravilo zelo dober vtis. Igrali so zelo požrtvovalno, r elanom in s primernim 7nan fm Povezanost m°d oopdininv d*-li mo5*va >e ostala neoVmipna tja do konca igre R^ niso samo prvovrstni igralci » četi. Toda videti ji bilo nekaj vrhov v tej pomlajeni enajstorici, na katere ee more! klut zanesti. Tako ie bila konii''etna obrani ba z mladim vratarjem vred ves čas zanesljiva. na mestu, za ljubljanski napad neprehodna V srednji vrsti je Vučilovski precej neizdelan igralec, toda Eibel ni zaostajal za svoiim kolegom iz »Ljubljane«, a dobrega in pametnega pomaga ča je imel v desnem krilcu. V napadu je bil pred vsemi Vidmar na levem krilu, poznala pa se ta tudi Mar-tinovičeva in Jazbečeva prisotnost. Ce torej izvzamemo o?tala dva iz napada in ievega krilca, so dali vsi ostali zadovoljivo igro, tudi dobro igro in !spo igro. Kombinatorno so bili gostje izredno lepo povezani, a v startu so imeli v polju prvo besedo. Prihajalo je v teku igre. često tudi po nepotrebnem, do mnogih dvobojev, ki so končali v osemdesetih od sto v prid ConcordijaSev. Igra je bila na oko fair in je r?s eodnik ni mnogo trga! s svojimi posredovanji. Toda čedalje boli so se vrstile prikrite nepravilnosti in takoj v začetku drugega dela je že kazalo, da se to bitka pretvorila v serijo surovosti Sodnikovi energičnosti «?e ie posrečilo ohraniti borbo v gotovih mejah, popolnoma pa razdraženo^ti ni moge zatreti. Nekaj poteka Ljubljana je pričela proti soncu. Prve poteze so dale lepe nade. nekaj stvari gre preko levega krila zelo pametno naprej. V 5. min. zelo vehementen napad Ljubljane in kar iznenaaa opali Pepček oster strel, ki ga vratar sicer pokrije, toda mu izpade iz rok preko črte. Zelo poceni je Ljubljana prišla do 1 : 0. Concordija je za čas deprimirana in v teh m.nutah pritisne Ljubljana Toda kmalu se zberejo raztresene moči Concordije in razvije se živahna in zanimiva borba V 12 min je zelo nevarno pred golom Concordije. na žogo se zavali klopčič teles, toda žogo odnese Hozmec. Ljubljana se postavi v »svoj« W in sedaj valovi igra med sredino, odkoder vrača obramba Concordije vsako žogo, tja do ljubljanske črte in prekop Mnogo situacij je pred ljubljanskim golom, napadalci Concordije tudi mnogo streljajo, toda nikoli iz čistega Naposled v 31 m:n izenačenje. Boncelj dobi žogo tik ob podboju in bi jo lahko potisni! vsaj v kot (koti ne štejejo v rezultat, to bi si za vse večne čase mogel zapomniti!), toda rajši je podal žogo v polje na čisto Mart noviču, ki ne okleva niti odstotka sekunde in že je 1 : 1. Slika se ne menja Ljubljana napada Ie spora-dično in v 41 min se nudi Janežiču, ki neugnano pelje, prilika; toda Paviša ga zadrži za roko in sodn k da, čeprav se je stvar dogodila meter preko kazenske črte. prost strel točno s črte; bila je po vseh pravilih enajstka Pepček. ki gotovo ni bil danes niti povprečen igralec, prepusti svoje mesto Lahu. V začetku gre kot po loju zopet kaže. da se bo le izcimil uspeh. V 6. m'n. ima Janežič zopet zadevo kakor v prvem polčasu in na podobnem mestu. Sedaj pošlje zelo pametno pred gol, Pupo tvegano podstavi glavo in žoga je v mreži, ali — 2 : 1 za Ljubljano. Se deset minut traja ofenziva Ljubljane, potem se vse zopet sesuje in do konca se gredo napad Concordije proti obrambi Ljubljane V 24. min. posreduje Pogačnk izredno uspešno in odbije v kot, iz katerega pa se rodi nesreča: Vidmar pošlje lepo s kota v sredo, žoge se polasti nanadalna trojka Concordije. ki si je nikakor ne da vzeti, dokler ni Pospišil v ugodni situaciji ter neubranlrvo pošlje pf>d prečko Rezultat tekme 2 : 2 — je postavljen. Poglej ima Ljubljana še edino skrb. da reši. kar se rešiti da V defenzivni taktiki ii to uspe. čeprav je *e sredi polčasa oslabljena (?) zaradi Pep^kove ble-sure: v 35. nvn. gre naposled Pepček v kabino, ne da bi ga kdo mnogo pogrešal na terenu. Za sodnika je bil g. Dukič iz Sarajeva. SodH ie v o^talprn dobro. Lfnh'*ana ¥1 : Grafika 5 : 1 (2 :1) V predfekmi je druga garnitura L1ub-Hane Tairr^is mnogo lepše in uspešnejše. Sodil je g. Kušar. Hašk:Bask2:0 fl:o) Zagreb. 6 marca. Ta prvenstvena tekma je nudila slab nogomet. posebno v prvem do'^»«u. ko se je obomn moštvoma mn'no pognalo, da Uma manjka treninga Paren tega so morali Beogra^anf od 4 min rtaMe ipratt z tn jlnrtmt;. le hrpnMpp Tvtrnr«^ nr>- SV«mu uspehu ni dal blagoslova. ker je Unterreiter nri tem nepravilno zadržal vratarja. Kliub nanorom le ostala tesna zmaga domačinov, da«j bi po poteku Igre bolj u^treml in bil bolj pravičen rezultat 2 : 2 ali 3 : 3. Sodil je dobro g. Vrhovnik. Jadrati: Svoboda 3:2 (1:1) V Trnovem sta se srečali v povratni tekmi moštvi, ki si že ves čas prvenstva delata hudo konkurenco. S tesn!m rezultatom so ostali domačini zmaroviti in se otresli, vsaj za letos, hudega konkurenta. Tekma je bila izrazito prvenstveno-bor-bena in kljub zgodnji sezoni tudi razmeroma prav dobra. Domačini so bili dolgo premočni in so bili gospodarji na terenu tja do srede drugega polčasa. Do tedaj je Jadran prišel v vodstvo 3 : 1 in si s tem naskokom vsekakor zagotovil zmago. Potem še je moštvo kar sesulo in so bili njegovi napadi le sporadični, tako jih je nasprotnik stisnil in potisnil v obrambo. Bi stveno so sodelovali in pripomogli k temu uspehu Kisel v obrambi, marljivi Marolt v krilcih ter v napadu Logar in Marn. Se veda so se polagoma precej izčrpali, tembolj. ker ie moštvo operiralo s taktiko na prodore. Uspešni so bili za Trnovčane: Ja- nuš iz enajstke, Logar ter Svobodaš Ha- biht, ki je postregel nasprotniku z zgo-ditkom v lastno mrežo. Svobodaši so sicer precej zaostajali *a Jadranaši v startu. Zato so bili gotovo tehnično boljše moštvo, ki je delalo z lepimi kombinacijami. Nemara bi bilo pr šlo do drugačnega rezultata, če bi bili imeli v napadu manj mehke, pa zato bolj odločne moči. Niso klonili n:ti takrat, ko jim je bil nasprotnik z dvema goloma v prednosti. nasprotno, takrat so šele izredno krepko pritisnili, toda niso utegnil? več doseči niti neodločnega rezultata Nnjbo!j«i mož je bil v moštvu S:nkule pri branile h ki ga ni prekaša! nihče na terenu. Sredica vrst« je bila prece! povprečna, dobre meči pa so bili v napadu Slamhereer in Rogel na krilih ter sre^n^i nnnadalec Zaje. Gola sto d^ia Zaje in Sinkule. G M*dien je sodil dobro. Reka : Mars 6 ; O (2 : O) (Podrobne i^e«^ poročila o tej tekmi ne moremo priobčiti, ker Rečani našemn Informatorju niso dovolili vstopa na Igrlš5e. Nam je prav... Op. nr.) Finale za Mayerjev pokal Maribor, 8. marca. Na stadionu SK 2elezničarja sta bili danes zaključni tekmovanji za Maverjev pokal, in sicer med Mariborom in Slavijo ter Železničarjem in Rap dom Za prireditev Je vladalo še precej zanimanja in je prišlo na igriške okoli 700 gledalcev. Maribor: Slavija 1 s O (O: O) Ta tekma ni bila na nobeni športni vi* šini. Maribor kljub premoči v polju ni znal izkoristiti prednosti, razen tega je bila igra ves čas skrajno nezanimiva, tako da je vsem odleglo, ko jo je bilo konec. Odločilni gol je padel 10 minut pred koncem igre, in še ta iz enajstmetrovke. Tekmo je sodil g. Nemec. — S to zmago je bilo odločeno tudi vprašanje prvaka in sicer v korist I. SSK Maribora, ki si je priboril v tem tekmovanju največ (10) točk. Rapiil: železničar 4:1(2:1) Ta tekma je bila glede na prejšnjo samo še prestižnega značaja. Rapid je popolnoma zasluženo zmagal, ker je bil v vseh pogledih boljši nasprotnik. To mu je uspelo tem lažje, ker je bil 2e!ezničar danes zelo šibak. Moštvo Železničarja ni bilo šibko samo tehnično, temveč je zaostajalo za Rapi-dom tudi glede elana in požrtvovalnosti, tako da ni čudno, če je izgubilo s tako izdatno razliko. Tekmo je sodil g. Bergant. Po končanih tekmah so se zbrali igralci vseh mariborskih moštev na sredi igrišča, nakar je predsednik OOLNP g. mr. ph. Maver izročil kapetanu I SSK Maribora Kirbišu krasen prehodni pokal, ki si ga je za eno leto priborilo njegovo moštvo. Ostale nogometne tekme Dunaj: Prvenstvo: Sportklub : FAC 2 :1, Admira : Vienna 2 : 2 Rapid : Austria 3 : 0, FC Wien : Simmering 5 : 0, Favorit-ner AC : Wacker 3 : 0. Praga: Prvenstvo: Sparta : Viktoria Plzen 5 : 0, Slavia : Prostjejov 9 : 0, SK Plze n: SK Pardubice 3 : 0, Bratislava : Kladno 4 : 1, 2idenice : Viktoria 2 žkov 1 : 0, Sleska Ostrava : Nachod 7*1. Rim: Prvenstvo: Liguria : Fiorentlna 1:1. Luche=e : Bologna 1 : 1, Lazio : Ju-ventus 0 : 0. Napoli : Livorno 2 : 2, Torino : Roma 2:1, Ambrosiana : Genova 0 : 0, Atalanta : Milan 1 : 1, Bari : Triestina 1:1. Tekma staSet na 4 x 10 km V Mojstrani so bile včeraj tekme za savezno prvenstvo v štafeti, kjer je zmagala štafeta Smk. Ljubljane Mojstrana, 6.'marca. V najlepšem vremenu in ob navzočnosti precejšnjega števila gledalcev so bile da nes v Mojstrani stafetne tekme na 4 X 10 kilometrov, ki veljajo obenem za savezno prvenstvo. Za tekme je nastopilo 6 štafet, med. njimi dve domači, dve štafeti Smk Ljubljane ter po ena Ilirije in jeseniškega Bratstva. V mojstranski in jeseniški, štafeti sb manjkali tekmovalci, ki so bili diskvalificirani zaradi nastopa na sokolskih tekmah, zato pa je v štafeti SK Bratstva nastopil Franc Smolej, ki se je šele sinoči vrnil iz Lahtija Pokazal je znova, da je razred zase in je kljub naporni poti prispel na cilj popolnoma svež in z najboljšim časom (32:50) med vsemi tekmovalci. DomaČi klub Je na tej prireditvi proslavil tudi 10-lethlco svojega obstoja in ga je zelo zadelo. da baš ta dan zaradi sa vezne prepo vedi ni mogel postaviti svojih nalboUših tekmovalcev (obeh bratov Klančnikov) Najbrže je bil od teea tudi odvisen vrstni >-pd n^amernih 6t»fet na cilju po»*rp»>n? rezt»'tatl «o biV ns«lednji" 1. fimk OiMlan« Dik, Črno bori, Starman) 2:29:05, (podrobni časi: Jakopič 35 33, Močnik 38 49, Crnobori 37:41, Starman 37:02), 2 Ilirija (Knap, Mrak, Kerštajn, Petrič) 2:30:13, 3. Bratstvo (Ranzinger, Markelj, Pogačnik, Smolej) 2:30:30 (Smolej 32:50, najboljši čas dneva); 4. Dovje-Mojstrana (Klančnik M., Skomavc, Cebašek, Miklavčič Matko) 2:54:28, 5. Smk. Ljubljana II 3:00:30, 6. Dovje-Mojstrana II 3:11:58. Popoldne so bile na skakalnici skakalne tekme za seniorje in juniorje, za katere je nastopilo 40 skakačev. Prireditelji so na startu zelo pogrešili oba mlad nska trenerja za skoke Pribovška in Novšaka. Ob skakalnici se je zbrala še večja množica gledalcev kakor dopoldne. Podrobni rezultati so bili naslednji: Med senlorjl: 1. Klančnik Karel (Ljubljana) 152 8, 2. Jakopič Alb n (Dovje-M.) 15V4. 3 Bukovnik Leon (Bratstvo) 141.7 Med Junior.il: 1. Po!da Janez (Dovje-M) 142 4. 2. Hutter Jo*e. 3 Razinger Lojze Bratstvo) oba 136 9. Pn koranih ♦"kmah bila Pn D^tem pred M®1«"! razglasitev rezul- tatov in razdelitev daril. Danes poslednjih! Matineja ob 14*15 eksotičnega velefilma Poslednji pogan Kino Matica Cene Din 3.50 do 6.56. Ne zamudite! Prvi cross-coantry Prt seniorjih je zmagal Bručan (Ilirija), med juniorji pa Potočnik (Planina) ia Končan (Jugoslavija) Ljubljana, 6. marca. Lahkoatletska sekcija SK Ilirije v Ljubljani je priredila danes pod Cekinovim gradom svoj prvi le cross-country. Zanimanje zanj je bilo . .ejšnje ter so se ga udeležili dolgoprogasi štirih športnih klubov, in sicer Planine, Primorja in Ilirije iz Ljubljane ter Jugoslavije iz Celja. Proga za juniorje je merila 2 km, za seniorje pa dobrih 6 km. Start in cilj sta bila pred drsališčem Ilirije Proga je vodila okrog Cekinovega gradu proti sankališču, kjer se je cepila. Seniorska se je obrnila nazaj proti drsališču, juniorska pa je vodila dalje na sankališče in od tam v gozd za Cekinovim gradom Tam je bil najtežji del proge. Zatem so tekli juniorji po drogi strani sankahšča do velesejmskeea prostora in ob njem po seniorski progi proti drsališču. Tekače je v gozdu precei ovira a spolzka zemlia, pa tudi po travnik:h kjer je pred kratkim skopnel sneg, je bila zemlja mehka in jamasta. Seniorji so svojo progo pretekli sedemkrat juniorji pa enkrat. Start je bil nekaj po 10 Prvi so nastopili jun:orji. Sprva so tekli skupaj in se ie njih vrstni red precej menjal V zadnji tretjini proge pa je skupina najboljših pustila ostale za seboj in pričela se ie ostra borb* za prvo mesto med Potočnikom. Dobrajcem in Končanom Zmagal je Končan z maihnim naskokom Pri senioH:h je že takoj od začetka vodfl Bručan. sled i pa mu je Starman Vrstni red se ni menial. V zadnji rundi le Bručan oodvo;il svoj tempo in med burnim odo-Vravani^m odsotnega občinstva prvi teke* skozi cilj. Zndnjega od tekmovalcev je pusti! skora; za celo rundo ra seboj. Rpnilt^ti co b;li naslednji: SerJer.il: 1. Bručan (Tlirija) 25-53L S<-5.rrnor> 2S-35"'!' 3 K>aniec foba Prlmor-je) 27:*>2: 4. Jazbec rptpn^al JunlorU P.: i P^^čr^k fP^fnina) 2 r»obrajc (Ilirija) 6:52; 3. Belak (Planina) 8:0«. Jnnfor.fi l. Končan (JugosTavHa> 2 Bokal 7:20; 3. Jerman (oba Planinat 7:51. B*-uč?>n le pokaral, da je «e rmerom eden naiboM?'h v svojem rprredu. Presenetil pn nas le Končan Iz Celja ki bi ea radi pri nas Se večkrat videli na startu. Le malo ali nič ne zaostajata za njim Potočnik in Dobrajc. Prvi tri le lz vsake skupine so si zaslužiti diplome, k! jih bodo oreleli naibrfe 20. te?a meseca, ko bo lahkoatletska sekcija SK Ilirije priredila svoj drugi cross-coun-try, da čim bolj pripravi svoje atlete a tekme za državno prvenstvo, ki bodo lOt aprila v Ljubljani. Olimpiiska akademija v Maribora Maribor. 6. mafrs Y dvorani na Aleksandrovi ce^ti 6 se J® sinoči vršila oPmpijska akademiia. ki io je priredi! *ukajšnji krajevni olimpijski odbor. Akademijo je o'vori 1 v imenu predse inika krajevnefa olimpijskega odbora g. Evgen Borgant. ki je v svoj?m govora dejal, da si je olimpijski odbor nadel za svojo nalogo, da občinstvo postopoma 6eznanja z vsemi športnimi panogami, da ga zainteresira zanje in iz širokih množic pridobi nove navdušena pristaše športa te vzvišene ideje o!im-p-irma. Nato sta demonstrirala trener PSK Fišer in Verboši iz Maratona gimnastiko in težkoatleUiko delo nakar je sledil tažkoatlet-ski dvomateh med Pekarskim SK in SX Maratonom. ki se je končal z zmago Pekarskega SK t razmerju 8:4. Oba nasprotnika sta nastopila s svojimi najboljšimi atleti. Borbe, ki so bile zelo napete in zanimiva, so potekle v najlepšem redu. Podrobni rezultati so bili naslednji: peresno lahka kategorija; Babi£ (M) je premagal Lepenika (P), ban-tam." Rezman (P) ja porazil Dolinska (M), v lahki kategoriji je Kozič (P) premagal Hiflerja (M), v we!ter kategoriji pa Verbošt (M) Juga. ki je nas/opil kot gost PSK namesto obclalega Cokana. Peti par sta tvorila Fišer (P) in Blatnik (M). Ta borba se je končala s Fišerjevo zmago. Ta in naslednja horba med Pircherjem (P) in Vidicem (M) sta bili najbolj napeti vfega večera. Pirchef re snoči pokazal in demonstriral svojo dovršeno delo ter premagal v lepem stilu Vidi. ca. Vsaka borba je trajala po 10 minut. So. di! je g. Šapec. Pekarski SK se je tako na sobotni olimpijski akademiji temeljito re> vanžiral za poraz o priliki nedavnega t©k-movanja za prvenstvo Maribora. Občni zbor Motokluba Maribor V veliki kavarni je bil 12. redni letni obo-ni zbor Motokluba Maribor, ki ga je otvoril in vodil agilni predsednik g. K. Šalamon. V svojem poročilu je g. Šalamon ugotovil da je motociklist itn i 6port v naši državi v zadnjem Ie4u oživel, ni pa še na oni višini, kakor v drugih državah. Največjo oviro za razvoj motociklisMčnega športa tvorijo naše co-s! a, ki so v tako dezola/tnem stanju, da je vsak razvoj avtomobilizma in motorizma r naši državi zaenkrat nemogoč Tajnik g. Voršič je poročal, da šteje klub <>4 Članov, ki so se udeležili raznih prireditev. Klub sam ie lani pn redil več uspelih prireditev, med drugimi tudi tradicionalno dirko na progi Maribor —Kanuiica v »Maribor-kem tedmuc. Iz poročila blagajnika g. Majcna je razvidno, da je flnancialno stanje kluba zadovoljivo. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova urrava: Karel Salamon predsedmik. Ivan Pelikan I. podnredsednik, Karel Kan. rier II. podpredsednik. Fran Voršif tajnik, Simon Simoni? II. tajnik. Franc Majcen bla-gafnik. Hinko Cernif II. blagainik. Odborniki: Alojz Cernif D;vj»k. Vre-nlk Cverlin. Zintaner. m JrreS. Revizoria Fras 171 Hat»n:g V snortno komiki io *o bili izvo. lieni: J. Uts, JLumUt, DrsksiSr ia Orehsr-abL »JUTRO«, ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 7. IZL 1938. Kako se preživljajo brezposeln! profesorski kandidati Društvo, ki ni veselo, da Število njegovih članov stalno napreduje Ljubljana, 6- marca. Brezposelni profesorski kanddati so faneii danes dopoldne tretji redni občni zbor. Udeležilo se ga je lepo število članov, ki si skušajo kakorkoli pomagat' v dobi brezposelnosti, na katero je danes obsojen vsak diplo-miranec. Zborovanje je vodil predsednik Maček in v svojem poročilu povedal, da je društvo naraslo od ustanovitve od 80 f loeofov na okroglo 170. torej znaša letni prirastek 30. število nastavitev je vsako leto manjše. Položaj je slao za vse znanstvene skupine razen za matematiko in klasiko. Največ čaka nastavitve pedagogov (33), germanistov je 32, zgodovinarjev !n geografov 29; nekateri čakajo že po štiri leta, pa kljub temu so letos zasedli na naših šolah kar gest mest luidie ki niti ne poznajo dobro »ašega jezika. Trije od teh so komaj končali. Ostale skupne si slede takole: 28 je slavistov. 22 romanisto«v. 11 biologov, 6 kemikov, S klasiki, 2 matematika Društvo prireja med letom pripravljalne tečaje, preskrbuje privatne instrukcije, med počitnicami pa organizira ponavljal-ne tečaje ter tako vsaj nekoliko pomaga svojemu članstvu. Zlasti pri ponavljalnem tečaju so mneli člani velik uspeh, saj je izdelalo nad 90®/o vseh učencev. Z resolucijami in članki v časopisju pa odbor stalno Informira javnost in odločilne činitelje o položaju brezposelnih fiozofov. Pereče vprašanje, ki ga je treba čim prej rešiti, je volontiranje ,ki ga je hotel uvesti bivši prosvetni min ster štošovič in s katerim bi bili vsi mladd suplenti močno prizadeti. Letos so se zopet pojavile govorice, da se namerava v kratkem uvesti 3 letno volontiranje na ta način, da bi moral vsakdo učiti šest ur brezplačno, za ostale ure, ki jih more biti največ šest, pa bi bil plačan. Po triletnem volontranju je pa kandidat lahko odpuščen. Skrajno slabo stanje naših srednjih ln ljudskih šol in obupne razmere, v katerih živi večina diplomiran h filozofov, je pokazalo društvo s svojo brošuro, ki jo je izdalo skupaj z brezposelnimi učiteljskimi ab turtenti in ki je izšla v začetku februarja že prej so pa Izdali tudi spomenico, v kateri opozarjajo na obupne razmere Da naših ljudskih in srednjih šolah. Brošuro in spomenico so poslali vsem ministrom, vsem slovenskim poslancem in poslansk;m klubom, spomenico z originalnim1 podp'si so pa dali v vezavo in jo bo dvorna dama ga Tavčarjeva izročila Nj. Vel. kraljici Mar ji Poročili sta podali še tajnica gdč. Jaku-linova ln blagajničarka. Sprejet je bil predlog .da se ustanovi podporni fond, s katerim bi se pomagalo napotrebnejšm članom. Maribor preko nedelje Maribor, 6. marca Toplo pomladno vreme. Mariborčani v pomladnih oblekah Mariborčanke brez krzna. Promenada v značilno pomladnem stilu. Vse je oživelo m popoldne jt vse pohitelo v okolico, da rziabi lepJto prijetne nedelje. Navzlic prebujajoči se pomladi je imel Maribor danes vrsto občnih zborov. V narodnem gledališču je bila popoldne pn-e letošnja mladinska preletava »Gašper in Hudamora«. Mariborski drubiž je de a!išče dolohra napolnil in Be prav imenitno zabaval. Zvečer pa je gostovala svoječasna subreta mariborskega gledališča ga. Marica Brumen-Lubejeva kot ilannerl v opereti »Pri treh mladenkah«. Mariborski trgovci so zborovali dopoldne v dvorani Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici 6. Zboi je vodil zaslužni predsednik g. Miloš Oset. Izčrpna poročila pričajo o vestnem delovanju in prizadevnosti za interese članstva. Predse nik je v uvodnem poročilu poudarjal. i.emu je sledilo poslovno poročilo tajnika g. Skaze, ki navaja med dra-.GMn neštete intervencije tajništva. Združenje šteje 577 članov, ki zaposlujejo 69o nameščencev isi 146 vajencev. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Juro Zidanšck. Blagajniško stanje izkazuje 269.893.66 din. Sprejeta resolucija naproša poštno ministrstvo. naj se nujno ukrene vse potrebno, oa se povečajo telefonski kabli v mestu Mariboru v toliko, da bo omogočena napeljava novih teiefcnsk h aparatov za najmanj 200 novih naročnikov, in da ee č m prej us anovi v Mariboru pvdr.iižn ca Poštne hranilnice. ki je spričo oarašč jočega po=tno-čekovnega prometa za severni del dravske kanovi ne nujno potrebna. V Narodnem domu so se zbrali dobrovoljei organizirani v sreeki organizaciji vojni do-brovoljcev. Občni zbor je volil predsednik g. Viktor Grčilr. Poročali 60 tajnik g. Puks Viktor, blagajnik g. Andrej Ze e in za nadzorni odbor inž. Vidic. Odbor se je obrnil na prosvetno ministisfvo, da se na tukajšnji državni učiteljski šoli narresri spominska plošča v čast pekojne«ru dr. Ljudevitu Pivku. Tudi su sprejeli pro log, da se pre- imenuje Betnavska ali Kopališka ulica v Pivkovo. Sklep bo sporočen mestnemu svetu. Pri volitvah so bili izvoij9ai: predsednik Viktor Grčar, podpre Isednik Bogdan Pogačnik, tajnik Viktor Puks. blagajnik Andrej Žele: odborniki Spanger. Lenart in Voštar, namestnika Faganeli in dr. Brenčič: nadzorni oillor dr. Tistenjak. Sardoč in inž. Vidic, namestnika Marič in Kolšek. Zborovale« je pozdravil elegat Ijribljan-ske ereske organizacije g. Fon. Po občnem zboru so ee napotili dobrovoljei na groba dr. Pivka in 6odnika Mikluša. Narodncželezničarsko glasbeno društvo „Drava" je imelo dopoldne ? dvorani glasbene šole 19. občni zbor. Poročali eo gg. predsednik Vokač. tajnik Zivko. blagajnik Paar, gospodar Urbanič, zborovodja Horvat, kapeJ-nik Zekar. vodja tanrfurašev Pivka, artetični vodja glasbene šole prof. Druzovič in Zupančič v imenu nalzornega o bora. Društvo šteje 811 članov in ee je udeležilo lani 109 nastopov. Glasbena šola je imela 163 učencev. Pri volitvah so bili izvoljeni: pied-sednik Vokač, podpredsednik Hiibl, tajnik Zivko. blagajnik Paar. odborniki: S kače j, Hodža, Veras. Ooti. Vesel jko. Rijavec. Mu-rauK, Durjava Horvat, prof. Druzovič: nadzorni odbor: Zupančič in Malcev. Za lolet-no zaslužno delovanje so prejeli diplome Veras Janko. Rudolf Novšak, Ivan Patiman in Alojzij Repovž. Zbor so pozdravili inž. Ozvald za ljubljansko »Slogo«, Kralj za>Ja_ ^iran«. g. Zivko za pobreško »Zario« g Je-eih za oblastni o'bor UJNZB v LuHIjaii, g. Zivko za Ipavčevo župo za podružnico UJZB v Mariboru pa g. Ropret. člani Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev so imeli dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma izredni občni zbor in so sklenili razširjenje članstva na državne. banov:nske, samoupravne in zadružne uslužbence. Tudi se uvede delegacijski sistem občnega zbora, na katerem bodo imeli v bu oče pravico glasovanja samo izvoljeni delegati Narodni delavci včlanjeni v podružnici Narodne strokovne zveze, so imeli v svojih društvenih prostorih redni občni zbor Poročila posameznih odbornikov so izpričevala živahno delavnost. Novi odbor sestavljajo predsednik Ciril Mahnič, podpredsednik Karel Ravš. tajnik Ivan Šrante. namestnik Ferdo i Repovž. blagajnik Slavko Saje, namestnik r Aleksander Jerofejev. gospodar Ivan Si lic. j odborniki: Katica Šparovčeva. Drago Gul. Franjo Baronik, Franjo Janku, Ivanka Drozgova Kristina Strnadova, Albin Baj-de in dr. Jančič; namestniki: Ivan Rep, Albert Meglič in Adam Peter; nadzorni od- bor: dr. Igor Rosina, Marija Bediačevm ki Franc Mahnič. S taroka toHška cerkvena občina je imela občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. Poročila so podali predsednik g Franc Zupančič, tajnik dušebrižnik g. Ivan Šegula, blagajnik g Franc Coš. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni Franc Podgornik. Franc Ribič iz Ptuja, Karol Ferlan in Filip Podgornik Revizorja sta Ivan Blazevič in Miroslav Urbanec. Delegata za letno sinodo sta Fran Zupančič in Fran Čoš. Mariborski kovinarji so imeli zborovanje snoči pri »Novem svetu«. Zbor je vodil predsednik g. Franjo Ku-merc, ki je tudi poročal o borbi proti šuš-marstvu. Iz tajniškega poročila g Šteharja je razvidno, da šteje združenje 86 članov, ki zaposlujejo 174 pomočnikov hi 148 vajencev. Združenje kovinarjev se je izreklo proti spremembi obrtnega zakona in proti ukinjenju manjših strokovnih združenj. Posamezni govorniki so v izčrpni debati opozarjali na nepravilnost, da se v kaznilnici vzgaja obrtniški naraščaj. Delegati obmejnega gasilstva so se zbrali k rednemu občnemu zboru pri »Novem svetu«. Zbor je vodil zaslužni starešina gasilske župe za Maribor levi breg g. Srečko Kranjc, ki je tudi poroča! o vnetem delu obmejnega gasilstva Njegovo poročilo je dopolnil župni tair.ik g. Albin Ambrožič. Župa je prirejala gasilske tečaje in posvečala skrbno pažnjo tehnični izpopolnitvi posameznih gasilskih čet Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor, katerega sestava jamči za nadaljnje uspešno delo. Umetnostna razstava ženske Male antante Ljubljana, 6. marca. V Jakopičevem paviljonu so ob 11. s prisrčno svečanostjo otvorili umetnostno razstavo ženske Male antante, ki je b la nedavno deležna živahnega zanimanja in uspehov v Beogradu in Zagrebu. Poleg običajne publike, ki jo srečujemo na podobnih otvoritvah, se je danes zbralo v paviljonu izredno mnogo narodnega ženstva, k! očitno zna ceniti borbo svo;ih tovarišic za uveljavljenje na umetniškem poprišču, a med drugimi so bili prisotni tudi ban dr. Natlačen z načelnikom prosvetnega oddelka dr. Sušnkom, predsednik mestne občine dr. Adlešič, predsednik Narodne galerije dr. VVmdischer z upravnikom Zo rmanom, upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič, tajnik Jugoslo-venflko-češkoslovaške l.ge Govekar, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov Vavpotič, a častno- je bilo zastopstvo čehoslovakov: trgovski ataše Marti-nek v imenu zadržanega konzula, ga Mi-iiovska, generalštabni major Frantšek Jirout, ki se slučajno mudi v Ljubljani, in predsednik československe obce Ryška_ Prispela pa je tudi tajnica ženske male antante Gabri elova iz Prage, z Beograda predsednica Jugos'oven^ke ženske zveze Leposava Petkovičeva, iz Zagreba predsednica tamošnje sekcije Danica Bedeko-vičeiva in pa sodelujoče umetnice Lina Crnč č-Virantova, Dana Pajerjeva iz Zagreba ln Vilhar-Ružičeva s Sušaka. Goste je predstavila zastopnikom naše kulturne to oficielne javnosti predsednica ljubljanske sekcije JžZ Minka Govekarje-va, nato pa je spregovor i ban dr. Natlačen o pomenu likovne umetnosti, ki je po svojem bistvu mednarodna, saj sta slika in kip dostopna slehernemu človeku brez ozira na narodne aaeje in govor. Ko je proglasil razstavo za otvorjeno, je tajnica Gabriela sporoč la pozdrave predsednice ženske male antante senatcrice Pla-minkove iz Prage in se poklonila visokim pokroviteljicam Nj. Vel. kralj ci materi Mariji rumunski, Nj. Vel. kraljici Mariji jugoslovenski n soprogi prezidenta Hani Beneševi. ŽMA si je nadela nalogo, med narodi, ki so organizirani v ekrilju male antante, pož.v ti kulturno sodelovanje in medsebojno spoznavanje. Na literarnem poprišču je bilo že doslej dosti razveseljivih znamenj v tem pravcu. zdaj pa so se prirediteljice odlo*- le. da utro pot tudi likovnemu ustvarjanju žene v najširše plasti bratskih držav. Na koncu je Gabrielo-va na kra:ko spregovorila še v slovenščini in poudarila voljo žena. da delajo za zmago miru na svetu, odločene, da si bodo v resnici prave sestre med seboj, ki stoje druga z drugo ob vseh prilikah in ob vsakem času. Nato so s: številni obiskovalci ogledali razstavo, ki je napolnila vse dvorane paviljona in obsega nad 170 del iz slikarstva, kiparstva in arhitekture. Prired teljice ®o izdale okusno in bogato opremljen katalog v francoskem jeziku, ki prinaša članek Vere Urbanove iz Prage o sodobnih ženah — umetn eah in članke o sodobnih jugoslovenskih, rumunski h in češkoslovaških umetnicah. Prireditev bo brez dvoma tudi pr' našem kulturnem občinstvu naletela na najlepši sprejem in ljubitelji umetnosti najbrž ne bodo opustili prilke, da bo nekaj razstavljenih del ostalo v Ljubljani. Precejšnje število umetnin je bilo v Beogradu in Zagrebu že prodanih, iz Ljubljane pa poroma razstava še v Bukarešto. Cluj, čeraovice, Prago, Brno in Bratislavo. Hipnoza in telepadja sta naravna pojava Zanimivo predavanje z eksperimenti Ljubljana. 6. marca Sobotno predavanja v društvu >Soea< je veljalo raziskavanju okuUiznia. Pred nabito polno dvorano je nastopil priznani ljubljanski Svengali g. Bogdan Zupan, ki se bavi že nad 18 let 6 hipnotičnimi, sugestivniimi in telepatskimi eksperimenti. V svojem poučnem predavanju je pojasnjeval tudi trike poklicnih eksperimentetorjev in razne nevarnosti ^čarovnikov« kot so Svengali, Retta in drugi. Poslušalci so z največjim zanimanjem spremljali njegove poskuse, ki so se mu odlično posrečili. Popolna tišina je vladala v dvorani, ko je predavatelj, gnan po ukazu m->dija. tipal s preti proti gornjemu desnemu žepu enega izmed poslušalcev, kamor so prej skrili vžigalico. Z zavezanimi očmi je našel nalivno paro, in ko mu je medij v mislih diktiral, naj natoči v kozarec vina in ga odnese nekemu gospodu, je nalogo točno izvršil. Toda reči, ki se zda nekaj nadnaravnega, so v resnici popolnoma naravne in preproste. Telepatija pomeni čitanje misli, vendar ni mogoče čitati cele zamisli drugega človeka. Pravilno bi se to moralo imenovati čitanja potom mišic, to pa more s primerno vajo in potrpežljivo^jo vsak normalen človek. Tele-pat uporablja tri glavne pripomočke za do-sago uspeha: slutenje misli, to svojstvo pa je gotova zveza. Ta zveza pa ni psihična, ampak le fizična, mahanična (gotove besede, naglas, morzejevi znaki s pomočjo nervozr-nega in hitrega korakanja itd). Hipnoza na živali se ne vrši s pogledom in silo volje. Odrevenelost mišic pri živalih, ki jo eksperimentatorji predstavljajo publiki kot hipnozo, se ne doseže s sugestijo, ampak s pritiskom na gotove dale telesa, ki izzovejo odrevenelost mišic, kar pa nima s hipnozo ničesar opraviti. Prvi po^oi za hipnotizerja je močna in trdna volja, prodirljiv in oster ekoucontri-ran pogled. Vsa to se pa da priučiti w popolniti z vztrajno vajo. Sive in- tnodre oči imajo pred;no?t za oster pogled. Vsakdo ni enako dovzeten za sugestijo Koleriki in sangviniki so v splošnem bolj dovzetni za sugestijo kakor melanboliki in flegmatiki. Pri sugestiji je objekt v budnem stanju, pri hipnozi pa v neki vrsti spanja. Dušev-nost človeka se deli v zavest in podzavest v subjektivni jaz in objektivni jaz. Objektivni jaz zaznava objektivni svet s pomočjo čutil, subjektivni jaz pa zaznava svojo okolivo s sredstvi, ki so neodvisna od petih čutov. Ta ja sedež občutkov in spomina. Objektivni jaz je zmožen sprejeto sugestijo razčleniti in jo v primero, da mu je odvratna ali n^ztni selna. odklonili. Subjektivni jaz pa verjame vsaki sugestiji in ;o skuša udejstviti. Tu je hipnotiziranec izročen hipnotizeriu na milost in nemilo?! Moderna medicina porablja ie pri dolgi vrsti živnnih bolezni sugestijo, ki jo oiačuje z uporabo hipnoze. To pa stori le zdravnik, ki pozna bolnikovo bolezen in ve za posledice. In koliko grešp Ijudie v tem pogledu! &arlatan«ki hipnotizer lahko samo škoduje, slepari nepoučene ljudi in vsakdo, kdor se zateče v bol ?zni k takemu hipnoti-zerju. greši nad lastnim telesom. Edini praktični pomem v pozitivnem smislu ima doklej hipnoza le v medicini. Javni hipnotični eksperimenti na odrs&i način kjer ne računa hipnotizer z zdravjem, značajem in etič-n:m nivojem posameznika, pa so strup ssi zdravje poedincev. Zmožnost dobre trdne volje in koncentracija misli sta pogosto zelo koris'ni. Z močno lastno energijo, z uporabo nepremagljivega 5jaz hočem« bo vsakdo doregel 6voj smoter. S pomočjo tuje sugestije pa si bo skušal pomagati le slabič. poseduje 6koraj vsak človek in se da z vajo izpopolniti irn povečati; čitanje ali zaznavanje potom mišic, kar je najvažnejše in se tudi lahko z vajo izpopolni do neverjetnosti. Tretjič pa poznavanje človeka. Imei moia tudi možnosti hitrega logičnega sklepanja, dar dobrega opazovanja, duha prisotnosti ter samozavesten in odločen nastop. Uspeh je odvisen tudi od srečne izbire medija. Ko si izbere primernega človaka, ga s primerno razlago in poukom pripravi do tega. da osredotoči vse misli na postopno izvršitev naloge. Ko medij intenzivno misli, sa niti ne zaveda, da njegovo telo z rahlimi refleksi izdaja njegove misli. Medtem ko intenzivno misli na gotovo smer, narahlo nagiba s telesom in seveda hudi z roko v to smer. Ti gibi ideonmotorični so podzavestni, toda te-lepat. ki ga drži z dvema prstoma za zapestje. čuti vse rahle refleksne giba. Iskanje predmetov 6e vrši izključno la s pomočjo tega eitania mišic. To so eksperimenti s kontaktom. Končni uspeh pokaže aksperimen-tatorju včasih tudi nenaden impulz, nekako sluten;e misli, vendar ee samo nanj nikdar ne more. zanesti. Poklicni telepati, ki potujejo po svetu in razkazujejo svoje čarovnije, se pa vedno poslužujejo trikov. Med predavateljem, ki hodi med publiko in medijem, ki je na odru. Boris Rihteršič Prebulenl Vsak dan na deželi ni lep. Nekateri so predolgi, nekaterim manjka nečesa, kar M jih loč lo od drugih. Za Petra, ki ozdrarv-31 ja. je le malo lepih. Zdaj ne leži več ves dan. Rana se mu je zacelila Ln zdravnik prihaja le malokdaj k njemu. Tudi ven sme že iti. Gre po cesti k travn ku za tetino hišo. Sneg je padel in sko-pnel. ko je on ležal. Zato je šla zima neopaženo mimo njega. Nekaj jo je črtalo iz njegovega življenja. Nekako je občutil to pomanjkanje nečesa. kar je vsako leto prihajalo in odhajalo ter dajalo tudi vsakemu njegovemu "letu svoj pečat. Tistega umiranja n smrti. ki ju je bil že vajen n ki sta zadela njega le bolj po vrhu. kakor bi bil plaval nad njima, ni občutil, zato pa je pršla v njegovo zavest prava smrt. ki ji je bil blizu. Tuje mu je zelenje, ki poganja povsod. Prehitro prihaja in kakor brez vzroka. Da. tuje mu je- Ne more se otresti te m'-sli Sicer pa čuti tujino v vsom, tudi v sebi. Z nekakšno močno praznoto je združena. Če se spomrrf, koliko je mislil ko je ležal v postelji. Preveč. Zato mu zdaj manjka nov h misli. Vse možnosti, vse slike, »e privide je izčrpal, obrabil. Pogosto je mislil na tisti dan, ko se je hotel končati Zakaj? Vse se miu je zdelo neznosno. Oče, doni, šola, tovariši, profesorji. želel s je smrti, črte čez v3e. Pri petnajstih letih? Oče ga ni razumel. Res je. Sicer je res počenjal neumnosti. Zakaj je ubil mačka? Mirno, hladnokrvno ubil. in ga gledal, ko se je mučil. Zakaj se je v šoli spri s profesorjem? Nauči se ni in profesor mu je dal dvojko. Kaj je drugega mogel ? Zakaj je ponoči vdrl v Marijino sobo? Kaj ie hotel tam? Tu si ni vedel odgovora Danes ne bi več vdrl. Najbrž ne. Takrat pa je moral. No, in to je bilo poslednje. Pomislil je, kafeo je prišlo vse na dan ln kako ga Je oče nab 1. Potem mu je vzel revolver iz omare. Maščevati se je hotel nad očetom. Skrit v kleti si je risal, kaiko bo oče trpel, ko bo videl, da je Peter mrtev. Kako se bo mati metala čez njegovo truplo, kako bo očetu očitala. On pa bo hladen, miren in ničesar več ne bo čut 1. Vse je bilo skoraj prav tako. Le do smrti se ni zadel Oče je trpel, mati tudi Potem so prišli tedni boja s smrtjo ki jih je poznal ie pc redkih trenutkih, k; jrh je preživljal v zavesti, potem počasno ozdravljanje, kakor bi mu bil vsak dan vračal kapljico krvi in iskro življenja. Nova oko-lca — teta. Nov kraj. Mirno je že zdaj gledal vse. Sploh je postal čudno miren, pa vendar v sebi raz- j burkan, raztrgan, kakor še nikoli. Ves j svet se mu je kazal v drugi luči in tudi 1 samega sebe je drugače gledal. Prej mu je bilo vse samo »če bi... « Postelja mu je ta »če« vzela. Kakšen je bil njegov odnos do sveta ? Da, mož ček je, droben možiček. ki še možiček ni. Svet pa je — kakšen? Velik je, lep ni, čuden je. še kaj več? Peter je sam pri sebi skomignil z rameni Ko je bil lani pri teti na počitn cah. je časih cele ure stal na mos%u čez potok. Zdaj je šel čezenj in se je le za trenutek ustavil proti sveji volji- Po jasi so se podli trški otroci.. Povečini njegovih let, nekateri še mlajši. Obstal je ob poti. Tudi to mu je bilo vse daleč, kakor pot pred njim in nebo nad njim. Toda ko je hotel samega sebe preprčati. da s tem nima nobene zveze več in da ga ne briga, ko se je hotel obrniti proti domu. se le m mogel. Večino otrok je poznal. Tu je bil dav-karjev M lan. tu je bil3 sodnkeva Vida. S tema dvema se je lani pogosto potikal po gozdovih. Prav za prav sta bila njegova edina družba. Pa f?e mu je le zazdelo, da je postala Vida, kar je ni videl, strašno nenavadna, čudna. Prej se je lahko mirno podi za njo. Zdaj pa — zdaj pa je ženska. kakor bi bila visoko nad njim in dale? pred njim. čisto drugačna je. Ali je mar on tudi? Na zunaj, — saj se je kemaj poznal Same so ga nesle noge nazaj k potoku, da se je ogledal v njem. Bolj bled je. na obrazu nima več rdečice, večji je tud'. Časih ga nekaj vsega pretrese, toda to, to je od bolezni. Kaj pa je na njej drugačnega? In spet se je moral vrniti na jaso, da se prepriča. čutil je. da je utrujen. Neizmerno izčrpan. Na prsih ga peče, tam. kjer je zace-ljena rana. Vidi ctroke kakor skozi vročo, dušečo meglo. Love se. Sodu kova Vida je nekaj kričala. Imela je zavezane oči in se je podila po jasi. Drugi so jo dražili, jo klicali in se ji ;z-m kali. Rdeča je bila v obraz in rdečkasti lasje so ji vihrali okoli glave kakor griva-Siva barva njene obleke je spominjala na umazan sneg. »Peter!« ga je poklical davkarjev Milan, ko ga je spoznal. Kakor bi bil moral temu klicu sledit, je Peter stopil s poti na jaso. Otrok desetih let 9e je zaletel vanj in ga skoraj vrgel po tleh. Mimo njega so švigale pisane obleke, pomešane s kričanjem in rdečkastimi refleksi njego-v h solnca nevajenih oči. čudna tesnoba ga je vsega prevzemala Hujša, mučnejJa od prejšnje izčrpanosti, pa vendar nekako prijetna, vsaj neznana Nokaj novega, še nedoživljenega. Peter je prisluhnil samemu .®ebi. V praznini, ki ga je vklepala, mu je bilo vse novo dvakrat novo. dvakrat močno. Objave Banovinski turistični svet dravske banovine (zbor) bo imel drugo redno zasedanje v ponedeljek 14. t. m. v stekleni dvorani banske palače v Ljubljani na Bleiweisovi cesti s pričetkom ob 10. dopoldne. Dnevni red: otvoritev zasedanja, poslovno poročilo z delovnim programom, odobritev računskega zaključka, tuiskoprometna propagandna in informacijska služba (referat), samostojni predlogi, slučajnosti. Pristoo ne zasedanje bodo imeli člani banovinskega turističnega sveta in povabljeni gosti. Občni zbor akademsko Izobraženih lou preložen. Sinoči bi se bil moral vršiti redni letni občni zbor ljubljanske sekc je Zveze akademsko izobraženih žen. Po sporazumnem dogovoru redkih zborovalk pa je bilo odločeno, da se občni zbor prelo® na 24. t. m. v klubski sobi kavarne Un on. Začetek bo ob 20.30. Opozarjamo na nocojšnji koncert dunajskega mladinskega zb«ra Witner Sanger-knaben oj 20. v veliki dvorani cniona. Nastopi 20 mladih dunajskih pevcev, ki so sijajno izurjeni pod vodstvom svojega dirigenta Leopolda VVeningerja. Zbor uživa eve-toven sloves in obisk nocojšnjega koncerta ne moremo dovolj toplo pri?>oročiti. Vstop-nioe 6e dobe v teku dneva v knjigami Glasbene Matice. Cene za sedeže od lo >'o 40 din, stojišča po 7 din. dijaške po 5 - šn. Sporočamo, da so stojišča ie v otrejenem številu na razpolago. Pred začetkom koncerta pa bo poslovala blagajna od 19. ure dalje v veži hotela Uniona. Ivan Noč, eden izmed naših najboljših pianistov, je na koncertni turneji v v ho lo h banovinah na?e kraljevine. V miniih dneh je koncertiral v Beogradu. Novem Sadu, Su'l»tici. S kopi ju in drugih pomembnej-ih krajih. Njegov prihodnji koncert bo v L.iuh-ljTni v petek 11. t. m. v veliki filharmoničoi dvorani. Noč je v našem mestu kot koncertni pianist izre no priljnb'jen. kar kaže veliko zaninenje naše pu1' like za vsak njegov ko-c-ertni nastop. Zato opozarjamo ni ta koncert. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice Hubadova župa v Ljubljani bo imela redni letni občni zbor v nedeljo 13. t. m. ob 10. dopoJlne v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici % običajnim dnevnim redom. R^zp.sano ie mefto sanitetnega referenta pri sres. em načelstvu v Šmarju pri Jelšah v VIII. položajni skupini ali pa v lastnost: uradniškega pripravnika za VTII položajno skupino. Prednr.st i«najy zdravniki-volon-terji m ostali z1 travniki, ki imajo dve ieta txlnišnič