Št. 19.
V Ljubljani, nedelja dne 20. marca 1910.
Leto L
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — Udi ob nedeljah in praznikih — ob '/»6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri jjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1‘20; s pošto celoletno K H'—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50 Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po A vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Prijatelji, vas taka mnogi dela!
Kdo izmed naših cenjenih Čitateljev se ne spominja krutega zagrebškega procesa, ki je na podlagi ponarejenih dokumentov vrgel 53 mož v temnico ter jih nad leto Odtrgal družini in mancem.
Svetovno časopisje je obsojalo to nečloveško postopanje iRauchovsega režima, odlični politiki, ugledni m6žje, znanstveniki ■in prijatelji humanitete so se zgražali nad -nečloveškim ravnanjem s takozvanimi „ veleizdajalci “. Narodi, korporacije in posamezniki *so protestirali proti nečuvenemu postopanju hrvatske vlade. Sledili so protesti za protesti, shodi za sfbodi, kjer se je razpravljalo o zagrebškem procesu vin manifestiralo za pravico proti ^ivici, ki se je zgodila Sfbom v Hrvatski in Slavoniji.
Medtem, ko se je toliko zgražalo povsod nad absolutišlkrm postopanjem hrvatske 'Vlade, ostala je avstrijska jugoslovanska javnost, primeroma najbolj indiferentna —še več — našle so -se celo politične stranke, kojih člani si edino prisvajajo pravico širiti ljubezen do Ibližnjega, širiti krščansko usmiljenost, ki :so naravnost odobravali vladino početje, ki so z nekakim veseljem poročali o mUkah in krivicah, ka-1ere so trpeli možje in rrodbinski očetje po zagrebških ječah.
To nečloveško :postopanje vlade in mehumanitarno ter škodoželjno odobravanje gotovih vrst in krogov :na slovanskem jugu samem, je dobro ražkrinkal, ožigosal in objasnil velik humanitarec in prijatelj, ako že ne naravnost apostol jugoslovanske solidarnosti, profesor Masaryk, o katerem je »Jutro" prineslo slavnosini (članek o priliki njegove 60 letnice.
Na velikem protestnem shodu v BPlo-dioovi iborzi" je prof. Masaryk lansko leto, po svojem povratku iz Bfilgrada jasno preciziral svcjje stališče napram jugoslovanskemu vprašanju. .Dasi je bila dvorana natlačeno nabitajponagveč jugoslovanske visokošolske omladiaie, ki kolikortoliko pozna slovanski jug, vendar *ao bila njegova irazmotrivanja nekaj povsem novega, takonekoč načrt novega programa za jugoslovanske intelektualce. Ožigosal je hibe današnjega stanja jugoslovanskega vprašanja in po svojem dolgem ter premišljenem govoru z vso pravico zaklical svojim mladim poslušalcem • »Prijatelji, vas čaka mnogo dela!*
Da je Masaryk, ki je povzročil preobrat v celem dušev&em in političnem življenju češkega naroda, ki je ustvaril močno, duševno visoko politično stranko, ki se rekrutira skoro izključno iz samih visoko naobraženih, zadel tu v iivo, ni treba poudarjati.
Saj je pač vsakemu naših čitateljev znano, kako malo pojmovanja ima pri nas jugoslovansko vprašanje. Nekateri si predstavljajo, da je to politično revolucionarno
gibanje, zato se ga že radi same *grozne" besede »revolucijonarne" boje in ogibljejo, drugi si to ‘gibanje predočujejo kot pošast, ki bo pohrustala Nemce, Italjarae in Madžare, ter ustvarila bogve kakšno jugoslovansko republiko ali kar že hočete.
Dve take in enake misli kažejo, da nimajo dotičniki niti trohice smisla, kaj je to jugoslovansko vprašanje in da o njem niso resno premišljali.
N.aša solidarnost v okvirju jugoslovanskega vprašanja, je .eminentno kul tar n a in autonomna.
Prej kakor hočemo, da pridemo do naših -ciljev, moramo, ako se držimo Masa-rykowih naukov, dati narodu izobrazbe in zopet izobrazbe. Le kulturno visoko stoječi narodi so zmožni igrati večje uiloge v svetovnem valovanju plemen in ljudstva, le kulturno močni in duševno silni in samostojni narodi si morejo biti svesti svojega upliva in izvrševati nalogo, katera jim pripada na delu za humaniteto.
(Čim višje stoji narod kulturno, tem lažje mu bo doseči tudi njegovih autonom-nih gospodarskih in političnih cciljev. Vsak narod mora imeti svoje cilje, mora jih negovati ter skušati izvesti legalnim potom. Vendar ti cilji sami še ne zadostujejo. Treba je iste proučavati, poznati .zgodovino, cel irazvoj, in iz tega si šele ustvariti za bodoče realen program, izveden do najskrajnejših in najpodrobnejših momentov, ki morajo limeti vpliv na bodočnost inaroda.
iln tu šele mora priti še -toliko bolj narodova individualiteta do svojega izraza, tu šele -se mora narod toliko !bolj po-vznesti in prospeti do svoje samozavesti.
Ako hočemo biti iedaj koristni jiugosl o vanski id« ji, ki naj fe© kultujna in humanitarna, »tedaj moramo ipredvsem skrbeli., d-a po-vzuesemo naš narod kulturno in mu do pomore mo do narodne in gospodarske autonomijc. Posebno autonomnemu vprašanju našega naroda bi morali posvečati več svojih moči in ga tudi bolj praučavati ter se globlje t njimi seznanjati. Kakor vidimo, nas čaka ravno tu največ dela in nato je prof. Masaryk z vso pravico lahko govoril avstrijskim Jugoslovanom po njihovi .akademski omladini;
.Prijatelji, vas čaka mnogo dela!"
Slovanski Jug.
%
Potovanje kralja Petra in Avstro-Ogrska.
(Izv. dopis „Jutru“.)
Belgrad, 17. marca.
Belgrajsko časopisje se zanima sedaj za neko zelo čudno vprašanje, ki se ne bi smelo predlagati za rešenje, vsaj sedaj še ne, ko je dosti važnih vprašanj, ki bi morala zanimati srbsko javnost. Znano je, da je dunajsko in
budimpeštansko časopisje, odkar je definitivno določeno potovanje kralja Petra v Petrograd, pisalo zelo ogorčeno o Srbiji in o njenem vladarju. To časopisje je začelo, kakor je to njegova navada, ako se pred-vidja kak vspeh srbske politike, celo groziti in sicer ne samo Srbiji, nego tudi Rusiji in vsem onim velikim silam, ki so iz kateregasibodi vzroka prijateljsko naklonjene Srbiji.
Ti listi so sedaj nepričakovano spremenili smer in ton in se zadovoljujejo s tem, da registrirajo poročilo, ki jim jih pošiljajo tukajšnji njihovi dopisniki. Tu se sedaj srbsko časopisje povprašuje, od kod ti nagli prehod in kako naj se pojasni ta nagli preobrat v nerazpoloženju dunajskega in peštanskega čosopisja pri vprašanju potovanja srbskega kralja v Petrograd. Ti komentarji so zelo različni in nekateri popolnoma — absurdni.
Vaš dopisnik je govoril danes z zelo vplivnim politikom, ki stoji v zelo intimnih odnošajih z vladinimi krogi. Ta politik je rekel, da je bil te dni pri ministrskemu predsedniku g. Pašiču zastopnik (Marge d’ affaires) tukajšnjega avstro-ogrskega poslaništva in da se je tem povodom govorilo tudi o potovanju kralja Petra v Petrograd. Avstro-Ogrski diplomat je poskušal zvedeti ako je tto potovanje v zvezi s kakim političnim vprašanjem, ki bi bilo naperjeno proti Avstro-Ogrski.
Gosp. Pašič je kategorično izjavil, da je to potovanje navadna dvorska formelnost, od kaiene bo imel, naravno, velikih koristi ugled Srtnje. S to kategorično izjavo je bil, kakor se zdi, avstro-ogrski diplomat zadovoljen. Pašič je vporabil ,to priliko in je rekel, da je srbska javnost zelo ogorčena radi sovražnega pisanja Avstro-Ogrskega časopisja o vprašanju, ki niti od daleč ne tangira ugleda sosednje monarhije. G. Pašič je dalje rekel, da to pisanje ne daje nikakih garancij za iskrene namene avstro-ogrske, da se med njo in Srbijo obnovijo prijateljski odnošaji. Tem manj vidi srbska javnost v takem pisanju te garancije, ker poseti srbski kralj vladarja, s čegar močno državo želi živeti Avstro-Ogrska v čem pri-srčnejših odnošajih. Tako pisanje je zmožno samo podžigati politične strasti napram sosednji monarhiji, kateri politični kot gospodarski interesi zahtevajo, da živi s Srbijo v prijateljskih odnošajih, kot zahtevajo to tudi interesi Srbije.
Rezultat tega razgovora je sedanje hladno, ali dosti korektno pisanje dunajskih in peštanskih listov o potovanju kralja Petra v Rusijo.
Hrvatski sabor. Komaj je imel hrvatski sabor po več kot dveletni pavzi zopet prvo sejo, so frankovci izzvali škandal, ker so silno nezadovoljni z novim položajem na Hrvatskem. Mesto, da so veseli, da je prenehal v njihovi domovini absolutizem,
Hamlet — dr. Manluanl.
Hamlet: Biti ali ne biti...
Dr. Mantuani: Kristjanske glave — ali želve?
hočejo uporabljati vsa sredstva, da onemogočijo redno delovanje sabora. Pa se jim njihove lepe nakane najbrže ne posrečijo. Razun frankovcev je v saboru še uprav nezaviden frazer, znani Štefica Radič, zaveznik naših klerikalcev. Ta bo tudi „moril“ v saboru, kot se da sklepati že iz prve, predvčerajšnje seje, ko še nič važnega ni bilo na dnevnem redu. Možje na svojem mestu so pravzaprav samo poslanci krvatske napredne in srbske samostalne stranke ter večina poslancev onega dela hrv. stranke prava, ki je v koaliciji. In to je saborska večina, ki bo zvala in mogla resnično dominirati v saboru in omogočiti vspešno delovanje v njem.
Splošni pregled.
Državni zbor.
V Ljubljani, dne 19. marca 1910.
Državni zbor je šel včeraj na velikonočne počitnice. Kakor je že navada, so tudi zdaj proti koncu z veliko hitrostjo rešili nekaj predlog, o katerih ni bilo skoraj ni-kakega nasprotstva. Sploh pa menda večina poslancev ni vedela, zakaj se gre. Končni rezultat tega zasedanja je pecej slab. Rekrutni zakon, prvo branje proračuna, finančne predloge in pa predloge o laški pravni fakulteti ter še nekaj manjših zakonov je bilo glavno delo v tem zasedanju. Edini zbornični pred-
LISTEK.
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.
[13]
Nehote se je v njem prebudil sum, sta bili Rakarjeva in Rene nocoj sku-Paj' K° so prišli do hotela, se je Rakarje-
gotovo°še °večkr/t vidijo3^.3.UpanjC’ da SC
vracijo^kjer Vu*,?1 Sta V rCSta" čakovala Mary Je že PreceJ nestrPn0 Pr“
k RenVeet° se" zSelSlf pogoja?Pgo*
nanmisd, hotela °se°je’ po^Utovem^ svetu takoj prikupiti njegovi sestri da bi ž njo govorila lažje in naravnost. $ene se je zdelo malo čudna, ko je opazila, kako živahna je danes Mary, a včeraj je samo molčala in zaljubljeno gledala svojega soproga, a danes ji je pripovedovala o Parizu, o potovanjih, o Henrikovih umotvorih.
Henrik je nekaj časa poslušal te pogovore, a nat0 je vzej v roke časopis, a citati ni mogel, njegove misli so splavale
v!!! i	•	•	•	tJa v nJegovo novo domo-
Jako ozko se mu je zdelo tukaj doma, težko ozračje je bilo nad njim. Kot
svinčene megle se je vlegalo na njegova prsa nekaj neznanega, nekaj nepričakovanega. Najraje bi takoj odšel, ali ni se hotel pokazati slabega in omahljivega, hotel je ostati doma... hotel je tudi svoji domovini enkrat pokopati svojo umetnost. Že v Parizu je sklenil, da zbere par svojih najboljših del in jih razstavi v Ljubljani, hotel se je najprej že sam prepričati, kake so postale doma razmere v času, ko njega ni bilo! Odločil se je, da ostane par mesecev v Ljubljani, da uredi vse potrebno, posebno je pa moral ostati sedaj, ko je videl na kaka pota je zašla njegova sestra, toliko časa je ne pusti, dokler ne vidi, da je postala zopet taka, kot si je on želel, ali pa, da ji ni več rešitve.
Ni bil sicer kak filister, ki se zgraža nad vsakim nepremišljenim korakom, ki vidi v vsakem veselem in razposajenem razpoloženju bogve kako propalost, nikakor ne! Henrik je bil popolnoma moderen človek, ki se ni spotikal nad nikomur, ki ni ugovarjal nikomur, dokler ni opazil, da je do-tičnik prekoračil meje! Ali v slučaju Rene se je prebudil v njegovi duši egoizem! Zakaj naj bi bila ravno njegova sestra taka? Zakaj naj gleda propast svoje krvi?
Mary in Rene pa sta se med tem veselo pogovarjali, vse mogoče stvari sta že premleli; Mary je govorila živahno in temperamentno, a Rene resignirano in izmučeno. Zopet je v nji vstal nenadno oni strah, ki
ga ji je slikal zjutraj Henrik, ki se je je polaščal že tolikrat v kasnih samotnih urah. Skoro zavidala je soprogo svojega brata, kako lepa brezskrbna bodočnost se odpira pred njo ... pot njenega življenja je posut s cvetjem... z ljubeznijo ... A ona? Ali se ne zgrinja nad njeno bodočnostjo temna noč, strah in obup? Mlada in lepa je sedaj — a kmalu pride čas, ko se zguba njeno gladko čelo, ko upadejo prožna lica ... ko ugasnejo svetle oči, ko se skloni nje vitko telo ... In takrat? Zazeblo je Rene pri teh mislih . .. kaj se zgodi takrat.. . sama zapuščena bo, vsi, ki so sedaj okoli nje, jo zapuste! Vedela je, da ta čas mora priti!
Ali naj pusti svoje sedanje življenje? Ali naj postane tiha in zadovoljna Mary njen vzor? Premišljevala je vse to, ali ni si mogla predstavljati, kako bi mogla živeti ona v tihem zadovoljnem domu, kjer bi vedno srečavala le svojega soproga, kjer bi morala poslušati zadostne besede o skrbeh in resnostih življenja...
Ne tega, ona ne more storiti I To bi ne bilo zanjo življenje!
Dokler more, toliko časa živi tako . .. a kadar pridejo one grozne ure zapuščenosti in onemoglosti... je takrat... takrat storil to, kar ji je zjutraj nasvetoval Henrik ... živeti, živeti, to je bila njena maksima ... a potem umreti hitro, naenkrat brez vsakega smrtnega boja, brez strahu ... živeti, dokler je mogoče, a potem zadovoljno umreti 1
Kakor blisk so se vrtile take misli po njeni glavi... Ako so jo v trenutku premagala sentimentalna čuvstva, jih je že v naslednjem s silo zatrla ... Dalj ko ji je govorila Mary, tem večji odpor seje prebujal v nji! Ko ji je Mary slikala svojo srečo, se ni mogla več premagovati in je rekla:
„Jaz ne morem razumeti takega življenja, ki je samo na sebi že tako dolgočasno, a Vi uživate v njem. Poglejte mene, jaz se nočem vezati nikamor! Vso svojo mladost sem preživela v veselju in razposajenosti, a zakaj tega ne bi storila.“
Veselo in zadovoljno se je zasmejala, da je njen glas odmeval po sobi.
Henrik, ki ni poslušal do sedaj pogovora, je dvignil glavo in rekel z resnim in odločnim glasom:
.Rene, govoril sem ti že danes dovolj o stvari, stara si dovolj, da sprevidiš, kaj delaš, zato te nočem več učiti! A veruj mi, da pride čas, ko se zgrnejo nad teboj one črne, temnje slutnje, ko se ti zmajo tla pod nogami! Takrat boš dvignila svoje roke in iskala rešilne bilke... a bodi prepričana, da je ne najdeš ... prepozno bo, Rene ... prepozno ...
Umolknili so vsi trije. Rene se je naslonila na stol in mrmrala neko pesen ... Mary in Henrik pa sta molčala. (Dalje.)
sednik dr. Pattai je bil z rezultatom zadovoljen. Ko je želel poslancem vesele velikonočne praznike, je proslavljal njihovo pridnost. V velikonočnih praznikih se bodo zopet posvetovali, kako dobiti delavno večino, kako omogočiti mimo zasedanje češkega deželnega zbora in kako rekonstruirati kabinet, Od izida teh konferenc bo odvisno, kakšen bo program za zasedanje po veliki noči in če bo mogoče rešiti predlogo o novem posojilu, proračun, finančne predloge, službeno pragmatiko in poslovni red. Vlada je precej optimistična. V poslanskih krogih se pa situacija bolj pesimistično presoja. In skoro gotovo ne bo prišlo do sporazumljenja.
Bienerth je začel konferirati. Posvetoval se je s predsedstvom poljskega kluba o politični situaciji. Razodel je, kaj vlada namerava in je izrazil upanje, da se bo vendarle mogoče posrečilo, sanirati parlamen-tarične razmere. Ministrski predsednik tudi upa, da bo prišlo do premirja med Cehi in Nemci. Kakor poroča „Korespondenca Cen-trum", bo baron Bienerth skušal takoj po Veliki noči ustvariti zanesljivo parlamentarno večino. Obrnil se bo tudi na Glabinskega, da naj zopet začne s pogajanji. Obenem je zagotovil poslanca Kramara in Udržala, da bo vlada vse poskusila, da omogoči mirno zasedanje češkega deželnega zbora. Konkretnih predlogov pa ministrski predsednik ni stavil niti Poljakom niti Čehom.
Ogrska.
Ministrski svet se je posvetoval o dispozicijah za pondeljkovo sejo državnega zbora. Sklenilo se je tudi, da se izda štiri-obrestna ogrska kronska renta v znesku 100 do 120 milijonov kron Rothschildovi skupini. Poslanec Ivanka bo v pondeljkovi seji vložil nujno interpelacijo zaradi trgovinske in carinske pogodbe, ki se ima skleniti s Srbijo in Rumunijo.
Rusija.
Demisijo predsednika dume Chomija-kova smatrajo za definitivno. Kandidata za novega predsednika sta Šidlovsky in pa Anrep. Nekateri listi poročajo, da je Chomjakov vsled tega odstopil, ker mu je ministrski predsednik pismeno izrazil svojo nevoljo. Ko lje namreč 17. t. m. naučni minister stopil k govorniški mizi, je več odposlancev odšlo iz dvorane. Ministrski predsednik Stolypin dementuje to vest. V političnih krogih smatrajo parlamentarično situvacijo za jako težavno. Nekateri celo prerokujejo konec tretje dume.
Dnevne vesti.
Slava najditelju človeških lobanj! Slava tržaškim (?) želvami „Jutro“ je s svojim senzačnim razkritju dr. Mantuanijevih človeških lobanj vzbudilo tudi daleč izven naše domovine vsesplošno pozornost. Malone vsi večji nemški listi so v posebnih člankih razpravljali o razkritju »Jutra“. Najboljše, nepristransko poročilo je priobčila dunajska »Arb.-Zeit.“. Naravnost osupnil pa nas je članek nam odločno sovražnega Graz. Taglatta, priobčen na drugem uvodnem mestu. Tudi ta priznava, da je razkritje dr. Mantuanijevih »človeških lobanj” zasluga „Jutra“, oziroma »enega urednikov Jutra". Ali zgodilo se je nekaj, kar nas je spričo nepristranosti nemških listov še bolj presenetilo. Našel se je namreč med nami Slovenci neki žurnalist, ki hoče za vsako ceno vzbujati o sebi vero nepristranskega sodnika. In je napisal, da
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Koncert J. Stano. — V petek zvečer je priredil slavni virtuoz cellist J. Stano v Narodnem domu svoj koncert. Povsod je občinstvo sprejelo tega umetnika z odprtimi rokami ... a, mi, dvorana je bila prazna, da je bilo res žalostno! No seveda Ljubljančani so jako muzikalični, ko prirejajo po »Unionu" »koncerte cigani", takrat je vse nabito polno ... ali ko pride umetnik svetovne slave, naj igra praznim stolom! Prepričan sem, da nikdo ne pozabi tega koncerta, kdor se ga je udeležil... kdor je slišal razkošen smeh, obupan jok njegovega cella, kdor je drhtel pod utisi proizvajanja Oršičevega »Groblja", ta Stana ne pozabi nikdar! tako iz čuteče duše velikega umetnika so prihajali ti glasovi, zdelo se nam je, da je bil cello v njegovi roki le nekak interpret njegove duše, njegovega srca! Obžalujemo ljubljansko občinstvo, ki je prezrlo to prireditev, kajti smelo trdim, da je Ljubljana redkokedaj slišala takega virtuoza, a cellista pa spoh še ne!
Otvoritov »Spomladanske rastave" v Jakopičeve« paviljonu. — Včeraj dopoldne se je otvorila tiho in brez vsakega pompa III. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Mirno so prihajali ljudje in se ustavljali pred deli slovenskih umetnikov, za danes ne prinašamo še nobenega daljšega poročila, ker priobčimo prihodnji teden daljše strokovno poročilo; splošen utis razstave ie priobčil v včerašnji številki pisatelj VI. Levstik. Za danes omenjamo samo, da je
dotični naš urednik za »vsako ceno lovi za senzacijami*, torej je tudi to senzacijo v Stepanji vasi »vjel“. Ne bomo se prerekali s tem nepristransko hotečem biti nekim žur-nalistom. »Jutro* je to zadevo dovelj jasno obrazložilo. Nekaj malega pa moramo še enkrat izrecno povdarjati: Dotično naše prvo poročilo nam je došlo iz roke nekega očividca, ne pa od strani uredništva. Dotični naš urednik si je še le tri dni pozneje ogledal »grobišče" v Stepanji vasi. Ni res, da je on prvi konštatiral želve za človeške lobanje. Res pa je, da je ravnatelj deželnega muzeja dr. Mantuani sam že pred njim konštatiral: to so človeške lobanje iz turških časov! Če pa taka kapaciteta kakor je dr. Mantuani sam smatra želve za človeške glave, zakaj bi mu urednik »Jutra" kot lajik ne privoščil tega veselja. Privoščil mu ga je — a pogojno le za nekaj časa. Tako je »Jutro" res prvo prineslo ne mnenje svojega urednika, ampak sodbo strokovnjaka dr. Mantuani ja. A v tem poročilu pa so bili zajedno skrito in očito izraženi tudi pomisleki uredništva »Jutra". Hoteli so svariti: gospod dr. Mantuani, še je čas, da popravite svojo zmoto. Pa šef deželnega muzeja tega svarila ni poslušal. Ampak šel je in je po izidu »Jutra" informiral svoje glasilo v »Turški tiskarni". Ponovil je, kar je že prejšnjega dne na lici mesta izjavil. To so res človeške lobanje iz turških časov. A v tem času ga je doletala usoda sedanje svetovne slave. V tem času pa je bil res dotičen naš urednik, ki je na podlagi lastnega prepričanja in sodbe vpričo več prič zaklical: G.dr.Mantuani, strahovito ste se urezali! pa naj v tej zadevi naša ponovna izjava, kar mi potem dotični neki žurnalist še nadalje uganja svoje nepri-stranke sodbe o »Jutru", kakor mu drago. Ampak ali šalo, ali resnost na stran: hvaležni pa moramo biti dr. Mantuaniju. Pov-vzdignil je »Jutro" do take slave, da mu pravzaprav le malo zahvale izkažemo, če ga danes na prvu mestu ovekovečimo kot najbolj zasluženega sotrudnika »Jutra*. Zatorej slava mu! Slava tuditržaškim(?)crknjenimželvam!
Prijatelj cerkvenih nabiralnikov. — Pogačar? Iz Smartna pod Šmarno goro se nam poroča: Orožniki so že na sledu vlomilcu, ki je dne 11. t. m. vlomil v cerkven nabiralnik ter iz njega pobral okoli 20 K drobiža. Sumi se, da je bila tu Pogačarjeva roka zraven.
Karambol na cesti. Včeraj dopoldne sta v Zg. Šiški skupaj trčila izvošček iz Ljubljane in Josip Eržen, posestnik iz Kranja. Eržen je namreč prav naglo vozil, zraven pa je bil še njegov konj jako plaš-ljiv. Ko je privozil v naglem diru blizu iz-voščka, je Erjavčev konj odskočil v stranski kanal ter z zadnjim delom voza zadel v streho, kar je povzročilo precejšno škodo. Pa tudi Eržen sam se je med padcem z voza poškodoval na gjavi.
Nemirni Pepčki. V noči od petka na soboto je imela mestna policija zopet mnogo opraviti. Spravila je več razgrajačev pod ključ, osobito na Starem trgu in v ozemlju Šentflorjanske doline se je nočno življenje prav živahno razvijalo. Ni čuda, včeraj je bil praznik sv. Jožefa-rednika. Priredil je tudi sinoči marsikaterim Pepčkom nemirno noč.
„Kje je bila ta hlapca1*? Ko so oni
dan dobili delavca Zupančiča mrtvega na Dovozni cesti, je stražnik na lice mesta do-šlemu mestnemu fiziku dr. Ilnerju javil, da
ta razstava dosedaj najboljša slovenska razstava, ki smo jih videli, zlasti ugoden in prijeten utis naredi na človeka prva soba, ki v nji veje res prava pomlad. Izmed umetnikov, ki so razstavili, in so se udeležili otvoritve, omenimo Jakopiča, Groharja, Šantla, oba Magoliča, Žmitka, Zajca, med občinstvom smo opazili deželnega predsednika Schwarza, grofa Chorinskega, magistratnega ravnatelja Vončino, ravnatelja Klimenta, cesarskega svetnika Šlajmerja s soprogo ravnatelja Požarja in Gerbiča, tajnika Slov. Matice pisatelja M. Puglja, pesnika Golarja, prof. Kobala, slikarja Rašico; izmed časopisov sta bila zastopana »Sl. Narod" in »Jutro" po svojih poročevalcih. Obisk otvoritve je bil jako povoljen, in mi upamo, da se uresničijo naše besede, ko smo apelirali na slav. občinstvo, da naj poseča čim mno-gobrojnejše to razstavo! Iz kataloga povzamemo, da so razstavili Grohar Ivan (Škofja Loka) 7, Jakopič Rihard, (Ljubljana) 29, Jama Matija (Laksenburg) 10, Klemenčič Fran (Ljubljana) 12, Ma-golič Srečko, st. (Ljubljana) 1, MagoliČ Srečko ml. (Ljubljana) 2, Ša n tel Henrika (Gorica) 4, ŠantelŠaša (Pazin) 7, Vaupotič Ivan (Idrija) 1, Zajec Ivan (Ljubljana) 20, in Peter Žmitek (Ljubljana) 46 del.
Slav. gledališče. Včeraj zvečer sta se predstavljali v korist »Dpmovine" opereti »Zaroka pri svetilnicah" in »Soprog pred durmi*. Opereti sta uspeli najboljše. Ker je šel naš list radi nedeljskega počitka danes poprej v stroj, priobčimo po reprizi daljšo oceno.
spozna mrtveca kot bivšega hlapca pri Gro-gorju. »Kje je bila ta hlapca?*, ga dr. Ilner začuden vpraša. Okolo stoječi so se samega smehu kar za trebuh držali. Verjamemo, pa brez komentarja.
Poročanje o stanju setev in o letini.
V sporazumljenju z glavnimi kmetijskimi družbami in z drugimi prizadetimi činitelji je kmetijsko ministrstvo sklenilo, da dosedanje poročanje o stanju setev in o letini primerno preuredi ter to preuredbo izvede pred začetkom letošnje poročevalne dobe. — Bistvo te preuredbe je, da poročevalci o stanju setev in o letini kmetijskemu ministrstvu odslej vsakočasnega stanja setev in domnevane letine ne bodo opisovali s popolnoma poljubno izbranimi besedami, ki imajo različen pomen, kakor so to doslej delali, ampak cenili bodo z natančno dolo--čenimi zaznamki v številnih, glede petih glavnih pridelkov (pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze) se pa za poskušnjo nanovo vpeljejo stvarne cenitve. — Obenem je bilo sklenjeno, da se o sadjarstvu in o vinstvu odslej ne bo več poročalo v splošnih poročilih o stanju setev in o letini, marveč — enako kakor se to glede hmelja godi že več let — bodo to v posebnih poročilih opravljali poročevalci, v ta namen naprošeni. — Vse podrobnosti omenjene preuredbe so razvidne iz »Navodila poročevalcem o stanju setev in o letini c. kr. kmetijskemu ministrstvu", ki ga kmetijsko ministrstvo v kratkem naravnost pošlje svojim poročevalcem, ki obsega vsa potrebna pojasnila, obrazce, vzorce in beležnice. — Golice za poročila bo kmetijsko ministrstvo naravnost in pravočasno pošiljalo poročevalcem.
Priporočamo kavarno »Leon". Po geslu: Kdor nas podpira, tega tudi mi ne pozabimo, priporočamo kavarno »Leon" na Starem trgu našim cenj. bralcem ter slovenski javnosti sploh. To zapišemo v album vsem onim, ki še do danes nočejo poznati »Jutra".
Interpelacija „Jutra“ na deželnega glavarja.
Gospod deželni glavar!
Mislimo, da se ne motimo, da se je v XXII. seji deželnega zbora z^dne 28. januarja 1.1. pri dnevni točki: Proračun deželnih dobrodelnih zavodov, razpravljalo tudi o zadevi zdravnika, ki že več kot leto dni vleče redno plačo na račun deželne bolnice, ne da bi le eno sekundo svojo službo opravljal.
To veste, gospod deželni glavar, da namenoma nismo poredni. Ne drznili bi se Vas interpelirati, da nam ni toliko na srcu dobrobit naše deželne bolnice in da nas naravnost v duši ne boli mučni dvom ali je račun z deželnim denarjem brez grč, to se pravi če je vse popolnoma v redu.
Pa še en razlog nas je dovedel do te interpelacije. Slišimo namreč, kako iz Vaše »turške tiskarne" zdržema pokajo streli na račun mestnega gospodarstva. To večno streljanje nas zazibava v sladko zavest, da mora biti pod Vašim in Vaših gospodov tovarišev mogočnim okriljem vse, prav vse v najlepšem, vsako kritiko od naše strani izklučujočem redu. S to zavestjo tedaj Vam lahko z mirno vestjo povemo vse, kar nas glede zdravniške plače pri srcu tišči.
Poslušajte, stvar je namreč taka:
G. dr. Derganc, to Vam je znano, je bil svoj čas asistent v deželni bolnici. Ko se je po Vašem vzor-vzgledu z dušo in telesom zapisal v črne bukve Vaše stranke, se mu je. ponudila lepa prilika za novo ustanovljeno mesto odinarija, ali celo primarija in sicer na oddelku, ki mu je najbolj vgajal.
To pa ni vgajalo za deželno bolnico prezaslužnemu možu, ki pač najbolj ve, kaj mu ne sme vgajati. G. dr. Derganc bi se moral zadovoljiti z nižjo, njegovi praksi primerno službo. To zopet g. dr. Dergancu ni ugajalo. Iznašli so pa njegovi in Vaši prijatelji druga izhodišče zanj. Poslali so ga na polletni dopust, ozirom na študijsko potovanje s poluplačo, kateri so pridjeli še 3000 K potovalnih stroškov. G. dr. je odšel na potovanje. Njegovi in Vaši prijatelji pa so mu doma preskrbeli drug primarjat. Lani koncem aprila se je dr. Derganc vrnil v Ljubljano. Tu ga je že čakal nov dekret za novo ustanovljeno mesto. Pa je imel isto smolo z njim, kakor pred pol leta s prvim. To pa je bilo g. dr. Dergancu že odveč. Poslal je dekret deželnemu odboru nazaj, je djal: Z Bogom bolnica, pa je šel. In ga ni bilo več nazaj. Dr. Derganc je torej kot akademik in svojemu stanu primerno, popolnoma prav ravnal. Niti najmanjšega kamenčka nanj! Ampak... gospod deželni glavar, zdaj pa pride: Dasi-ravno se je dr. Derganc z vrnitvijo dekreta naravnost odrekel svoji službi v deželni bolnici, mudeželni odbor nemoteno zdržema karnaprej izplačuje redno mesečno oziroma letno plačo in sicer izplačuje za službo, katere dr. Derganc v resnici ne opravlja.
Deželni glavar pl. Šuklje in njegov finančni minister dr. Lampe se pozivata, da nemudoma pojasnita:
Je li tu navedeno odgovarja resnici? Če je res, ali ima dežela tudi res toliko denarja, da se z njim plačujejo službe, ki se v resnici ne opravljajo, da se torej deželni denar razsipava v žepe takih, ki kaj lahko brez njega žive, dočim je znano, da bi se za ta proč vrženi denar posušila lahko marsikatera bridka solza podpore brezuspešno prosečih vdov in sirot.
Koliko časa bo to vzor gospodarstvo še trajalo, ali in kdaj se misli pa račun deželne blagajne storjene napake popraviti ?
Ako pa je deželno gospodarstvo popolnoma v redu in stranka ne uganja prav nobenih očividnih korupcij, zakaj se te in slične govorice o tu navedeni zadevi niso že zdavno ovrgle kot neresnične, oziroma na primerni popravek pojasnile?
Gospod deželni glavar, vi imate zdaj besedo!	»Jutro".
Iz slovenskih krajev.
Iz Idrije. Naša občina postopa s svojimi uslužbenci zelo pristransko. Tako na primer so pretečeno zimo delavci odvažali sneg. Minimalna plača je bila 2 K 80 v. Neki uslužbenec pa, ki je slučajno druge stranke, ni dobil te plače, nego se mu je reklo, da dobi 1 K 40 v toraj ravno polovico. Pa niti tega še do danes, ni dobil. Res ne vemo kaj to pomeni. Če naša slavna občinska uprava najema delavce naj jih tudi plača, ker zastonj ne mara nihče delati. Pozivamo torej merodajne faktorje, da ukrenejo potrebno. Imamo namreč še več slučajev, pa za danes dosti!	—čič.
Trst.
Micka Kovačera. 22 letnega Dalmatinca Augusta Duisin je dal predsinoči o polnoči aretovati lastnik krčme v ulici Capittelli 3, Matej Vuksič, ker je Duisin v njegovi krčmi v par dneh napravil na jedi in pijači za 16 K računa in potem izjavil, da ne plača, ker nima denarja.
Pretep v krčmi. In sicer se je ta pretep vršil v ravno isti krčmi, o kateri je govor v gornji notici, namreč v krčmi Mateja Vuksiča v ulici Capittelli 3. Sprijela in pretepala sta se krčmar Vuksič in njegov gost Matej Vukasovič, 30 letni krojač, ki biva v Trstu in stanuje na Korzu št. 41. Med njima je vladal spor že prej časa, a predsinoči je prišel Vukasovič v krčmo in se tam začel prepirati z Vuksičem in mu je slednjič zagnal v glavo vrč za pivo ter ga lahko ranil. Vsled tega je bil Vukasovič aretovan. Krošnjar Mustafa Berčkalja, star 35 let in doma iz Sarajeva, ki je bil priča temu spopadu, je bil na policiji zaslišan in je tam povedal, da je videl Vukasoviča, ko je imel v roki dolg nož in je z istim prežal na Vuksiča.
Kaleidoskop.
Primere.
»Človek je prost, pa če bi bil rojen v verigah..." deklamira fantast, nemški pesnik Schiller. In za njega dni so proglasili francoski uporniki geslo: »Liberte, egalitč, fraternitč" (svoboda, enakost, bratstvo . .. Vsem velikim duševnim strujam XIX. veka, stremečim k cilju uveljavljenja človeških pravic, so bile te tri besede nova skrivnostna Trojica; zanje so se bile bitke zanje so tekli potoki krvi na barikadah] potoki brezuspešnega črnila na papirju pesnikov in žurnalistov, obenem s potoki onemoglih solzd po ječah napredne Evrope in po sibirskih rudnikih temne matuške Rusije . ..
Ali je padalo sem zaman? Ali je klilo po brazdah, gnojenih s človeškimi trupli? Mar ni gotovo, da se je moral človek v stokrat letu dni vsaj za korak, vsaj za reven palec pota približati idealom? Pač je gotovo, brate, da imaš danes vsaj nekaj svo-bode, vsaj košček enakosti, vsaj trohico bratstva na svetu; počemu bi bili sicer tvoji očetje izdihali trpinčene duše? Meniš? — Poglejmo! \
Kakšna ti je svoboda? Ali smeš delati za svoje blagostanje, za srečo svoje družine, za blagor svojih ?trf>k? Ne, če ne plačuješ davkov, in s svojimi davki sistema, ki brez tvoje prošnje in potrebe čuva tvoj časni in večni blagor ... Ce pa žrtvuješ za siromaka, ki je v občem razburjenju mase zaigral svoj in svojcev kruh, morda pa tudi zdravje in sposobnost za delo, si storil kaznjivo dejanje; od tistega hipa nisi več vreden nositi svetle gumbe in veteranski klobuk, kadar se slave veliki prazniki leta .. . Ali smeš zapustiti domovino, če ti ne daje zraka in živeža, zemljo, na kateri poginjaš gladil, in si poiskati novo domačijo, kjer boš sit in potolažen ? Ne, če ti ne dovolijo drugi .., Smeš pa in celo moraš s nemudoma vrniti v domači kraj, če zahteva blagor domovine, da se pobiješ za koristi industrijalcev, velikih kupcov in židovskih bankirjev ... — Pa recimo, da ti je nekdo ugonobil rodnega očeta, zapeljal sestro, okužil hčer, ti pa
grešnika ubiješ: svobodno ti je sesti v dolgoletno ječo, ako ti ni celo dovoljeno, pričati na vislicah o pozemeljski pravici; obenem ti pa ni samo svobodno, nego priporočano pod smrtno kaznijo, da v vojski moriš ljudi, ki ti niti niso skrivili lasu na glavi.
Kakšna ti je enakost? Ali sledi, da se moraš ti, ki delaš dvanajst in več ur na dan, najesti vsaj tako do sitega, kakor bogataš, ki je podedoval milijon, pa ves božji dan ne počne drugega, kakor da se pase, igra, jaha in babe lovi ? Narobe ! Sledi, da bosta enaka enkrat, tam v nebesih onkraj groba, ki jim učenjaki še niso izračunali prostora, kjer bi morala ležati... — Ali smeš govoriti z uradnikom v svoji materinščini in zahtevati, da jo on razume, ker ga ti živiš? Zadnje čase smo videli, da ne; pač pa smeš poslušati molitve k svojemu Bogu z vsemi milijoni in milijoni vernikov vred v jeziku, ki ga nihče ne razumi; to pa zato, ker nas latinska, rimska cerkev živi vse skupaj s kruhom duhovnega življenja.
Kakšno ti je bratstvo? Brat smeš biti gladnemu v stradanju, obupanemu v obupavanju, beraču v revščini, bedaku v neumnosti, bojazljivemu v plahosti. Brat pa nisi oblastniku v moči, bogatašu u izobilju, samodržcu v samohotnosti, pametnemu v razumnosti; kajti žrela ječ zijajo noč in dan, in ti ne veš, kdaj hlastnejo po tebi.
In zato, blagoslovljena Francija, nosiš na svojih ječah, na borzi, na šolah, kjer se vzgajajo sužnji tvoje nesvobodne svobode, tvoje krive enakosti, tvojega lažnivega bratstva —krasne besede: „Libertč egalite, fraternite".
Pač smo lahko veseli, ljudje božji, da velja ta reč o tiranski francoski republiki, ne pa o deželi, kjer nam je Bog dal srečo, da živimo . ..
King Fu.
Narodno gospodarstvo.
RUDOLF ŠEGA:
Karteli In delavstvo.
(Dalje.)
Zavedajoč se te odvisnosti je Bebel na zborovanju nemške socialne demokracije v KčMnu ob R. 1. 1893. videl v organizacijah delodajalcev pogubo za delavske organizacije. Ravno ta čut, morda ne več s to resignacijo, izraža zastopnik nemškega proletariata na strankinem zborovanju v Hannovru 1. 1999., z njem soglaša Ver-kauf na strokovnem zborovanju avstrijskih • organizacij na Dunaju 1. 1900.
Ali se moremo tem nazorom čuditi?
Na ustanovnem shodu štajerske podružnice zveze avstrijskih industrijcev leta 1900. so sicer izrecno priznali koalicijsko pravo delavstva, kajti izkušenost nas uči, da ravno organizirano delavstvo mnogo lažje izhaja z organizacijo industrijcev nego s posameznim industrijcem. — Te besede sicer lahko smatramo za ironijo, toda že okolščina, da so bile izgovorjene in spre-Jfte na tem shodu, je značilna. — Švicarsko društvo trgovcev in industrijcev v Curihu
Ponnravi v ?voiem letnem poročilu za leto 1899., da ima naraščajoča delavska organizacija — ne glede na njeno nevarnost — to dobro v sebi, da se delavstvo objektiv-nejše zaveda svojega stališča v industriji. Toda taki karteli so bele vrane, vsaj imamo celo vrsto sklepov kartelnih zvez, ki merijo proti delavskim organizacijam.
Velik del kartelov se zakriva z nekakim tajinstvenim plaščem ter loči dobre od delavcev-zapeljivcev in od zapeljanih delavcev — in nastopa samo zoper poslednje, medtem ko one brani. Zveza francoskih tekstilnikov hoče postaviti mejo „demago-škim utopijam delavstva".
Večina kartelov se proglaša za organizacijo v brambo zoper stavke. Zveza to-varnikov za pohištvo v Nemčiji je sklenila nastopiti zoper „neopravičene zahteve delavstva". Za neopravičene smatra pa sledeče ,zajamčenje minimalne tedenske lavne^nh akordnem dclu> skrajšanje de-nje delavskih\dev-et ali osem ur: doPušča-rov glede me,°HmiSlj k Poravnavanjn spo-zvišanje mezde fr/Lvolno in previsoko industrijcev, ustan^,ie^e,za QnSneveri?°?šk!k je izdala pravila, v katerih /?? V Jf1 !• jetja v tej zvezi združena ni	P^
lavne dobe na manj nego io «r ° T ne dovolijo delavstvu 1. maja ko*1^00’uf da ne sprejmejo v delo delavcev kf•’ kakem članu zveze ustavili delo. ’če Dri*p" pri kakem članu stavkati, tedaj se mu n, treba z delavstvom dogovarjati, temveč ga bo zveza iz skupne blagajne podpirala.
(Dalje.)
Spominjate se družbe sv. Cirila in Metoda!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Grof Kolewrat umrl.
Dunaj, 19. marca. Danes je tukaj umrl grof Kolowrat, državni poslanec, rojen je bil leta 1852 v Benetkah.
Afora Hofrichter.
Dunaj, 19. marca. Dotični profos, ki je bil aretiran v aferi Hofrichter, ker je nosil tajna pisma nadporočnika njegovim sorodnikom, je delal na ukaz preiskovalnega sodnika, da bi mogel s tem razkrinkati Hofrichterja in mu dokazati njegovo krivdo.
Reorganizacija grške vojske.
Pariz, 19. marca. Iz Pariza je odpotovalo 5 francoskih častnikov, ki bodo reorganizirali grško armado.
Avstro-ruski sporazum.
Petrograd, 19. marca. Oficijelno se potrjuje, da sta podpisala avstrijski poslanik v Petrogradu grof Berthold in minister zunanjih zadev Izvoljski avstrijsko-ruski dogovor, ki ga ruska vlada v najkrajšem času publicira.
Berlin, 19. marca. Vsled avstrijsko ruskega sporazuma so se poboljšali tudi politični odnošaji med Nemčijo in Rusijo. ‘
Rusi v Perziji.
Petrograd, 19. marca. Semkaj prihajajo poročila, da se morajo ruske vojske umikati ustašem, poslani so novi polki na mejo.
Pereka portugalskega kralja.
Lizabona, 19. marca. V najkrajšem času se oficijelno razglasi poroka portugalskega kralja Manuela z angleško princezo Patricijo de Conaught.
Demlsija Homjakova.
Petrograd., 19. marca. Car doslej še ni sprejel demisije predsednika dume Homjakova. Kot njegov naslednik se sedaj imenuje Gučkov.
Bolgarski kralj v Carigradu.
Sofija, 19. marca. Vlada je ukazala listom, da ne smejo za časa kraljevega obiska v Carigradu pisati niti za, niti proti!
Bethmann Hohivveg v Rimu.
Berlin, 19. marca. Nemški državni kancelar Behtmann je odšel v Rim, kjer najprej obišče nemškega poslanika Billovva, v torek ga sprejme kralj, a v sredo papež.
Polkovni zdravnik se je obesil.
Dunaj, 19. marca. Danes seje tukaj obesil polkovni zdravnik zagrebškega polka dr. Ivan Reindorf, a so ga še pravočasno rešili.
in vsak četrtek in soboto od 3_ d0 g. ure popoldne se vrše
v Elektroradiografu „IDEAL“
kinematografske predstave
za cLIjaltee >2/'«
s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta.
Vljudno se priporoča Ravnateljstvo.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin.
Velikanska zaloga lahkih dežnih pale-totov za dame in gospode od K 20 — naprej v ..angleškem skladišču oblek" O. Bernatovič, Ljubljana.
Predajam na j novejše spomladanske obleke za gospode od K 8— naprej, za dečke od K 4-— naprej.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Več tisoč lepih vrbovih sadik, eventu-elno tudi protja za pletarstvo se ceno proda. Ogleda in izve se pri Milanu Žnideršiču, Matenjavas-Prestranek.
Istotam se proda lep črn dresiran pes „Pudel°.
Več tisoč dveletnih smrekovih sadik na Grosupeljskem polju, se po ugodni ceni takoj proda. Poizve se pri H. Ločni Škarju v Ljubljani, Dunajska cesta 18.
Deber brivski pomečnik se sprejme. Ponudbe upravi „Jutra\
. Gospodična Išče Slovenko učiteljico za glasovir. Ponudbe na upravo .Jutra".
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel po pokojnem g. Mihael Fin-žgarju kamnoseško delavnico pri novem
pokopališču v Ljubljani z vso zalogo nagrobnih spomenikov, katere razprodaja sedaj po najnižjih cenah, ter se slavnemu občinstvu za obilno naročbo najtopleje priporoča. Franc Kunovar, kamnoseški mojster.
KORESPONDENCA.
One znane .Slovenke", ki so bile v sredo v nemškem gledališču, se prosijo, da dvignejo svojo zasluženo diplomo za .zavednost" pod šifro .Goske" Ljubljana.
Mlada gospadična bi hotela voditi zabavno korespondenco z mladim inteligentnim gospodom. — Pisati pod šifro .Irena" poste restante, Trbovlje.
.Chantecler" išče fazanko. — On je mlad dečko, gospodične iz boljših rodovin ne nad 20 let, imajo prednost. Pismo in fotografijo prosim poslati upravi .Jutra". Slika se vrača. Korespondira se pod šifro .Chantecler" hrvaško, nemško, italijansko, madžarsko in francosko.
Dež, gledališče v Ljubljani.
V nedeljo, dne 20. marca 1910.
Benefica gosp. kapelnika Vaclava Talicha.
Zaroka pri svetilnicah.
Opereta v enem dejanju. Besedilo spisala Michel Carre in in Leon Battu. Uglasbil Jacques Offenbach. Kapelnik V. Talich. Režiser Ljubiša lličič.
Peter, zakupnik posestva. . g. Lj. Iličič.
Deniza, njegova sestrična	.	.	gdč.	Pipa Tavčarjeva
SSE* i vdov,	;	;	g*;	iSt^gv. „
Nočni čuvaj ...... g. Fr. Bohuslav.
Kmetje in kmetice.
Dejanje se vrši na vasi pred Petrovo hišo.
V pavzi med prvo in drugo opereto svira Slovenska Filharmonija Offenbachovo over-turo .Orfej v podzemlju". Dirigira gosp. kapelnik Vaclav Talich.
Soprog pred durmi.
Martin Preller............g. Fr. Bohuslav.
Suzana, njegova soproga	.	.	gdč.	Pipa Tavčarjeva.
Kozina, njena prijateljica	.	.	gdč.	Iva Hrastova,
rlorjan Zolnodol, komponist . g. Lj. Iličič
Dejanje se vrši v stanovanju Martina Prellerja.
Zahvala.
Tovarna za klej je podarila ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v priznanje uspešnega 17A°^nj?,pri °SnJ’u 22> januarja 1910 znesek •* .Y imenu društva se za izdatni dar najtoplejše zahvaljujeva.
nhkw?bfnem uSe tudi vsem darovalcem in obiskovalcem božičnice, ki so pripomogli k
hvJr”” gm?tnemu HsPehu> najtoplejše za-hva jujeva in prosiva nadaljne naklonjenosti.	J
V Ljubljani, dne 14. marca 1910.
Fran Barle, Ludovik Štricelj,
blagajnik	načelnik
^rodara
dve lepi hiši
v Spod. ŠišOsi.
Poizve se pri g. Antoniji Keršič v Spod. Šiški.
Gostilna „Pri panju«
Vegova ulica št. 10
se priporoča za mnogobrojen obisk
lastnik Leonardo Galante
ima najboljše pijače; dobiva se izboren .pelinkovac", goriška, istrska in dalmatinska vina po najnižji ceni.
Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. učiteljstvu svojo veliko in bogato zalogo	12—3
klobukov, slamnikov, čepic, peres itd.
vse po najnižjih cenah.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd.	6/io—i
Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
|/h| | in okusno pijačo daje le dr. ■*' * * pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom „SLADIN“! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
Mnft! s tem prihranite 50°/o na V J denariH pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko,
7rlravio I resno obvestilo po-^Ul dVJU. potrjujejo m nogo-
b roj na priznalna pisma.
507, prihranka! &£&*•
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor"
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
* ki varujejo svoje čevlje pred pokanjem in trganjem rabijo edino samo
Jnrjevo čistilo (kremo)
ki je v svoji dobroti gotovo nedosegljivo.
Dobiva se povsod.
 ___________________________________   3/10—1
Priporoča, se
najveeja zaloga oblek za gospode in dečke
Vedno najnovejša konfekcija za Ljubljana, Pred škofijo št. 19 dame in deklice.
Solidna postrežba! Nizke cenel
A. Lukič
■
E
Iv£ocLr2_a, tzg-oTT-izs-a,
[SlJosipina Podkrajšek E
f	IV*	TT	v • v	i	v	j	Sbn
Lubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Perilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšeto v. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
Gl
n
(g
BUŠKIH
Ustanovljena I. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
jejimela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83.116.12M1 upravnega premoženja K 20,775.510 59
obrestuje hranilne vloge po n«
2 0
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-
metom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.
Posojajo na zemljišča po 5>/<°/o * l'/2°/o na amortizacijo ali pa po &1/*0/0 brcz amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča svojo bogato zalogo
različnih vozov.
P. KERSIC.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela in popravila po primerno nizkih cenah.
Sprejema se tudi les za žagati na parni žagi.
Za točno in solidno delo se jamči.
Karol Kavšeka nasled.
Sehneider & Verovšekl
trgovina z železnino in zaloga strojev
v Ljubjani, Dunajska cesta št. 16
priporoča svojo bogato zalogo travniških bran, plugov vseh vrst, kosilne stroje in sploh vse poljedelske stroje kakor tudi cevi za vodovode in vso železnino za stavbe po znano nizki ceni in točni postrežbi.
Genovniki zastonj in poštnine prosto.
K umirili ii pletoi se®
si dovoljujem moje cenjene odjemalce opozoriti na mojo velikansko zalogo v konfekciji za dame, gospode, deklice, dečke in otroke, posebno pa na spodaj
omenjene predmete:
Otroške obleke za prati ....	od	K	1*50 naprej
iz blaga ....	„	„	4-—
Obleke za dečke.................6*— ,,
„ gospode	  „	8-—	„
Površnike in Športne suknje za gospode ,,	,,	12.—	,,
Pelerine s kapuco...............,,	,,	6*—	,,
Klobuke	„	2-—	,,
Velour klobuki	  „	5*80	,,
Zaradi prevelike zaloge v damski kontekciji so cene znatno znižane.
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič
sr I-o^u.Toljsian.i, na Mestnem trgru. šte^r. 5.
35-8
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJI VODNIKU
----kamenarskem	mojstru	—
= Ljubljana = Kolodvorska ulica =
T7"edja.o in. drsalci man.ožirxi 3® ca.o1o3.ti:
Zarezano strešno opeko prve vrste, z jamstvom za nje trpež-—   —— nost skozi pet let in opeko za zid —
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, dalje stavbni kamen za zidanje iz
domačega kamenoloma v Podpeči, pri
L KNEZ-U v LJUBLJANI.
Delniška glavnica: K 3,000.000.
9/10—1
Rezervni fond: K 350.000.
Linblianska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica št©v. 2.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. =========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|o.
IIIMMIIIIHHIMIMMMMIIIIIIIMIIIIIIItllllllltllltllltlMItlMIIM
IMlHIIIIIIIIIMIHHIIIIIMIItlHIMIIIIMMIIIIMIIIIMIMIIIIHIIItl