VIII. deželna učiteljska konferenca za Štajersko. Predvsem moramo konštatirati, da so bila za 8. deželno učiteljsko konferenco dobili delegati tik pred odpotovanjem, neka- teri pa sPloh PrePozno> en deleg-t še celo _an zborovanja v Gradcu. Ker se vrši lieželna učiteljska konferenca vsakih 6 let, hi pač pisarnica deželnega šolskega sveta lahko vse potrebno preskrbela o pravem _asu. Ako bi se otresli svetega Birokratizma, bi bili poslali vabila naravnost izvoljenim .gjggatom, ne pa potom okrajnih šolskih svetov, s Čimer se je dostava silno zavlekla. V nedeljo, dne 10. sept., so se vršila razna predpripravljalna dela. Predsednik »Zveze slov. štajerskih uči¦gjjgv in učiteljic", tov. Rajšp, je pismenim ot0Ui sklical slov. delegate na 6. uro zvečer j, tftalniško sobo gostilnice »Zum grunen yiflger" (Leonhardstrafie št. 3) na posvetovanje zaradi učnega načrta in drugih važnih točk. Ker se je sklicalo zborovanje »Lehrerbunda" na 5. uro popoldne, so se nekateri s[Ov. delegati sešli ob 4. uri popoldne v zgoraj imenovani gostilnici. * Ob 5. uri popoldne se je vršilo zborovanje vseb delegatov, ki so prišli skoraj polnoštevilno, v restavraciji mestnega gledališča v parku, ki jih je srčno pozdravil predsednik -Lehrerbunda", tov. Herz, in poročal o vsem, kaj je storil -Lehrerbund" za deželno učiteljsko konferenco. ,,Bund" je v odborovi seji že poprej proučil vse poslane predloge delegatov za defelno učiteljsko konferenco, ki so tiskani v.Mitteilungen zur 8. Landeslehrerkonferenz". S tem je bilo delo jako olajšano in se je mnogo časa pridobilo za konierenco samo. Nato smo se razgovarjali o kandidatih zastalni konferenčni odbor, za zapisnikarje, reditelje, njih namestnike, za zastopnike v disciplinarni senat ter v odbor za revizijo učnega načrta. Pri tej priliki naj konštatujemo, da so se predlogi sprejeli soglasno ter so prišli slovenski delegati kot zastopniki ene tretjine slovenskega učiteljstva povsod v primernem številu v poštev. Izid vototev priobčujerao na drugem mestu. Pteden se je sestavil terno za disciplinarai senat, je poročal jako zanimivo dosedanji zastopnik učiteljstva, meščanski učitelj Fr. K a w a n, ter opozoril na razne nedostatke disciplinarnega zakona, kakršni so se pokazali v praksi in ki jih bo treba v teku let odstraniti. Govorniku smo burno ploskali. Enako je tudi poročal njegov namestnik A. Kasper, ki je bil zastopnik samo v par slučajih. Ta razgovor je trajal nad 7. uro zvečer. Uradni predpripravljalni razgovor kakor 'udi seje deželne učiteljske konference so se vršili v mali dvorani, imenovani nStephaniensal", štajerske hranilnice. Ob 8-10 zvečer je otvoril deželni šolski nadzornik in dvorni svetnik dr. Tumlirz fazgovor, poročal kratko o izvršitvi sklepov zadnje deželne učiteljske konference ter poudarjal, naj se vrši konferenca v lepem tonu, ^tudi so različna mnenja zastopana Potem )e naznanil poročevalce za razne referate. Dnevni red konference in opravilni red so fobili delegati tiskan v roke. Pojasnil je •*• kako je izpremenjen opravilni red, skle"ien na zadnji konferenci, ter da bodo za ysako sejo krožili imeniki navzočih, v katere •"j se zapisujejo, ker je čitanje imen dele8»tov preveč šolska manija. Nato so se do°«li kandidati za razne funkcionarje, ki se volijo drugi dan. Glede predlogov je želel, . I se stavijo samo taki, ki ne zahtevajo Pfemembo šolskih zakonov, ki si naspro- lejo ali zahtevajo preveč denarnih žrtev. . Predsednik se je s svojimi izvajanji ¦^zal kot izkušenega šolnika in izvežbanega patlamentarca. I. razpravni dan. t.,. \- seJa se je pričela v ponedeljek ob 2Jutraj. Dvorni svetnik dr. T u m 1 i r z "»enii "adz, Je namestnikom mestnega šolskega , "ornika dra F r e 11 e n s a 111 a, zapisnib^Cn>: Rud. Musgerja in Tom. Kur_Q.s a (Slovenec), pozdravi zastopnika dež. ^' Sveta in dež. odbora poslanca dra H o f[ioi| Von Wellenhoia, člana dež. mensiewicza, draBu ch ne rj a,gimn. ravnatelja Glov/ackega in ces. svetnika Trunka ter okrajne šolske nadzornike. Potem naznani, da je cesarski namestnik grof Clary in Aldringen službeno zadržan se udeležiti konference, da ga pa jako zanitnajo razprave, ki jim želi najboljšega uspeha; sklepe pa bo po možnosti, v kolikor spadajo v njegovo območje, dobrohotno pospeševal. Predsednik opozori na uradni značaj deželne učiteljske konference, želi daljni razvoj šolstva v smislu državnega šolskega zakona ter sklene svoj otvoritveni govor s trikratnim -hoch" na cesarja. Ravnatelj Bischofberger predlaga, naj se pošlje brzojavnim potom vdanostna izjava cesarju ter brzojavni pozdravi naučnemu ministru grofu Stiirgku in cesarskemu namestniku grofu Claryju. Ker sta bila zadnja brzojava skupno predlagana, so bili Nemci v zagati in so glasovali tudi za pozdrav klerikalnemu ministru, pozneje pa niso mogli več napake popraviti. Predsednik poda nato občni pregled o razvoju štajerskega šolstva v teku zadnjih šestih let. Leta 1905 je od 203.000 šoloobveznih otrok obiskovalo šolo 196.000, leta 1910 paod 219.000 šoloobvezenih otrok 212.000; potem lani okroglo 7.000 otrok ni šole obiskovalo. Število javnih ljudskih šol je od 868 poskočilo na 894, število meščanskih šol pa od 19 na 21. Leta 1905 se je nahajalo med 2823 učnimi osebami 95 neizkušenih, leta 1910 pa med 3272 samo 12. Izdatki deželnega šolskega sveta so znašali 1905 1. 5,362.000 K.letos pa 7,141.000 kron, torej zvišanje za 30%. R a z v o j n otranjega šolstva in učni uspehi so vceli deželi jako povoljni, ravnotako se opaža živahna marljivost pri učiteljstvu za nadaljno izobrazbo. Potem omenja tri važna vprašanja letošnje konference in referenta. Nato so bili vloženi sledeči n u j n i p r e dl og i: 1. Predsednik se prosi, naj takoj na deželnem odboru posreduje, da se hranarina udeležencem letošnje deželne učiteljske konference v sedanji draginji primerno zviša in v kratkem izplača. Predlaga se, da se izplača dnevščina 10 K in prenočnina 3 K za vsak razpravni dan in onim delegatom, ki potujejo en dan h konferenci in en dan od konference, tudi za ta dneva dnevščino. Udeležniki konference, ki stanujejo v sejnem kraju, naj dobe tudi za vsak sejni dan 10 K. 2. Deželna učiteljska konferenca naj sklene sledeče: Štajersko učiteljstvo razodene po deželni učiteljski konferenci javnosti in merodajnitn faktorjem, da je i z b o 1 j š a n j e materialnega položaja učiteljstva zaradi trajajoče d r a g i n j e neodložno in da učiteljstvo noče več in ne more več sile dalje prenašati. Ono mora torej spričo ogrožene eksistence celega stanu od štajerskih poslancev zahtevati, da z vsemi močmi na to delujejo, da bo štajerski deželni zbor čitnprej sklican in delozmožen in takoj zakon sklene, po katerem dobi učiteljstvo dežele enako plačo kakor državni uradniki od enajstega do osmega činovnega razreda. 3. Danes v Gradcu zborujoča 8. štajerska deželna učiteljska konferenca pozdravlja z veseljem v prestolnem govoru napovedano vplivanje vlade na razvoj ljudske šole, da se mladina izobrazi za praktične zahteve gospodarskega tekmovanja, in upa, da se zdaj najpreje oskrbe podlage k tej izpopolnitvi do mačega ljudskega šolstva. Te so: 1. Popolna in stroga izvedba osemletne šolske obveznosti; 2. znižanje števila učencev enega razreda; 3. občna uvedba »Pflichtfortbildungskurse"; 4. povzdigne naj se znanstvena in praktična izobrazba učiteljev in 5. ureditev učiteljskih plač po vsakokratni plači državnih uradnikov od enajstega do osmega činovnega scda. Predsednik odredi, da se nujni predlogi rešijo koncem seje, ko se je nujnost odobrila, naroči razdelitev volilnih listkov za razne volitve, ki jih prevzamejo števci glasovnic. Potem je predaval prof. dr. Ludvik B i n d e r jako izborno „0 b i s t v u e k sperimentalne didaktike in v koliko se ljudska šola na eksperimentalnih poizkusih na otrocih lahko udeležuje". hvajanja Binderjeva so se gibala v okviru interpretacije in kritike doslej izve- denih eksperimentalnih pedagoških in didaktiških raziskavanj na podlagi predavanj prof. Ernsta Meumanna in na podlagi dotičnih spisov o pedagoških in didaktiških eksperimentih. V uvodu se je govornik dotaknil utemeljitve eksperimentalne pedagogike, njenega izvora iz prirodne vede, medicine in eksperimentalne psihologije, je otnenil merjenje utrujenosti, nauk o nadarjenosti, duševno higieno dela šolskih otrok, nauk o predstavnih tipih kot temelju za prikaze zavesti, splošne in špecialne probleme otroške psihologije, vprašanje o možnosti umetne naprave poljubnih prikazov zavesti, je opisal psihološki, pedagoški in didaktiški eksperiment in omejil delokrog eksperimentalne pedagogike in didaktike. Nato je označil nauk o delu strokovnem v Meumannovem smislu, njegove dele, namreč dele splošnega nauka o delu, ki naj ustvarijo temelj novi splošni, in dele špecialnega nauka o delu, ki naj dado temelj novi špecijalni didaktiki. Pojasnila keksperimentotn o nazoru in nazornem pouku so se največ opirala na eksperimente, ki jih je izvedla gospa dr. Marija Dtirr-Borstova pod vodstvom prof. Meumanna, in so obsegala razkrojitev nazora na njegove elemente, razmerje nazora in izreke, razkrojitev in postopanje nazornega in izrečnega eksperitnenta, vprašanje o možnosti otrokove vzgoje k nazoru in izreki ter o dotičnih sredstvih. Nadalje je razmotrival pomen aktivnih psihiških procesov za izobrazbo nazora, k temu potrebno važnost emocionalnega momenta ter momenta čuvstva in volje in stem moment samonajdbe za nazorni pouk. Naposled je obrazložil iz eksperimentov posnete normative za nazorni pouk. Razlaga bralnega eksperimenta se je dotikala psihološke analize bralnega akta, razjasnitve delnega procesa branja, psihološke in pedagoške naloge kakor razporedbe in poteka eksperimenta in iz tega izvirajočih posledic in zahtev. Posebno je naglašal eksperimentalno določitev gibanja oči med branjetn in dobitno zmožnost tahistoskopičnega branja za raziskovanja ter naposled vprašanje po razvoju otrokove bralne spretnosti in po sredstvih, da se jo pridobi. Dalje je omenil male poizkuse gospe Benussi-Lielove, ki govori na podlagi njih uspehov besedo bralne metode skupnih podob ali nortnalne besedne metode. Vprašanje o -najboljši" bralni metodi moramo še danes smatrati za nerešeno. Iz eksperimentov dobljene spoznave se ločijo v tri skupine, v take, ki so imele že v stari pedagogiki in didaktiki svojo veljavo in so bile z eksperimentom znanstveno utemeljene; v skupino stavkov, ki jih je eksperiment popravil in dopolnil, in v skupino, ki je bila naravno dobljena. Analogno so ločeni normativi in na isti način je bilo dobljeno bistvo, t. j. vsaj glavni njegov del, t. j. stare spoznave je treba preizkusiti in sprejeti, ako so se z eksperimentom izkazale kot rabne, pomanjkljivo je treba popraviti in popolniti in naposled dobiti nove pedagoško-didaktične spoznave in s tetni dotične metode znanstvenoeksperimentalno utemeljiti in podkrepiti. Na vprašanje, kak delež ima na eksperimentalni pedagogiki in didaktiki ljudska šola, je predavatelj odgovoril, da so nove discipline v obrisih, kakor stoje danes pred natni, materialno in formalno popolnoma last ljudske šole, da pa tudi višje šole že danes lahko iz njih dobe svoj del, in sicer tako po direktnem potu kakor po analogiji. Vprašanje pa, naj se li ljudska šola aktivno udeležuje eksperitnenta, danes še ni zrelo. Pred tem vprašanjem naj prej pride reforma učiteljske izobrazbe v smislu poglobljene splošno psihološke, otroško-psihološke in pedagoške reforme. V tem smislu je govornik tudi predložil resolucijo na naučnoministrstvo. Govorniku se je burno ploskalo, njegova resolucija je bila soglasno sprejeta. Zatetn se proglasi izid volitev: a) v stalni konferenčni odbor so bili s 87 glasovi izvoljeni: A d o 1 f Franke, Rudolf Maier, Franc Monschein, Rudolf Musger, Franc Kalista, Franc Kawan, Karl Offenbacher, Anton Otter, Ferdinand Schreithofer, Karel Gaischeg in Slovenci: Anton Gnus, Franc Kocbek, Avgust Požegar, Josip Rajšp in Ernst Slanc. — Namestniki: Franc Rottenmanner, Josip Chibidziura, Em. Pirnat, Gustav Simcben; Slovenca:Ivan Knapič in Matija Lichtenw a 11 n n e r. b) zapisnikarjem s 85 glasovi: Rudolf Musger in Tora. Kurbus (Slovenec). c) zastopniki v disciplinarni senat: Franc Kawan, Alojzij Kasper in Anton Otter; namestnikom: Kasper, Kawan in Otter. d) rediteljem: Franc Rotten*mannerinlvan Strelec (Slovenec)r namestnikom: Hans Richter in Lud. Če rnej (Slov.). e) števcem glasovnic: Hen. Mttller, Jos. Dorfmeister, Ferd. Porsche in Valentin Pulko (Slovenec). Koncem prve seje so se obravnavali nujni predlogi, ki so jih bili vložili: 1. Kalista, 2. Monscbein, 3. Baumgartner. Prvi in tretji sta se sprejela soglasno neizpremenjena, drugi pa po daljši debati v toliko izpremenjen, da se je izpustilo -noče več" in Bda bo štajerski deželni zbor čimprej sklican in delozraožen", tudi soglasno. O prvetn predlogu je dal pojasnilo predsednik, da se naj najprej izplačajo stare diete, ostanek k novim pa po rešitvi dotičnih pogajanj. Sklep I. seje ob 11*45 ponoči.