Odločno in vztrajno naprej 1
LETNA KONFERENCA SINDIKATA NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE
Vsakoletna konferenca organizacije sindikata- nam daje možnost temeljito oceniti in analizirati prehojeno pot in delovanje v minulem letu, spoznati po-manjkljivostitin napake ter na podlagi tega začrtati -nadaljnjo pot.
Martin Mlinar: »Nepravilno je v sedanji situaciji govoriti, da za področje socialne politike ni časa in sredstev. Ne smemo pozabiti na klasične sindikalne naloge in potencirati samo gospodarstvo.«
Letošnja konferenca je sovpadala :z uspešno volilno dejavnostjo, prav tako pa je potekala ;y času priprav ¡na kongres', sindikatov in zveze komunistov.
Potekala je 20. marca, poleg delegatov OOS TOZD in DSSS, predstavnikov IO OOS in predstavnikov drugih DPO, samoupravnih organov in vodstev TOZD pa so se konference udeležili tudi: podpredsednik RS ZSS tovariš Martin :Mlinar, predstavnik- medobčinskega ■ sveta' ZSS tovariš Miro Štrajher, sekretar OS : ZSS ‘ tovariš '- Adi Zaletel. V, naši. sredini pa smo. lahko -spet pozdravili tudi predstavnike konference sindikata-; Stekla iz Slovenske Bistrice,' steklarne Hrpelje, Kozina in DO TKI iz Hrastnika,
V SVojem uvodnem poročilu je predsednik IO konference Sindikata DO tovariš Janez " Ciglar najprej izpostavil gospodarske rezultate minulega leta, ki . so bili' vsekakor' osnova, da smo lahko na mnogih področjih dela Storili več, kot bi sicer. Za dose-
ganje dobrih gospodarskih, rezultatov je bilo potrebno v sedanji gospodarski situaciji vložiti izredne napore, kljub temu pa smo -naloge, ki srno, si jih zastavili, uresničili oziroma celo presegli, kar je zlasti pomembno na področju izvoza. Prav zaradi dodatnih prizadevanj in vloženih dodatnih naporov računski prikaz kaže na prekoračitev mase osebnih dohodkov, za kar pa obstajajo številni objektivni razlogi. Doseženi poslovni rezultati so nam omogočili, da smo poleg pokritja obveznosti do družbene, skupnosti in formiranja skladov namenili sredstva tudi za regres za prehrano, regres za letni dopust, izplačilo jubilejnih nagrad, za odpravnine upokojencem, za nezgodno zavarovan j e, za plačiloobveznosti po samoupravnem sporazumu za. pospeševanje kmetijstva "ter negospodarskih investicij ter mladinske delovne brigade, za ureditev Čebin, za pokritje dela izgube, Soda-So Luka Vac, Del sredstev sklada skupne porabe pa bo združenih na nivoju delovne organizacije za vzdrževanje počitniških in samskih domov, za potrebe SLO, kreditiranje individualne stanovanjske gradnje in nakup enot samskega' doma.
Izvršni odbor konference se je v minulem letu. sestal na 9 sejah, redno pa se je sestajalo tudi predsedstvo, kar je imelo pozitiven vpliv pri doseganju enotnega akcijskega pristopa k številnim nalogam. Glavna vprašanja, ki jih je IO obravnaval na 'SVojiK sejah ; in se vključeval v njihovo ‘razreševanjer družbena prehrana, -povezava Sijaja—Stek-
Adi Zaletel: »Prehrana med delom ostaja še vedno problem, ki ga v minulem letu nismo rešili. Steklar^ na Hrastnik prednjači pri predlaganju čimbolj učinkovitih rešitev.«
larna, priprave na 3.. konferenco ZS o socialni politiki, periodični obračuni poslovanja, prazno-, Van je dneva steklarjev, 'letovanje, počitniški domovi, prispevki posmrtnine, osebni dohodki,
. socialna vprašanja, delovna doba s povečanjem, alkoholizem, disciplina, obveščanje in drugo. .
Dohodkovni odnosi še niso vzpostavljeni
Vprašanje dohodkovnih Odnosov je bilo- v raznih razpravah že večkrat posebej izpostavljeno, prav tako tudi . na konferenci sindikata, Predlogi, ki so bili pripravljeni do sedaj, iz »raznih razlogovmiso bili..sprejeti.-'Se vedno se postavlja osnovno vprašanje,- ali urediti dohodkovne odnose. tako, da bomo v delovni organizaciji ugotavljali celotni prihodek za Vse tozd, aii naj bi celotni »prihodek ugotavljali enkrat- na nivoju tozd — ročna in polavtomatska .predelava steklene mase, v odnosu do ostalih tozd in drugič na. nivoju- tozd — avtomatska predelava steklene mase, v razmerju do, ostalih tozd.
Tudi razprava je pokazala, da ¡¡Je vprašanje dohodkovnih odnosov tesno povezano s samoupravno organiziranostjo, - zato se je potrebno .resno' lotili temeljite analize samoupravne organiziranosti, v DO.'V zadnjih letih smo sl : pridobili nekatera nova spoznanja glede načina urejanja dohodkovnih odnosov, ki pa še ne dajo realizirati,;' če hi dodelana samoupravna organiziranost. Tudi iz partijskih ' resolucij za kongres izhaja, da se bo te naloge potrebno lotiti V letošnjem .letu.
Dograjevanje svobodne menjave dela
. Na . področju svobodne menjave dela med delovno skupnostjo in temeljnimi , organizacijami imamo v delovni organizaciji sprejet samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih- in odgovornostih delovne skupnosti in delavcev tozd, vendar le-ta ni v celoti usklajen z določili Zakona o združenem delu, zato ga je potrebno dopolniti, kajti" sedanji, način financiranja delovne skupnosti temelji v celoti na proračunski' osnovi, na podlagi planiranja stroškov za Í delovno skupnost, potrebno pa je, da je dohodek odvisen od pri-
spevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov; toZd:ter od dohodka, ki ga . ustvarijo tozd.
m
Stimulacija mora biti odraz dela
Stimulativno nagrajevanje smo pred nekaj leti v naši’ delovni organizaciji dokaj ustrezno rešili, vendar pa so se razmere že v takšni meri spremenile, da. nas
Janez Cigler: »Dohodkovnih odnosov še nismo vzpostavili. Mislim, da moramo to nalogo v letošnjem letu pripeljati do konca.«
danes ne moré več zadovoljevati. Zato bo nujno doseči stimula-tivnejše -nagrajevanje tistih delavcev,'ki vlagajo v delo več naporov in destimulirati 'tiste, ki svoje delo slabše opravijo.
Tudi proizvodno delo je potrebno: drugače vrednotiti in pri tem upoštevala ,tudi delovne pogoje. Zato so potrebne določene osnove, kot - je razvid del in nalogi določitev zahtevnosti del in halog in vzpostavljanje relativnih' razmerij med njimi — ne glede na kvalifikacijo, ampak delo, ki ga dejansko opravljajo. Ob tem je bilo v razpravi opozorjeno tudi na počasno reševanje nekaterih osnovnih problemov:	vsepovsod izpostavljamo
zmanjševanje administrativnega dela, obratno pa zasledimo, da se rast zaposlovanja v negospodarstvu, ne zmanjšuje. Tudi sedanje vrednotenje dela je eden od elementov, ki vzpodbuja administrativno delo.'
(Nadaljevanje na 2. strani)
Odločno in vztrajno
(Nadaljevanje s 1. strani)
Skromno na področju povezovanja
Na področju povezovanja z drugimi OZD ni zaznati zadovoljivih premikov. V preteklih dveh letih zasledimo le nekaj korakov, ki so bili usmerjeni zlasti v to, da bi z drugimi delovnimi organizacijami nastopali na trgu enotno, da bi planirali skupne proizvode na domačem in .tujem -trgu.
-Ugotovitve, ki jih je v poročilu navajal predsednik IOK, so bile v razpravi še dopolnjene, zlasti je bilo opozorjeno, da imajo nekatere oblike povezovanja za cilj izsiljevanje,-kar je v nasprotju s samoupravnimi težnjami in s takimi pojavi bi morali v naši družbi energično' obračunati. Samoupravno sporazumevanje mora dobiti svojo pravo vlogo, ne pa da je v rokah nekaterih OZD za doseganje njihovega lastnega večjega dohodka.
Nenehno dograjevati sistem socialne varnosti
Tovariš Ciglar je v svojem uvodnem poročilu posvetil precej pozornosti tudi področju socialne varnosti:
»Celotna socialna politika mora biti naravnana tako, da bo vzpodbujala povečanje finančne in družbene produktivnosti in podpirala takšno delitev ustvarjenega dohodka na posamezne oblike porabe, ki bo zagotavljala krepitev materialne osnove dela, s tem pa tudi ekonomske in socialne varnosti delavcev. Zagotovitev socialne varnosti delavcev je. potrebno obravnavati celovito, od udeležbe vsakega posameznika, to se pravi produktivnosti dela, boljšem izkoriščanju delovnega časa, boljšega odnosa do
Brane Milinovič, dipl. pravnik: »Brez 3. izmene in nočnega dela žena našega delovnega procesa v sedanji situaciji ne moremo urediti, v DO pa si bomo prizadevali, da se nočno delo postopoma odpravi z uvajanjem nove tehnologije, pri čemu je treba upoštevati tudi posledice, ki bodo nastale za-radi zmanjšanih potreb po nočnem delu.«
čkla -in delovnih sredstev, pa tudi • v. - spremin janju miselnosti, da je ta družba dolžna samo dajati, naš prispevek pa se nanaša •samo na prisotnost pri delu.«
Nujna lastna udeležba
Po ugotovitvah iz razprave o-staja stanovanjska politika v sedanjem položaju verjetno največji problem. Še vedno ostaja okrog 200 nerešenih stanovanjskih vprašanj. Ob sedanjem pridobivanju novih stanovanj (do približno 10 letno) se problemov ne da zadovoljivo reševati. Pozitivni premiki so bili doseženi na področju samskih domov, kjer so se razmere bistveno izboljšale. Treba pa je upoštevati^ kakšni problemi, nastajajo, ko si samski delavci ustvarjajo družine in težko ali pa sploh ne morejo dobiti stanovanja, ker zaledja prostega stanovanjskega fonda za take primere ni. V o-kviru delovne organizacije smo namenili dodatna sredstva za nakup enot za samske delavce, kr1 so v gradnji v zgornjem delu
Franc Jerman: »Pri uveljavljanju reda in discipline je potrebna doslednost v vseh TOZD in DSSS.«
'Hrastnika in kjer je za naše potrebe predvidena pridobitev 40 ležišč, s čemer upamo, da se bo ta problem samskih delavcev in njihovih mladih družin vsaj malce, omilil. Ena od oblik reševanja stanovanjskih, vprašanj delavcev v preteklem, pa tudi ,v letošnjem letu pa bo kreditiranje individualne stanovanjske gradnje. Pomemben zaključek konference pa je bila ugotovitev, da je kot obliko dodatnega zbiranja sredstev -za stanovanjsko gradnjo nujno potrebno realizirati plačilo lastne udeležbe delavcev, ki so dobili družbeno stanovanje.
Zmanjšan bolniški stalež
Organizacija sindikata je v preteklem letu precej naporov vložila v razreševanje vprašanj okrog bolniškega staleža, saj je ta, posebno v prvem trimesečju leta 1981 silovito narastel in se je dogajalo, da je bilo zaradi bolniškega staleža odsotnih tudi 17,% delavcev, kar je onemogočalo normalen' potek proizvodnje. Z uvedbo stimulacije na nekori-ščenje, bolniškega staleža smo
dosegli bistven uspeh, saj je bilo število bolniških . izostankov konec leta na nivoju delovne organizacije le 8,09 %. Zavedati pa se je potrebno, da nas sedanji uspeh tega ukrepa; né sme zadovoljiti, predvsem zato, ker je sedanja stimulacija le v obliki dodatka in kot je bilo opozorjeno v razpravi, učinki dodatkov, ki niso neposredno povezani z delom samim, postopoma popuščajo. Zato je verjetno potrebno o načinu stimuliranja še razmišljati in Iskati še primernejše rešitve, da bomo bolniški stalež še zmanjšali, zlasti pa ne gre pozabiti na številne, notranje rezerve, ki so tudi povezane z načinom in obsegom, koriščenja bolniškega staleža (delovni pogoji, medsebojni in delovni odnosi, delovna disciplina, alkoholizem in številni drugi).
. Alkoholizmu je bila posvečena posebna pozornost. Ne gre si zatiskati oči,., saj je to dejansko problem tudi v naši delovni organizaciji. Premalo delujemo preventivno, zlasti pa smo nedosledni pri obravnavanju takih primerov.; Na tem področju - se mora bolj občutiti vpliv in delovanje sindikata in drugih DPO, zlasti pa se morajo bolj osvestiti tudi delovne sredine.
Še naprej nočno delo
Nočno delo je. ena od okoliščin, ki je značilna za našo delovno . organizacijo. Pri. tem o-pravlja nočno delo tudi 538 žena, kar je neizogibno ob naravi dela v Steklarni, saj gre za neprekinjen proces dela, ki je nujen z ekonomskega in tehnološkega vidika. Izredno pereče so tudi. kadrovske težave, ki, onemogočajo zamenjavo ženskih izvršiteljev z moškimi.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da je zmanjšanje, sploh pa ukinitev nočnega dela žena težko izvedljivo oziroma sploh nemogoče v ..sedanji situaciji, zato je nujno, da so,, naša prizadevanja usmerjena 7v zagotavljanje vseh tistih pogojev, da se bo : nočno delo odvijalo normalno in varno. Prizadevali si bomo, da se nočno delo postopoma odpravlja, tudi z uvajanjem npve tehnologije, kot. smo : si. zastavili. tudi v srednjeročnem programu.. Pri tem pa je potrebno upoštevati posledice, ki bodo s tem nastale: višek delovne sile, ki pa bo problem širšega pomena in kar bo potrebno v okviru družbenopolitične skupnosti računati.
Preventiva v zdravstvenem varstvu
Na področju socialne politike in varstva pri delu moramo obračunati z miselnostjo tistih, ki trdijo, da ob gospodarskih težavah ni čas niti prilika za reševanje vprašanj in vlaganja sredstev na ta področja. Zavedati se moramo, da smo družba, ki nam je osnovna skrb položaj delavca in delovnega človeka in naš skupni napredek se ne kaže samo v doseženih rezultatih poslovanja, ampak tudi v tem, kaj smo naredili na področju socialne politike.
Pozitivno je, da šo se v lanskem letu . pričele izdelovati zdravstvene analitične ločene delovnih mest, s katerimi ibomo ugotovili, koliko in katere nevarnosti in škodljivosti so prisotne na posameznih delovnih mestih.
Anton Žagar, inž.: »Na predelih naše DO v teh letih je izredno velik. Uspešno smo se vključili v mednarodno delitev dela. Poslovni rezultati pa nam potrjujejo, da je tudi naša proizvodna usmeritev pravilna.«
Redno ;se odvijajo zdravstveno-psihofizični pregledi delavcev, redno se spremljajo pogoji dela v DO, odvija se izobraževanje iz varstva pri delu in varstva pred požarom.
Rezultati nesreč pri delu nam kažejo, da število nesreč in resnost teh padata, to pomeni, da so nevarnosti na delu manjše, kar pa ne moremo trditi za škodljivost. V zadnjem času sicer res ne beležimo primerov profesionalnih obolenj, vprašanje pa je, kakšna je nova tehnologija, avtomatizacija in organizacija dela, če iz leta v leto raste število t. i. delovnih invalidov.
Stari problemi pri prehrani
V lanskem letu smo prešli na enotno prehrano med' delom preko obrata družbene prehrane. Tovariš Ciglar je v svojem poro-- čiiu opozoril, da s stanjem na . tem področju ne moremo biti zadovoljni, saj so nekatera osnovna vprašanja še vedno nerešena, tako na primer statut obrata in način koriščenja storitev obrata . družbene prehrane- Sedanji- način organizacije prehrane še vedno ni v . skladu z osnovnim sporazumom. Kljub pobudam delavcev naše delovne or-• ganizacije se odplačevanje anuitet še vedno ni izključilo iz cene obroka malice in tako ostaja nerealizirano določilo, da se obveznosti pokrivajo po številu zaposlenih, ne pa po številu odvze-. tih malic. Delavci Steklarhe Hrastnik se ne moremo strinjati, da danes preko cene obroka odplačujemo približno 60 % vseh stroškov obrata in tudi odplačilo . anuitet. •
naprej!
Stanje v tovarni — slika nas vseh
Zanimivo je, da je bilo v poročilu predsednika izpostavljeno tudi higiensko stanje v naši : to-varni, ki je na izredno nizki ravni. Človek se resno sprašuje, ali je na item področju res nemogoče nekaj storiti, še posebno, če vemo za načelo: »-Vsak pred svojim pragom.. « Če bi delali vsaj tako, bi na vsakega odpadek le delček dela, pa bi bilo pospravljeno in bil bi'red. Pri tem verjetno ni treba posebej poudarjati, da spada takšno opravilo med delovne dolžnosti vsakega posameznega delavca oziroma je tu še vprašanje: kaj počnejo 'neposredno nadrejeni delavci?
Z vodilno viogo, ki jo je imela Steklarna Hrastnik na področju šjiortno-rekreativne dejavnosti v Hrastniku v preteklih letih, se
današnjega stanja ne da več primerjati. Izgubili smo stik ¿ množičnostjo, • to področje Smo skorajda zanemarili. Ostaja športna aktivnost TOZD 4, udeležba ha peteroboju in udeležbe nekaterih - ekip v okviru občinskih TRIM tekmovanj, kar pa je bistveno manj > ali skoraj nič v primerjavi z obsegom in uspehi v preteklosti. ■
Sindikat bo moral v tem letu tej dejavnosti nujno posvetiti vso pozornost, tudi zaradi vse večje vloge, ki jo pripisujemo rekreaciji in prostemu času delovnega človeka. To pomeni predvsem formiranje in usposobitev 'športnega centra za Savo, program dela in njegovo izvajanje in pridobitev kadrov, ki bodo to dejavnost znali voditi.
Na konferenci so si bili tudi enotni, da se udeležba Steklarne Hrastnik na steklarskih igrah Jugoslavije, kot že minula 3 leta, tudi nadalje opusti, saj ne izpolnjuje ustreznega namena, sploh pa ne v sedanjem gospodarskem položaju, ko so v ospredju stabilizacijska prizadevanja.
Počitniški domovi
Enotna je bila tudi ugotovitev, da je treba vso pozornost še nadalje posvečati izboljšanju razmer in nudenju možnosti za letovanje v okviru naših počitniških domov. Z oddajo doma' v Portorožu v najem dijaškemu domu smo si zagotovili sredstva za glavna popravila in tako o-staja problematična le še streha na starem delu doma. Stanje. v Bohinju je zaenkrat dosti težje, saj je stavba dotrajana in potrebna večjih posegov, kar je zaenkrat nemogoče. Uspeh pa je v tem, da smo zagotovili nakup sosednjega zemljišča' in s tem tudi povečanje prostora Okrog doma, ki ga sedaj praktično ni bilo. Pozitiven pa je že tudi verificirani predlog o nakupu dveh počitniških prikolic, s čimer se bo ponudba za letovanje, ne samo povečala, ampak tudi popestrila.
Vprašanj, ki so bila izpostavljena, je bilo vsekakor še dovolj, med njimi tudi vprašanje inovativne dejavnosti, letnega dopusta ipd. Prav gotovo smo na številnih področjih našega dela napredovali, si prizadevali, četudi je še dosti problemov, ki se razrešujejo prepočasi. Razvese-
Ijivo je ugotoviti, kako obsežna in poglobljena je bila aktivnost našega sindikata, na kar pa se' mora navezovati tudi' zavest vsa> kega člana naše DO in sindikata — prispevati' k skupnemu cilju: z dobrim delom doseči izpolnjevanje naših zastavljenih nalog ter s tem zagotoviti tudi možnost za zadovoljevanje naših skupnih potreb.
Volitve
Izvedene so bile tudi volitve izvršnega odbora in nadzornega odbora. Izvoljeni so bili naslednji kandidati:. IZVRŠNI ODBOR) Janez CIGLAR — predsednik Milena PIRC — tajnik, Kristina GREBEN — blagajnik, Majda MAJCEN, TOZD 1, Dimitrij MARINKOVIČ, TOZD 1, Karli PLA-ZAR, TOZD 1, Srečko JAKŠlC, TOZD 2, Jovo MILIC, TOZD 2, Cvetka OFENTAVŠEK, TOZD 2, Erna RET AR, TOZD 3,' Franc VIDENŠEK, TOZD 4, Stane BLAZNIK, TOZD 5, Jože DRU-GOVlC, TOZD 5, Milan ČRNKOVIČ, DSSSTErnest SIHUR, DSSS.
NADZORNI ODBOR: Karli DREMEL — predsednik, Nada GOŠLER, TOZD 1, Slavi PLA-ZAR, TOZD 2.
Jasna Rižnar-Kosm
Športno dejavnost smo zanemarili
Novo na področju delovnih razmerij
Ob sprejemanju ali spreminjanju predpisov s področja delovnih razmerij postanemo pozorni, saj nam ti predpisi urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti od zaposlitve pa do upokojitve.
Sedaj veljavni zakon o delovnih razmerjih je bil sprejet v
letu 1977, vendar je bil kmalu za tem dopolnjen z določbami kdaj oziroma v katerih primerih je upokojencem dovoljeno o-pravljati nadurno delo. ‘Temeljita analiza (in seveda tudi praksa) Zakona o delovnih razmerjih pa je pokazala, da je v marsičem
potrebno zakonska določila spremeniti, dopolniti ali dodati povsem nove določbe.
Danes bi vas radi seznanili s spremembami, ki jih prinaša o-snutek o . katerem je v preteklem mesecu razpravljala in ga sprejela slovenska skupščina. »Novi« zakon naj bi vnesel več reda in discipline ter zaščite dobrega delavca, slabemu pa onemogočil, da bi živel na njegov račun.
Novosti prinaša tudi na področju razporejanja delavcev. Z zakonom naj bi bilo določeno v katerih primerih se lahko delavca razporedi na delo v drugo temeljno organizacijo.
Prav tako pa naj bi z zakonom bilo določeno v katerih primerih kršitve delovnih obveznosti disciplinska komisija izreče u-krep prenehanja delovnega razmerja. Določbe sedanjega zakona namreč le dopuščajo možnost, da se tak ukrep delavcu izreče, konkretneje naj bi zakon uredil tudi zaposlovanje pripravnikov, ustrezno naj bi se uredilo tudi urejanje dela prek polnega delovnega časa. Omejevanje nadurnega dela narekuje dejstvo, da je veliko število mladih delavcev brez zaposlitve. (V Sloveniji pa smo na primer v letu 1980 za nadurno delo izplačali 246,149.633 din, kar bi zadostovalo za izplačilo povprečnega o-sebnega dohodka 28.077 polno zaposlenim delavcem.) Po določilih osnutka zakona za nadurno delo ne bi smelo presegati 30 ur mesečno, medtem ko upokojencev ne bi smeli zaposlovati.
Na kratko smo povzeli le nekaj' predvidenih" novosti zakona. Dokončno besedilo zakona, ki naj bi ga skupščina SRS predvidoma sprejela v juniju se bo iz-
oblikovalo na osnovi razprav in predlogov v pristojnih organih in telesih. Po sprejetju zakona pa bomo ustrezno spremenili in dopolnili naš pravilnik o delovnih razmerjih.
Mili Kobal
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v zasluženi pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem v brusilni -ci za prekrasno darilo in cvetje, ki me bo spominjalo na vas, dragi sodelavci.
Želim vam veliko uspehov in medsebojnega razumevanja pri vašem nadaljnjem delu.
Martina Knez
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v skladišču kartonov za prelepa darila, katera me bodo vedno spominjala na vas, drage sodelavke in sodelavci.
Zrelim vam še naprej mnogo lepih uspehov pri delu ter medsebojnega razumevanja.
Fani Videnšek
DOPISUJTE V STEKLARJA
PRAVNA POMOČ
Sindikati so že pred dvema desetletjema ocenili, da je potrebno organizirati posebno službo, ki bo z nasveti in konkretnimi pravnimi-dejanji prispevala k hitrejšemu in lažjemu razreševanju spornih razmerij, ki ,so nastajali med delavci v OZD.
Skladno s stališči predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,--ki so bila -sprejeta na podlagi predhodne razprave v občinskih svetih ZSS, je bila pri' imedobčinskem svetu revirskih občin organizirana pravna služba, ki bo zagotavljala brezplačno pravno pomoč s področja varstva pravde i-n vseh pravic iz dela:
—	osnovnim organizacijam zveze sindikatov i-n njihovim članom,
—	kolektivnim članom ZS,
i— začasno nezaposlenim delavcem, ki. so član-i, sindikata in članom, ki -služijo vojaški rok,
h -— štipendistom, v zvezi z uveljavljanjem pravic iz štipendijske pogodbe.
Delo pravne službe je organizirano po posameznih občinskih Svetih ZSS revirskih občin od 1. marca dalje in sicer:
— torek:, od 7. do 15. ure v Trbovljah,
1 sreda: od 7. do 15. ure v Trbovljah,
SiSaS-četrtek: od.7. -do 15. ure v Hrastniku,
_' ' — petek: od 7. do 15. ure v Zagorju.
pravna služba deluje kot št-rokovna pomoč delavcem pri uveljavljanju'-sajnoupravnih -pravic' in odgovornosti,-hkrati pa deluje kot svetovalno telo za IO OOS v zvezi z dajanjem mnenj o zakonitosti postopkov, tolmačenja samoupravnih aktov, opozoril glede bistvenih okoliščin, ki so Vplivale na nastanek spornih razmerij in dograjevanja samoupravnih splošnih aktov s področja delovnih -razmerij; -v
: Pravna pomoč.pri medobčinskem -svetu je le del aktivnosti sindikatov pri varovanju oziroma zagotavljanju samoupravnih pravic in, obveznosti.delavcev. Težišče aktivnosti oziroma odgovornosti pa' je-na osnovnih organizacijah Z$S. S tem se tudi uveljavlja načelo, da se sporna razmerja -prvenstveno rešujejo v okolju, kjer nastajajo,-to' -je -med' delavci, ob stalni prisotnosti in aktivnosti izvršnih odborov osnovnih organizacij» -'
Mednarodni frankfurtski
Pred začetkom letošnjega spomladanskega frankfurtskega sejma je bil zrak bolj kot kdaj prej poln napetosti in pričakovanj. Razstavljalci in "obiskovalci so pričakovali odločilne izjave glede prihodnosti posameznih branž. Po prvih dneh sejma pa se je kretnica premaknila v smeri svetle prihodnosti: večina razstavi j alcev je poročala o nepričakovano velikih možnostih pro-
daje. To pa ne velja za vse branže, saj npr. keramika, spominki itd. niso med zgoraj omenjeno večino razstavi j alcev in je njihova bodočnost zaenkrat negotova. Nasprotno pa velja prav za področje stekla in porcelana: presežena so bila najbolj smela pričakovanja.
Seveda moramo vedeti, da je frankfurtski sejem mednaroden in da je na njem bilo letos od
		
		
g	fBl ¡HEI 1	
|||||¡^- Ä. n		
		
		
B 1B	¡H	
	■j'	hf&ž:
		
	„ vc p	'àÊk
Sr"$Ktk SaM&sááá&zíí, v*. -		
	æÿjïis p	' 1 - IÊÉ J
		lufli
■■■Ni		■ - ^4
		m I
»Obvezna« stiskana serija z nepravilno strukturo
Novost pri »Veba Glas«
skupno 3.660 razstavljalcev 1.224 tujih razstavljavcev, to je približno 33 %. S tega zornega kota so zgornje ocene seveda bolj zanimive, saj /ne gre samo za nemško,- temveč za mednarodno tržišče.
Se en podatek je zanimiv: daleč nad pričakovanji je bilo;-tudi število novosti ki so bile predstavljene na sejmu. Sicer pa je ob otvoritvi sejma dejal predsednik nemške zvezne banke Karl O. Pöhl naslednje: Črnogledost in vdanost v usodo sta slan ba poslovna svetovalca.
Predstavniki Steklarne Hrastnik smo si poleg pogovorov z nekaterimi kupci in sistematsko ogledali razstavne prostore večine razstavljalcev steklenih izdelkov. Tu gre za znane firme: Bormiol:., Salvo- (Italija); Duro-bor, d’ Arques, Saint Gobain, V MC (Francija); Schott-Zwiesél, Veba,. Walter, Spiegelauj .Glas Koch . (ZR Nemčija), Corning, Anchor Hočking (ZDA); Riedel, Stqlzle •— Oberglas (Avstrija); Ittala, Arabia (Finska); Rand-wyck (Nizozemska); Holmegaard, (Danska);- Hadéland (Norveška) itd. Seveda predstavljajo omenjene firme 'le ' del razstavljalcev stekla, vendar so njihovi programi;;, med. najoljšimi y svetu. Gre za. avtomatsko in polavtomatsko
stiskane izdelke ter ročno in avtomatsko pihane izdelke; steklo je navadno vendar lepo. Tudi domiselne dekoracije posameznih serij niso slučaj; obvezni del programé predstavlja vsaj ena Serija nepravilno strukturiranih izdelkov (motivi rastlin, ledu itd.). Kot je bilo že uvodoma omenjeno, je značilnost tudi iskanje novih izraznih možnosti, saj sama-tehnologija oziroma cena ni odločilna; na zahtevnem zahodnem tržišču jé potrebno nuditi- več od drugih ih ne nazadnje je lahko to nova oblika. — Najbrž 'je že dolgočasno ponavljati-;' da je- - embalaža razstavljenih predmetov /zares na visokem nivoju. Večkrat se pritožujemo nad našim steklom, 'vendar brez pretiravanja lahko u-gotovirrio, da /na področju, embalaže nekajkrat zaostajamo zá kvaliteto stekla. Če /bi -naše izdelke primerjali z razstavljenimi v Frankfurtu, bi , res opazili razlike v steklu, če pa bi npr. razstavili . rjave kartone . za kozarce 670, bi bila primerjava Z /vsakršno. -tam razstavljeno embalažo za' nas / porazna.
Vsak tak sejem predstavlja določeno spodbudo za razmišljanje. Naša usmeritev v programu pogrnjene mize je tudi izvozna. Zato//bo neobhodno -računati z
Nova smer — stekleni okraski
sejem II>82
vsem, kar je sicer prisotno na zahtevnem zahodnem tržišču. Na kratko so to; domiselno oblikovani izdelki, ustrezno steklo, pri-
merna produktivnost oziroma cena in séveda tudi primerna embalaž^..
Alojz Marčen
Posode s pokrovom iz korka
Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre, v delovni skupnosti skupnih služb.
RAZPISUJE
prosta dela in naloge za POČITNIzKI DOM V PORTOROŽU:
1 Glavna kuharica — .1 izvršitelj .
2.	Kuharica 1 izvršitelj
3.	Pomožna kuharica — 1 izvršitelj
4.	Kuhinjska delavka — 1 izvršitelj
5... Servirka gj 2 izvršitelja
6. Sobarica —• 1 izvršitelj
Pogoji:
Delovne naloge, se razpisujejo Za1 določen čas od. 8. 6. do 16. 9. 1982. Od kandidatov pričakujemo, da imajo ustrezno, izobrazbo; gostinske smeri (možno tudi priučeni).
Prosta dela in naloge za POČITNIŠKI DOM V BOHINJU:
1. KuharicarServirka — 1 izvršitelj . 2. Kuhinjska delavka-sobarica 9 1 izvršitelj
Pogoji;
Delovne naloge se razpisujejo za določen čas od 8. 6, do 16. 9. 1982. Od kandidatov pričakujemo, da imajo ustrezno izobrazbo gostinske smeri (možno tudi priučeni).
Rok prijave: 30 dni po olbj.avi razpisa. Pismene prijave pošljite na naslov: Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre v DSSS, Steklarna Hrastnik.
Delovni čas za razpisana dela je. od 5. do 21. ure s popoldanskim 3-urnim počitkom (za servirke do 22. ure in popoldanskim dežurstvom). Vsem sodelavcem počitniškega doma je zagotovljena brezplačna hrana in stanovanje.
Predlog nalog službe varstva pri delu za leto 1982
V prejšnjem Steklarju so bili prikazani področje in rezultati, dela službe varstva pri delu pri urejanju delovnih pogojev, izobraževanja, zdravstvenem nadzoru delavcev, zdravstvenopsiho-fizičnih ocenah delovnih nalog in opravil ter nesreč pri delu. Danes pa objavljamo predlog planskih nalog službe varstva pri delu za leto 1982.
Za leto 1982 je bil izdelan program dela, v ■ katerem so nakazane tudi nekatere rešitve, ki se nanašajo na način. organiziranja, izvajanja in pospeševanja varstva . pri delu in varstva pred požari, pri • us t var j an j u in zagotavljanju varnih delovnih razmer. S tem programom morajo biti usklajeni' oziroma dopolnjeni, tudi plani vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti,' kajti’ za razreševanje teh vprašanj so potrebna, tudi finančna' Sredstva, ki se lahko zagotavljajo le s plani temeljnih .organizacij in delovne skupnosti.
Predlagali smo; da se plani temeljnih organizacij ih delovne skupnostih dopolnijo z naslednjim:
1.	Ker -v nekaterih oddelkih ropot že presega vse normalne mejer je potrebno, da se izdela analiza, ropota in na podlagi nje predlogi za sanacijo.
2.	Neustrezna oziroma neprimerna zasteklitev zunanjih sten zaradi tega naravna, ventilacija ni. zadostna, neizoiirane steklarske peči in nezaščitene odprtine na steklarskih pečeh pogojujejo slabe mikroklimatske razmere v notranjem ‘obratu in avtomatski proizvodnji. ,
3.	Že sedaj obseg proizvodnje otežkoča normalen transport gotovih izdelkov s predvideno razširitvijo proizvodnje pa bo ta problem še večji.
4.	Na podlagi do sedaj poznanih rezultatov zdravstveno analitičnih ocen delovnih mest bo izdelan predlog, da se za nekatere delavce uredijo dodatni od# mori zaradi prevelikih fizičnih obremenitev in zaradi ropota. Predlagamo, da se nudijo ustrezni prostori za te dodatne odmore, ker bodo odmori služili svojemu namenu le, če bo delavec izločen iz svoje delovne sredine. Predvidevamo, da bodo odmori potrebni za strojnike in pomočnike ter delavce v ročni in polavtomatski predelavi steklene mase, t. j. ročne pihalce, strojne steklarje itd.
5.	Z odločbo republiškega inšpektorja je bilo odrejeno, da se izdela program za uvajanje mehaniziranega transporta vročih izdelkov od steklarskih do hladilnih peči, zato je nujno, da v letu 1982 pričnemo z razreševanjem tega problema.
6.	Skladišče fluorovodikove ki-line je priložnostno, zato je potrebno, da se za fKlorovodikovo kislino uredi takšno skladišče, da ne bo dostopno nepooblaščenim osebam ter, da bo črpanje in transport varen. V oddelku satinirnice pa je potrebno ugotoviti nosilnost tal, uredili nevtralizacijo odpadnih voda ter ventilacijo.
7.	Lakirne oziroma prezračevalne kabine v sliikamici; ne služijo svojemu namenu, ker niso. opremljene po projektu, nimajo ustreznih filtrnih naprav. Kabine je potrebno opremiti tako, kot je bilo predvideno ; s ; projektov ali. pa jih zamenjati,
8.	VJ.skladišču gotovih izdelkov so nameščeni vsi kaloriferji za ogrevanje po projektu, ki ga je izdelala »Klima« Celje. V letu 1982 pa je potrebno, da se na vse prehode namestijo zračne zavese, da: je omeji prepih.
9.	Nakladalna, rampa na železniški progi je dotrajana (asfalt prepojen, z oljem, robovi uničeni).' in tudi njena, širina otežkoča: normalen . transport po njej. Nujno je potrebno, da se ponovno asfaltira In proučijo: možnosti za njeno razširitev.;
10.	Že v letu 1978 je bil izdelan predlog za razširitev kopalnice oziroma za povečanje števila tušev v ženski in - moški garderobi. Predlog ni bil realiziran zaradi pomanjkanja vode, ker pa je sedaj, ta problem rešen je prav, da se pristopi k realizaciji razširitve kopalnice, ker iz leta v leto raste Število koristnikov teh prostorov.
Program dela ne zajema ureditve splošno higienskih razmer za katere bi morali imeti vsi zaposleni malo več. čuta. Ko obravnavamo to področje vedno pomislimo na čistilke, ki so zaposlene v naši delovni organizaciji in na službo vzdrževanja, ne spomnimo pa se na obveznost, ki izhaja iz Zakona o. varstvu pri delu ter Pravilnika o varstvu pri delu, da je vsak zaposlen dolžan, da skrbi za red in čistočo neposredne delovne sredine. Vseeno nam je, kam odvržemo odpadke, kam odstranimo trenutno nepotreben material, čeprav nobeden od nas toliko zaposlen, da bi nam za takšna opravila zmanjkalo časa. Uro pred iztekom delovnega časa si najdemo kakšen kotiček, da pokramljamo ali čakamo na hodniku, da se odpre garderoba, neposredni vodje pa imajo opravka z zaključevanjem »šihtov« in jim ni mar kakšno bo ostalo delovno mesto ali delovna okolica po končani izmeni.
SVD
Pogled na remont
Ob prihodu v proizvodnjo bele steklene embalaže se takoj opazi, da se je tu precej spremenilo. Ne moreš verjeti, da je to tisti stari, že iztrošeni z oljem in umazanijo prepojen obrat. Danes je to resnično prijeten delovni prostori, v katerem obratuje nov sistem banje z obnovljenimi IS stroji. Posebno prijeten videz dajejo na novo prepleskani nosilci in podesti, izredno pa na novo položena tla z rebrasto pločevino in tekoče obratovanje strojev. Se pred tremi meseci je tu bilo po vsem drugače. Marsikateri mimoidoči steklar, ključavničar ali strugar, katerega- je resnično zanimal remont na 40-tonski banji oziroma na strojih IS, teh pa ni bilo malo, kar nas je prijetno presenetilo, je z nezaupanjem spraševal ali bomo sposobni vse to, kar smo po hitrem postopku demontirali, spravili nazaj v «-življenje«. Danes po 40 dneh obratovanja lahko že trdimo, da so bila taka nezaup-na vprašanja neutemeljena. Stroji IS obratujejo normalno, na posameznih proizvodnih linijah pa se dosegajo in presegajo stari »šihtni« dnevi in mesečni rekordi, kar je še en dokaz da
je bil remont kvalitetno opravljen. Za ta uspeh pa je zaslužna večina sodelujočih, le nekaj je bilo tudi takih, ki si tega priznanja niso zaslužili. Napravili bi krivico, če ne bi posebno pohvalili vzdrževalce iz remontne delavnice TOZD I, ki so neprekinjeno od novembra do marca sodelovali na vseh remontih strojev IS. Poznavalci proizvodnje na strojih IS se še dobro spominjajo, v kakšnem opisanem stanju, če lahko tako rečem, je bil stroj IS 7. Danes po remontu in z določenimi izboljšavami omenjeni stroj ponovno obratuje in dosega planirane proizvodne rezultate. Se pred zaključkom glavnega remonta na strojih IS 40-tonske banje so morali vzdrževalci TOZD II zaradi porazne proizvodnje na stroju IS 4 in IS 6, ki pa jo je pogojevala iz-trošenost strojev, pričeti tudi remont na omenjenih dveh proizvodnih linijah. Pri tem pa moram omeniti, da za stroj BDF IS 4 ni bilo nobenega rezervnega dela; Z veliko improvizacije z Emhardovimi rezervnimi deli -in s pomočjo rezervnih delov iz Straže so vseeno uspeli tipizirati posamezne sklope, ter kvalitet-
no in v rekordnem času opraviti ta remont. Da pa ne bi izglodalo, da so remontna dela potekala brez večjih problemov kot je na prvi pogled videti, se moram dotakniti tudi te problematike. Včasih smo prišli v tak položaj, da je bilo večji del skupine za posamezna remontna dela v odsotnosti tako ali drugače. Bil je primer, da so bili tudi trije strojniki od enega stroja v bolniškem staležu. Da smo med tem časom koristili obvezni dopust in da je pred leti tudi fluktuačija naredila praznino glede na strokovno zasedenost strojev. To pa še enkrat potrjuje, da so nekateri nosili glavno breme -remonta, kar je bilo videti tudi na njihovih obrazih v zaključni fazi remonta. Vse preveč je bilo tistih, ki so opravljali manj odgovorna dela. Na kratko za tako obširen remont je bilo premalo strokovno usposobljenih delavcev. To pa je še ena šola več, ki pa zahteva od nas, da do naslednjega remonta preko raznih strokovnih tečajev usposobimo dovolj sposobnih delavcev. Le tako lahko pričakujemo- da bodo naslednji remonti resnično strokovno izvedeni. Na drugi strani pa ne moremo mimo problema z rezervnimi deli. Firma Emhard nam je šele v februarju dostavila vse naročene rezervne dele. Doma planirana izdelava rezervnih delov pa ni tako stekla kot smo pričakovali. V orodjarni so bili stroji, glede na tako obširen remont in na pripravo novega orodja za proizvodnjo, zasedeni. Da pa bi bil problem še večji, se je pokvarila peč za cementiranje. Tako smo se morali obrniti na zunanje partnerje, ki pa so po mojem mišljenju dražji kot pa so, doma izdelani rezervni deli, kar je danes tudi zelo važno. Meniha, da se mora priprava dela v obeh tozd v bodoče dogovoriti tako, da bomo večino rezervnih delov izdelali doma. Prvič zato, ker imajo . strokovni delavci v orodjarni več izkušenj pri izdelavi rezervnih delov. Dokaz za to- je doma izdelana krmilna ročica, nosilec modelov in še marsikaj.
Drugič, kar pa sem že omenil, težko prislužeri dinar ali dolar ostane doma. Med samim remontom pa se je pri montaži pojavil še en velik problem. Posamezni sklopi, sedeži in navoji v samem bloku so že tako izrabljeni, da kljub postruženju in popravilu ni možen več tako trden tesen spoj, kot se zahteva. To pa je za nas opozorilo, da moramo naslednji remont planirati tako, da se posamezni stroji kot so IS 2, IS 3, IS 6 dajo v obnovitev v Emhardov servis. Naj na kraju končam s podatkom, da so za tako uspešen remont na strojih IS zaslužni vsi, ki so kakorkoli sodelovali ali prispevali svoj osebni delež. Menim, da njihov trud ni bil zaman. Ne sme se ponoviti stara slika obrata iz pred nekaj mesecev. Ostati mora vedno tak kot je danes, ko je v njem resnično prijetno opravljati svoje delo. Zato pa smo odgovorni vsi, ki smo v tem obratu zaposleni.
A. K.
Hvala vam sodelavci
ki ste 8. marca stopili za trakove hladilnih peči, namesto nas opravili preostalo delo ter nam tako omogočili udeležbo na proslavi ob dnevu žena. Hvala tudi izmenskemu vodji Bičanič Karliju in obra-tovodji Erihu Vovk.
Preglednike na izmeni Bičanič
RAZPIS LETOVANJ ZA SEZONO 1982
. .V letošnjem letu vam mudimo za letovanje:
1.	Počitniški dom Portorož 60 postelj v 10 ižhienah od 8. 6. do 16. 9. 1982,
2.	Počitniški dom Bohinj 20 postelj v 10 izmenah od 8. 6. do 18. 9. 1982 (po 10 dni).
Prijave-rezervacije „za letovanje bomo 'sprejemali (po' razdelilniku TOZD), od 1. 4. do 31. 5. 1982 ih to vsak četrtek in petek od 12. do 14. ure, v pisarni družbene prehrane in‘počitniških domov Steklarne Hrastnik (tretje nadstropje'upravne zgradbe).
Ob prijavi letovanja je potrebno vplačati'akontacijo — garancijo v znesku dim 1.000 (na osebo) in din 500 (za otroka).
Do nastopa letovanja lahko vplačujete tudi (večkrat) akontacije. Visi stroški pa morajo biti 'poravnani najmanj 10 dni preid začetkom letovanj a.
Ob prijavi letovanja bo vsak prijavljenec. prejel potrdilo o rezervaciji!
Vodja enote Leo Moder
Nov videz obrata
Kaj pa zamenjave?
REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ NISO SAMO NOVOGRADNJE
Stanovanje je eno najbistvenejših elementov- našega standarda. Komu ni omogočeno, da bi si stanovanjsko vprašanje\ reševal sam, je odvisen od možnosti in situacije v delovni organizaciji oziroma občini; kjer -živi. '
Ko se odločamo o usmeritvah Stanovanjske politike, ali razpravljamo o stanovanjski problematiki, ima človek občutek,-; da se nekatera vprašanja vrtijo v začaranem krogu. --
Vsako leto' se v/ naši občini 'zgradi kakšen stanovanjski objekt in nekaj deset Srečnežev iz različnih delovnih organizacij se preseli v nova stanovanja. Kljub novogradnjam in nenehnemu (v okviru danih možnosti).,, reševanju stanovanjskih vprašanj je videti, da se število stanovanjskih ‘vprašanj in prosilcev za stanovanja ne zmanjšuje. Tako , na primer tudi v naši delovni organizaciji ostaja število prosilcev že nekaj let približno enako oziroma se celo povečuje. Pet stanovanj, kolikor jih približno pridobimo letno, res ne more zagotoviti ne vem kakšnega razreševanja stanovanjskih vprašanj delavcev.
Vsako leto pa se glede stanovanjske gradnje pojavljajo približno enake Ugotovitve, zakaj pri reševanju te problematike ne napredujemo: prepočasna gradnja, premalo se gradi, stanovanjski dinar se investira premalo racionalno, stalno naraščanje cen gradbenega materiala, zahtevna priprava stavbnih zemljišč In podobno.
Vprašanje pa je, ali zadevo rešujemo s pravega konca, če pojavljamo vedno eno in isto, bistvenega izboljšanja položaja pa ni. Kaj pa drugi konec te zadeve? Kaj smo storili, da bi se lotili še česa -drugega? V mislih .-imam namreč obstoječi stanovanjski fond naše občine, o ka-.terem morda res govorim kot .laik, saj ga podrobno ne poznam. Posamezni primeri- iz vsakdanje--.ga I življenja pa vendarle - silijo k razmišljanju.
Veliko stanovanj v Hrastniku -je res starih, tudi dotrajanih, vendar pa imamo na drugi strani tudi -čisto soliden in kvaliteten stanovanjski fond.
Kaj lahko rešijo samo nove ^gradnje, če pa vse premalo pozornosti posvečarno tistemu, kar imamo.
■ Različne življenjske situacije .so nekatere družine oziroma stanovalce privedle do. tega, da na primer že nekoliko starejša zakonca ali pa morda celo en sam .prebiva v precej večjem stanovanju, kot ga potrebuje ali celo .sam želi.
• Tudi brez navedbe konkretnih ■primerov je verjetno jasno, da so med temi stanovalci tudi taki, -ki jim je tako stanovanje v -breme, pa ne samo zaradi stanarine, ki jo morda celo lahko plačujejo, ampak tudi zaradi vzdrževanja, ■ čiščenja, ogrevanja .Stanovanja ipd.
Na drugi strani pa so družine: 3-, 4- ali več članske -in med njimi dosti takih, ki se drenjajo
v majhnih ali celo ^neustreznih stanovanjih.
Ne gre zato, da se reši enega in drugega potlači V bedo ali stisko. A s tehtnejšo analizo teh razmer, biS lahko : reševali -stanovanjska .-.vprašanja tudi v okviru že. obstoječega -stanovanjskega -fonda in- potem .racionalneje u-smerili. tudi novogradnjo. Reševanje stanovanjskih - vprašanj vedno le V eni smeri (novogradenj je po mojem mnenju polnjenje yreče , brez : dna.
NameS"tb,: da ' mcjramo graditi pretežno stanovanja, M' ustrezajo. več članskim družinam z otroki, bi se lahko odločili tud-i drugače: na manjša stanovanja in garsonjere ne bi smeli -pozabiti, pa ne zato, da jih bomo dodelili družinam z otroki, ampak z namenom, ida ponudimo taka stanovanja tistim, -ki imajo -glede na svoje potrebe preveliko- stanovanje. .
Da ne bi bilo -nepotrebnega •razburjanja: to ni eden od poskusov, da bi se. koga preganjalo iz njegovega stanovanja in okolja.1 Bistvena je prostovoljna pripravljenost in sodelovanje obeh strani.
Morda vse. motim, a dovolim si trditi,' da - v okviru naše občine še ni bila -izdelana analiza o tem, koliko družin ima glede na svoje družinske razmere dosti preveliko*.stanovanje, kdo so tisti, ki so izrazili željo po preselitvi v manjše stanovanje, kakšne so njihove želje in pogoji, ki so jih izrazili.
Tudi, če bi bila taka analiza izdelana, bi bilo nepravično, sploh pa tudi nezakonito kar tako odmeriti, kam te ljudi -preseliti, Zelo prav in v splošno korist pa bi bilo, se z njimi tovariško pogovoriti i-n zvedeti za njihove želje in namene: Če se izrazi Ostati v svojem stanovanju,, potem je to pač njegova Stvar, nam pa v vednost. A prav iz teh razgovorov bi lahko ugotovili tudi kaj koristnega in konkretnega: morda pa bi se našli tudi takšni, ki bi bili pripravljeni prisluhniti' predlogu o zamenjavi za manjše stanovanje, nam zaupali, v kakšno stanovanje bi se bili pripravljeni -preseliti in s tem pomagati sebi, predvsem pa nam. Ni treba biti dober -računar, da še ve, kaj bi s tem pridobili. Tako bi se lahko zgodilo, da bi problem 4-članske družine rešili z npr. garsonjero ali l-sobnim stanovanjem, ne pa z noyozgrajenim 2,5 ali več sobnim, ker bi-se pač izvršila takšna - zamenjava. Kaj pa •to pomeni ob današnji ceni kvadratnega metra stanovanjske površine, pa tudi ni treba posebej poudarjati.
Ne gre samo za prihranek pri enem Stanovanju, ampak tudi zato, da bi nam ostalo spet nekaj Več možnosti in sredstev za reševanje stanovanjskega problema naslednjega delavca.
Bistvo .je torej v dogovarjanju, poslušanju in razumevanju. Zato pa nam ne bi'smelo biti žal. časa niti volje.
Mogoče je pretežen razlog, zakaj stanovalci velikih stanovanj, ki jih v tolikšni meri ne potre-
bujejo več v celoti, ne -pristanejo' V’ preselitev v manjše štano-vanje v tem, da se bojijo (morda upravičeno ali neupravičeno), da bi bili opeharjeni. Ljudje smo vendarle Samo ljudje, vsak s svojimi lastnostmi, željami, • načrti in potrebami.' Posebno težko je od starejšega človeka enostransko zahtevati, da se preseli §f| odrejeno mu stanovanje samo zato, da izprazni večje Stanovanje, ker ga potrebujemo za koga drugega. Če že pokaže razumevanje za druge probleme- mu •vrnimo v enaki meri:, ne. bi-smeli pozabiti na njegove želje glede stanovanja, npr.__ centralnega ogrevanja, nadstropja, ker so stopnice z leti lahko tudi ^nepremagljiva ovira, glede, lokacije ■stavbe itd.;
Ni enostavno .- menjati okolja, prostora bivanja, nečesa, kar smo -že. leta navajeni. Z leti pa postane vse to še izrazitejše, bistve-
Letos poteka 10 let od ustanovitve Društva delovnih invalidov Hrastnika. Prehpjena pot je -bila uspešna, saj o tem govore podatki, da je na -območju občine Hrastnik ¿organiziranih. 484 članov. Od teh je 85 članov I. kategorije invalidnosti, II. stopnje 64, III. kategorije pa 261 in ostalih invalidnih oseb 74. Nadalje imamo v vseh večjih OZD aktive invalidov, na terenu pa poverjenike, tako da ima društvo celoten pregled- nad stanjem invalidov, ter njihovimi problemi.
O	uspešni dejavnosti priča tudi zadnji občni zbor, katerega se je udeležilo, rekordno število članov — 146.
Dejavnost društva je zelo pestra. Z objavo sklepov z minulega občnega zbora pa bi želeli občane Hrastnika seznaniti -o naši aktivnosti,
■— Glavna naloga društva je še vedno skrb za zaposlovanje invalidne mladine in ostalih, da jim s tem omogočimo enakopravno sodelovanje v naši samoupravni družbi. :
—	Na celotnem: območju naše. občine želimo naša poverjeništva, tako da bo imelo Dl Hrastnik popolni pregled nad stanjem invalidov, ker le na ta način jim bomo vsestransko pomagali pri njihovih problemih, ki so zanje življenjsko važni.'
p— :v vseh organizacijah združenega déla je potrebno organizirati -aktive invalidov, tam kjer So isti že dolga leta, pa jih je potrebno spodbujati k boljšemu in aktivnejšemu delu.
—	Apelirati je potrebno na vodstva OZD, da njihove socialne službe skrbe za invalide, da se jim preskrbe ustrezna delovna mesta,. določena od strani strokovnjakov medicine dela, kakor tudi, da računajo na pravilno odmero razlike OD.
—	Društvo bo sodelovalo v koordinacijskem odboru društev invalidov Zasavske in Posavske re-
nejše in. če posameznik že pokaže .pripravljenost pomagati nam pri; . reševanju -stanovanjskih vprašanj, potem naj ne bi pozabili na njegove pomisleke iri želje’.
Vse to sp le lastna razmišljanja. Morda se bomo v občini, ali pa posamezni organizaciji združenega déla za kaj takega kdaj tudi odločili: za skupno, organizirano -in temeljito akcijo, na podlagi neposrednega razgovora z' udeleženimi. PráV gotovo akcija'ne bi ostala brez rezultata: lahko bi se zgodilo, da ne bi naleteli na uspeh, a mirno bi lahko rekli: »Vsaj poskusili smo in zdaj vemo, pri čem smo,« na drugi strani pa bi verjetno dosegli- izmed primerov, ki jih ni malo v Hrastniku, vsaj nekaj premestitev. Vsaka rešitev tudi posameznega stanovanjskega vprašanja pa je vendarle uspeh.
J.
gije, kar bo omogočalo učinkovitejše obravnavanje in reševanje perečih vprašanj.;
—	Aktivi invalidov v OZD skupno z delovno oi’ganizacijo in Dl Hrastnik si bodo prizadevali, za izboljšanje pogojev dela v delovnih organizacijah kar -bo vplivalo na boljše počutje vseh zaposlenih in kar je še najvažnejše, na zmanjšanje invalidnosti. To' je zelo važna naloga, kateri naj se na. vsakem Sestanku invalidov posveti nekaj pozornosti.
—	Društvo bo nudilo prizadetim članom invalidom pomoč pri iskanju dela, pravno in finančno pomoč, ter skrbelo za postavitev invalidske delavnice za najbolj prizadete- člane, ki jim še ni uspelo najti dela.
—	Pomagali bomo pri organiziranju rekreacije skupno z društvom »Invalid« Hrastnik, finančno pomagali pri letovanju v Simonovem zalivu in Strunjanu, ter še po finančnih možnostih organizirali izlete kot doslej.
—	Sklep občnega zbora je, da članarina ostane na lanski višini ,30 din.
Na občnem zboru je bilo postavljenih še veliko vprašanj. Bilo pa je tudi veliko napotkov, ki so jih dali predstavniki Društva invalidov Slovenije, OK SZDL Hrastnik, zastopnik Rudnika Hrastnik ter gostje iz Sevnice in Trbovelj. Napotki bodo dobrodošli za nadaljnje naloge društva ter za še boljše in uspešnejše delo.
Ob koncu ostaja še dolžnost, da se ob obletnici društva zahvalimo predvsem tajniku Andreju Primonu, ki je vsa leta obstoja društva nosil glavno breme dela, kakor tudi nekaterim ostalim, ki delajo že Vsa leta obstoja.
Novemu vodstvu, ki je bilo izvoljeno na občnem zboru, pa želimo uspešno delo v korist najbolj prizadetim invalidom.
Karli Grčar
10. obletnica društva invalidov Hrastnik
Pomen in vloga varstva pri delu
ZADOLŽITVE IN OBVEZNOSTI
POSLOVODNI ORGANI
Poslovodni organi se oblikujejo kot individualni poslovodni organ ali kot kolegijski poslovodni organ, ki mu načeljuje predsednik.
V zvezi z varstvom ljudi pri delu ima po določilih zakona o združenem delu, individualni poslovodni organ (IFO) oziroma direktor naslednje naloge in obveznosti:
1.	Direktor TOZD je samostojen pri svojem delu in osebno odgovoren delavcem, organom samoupravljanja TOZD -— za zakonitost dela TOZD,- za izpolnjevanje z zakoni določenih obveznosti pa je odgovoren družbeni skupnosti.
2.	Direktor TOZD predstavlja TOZD, vodi posle TOZD, skrbi, da se upoštevajo zakoni, statuti in drugi predpisi, ki uravnavajo življenje in delo v TOZD, pomaga pri pripravi sej delavskega sveta, skrbi za izpolnitev sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa, izdaja rešitve s področja medsebojnih odnosov; odloča o mejah, določenih s statutom, o uporabi sredstev, s katerimi upravlja TOZD in opravlja naloge v skladu z zakonom in statutom TOZD.
3.	Direktor ima pravico in dolžnost sodelovati pri delu delavskega sveta, ne more pa odločati.
4.	Direktor TOZD mora opozoriti delavski svet na nezakonitost odločbe (Sklepe) in drugih aktov, na odločbe, ki niso v skladu z na-
črti in tudi na nesmotrne odloke in druge akte.
Ce direktor ne opravlja teh zadev je odgovoren za kršitev delovne dolžnosti in samoupravne funkcije.
5.	Direktor TOZD samostojno odloča v okviru področja, določenega za zakonom in statutom, o vodenju poslov, o opravljanju posameznih nalog in nalog pri organizaciji in v usklajevanju delovnega procesa.
6.	V procesu dela ima direktor pravico in dolžnost izdajati delavcem ali njihovim skupinam naloge za uresničevanje določenih poslov in nalog v skladu s samoupravnimi splošnimi akti.
7.	Če direktor sestavlja delovne skupine, komisije ali druga delovna telesa za proučitev določenih vprašanj iz njegovega delovnega področja, morajo ti delati po njegovih navodilih oziroma nalogi.
8.	Če direktor TOZD meni, da je akt delavskega sveta in drugih organov v nasprotju z zakonom, samoupravnim sporazumom o združevanju, statutom in drugim splošnim samoupravnim aktom, mora opozoriti ria tisti organ, ki je sprejel tak akt. Če tudi po opozorilu organ še naprej ostane pri svojem stališču, direktor TOZD ustavi uresničitev takega akta, razen posameznih aktov, sprejetih v upravnem postopku, in aktov, za katere je predvidena pristojnost sodišča.
O tem v roku 3 dni od dneva u-stanovitve obvesti pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
9.	Na kraju poslovnega leta se opravi ocena opravljenih nalog iz področja dela direktorja TOZD. Oceno daje komisija, ki jo imenuje delavski svet. Komisija poroča o delu direktorja delavskemu svetu in po preučitvi poročila seznani delavce o tem.
Pravice in dolžnosti glede varstva pri delu
Poslovodni organ — v funkciji vodje proizvodnje — je v skladu s smernicami, načrti in splošno organizacijo dela v temeljni organizaciji združenega dela na področju varstva pri delu odgovoren za izvajanje in pospeševanje tega varstva po zahtevah predpisov. V soglasju z njimi ima v glavnem naslednje pravice in dolžnosti:
1. S posredovanjem tehničnega direktorja in direktorjev drugih sektorjev zagotavlja izvajanja sa^r moupravnih splošnih aktov o var-
Človek in
OSNOVNE ZNAČILNOSTI ALKOHOLNE BOLEZNI
Alkohol se začne s pogostim in čezmernim uživanjem alkohola. Oba pojma sta zelo relativna, ker za posameznika ne vemo, pri kolikšni pogostosti in po kakšnih količinah popitega alkohola se bo pri njem razvijala odvisnost. Vemo, da veliko ljudi v nekem- obdobju pije več, vsi pa ne postanejo odvisni od alkohola, to je — ne postanejo alkoholiki. Vsi ti pa še v takem obdobju neobičajno vedejo.
Vzrok za spremenjeno vedenje je odvisnost od alkohola, ki se razvija skozi dve fazi:
1.	Psihična odvisnost nastopa v 3 stopnjah:
. — Pri začetni obliki psihične odvisnosti od alkohola, ki je zelo razširjena, ima človek potrebo po alkoholu samo pri jedi ali ob določenih družbenih priložnostih: srečanja, praznovanja, proslavljanja. ' •— Na -naslednji stopnji ima človek potrebo po alkoholu v različnih obremenilnih situacijah (sreča, nesreča, uspeh, neuspeh, javni nastop, zahtevna naloga). Takšen člOr vek potrebuje alkohol zato, da lahko funkcionira v družbenem in družabnem življenju.
• Pri izraziti psihični odvisnosti pa človek alkohol pije takrat, ko to ni primerno in v večjih količinah, kot je navada v določeni kulturi.
2.	V fazi telesne odvisnosti mora alkoholik stalno piti, »dolivati«. Če iz kakršnihkoli razlogov preneha piti (bolezen, poškodba, operacija ipd.), se pojavi abstinenčni sindrom, ki se izraža s tresenjem, -šokom, potenjem, slabostjo, pospešenim delovanjem srca, telesnimi krči, alkoholnim bledežem ipd.
V fazi telesne, odvisnosti alkoholik ne more živeti brez alkohola. Prej ali slej pride pri treznem alkoholiku do takšne napetosti, ko
stvu pri delu, načrtu in programu varstva ljudi pri delu.
2.	Zagotavlja uporabo sredstev in opreme za varstvo pri delu.
3.	Izvaja sklepe delavskega sveta iz tega področja.
4.	Poslovodni organ je odgovoren za izpolnitev ukrepov, ki jih TOZD naloži pristojna inšpekcija dela v zvezi z varstvom pri delu.
5.	Nadzira pravilno izvajanje splošnega samoupravnega akta o varstvu pri delu, s tem da nalaga izpolnitev varnostnih ukrepov tehničnemu direktorju in drugim vodilnim delavcem.
6.	Ob posredovanju odgovornih strokovnih služb organizira pospeševanje varstva (tehnična zaščita, požarno varstvo, zdravstveno in higijensko varstvo ipd.) v skladu Z razvojem tehnologije in s ciljem, da se zniža število poškodb, poklicnih bolezni in nesreč.
7.	Neposredno ali s posredovanjem pristojnih strokovnih služb poroča organom inšpekcije o odstranitvi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak.
alkohol (2)
spet seže po kozarcu in se »zapije«. Ravno zaradi bistva psihične odvisnosti se alkoholik ne more brez zdravljenja in prevzgoje (preusmeritve življenjskega stila) za vedno rešiti alkoholizma.
TELESNE OKVARE ZARADI ALKOHOLIZMA
Pri alkoholiku, zlasti v poznej-šem obdobju bolezni, se lahko pojavijo določene okvare na vseh -organih. Pri alkoholiku tipa delta (ki stalno doliva, ker ne more več abstinirati), postane celo koža obraza značilno spremenjena: otečena, vijoličasta. Načeti so notranji organi. Nezdrav način življenja s stalnim alkoholnim in pogosto tudi nikotinskim zastrupljanjem, brez športnega udejstvovanja in drugih aktivnosti; mora prej ali slej privesti do določene Žalci-' nelosti vseh organov, s tem pa tudi ■do pešanja vseh telesnih in duševnih funkcij.
Ta pot se konča s prezgodnjo •smrtjo alkoholika, saj je ugotovljeno, da je povprečna življenjska doba alkoholika skrajšana za približno 15 let.
Alkohol vpliva negativno na vse ■organe, zlasti pa na možgane, srce, jetra, ledvice in želodec.
Najpomembnejši je vpliv na možganske celice. Pri vsakem pijančevanju propade dnevno okrog milijon možganskih celic. Za primerjavo: normalno po 20. letu starosti odmre dnevno le okoli 100.000 celic! Zaradi tako velikega odmiranja celic pride do motenj v možganskem funkcioniranju Najbolj znana telesna okvara pri alkoholikih pa je ciroza jeter. Vendar večina alkoholikov že uniči družino in dospe v fazo družbenega propadanja, čeprav imajo jetra še razmeroma Zdrava.
(Nadaljevanje na 9. strani)
Stanovanja v številkah
Steklarna Hrastnik razpolaga s stanovanji na naslednjih področjih: cesta 1. maja, Podkraj, Pot F. Pušnika, Taborniška pot, Cesta Hermana Debelaka, Grajska pot, Dol, Log in Novi Log, poleg tega pa imamo po eno stanovanje tudi v Radečah in v Luciji. Glede na kvaliteto in starost stanovanj bi lahko le-ta delili na: neprimerna stanovanja, stara stanovanja, primerna in nova stanovanja. Zaradi sedanje organiziranosti v DO ima vsaka temeljna organizacija svoj stanovanjski fond. V številkah pa je slika naslednja:
Obseg stanovanjskega fonda po TOZD in DSSS:
Q
N
O
H
"S	0) S	o g		d ra ■H V)	•r-s
2 čj	'u _<• a S a> w	<u 1	d ra	O	ra a 3 M
<55			M	Z	co
i?
>
TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 TOZD 4
3 — 5 —
Povprečna stanovanjska površina znaša na nivoju delovne organizacije 41,59 kvadratnih metrov. Znižuje jo delež starih stanovanj, npr. v koloniji, ki so povečini majhna. Po posameznih tozdih znaša povprečna stanovanjska površina:
	m2
TOZD 1	39,92
TOZD 2	38,61
TOZD 3	44,11
TOZD 4	45,83
TOZD 5	47,12
DSSS	45,87
Iz podrobnejšega pregleda stanovanjskega fonda po posameznih tozdih in tudi naseljih, pa je razvidno :
Cesta, kraj
TOZD 1 štev. ma
TOZD 2 TOZD 3
131 1 108 36 276 56,56 29 1 22 14 66 13,52 5 1
9 1,34
13 6 24 4,92
Cesta 1. maja
Staro stanovanje	112	3.320	22
Neprimerno
stanovanje	1	54	1
Primerno stanovanje	3	142	—
Log, Novi Log
Primerno stanovanje	2	112	—
Novo stanovanje	36	1.922
Pot F. Pušnika
Staro stanovanje	2	72
Taborniška pot
Staro stanovanje	4	106
C. Hermana Debelaka Staro stanovanje	6	260
Primerno stanovanje	17	866
Grajska pot
Staro stanovanje	2	138
Primerno stanovanje	2	138
Dol
649	2
30	—
14
1
3
1
2
683
16
84
34
65
3 129
i 3 m2	TOZD štev.	4 m2	TOZD 5 štev. m2		DSSS štev..	m2
62	3	111	10	367	12	338
			1	45		
—	1	26	4	215	2	52
					2	97
54	6	321	7	411	11	528
51	1	24	1	47	2	96
DO
— 1
23	—	—

56
36
168	13	601
50	—	—	—
46
138
TOZD 5	13 1	21 7	42	8,61	Staro stanovanje Primerno stanovanje	1 21	47 1.166	5	278	1 56 4	224	1 30	2 110
DSSS	16 —	44 H	71	14,55	- Podkraj Staro stanovanje	4	99	1	53				
					Primerno stanovanje	63	2.613	14	565	1 45 7	295	12	543
8	490
DO
197 3 213 75 488 100
Skupaj
276 11.017	66	2.548
9 397	24
štev.	m*"
161	4.867
3	129
11	476
4	209
75	3.919
8	306
8	213
8	350
39	1.865
5	259
4	276
2	77
41	2.324
5	152
114	4.876
488	20.298
Človek in alkohol (2)
(Nadaljevanje z 8. strani)
DUŠEVNI ZAPLETI PRI ALKOHOLIKIH
■ — Patološka pijanost 'se pojavi z naslednjimi znaki: zmedenost, prividi, prisluhi, agresivno vedenje s. končnim spanjem, iz katerega se prizadeti zbudi z delno-ali popolno "izgubo spomina za vse, kar se je dogajalo med patološko pijanostjo. Ta oblika še pri nekaterih ljudeh pojavi že po majhnih količinah Zaužitega alkohola,
— Alkoholni '• bledež se pojavi pri alkoholiku, ki pije že več let,
med kakšno drugo akutno boleznijo z naslednjimi znaki: nemir, strah,,'zmedenost, prividi, potenje, zaposlitveni nemir. . "
—	Halucinoza z naslednjimi znaki: prividi in prisliihi, ki trajajo dalj časa in navadno ne minejo brez trajnih posledic,
—	Božjasit se pojavi zaradi alkoholične okvare možganov, izraža se z božjastnimi napadi, ki se ne dajo odpraviti brez trajne abstinence;
—	Bebavost nastopi zaradi dolgotrajnega pitja in ’ uničevanja možganskih celic. Pri hujši obliki mora bolnik ostati do smrti v psihiatričnem azilu.
Pozdravljeni v redakciji!
Ker odhajam v prekomando v Skopje, se vam ponovno oglašam z namenom, da vam pošljem svoj novi naslov z željo, da mi tudi v prihodnje pošiljate Steklarja. Pošiljam pa vam tudi pesem, ki sem jo napisal za Steklarja.
Sadik, pozdravljen!
Hvala ti za pismo in seveda tudi za tvoj prispevek — pesmico, ki si nam jo poslal.
Seveda ti bomo Steklarja tudi v prihodnje pošiljali.
Lepo te pozdravlja
Urednik
ARMIJO MOJA
Armijo moja izrasla u boju budno čuvaš domovinu moju, ti si armijo domovina moja stvor ena idejom Tita — Heroja.
Na rodendan tvoj, armijo moja, Tita gledam ispred svakog stroja, Armijo hrabra svih naroda naših, tvojega jedinstva agresor se plaši.
I	na rodendan armijo moja šaljem ti poruke i pozdrave svoje. Čuvaj granice domovine moje u kojoj narodi u jedinstvu stoje.
Bratstvo i jedinstvo domovine
moje
ko granit čvrsto u narodu stoje, Armija Tita, sija'š ko iskra Armijo moja, bratstva i
jedinstva.
Sadik Mujstajbašič Dom JNA 91000 Skopje
KONOBARI SREČOM
Cijeli mjesec si radio, radio ko životihja platu si dobio (normalnu) po zasluzi pa si. u. kafanu svratio •misleči u sebi: samo jedan »konjak«.
Na vralima drugovi sa posla pružaju; ti »pijani« ’ruku dok le do šanka ne 'dovufcu.
Kroz pet sati izadeš van.
Pomisliš kako je danas divan dan, prolaze autobusi crveni. i plavi ljudi ti še smiju — misli .im se/kriju. .
Milicioner na uglu maše ti cvijetom očaran tvojim, spoljnim izgledom.
Misliš, u sebir kako sam divan i hrabar nema praznine u mojoj glavi.
Samo neka ostane tajna
šta je razlog tvojoj lažtioj sreči,
da se pšječaš sam od sebe veči.-.--
Halil Spahih
Stran 10
»STEKLAR«
Hrastnik, 9. 4, 1982
JP i
Na odru lahko opazite na desni TOPROVO bundo, v ozadju pa več ELANOVIH .smuči. Za Korošce niso nadvse dragocena samo srečanja z ljudmi iz matične dežele, ampak tudi gospodarsko sodelovanje. Če morajo za kruhom v notranjost dežele, se počasi, drug za drugim izgubljajo ...
Fanči Moljk Fotografije: Jože Gerhard
Pred kongresom
Razgovor s tovarišem Martinom Mlinarjem
Ker je bil tovariš Mlinar, podpredsednik, delegat na VIII. kongresu ZKS leta 1978, sva ga zdaj, v času pred IX. kongresom ZKS naprosili za razgovor. Na vsa vprašanja je odgovoril zelo temeljito, zato bova posredovali le bistvene misli.
1.	KOGA STE KOT DELEGAT ■ZASTOPALI NA VIII. KONGRESU. ZKS?
Na tem kongresu sem. bil delegat občinske’ konference Zveze 'komunistov, v 'Hrastniku. Način izbire — števila delegatov je bil tak, da je na 200 članov ŽK prišel en. delegat.
2.	ZAKAJ SO VAS IZBRALI ZA DELEGATA?
Mislim, da zato, ker So me poznali kot. aktivnega družbenopolitičnega delavca, ki se je. pri-- pravi j en spopasti z .mnogimi problemi, ki se v razvoju vsake družbe in tudi naše pojavljajo. Seveda pa niti delegat na kon--gresu ne pomeni samo ■ veliko priznanje za delo, temveč, novo obvezo, da ostaneš še naprej v prvih vrstah borcev za napredek samoupravne socialistične družbe.
3.	KAKO STE SE. PRIPRAVLJALI NA KONGRES IN KAKO STE SODELOVALI?
Preden sem šel na kongres, sem se zelo intenzivno pripravljal. Ne le, da sem prebiral vse kongresne materiale in o njih vodil razprave na sestankih, od osnovne organizacije ZK do občinske konference ZK, sem v sami pripravi kongresnih dokumentov neposredno sodeloVal. Takrat sem bil namreč zaposlen v Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije kot predsednik komisije za družbenoekonomske odnose. Največ sem delal na oblikovanju vsebine prvih 21 nalog. Resolucija -je imela namreč 79 akcijskih nalog. ■_ <■
Na samem kongresu sem imel uvodni referat v komisiji za družbenoekonomske odnose. Kongres je namreč delal v več komisijah. Le na., začetku in zaključku kongresa je bila skupna seja vseh delegatov. Delegati so se po komisijah razporedili na osnovi interesa za vsebino, ki je bila V komisiji obravnavana,
4.	KATERI SO BILI GLAVNI SKLEPI KONGRESA? SO SE URESNIČILI?
Kot sem že dejal, je bilo na kongresu sprejetih 79 nalog, ki so bile v bistvu sklepi kongresa. V njih je bila zelo podrobno razdelana vsebina in cilji, za katere se morajo komunisti v vsakodnevnem delu in življenju zavzemati. Ko sedaj pripravljamo 9. kongres Zveze komunistov Slove-;nije, se v poročilu za ta kongres ocenjujejo dosežki na uresničevanju sprejetih sklepov iz leta 1978. Iz poročila se vidi, da so se vse naloge uresničevale, ne pa tudi uresničile. Zakaj to? Predvsem zaradi tega, ker je vsebina . nalog taka, da mnogih v štirih letih (obdobje med enim in drugim kongresom) ni moč uresničiti. To predvsem za tiste naloge, ki govore o nadaljnjem razvoju samoupravljanja, do popolne osvoboditve človeka. To je trajen proces, Vendar pa moram reči, da bi bilo mogoče tudi več narediti pri. uresničevanju nalog kot se je dejansko naredilo. Vseeno pa so se naloge zadovoljivo izvrševale, če imamo pred očmi zapletene .gospodarske razmere doma in v svetu v tem Času.
5.	STE DOŽIVELI KAJ POSEBNEGA?
Posebno .je vzdušje na kongresu, ki je delovni) in optimistično, Seveda pa je bilo zame doživetje, ko me je kongres izvolil za člana Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, predsedstvo (Nadaljevanje na 11. Strani)
S knjigami v Pliberk
V Pliberku s» zapeli nekaj slovenskih pesmi-tudi učenci OŠ NH Rajka iz Hrastnika pod vodstvom Milene -Slokan. Poslušalci so se. navdušili.
2S 1 i ^41; ¡¡¡i i iili ¡1 .feii
O zbiranju knjig za koroške.Slovence smo v 'Steklarju Tahi- ze' pisali Letos je to že. četrta akt jh. Zasavskim šhiarn’ še" pridrožujejo še drage,' tako,- da smo zbrali letos preko 5.000 knjig: V pismih, ki jih prilagajo h knjigam izražajo željo, da z branjem ohranjujejo svoj jezik in tako tudi svoj obstoj. -Medtem ko-1 so—prejš-nj a leta ko-
roški Slovenci prišli po knjige sami; so letos nas povabili na, Koroško. 31. januarja 1982 smo ke-V Pliberku udeležili njihove .kulturne prireditve Pokaži, kaj.;znaš.. Nastopalo je okrog 150 mladih' pevcev in instrumentalistov.; Sičer -pa lahko nekaj povedo tudi' fotografije’.
Jože Hudi, ki na sliki pomaga pri prenašanju knjig, je zagnan kulturni delavec na Koroškem, sicer pa je učitelj in predsednik - slovenskega ■ prosvetnega društva EDINOST iz Pliberka. Na prireditvi je nadyse sproščeno in zabavno povezoval spored. Njegova kena Anita pa uspešno režira dramske predstave.
v knjižnici Hrastnik
Novo
1. Janez Čuček: 'TERORIZEM
Knjiga ima zgovoren naslov: terorizem je postal- sestavni del našega življenja. O tem govore skoraj vsakodnevna časopisna, radijska in televizijska poročila. Zdi se torej, da vemo- zelo veliko o njem. Toda v resnici vemo malo in kar vemo, ostaja - preveč na površju.
Knjiga Janeza Čučka skuša povedati o terorizmu nekaj več; predvsem pa zbrati in zaokrožiti podatke, ki prihajajo dan za dnem po koščkih, za katere ni nikoli dovolj priložnosti in časa, da bi jih sestavili v mozaik.
Kdo so teroristi in zakaj se zatekajo k nasilju? So to borci za svobodo ali brezumni nasilneži, ki hlepijo po krvi? Kdaj so se prvič pojavili? Kaj- se nam še; obeta? — To je le nekaj vprašanj, na katera poskuša odgovoriti avtor.
V prvem poglavju seže v preteklost in na nekaterih zanimivih primerah pokaže, da ni terorizem novost, ki bi jo poznal le naš čas, marveč sega vsaj dva tisoč let: nazaj v človeško zgodovino; avtor' se posebej zadrži pri opisovanju terorizma in nasilja v devetnaj--stem stoletju, ki je bilo razširje-
PRED
KONGRESOM
(Nadaljevanje z 1Ó. strani) Centralnega komiteja pa imenovalo za izvršnega sekretarja na področju družbenoekonomskih odnosov. Gotovo pa je na kongresu še dosti drugih prijetnih srečanj, predvsem s l starimi revolucionarji in uglednimi družbenopolitičnimi’ delavci. Tako šem' imel priložnost 'govoriti s tova-' rišem Kardeljem, tovarišico Lidijo Šentjurč, Sergejem Kraigherjem ih drugimi. Razgovori so bili vezani' na délo, kongresa in tudi praktična vprašanja iz okolja, kjer sém živel in delal.
6.	KAJ BO GLAVNI PREDMET RAZPRAVE NA LETOŠNJEM KONGRESU?
Vsebina letošnjega kongresa'bo posvečena v' glavnem vprašanjem nadaljnjega razvoja političnega sistema socialističnega' samoupravljanja. 'Predvsem se' bo govorilo.. o nalogah komunistov, da bi se samoupravne 'institucije' "v. tem smisltv še bolj uveljavile in: délavcev vpliv v njih. Gre za samoupravne organe v organizacijah združenega dela, Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in -skupščine 'Občin in republike ter SFRJ. Na-ta način se ho okrepila vloga delavčev1 v delegatskem- sistemu-ih njihova pravica: in' odgovornost,, da razpolagajo z delom in njegovimi rezultati. Seveda^ bo .na kongresu tudi dosti' govora o. nalogah komunistov pri nadaljnjem razvoju družbenih dejavnosti?’ (zdravstvo,' izobraževanje, . -kultura; znanost itd.) - Razprave -pa- tudi ne bodo šle mirno mednarodnih odnosov in organiziranosti -Zveze komunistov Slovenije. -
Nives Gorenšek,' 8.a Ksenija Pirc, 8.a -Dol pri Hrastniku
no od Španije do Rusije, Po ,tem zgodovinskem pohodu se avtor posveti terorizmu v sodobnem svetu in nadrobno opisuje teroristične akcije V Italiji, Zahodni Nemčiji, na Japonskem, Irskem, v Španiji, Veliki Britaniji in drugod; pri tem osvetljuje razloge; in pobude posameznih terorističnih skupin, sredstva in cilje njihovega boja, kdo se skriva za temi nasilnimi akcijami itd. Nekaj poglavij je v knjigi posvečenih tudi tistim stranem terorizma,, ki na prvi pogled morebiti ne sodi-, jo v nasilna dejanja, za katera pa večinoma velja naziv terorizem. Na primer: ravnanje s temnopoltimi sužnji in Indijanci v Severni Ameriki (poglavje »• Ameriška zgodba«) ali obdobje stalinizma, v Sovjetski zvezi ali pa i tali jan-, skega fašizma in. nemškega na-, cizma (poglavje «-Državni terori-. zem«). Posebno poglavje je avtor namenil tudi četniškemu in usta-, škemu terorizmu ter novodobnemu državnemu terorizmu, kakršno predstavljajo zahodnonemška računalniška obramba, švedske1 izkušnje, francoski, kanadski in drugi sistemi družbenega nadzora. Da bi bila knjiga tudi kar. se da svež in aktualen zapis o sodobnem terorizmu, obravnava avtor najpomembnejše teroristične dogodke v svetu tja do avgusta 1981.
Knjiga je zanimiva in privlačno napisana; razkriva številna ozadja, nas seznanja z mnogimi, nadrobnostmi,. ki bralcem doslej, niso bila znana. Dokumentarne' pričevanje dopolnjujejo tudi šte-i vilne fotografije. _	. .
2. George Sand: INDIANA
Francoska pisateljica George Sand (s pravim? imenom Lucile-. Aurore' Dupin) ni bila otrok romantike samo po: romanih, ki jih. je pisala j. temveč' tudi po načinu življenja; po osmih letih meščanskega življenja je. zapustila, moža v provinci, se v; Parizu posvetila pisanju in življenju, ki ga je izpovedovala v svojih delih,--češ da' ima ženska pravico svobodno ljubiti izven vseh meščanskih okvirov, konvencij-iin morale. Iz tega. prepričanja' je nastal tudi njen.; prvi romam INDIANA. •
To je ljubezenski roman, štra-. sten, omamen, zanosen. To je ljubezen, ki terja vse ali nič. Ker-; je ta absolutni ideal težko: uresničiti v. 'vsakdanjem ^življenju,-■■ se? vzvišene strasti romantičnih junakov na koncu'-seveda sprevržejo v tragiko:,Toda poleg romantične zgodbe, ki je polna odkrito? srčnih izpovedi, stisk ’ in omaho-' vanj, je skušala pisateljica -- kot sama pravioiš 'rešiti tudi tole .heij rešljivo '.vprašanj e~; kako. združiti' srečo in dostojanstvo ljudi, ki .jih družba zatira, her da' bi bilo, potrebno spremeniti družbo samo ¡g - V tem problemu je bila ':zajeta tudi pisateljičina življenjska usoda. In če roman še danes - pri via-.-, či bralce in jih. navdušuje-s-čust--. veno zavzetostjo in neposrednostjo, potem jih ' tudi zato, :'ker je . pisateljica vložila - vanj »ves obup srca, • ki. se upira? ukazom svoje usode«.
FAHRENHEIT 451
Ameriški pisatelj? Ray Bradbu-' ry velja za enega vodilnih sodobnih piscev kratkih.-zgodbv pred-
vsem znanstvenofantastične narave. Zanje je prejel že- veliko nagrad in priznanj, največji uspeh pa je vsekakor: dosegel s pričujočim romanom. Njegova knjiga je postala še bolj znana, ko je znameniti francoski režiser Trif-faut po njej posnel film.
V romanu FAHRENHEIT je Bradbury v temnih, pesimističnih barvah upodobil totalitarno faši-stoidno državo in jo postavil v ne tako oddaljeno prihodnost. V tej nažveh docela zaprti državi so opravljali še posebne zaupne naloge oddelki gasilcev, ki pa niso gasili, marveč so s svojimi naF pravami zažigali knjige, kjerkoli’ so naleteli nanje. Kajti- oblastni-
ki v tej državi so bili prepričani, da bi prav moč pisane besede v knjigah utegnila proti njim dvigniti upor sicer ¡zgolj- od stroga nadzorovanih televizijskih informacij, odvisnega prebivalstva.
Osrednji junak romana Montag, sprva eden najzvestejSih gasilcev, pa je začel ob dekletu Klarisi po-; lagoma spoznavati, kam vodi uničevalno početje gasilskih oddelkov. Na skrivaj je začel tudi sam prebirati knjige, prišli- pa so mu na sled in . moral je zbežati. . Zatekel se je k čudni skupini ljudi, ki so se učili na pamet vsebine prepovedanih knjig, da bi jih tako ohranili poznejšim rodovom.
Marija Vučetič
KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
FILMSKI PROGRAM ZA OBDOBJE 15. 4. DO 15. 5. 1982
Kino »Delavski dom« Hrastnik
KAGEMUSHA •-— SENCA BOJEVNIKA, jap. zgod. spektakl, predstave v sredo 14. 4. ob-17. in 19. uri ter v -četrtek 15. 4. ob 19.: uri.
EROTIKA NA DELOVNEM'MESTU, nem! erot. komedija, pred--stave v soboto 17. 4. ob 17. in 19. uri, v- nedeljo 18. 4. ob 17. in 19. uri' ter- v ponedeljek 19. 4. ob 19, uri. Film za mladino do 15. leta ni primeren!
DVA SUPER BANDITA, amer! western, -predstave v sredo 21.
4.	ob 17. in 19. uri ter v četrtek 22. 4. ob 19, uri.
ČLOVEK, IMENOVAN TIGER, hdng-kong;- kung?fu, predstave.'
v soboto 24. 4. ob 17. in 19. uri ter v nedeljo 25. 4.; o;b 17. -in 19. uri.
TA ČUDOVITI SVET DIVLJINE, ang. dokumentarni (matineja),
.' predstavi v "soboto 24. 4, ob 10. uri-, in v: nedelj o-25. 5. ob 10. uri.
SrAMO ENKRAT: SE LJUBI, jugojsL-iilm v okviru FILMSKEGA j . GLEDALIŠČA bo predstava'v ponedeljek 26. 4. ob 19. uri. • Ne zamudite!
SKRIVNOST INDIJANSKEGA- ZLATA, nemški western, pred-; stave v srede'28. 4. ob.; 17. ,in 1-9. -uri; ter v četrtek 29. 4. ob 19. uri.	..; ;
SEDMERICA SEJE SMRT, amer. kriminalka, predstave' v soboto 1. 5.,ob 17. in 19. Uri,-v nedeljo 2. 5. ob 17. in 19.;,uri; ter v ponedeljek 3. 5. o.b !9„ uri. -DINAMIT .JOHNSON; hong-kong’ kung-fu, predstave v sredo-
5.	5. ob 17. In 19. uri ter v .četrtek 6-.- 5 Oib19. -uri KRAMER PROTI KRAMERJU, amer, drama, predstave, v soboto
8. 5 efelT, in 19. uri, -v nedeljio" 9,-5. ob 17. m, 19. uri ter. v ponedeljek 10. 5, oib 19. uri.
VROČE POSTELJE, ital. erotična komedija,- predstave v sredo , 12. -5. ob ,17 in 19 uri- ter v četrtek 13, 5.| oib 19, uri. Film ;
je za mladino do 15. jeta neprimeren!
VLAK ZA KRALJEVO, domači akcijski vojni, predstave-v so-j boto. t'5r 5; -pb, 17. in 19,- uri,-v nedeljo 16-, 5. ob 1-7. in fejun. P-OPAJEVE NORČIJE,- amer risanka (matineja), -predstavi v soboto-15, 5.-ob lO. urr in v nedeljo 16. 5, ob 10. uri.
Kino »Dol« pri Hrastniku
VELIKI REVOLVERAŠKI OBRAČUN, amer. wešte'rn, 'predstavi!
: v soboto 17. 4. oib 19, uri in v nedeljo 18. 4. ob 18: uri. ; ZBOGOM EMANUELLA, franc; .erotični-, predstavi,v soboto 24.
4. ob 19. Uri in v nedeljo 25. 4. ob 18. uri TA ČUDOVITI SVET DIVLJINE, aingl. dokumentarni, ihladm-- ska predštava v nedeljo %25. 4. ob 16. uri. •
ZADNJI KARATE - UDAREC, hong-kong, kung-fu-,; predstavi v;
; ‘ Š0bptd-T. 5. ob'19 uri m dr -nedeljo 2 5. ob' fSi; uri	'■p ;1
TAJNI 'KOMPANJON; amer.'kriminalka,' predstavi v 'soboto;
..8,5. ob 19. uri ¡ter v nedeljo 9, 5. :ob,18, uri., .
ZNAK RDEČEGA ZiMAJAr hong-kong 'fcuncjrfu, predsf aiady- so-, boto 15 '5, ob 19'. uri in v nedeljo’ 16. 5, ob. 18. uri, A
Gremo v kino
V MESECU APRILU VAM SE POSEBEJ PRIPOROČAMO OGLED NASLEDNJIH KVALITETNIH FILMOV
SAMO ENKRAT SE LJUBI domači film
Scenarij: Branko Šomen, Srdan Karanovič Režiser: Rajko Grlič Kamera- Tomislav Pinter
Vloge: Predrag Manojlovič, Vladica Milosavljevič, Mladen Budiščak, Zijah Sokolovič
Po tematiki je to inovatorski film, pa čeprav prikazuje obdobje, ki smo ga že videli v jugoslovanskih filmih. Pripovedna moč tega filma se izraža tako po družbeni kot po intimni plati fabule. Film povzroča v gledalcu različne reakcije, ki izredno odgovarjajo kontekstu zgodbe. Vse to uspeva zaradi izjemno dobrega scenarija in odlične režije. (Tome Frelih, Filmograf 20—21/81).
Impozantno število gledalcev širom po Jugoslaviji ni edini argument, ki uvršča ta film med najboljše dosežke naše kinematografije. To je moderen film s patino časa o katerem pripovedujejo, poln nekakšnega skrivnostnega naboja, je psihološki in akcijski, pa tudi političen ter dopolnjen s strastjo neke zgrešene ljubezni...
Samo enkrat se ljubi je umetniško delo izjemnih vrednosti in odkritij in mnogih vprašanj, ki šele čakajo na odgovor... (Slavko Lazarevič, FilmOgled 20—21/81).
Predstava v ponedeljek, 26. 4. 1982 ob 19. uri v kinu Delavski dom.
PEPELKA
ameriški risani (Walt Disney)	.
Premiera tega filma je bila 12. decembra 1950 v Parizu. Od takrat pa do danes se z velikim uspehom prikazuje po vsem svetu, kajti ta biser Disneyeve ustvarjalnosti z navdušenjem sprejema Vsaka nova generacija. In kaj/je tiso, kar že tri desetletja polni kinodvorane in navdušuje mlade in starejše gledalce? Je to zaradi priljubljene pravljične zgodbe, ki jo vsi poznamo, ali zaradi, izvrstne animacije?
Kino Delavski dom 10. 4. in 11. 4. 1982 ob 10. uri.
Kino Dol 11. 4. 1982 ob 16. uri.
TA ČUDOVITI SVET DIVJINE angleški dokumentarni Režija: Robert Y. Ryan
Dokumentarni film o živalskem svetil v Južni Ameriki. Pravzaprav je to prikaz tiste manj idilične podobe tega sveta: neprestani boj za samoohranitev. Vse te ptice, kopenske in morske živali, so prikazane zelo efektno v do sedaj nikoli videnih hodih, na katere je spretna snemalčeva roka čakala dolge tedne, mesece in leta. Glasbena spremljava je izjemna. Kino Delavski dom 24. in 25. 4. 1982 ob 10. uri.
Kino Dol 25. 4. 1982 ob 16. uri.
KAGEMUSHA
japonski zgodovinski spektakl (155' 1)
Režija: A. Kurosawa Fest 81
Nagrade: Zlata palma Cannes 80, Cezar za najboljši tuji film, Nagrada italijanskih novinarjev.
Monumentalna ekranizacija japonskega filma v 16. stoletju, ko so se v razcepljeni Japonski fevdalni klani borili za prevlado.
Že samo ime režiserja, ki sodi v ozek izbor cineastov samega svetovnega vrha, zagotavlja gledalcu popolno kulturno doživetje. Do vseh podrobnosti izdelane sekvence, že rahlo grozljivo fantastično vzdušje japonskega poznega srednjega veka, izjemne fotografije ...
Kino Delavski dom 14. 4. 1982 ob 17. in 19.30 in 15. 4. 1982 ob 19. uri.
DVA SUPER BANDITA (BUTCH in SUNDANCE: ZGODNJA LETA) ameriška western komedija Režija: Richard Lestter
Velik uspeh filma o Buch Casidyju in Sundance Kidu z Red-fordom in Newmanom je vzpodbudil Hollywood k novemu izdelku, ki po svojih umetniških kvalitetah celo presega svojega predhodnika, pa čeprav so igralci drugi, mladi, manj znani.
Režiser je Anglež R. Lestter zelo znan po mnogih filmih (Štirje mušketirji, Helo ...), še bolj pa po izrednem smislu za originalnim humorjem.
Kino Delavski dom 21. in 22. 4. 1982.
Če mačku na
(dialog z ženo)
Ko sem si vse lepo pripravil, da bi začel pisati, me je zmotila žena, ki je kuhala kosilo: »-Kaj boš pa zopet čečkal?«
»Pravzaprav sem s tem čečkanjem že malo pozen, a sem čakal na 15. februar, da bom videl za koliko bo kuverta lažja.«
• »Kako lažja?« je bila radovedna.
»Saj sem ti že govoril o tem,« sem jo podučil.
»Pa to je bilo že januarja.«
»No, saj to je tisto kar me še sedaj grize.« Pa naj začnem od začetka.
Ko smo se člani delavskega sveta TOZD 2 zbrali 18. 1. 1982 na prvem letošnjem zasedanju, je bila med prebiranjem dnevnega reda tudi točka: odvzem in dodatek stimulacije. Najprej je bilo obrazloženo, da se stimulacija 2,2 % odvzame izmeni Brečko, doda pa se isti odstotek stimulacije ostalim dvema izmenama.
V obrazložitvi je bilo še rečeno: »Decembra je bil sprejet sklepa, dPtN
sklep, da dela zadnja izmena .30.
12. do druge ure zjutraj, nato zamrzne, pospravi itd. »Ker ni delala do dogovorjene ure, se predlaga odvzem, ostalima izmenama pa dodatek.
»No to si mi že povedal,« je dejala žena.
Malo nerodno je bilo, ker sem tudi sam v izmeni Brečko. Sku-šal sem to zagovarjati, da je pač težko delati, ko je že vse prosto, mi pa smo že šesto leto zadnji. Vsako leto do sedaj, pa se je nekako ob tem času prenehalo delati itd.
Ugovor je bil odbit s strani vodje tozd in predsednika delavskega sveta in pojasnjeno, da je treba- temu napraviti enkrat konec, posebno sedaj v času resolucij in stabilizacijskih ukrepov.
»Če prav premislim je vse to res,« je pripomnila žena. »Se strinjam«. A kaj ko zadnji šiht v letu človek drugače misli in padajo pripombe: »Za letos je dovolj, zadnji dan ne bomo hudiču repa izpulili itd.«
Najbolj nerodno pri vsem tem je, da nisem govornik in sproti pozabim kar mislim povedati. Uradno ne gre in ne gre. Privatno bi še šlo. Bolj pa mi gre pisana beseda, kjer lahko vse in počasi premislim.
»Še zameril se boš komu s, tem pisanjem,« je komentirala boljša polovica.
»A misliš tisto: če mačku na rep... No, to me ne skrbi. Naš vodja tozda nas vedno spodbuja naj povemu drug drugemu kar mislimo, potem pa nič jeze kuhati.« Nadalje je bilo še pojasnjeno, da so steklarji v TOZD I ta dan v redu delali.
»Tu pa imam jaz pripombo«, se je bojevito oglasila izza štedil-dila, »Steklarjem je bilo omogočeno, da so ta dan delali samo štiri ure in je bila nočna izmena prosta že ob 17. uri.«
»Glej, glej, to mi pa še ni misel ni prišlo.« »Vidim, da ti pamet še bolje deluje kot meni. Res pa je, če bi nam enkrat nudili to možnost, da bi delala npr. prva izmena do 10. ure, druga do 15. ure in tretja do 20. ure, bi tudi v TOZD 2 ne bilo nič narobe, več pa bi bilo zadovoljstva in elana za naprej.«
rep stopiš...
»To«pa res ne bi bilo slabo«, mi je dala prav.
Padla je tudi pripomba, da v pisarnah prav tako ni bilo posebnega elana, zadnji dan. Vodja je obrazložil, da se je do skupne malice v redu delalo, naprej pa res ne. Šele pozneje, ob delu sem se spomnil, da tudi mi nismo manj delali. Res smo ustavili stroje ob 22. uri, zamrznili in napravili ostalo, kar sodi ždraven: vzeli v roke kompres, izpihali vse drobce stekla s strojev in ob-žigalcev, posuli s peskom in očistili vse oljne madeže, ter ob 24. uri odložili metle, se očistili, da smo ob pol enih lahko sedli k večerji, ki nam jo je pripravila Anica Vogrinec, ki se je ta dan poslovila od nas in šla v zasluženi pokoj. Tako smo delali dobre tri ure, ker začnemo že 20 minut pred 9. uro in prav tako tudi pre-gledalke. Upam, da stimulacija vsaj njim ni bila vzeta, saj so bile med letom večkrat brez malice in še bodo, ko. bodo vsi stroji obratovali.
Res bi bilo malo prehudo »se je strinjala, če bi jo še njim vzeli.« »Kaj hočemo«, sem nadaljeval, vsaj za nas so baje to zahtevali pridni delavci, ki so zadnji šiht v redu delali in pili samo »gemištek«, da ne bi bili pijani. jg
»Zaradi teh dinarjev pa tudi ne boš prišel na beraško palico«, je bila mnenja boljša polovica.
»Saj ne gre zato. Jezi me, da smo o tem razpravljali in končno tudi glasovali,-če pa je pred tem že svoje rekla komisija za stimulacijo. Veš najtežje je bilo tisto glasovanje. Resnici na ljubo moram povedati, da mi roka ni in ni hotela kvišku (čeprav je sicer vajena). Zdelo se mi je kot bi sam sebi v skledo ...«
»No, no, še apetit mi boš do kosila pokvaril! »Kako bi pa moralo biti po tvojem?«
»Vidiš kot sem že rekel, je ta sklep sprejelo vodstvo tozda in komisija za stimulacijo 13. 1.1982, 15. 1. pa nam je bila stimulacija tudi odvzeta. Po mojem bi nas lahko predsednik le obvestil in nič drugega.
Branili bi se seveda vseeno. Šele, ' če bi se prizadeti delavci na ta sklep komisije pritožili na delavski svet, bi potem prišlo v poštev glasovanje oziroma dviganje rok.
»Pa odpala ti roka radi tega tudi ni«, je bila spet hudomušna žena.
Na uho povedano: »Saj je nisem dvignil«. Naredil sem kar po hinavsko, ne za, ne proti in tudi vzdržal ne.«
»Malo hinavsko je res. Zaradi take stvari pa se ne splača greniti si življenja, ker drugače nam niti ne gre tako slabo,« je bila mišljenja žena.
Ko sem vse, kar sem napisal še enkrat prebral ženi je nekaj mrmrala bolj zase: »Ja, ja, če mačku na rep stopiš ..., drugih pripomb pa ni imela. Čeprav imajo ženske rade zadnjo besedo, jo je kar meni prepustila.
Naj torej zaključim. Prav je, da se disciplina poveča in kršitvam sledi pač kazen, samo da bo vedno za vse enaka. Zavedamo pa se menda vsi: »Bolje bomo gospodarili, več naredili, lepše nam bo.«
Ivan Hočevar
Šport in rekreacija - iz meseca v mesec
Šport je v zadnjih mesecih spet naša osrednja preokupacija.. Uspeh smučarjev na svetovnem prvenstvu v Schladmingu, pa odlične uvrstitve posameznikov in posameznic v finišu svetovnega pokala. Srebrna medalja rokometašev na svetovnem prvenstvu v ZRN, uspehi Mirne Jauševec in še kaj so bili osrednja tema razgovorov med ..športnimi »kibici«.. Vendar pa je vse to mačji kašelj temu nasproti, kar se piše in govori v zvezi z 12. svetovnim nogometnim prvenstvom, ki ^se bo pričelo že čez 2 meseca v Španiji. Naši se spet štejejo med favorite. Bržčas gre spet le za samo reklamo '-in za dvig cen pri podpisu inozemskih aranžmanov. Bo spet tako kot pred osmimi leti v ZRN? Verjetno, kajti kapetan in selektor je znova — Mili» jan Miljanič!
Pirš Borut — Hrastničan, sicer kolesar ljubljanskega Roga je resno načrtoval-ponovno obleči dres ž državnim. grbom. Kot kaže pa vsa zadeva (in tudi želja) ne bo tako lahko. Borut je pridno in marljivo vadil, ter nestrpno, pri-čakoval skupne priprave sredi januarja in februarja v Poreču. Po pripravah, so vsi zbrani nastopili na državnem prvenstvu' v ciklo-.krosu, na katerem je Borut osvojil sicer solidno 8. mesto, ki pa kot kaže zveznemu kapetanu Francu Hvasti Vendarle ni zadostovale -da,uvrsti Pirša med deseterico kolesarjev na katere Sicer računa v prvih - reprezentančnih nastopih. Po vsem- tem lahko, sklepamo, da Borut ni uspešno premagal- vse,,ovire.'in' vzpone na ‘progi za e-ikLokros,; zlasti pa ne: tiste, ki so vodili, v selektorjevo beležnico. Prepričani.* smo, da Borut ne bo vrgel puške v koruzo in da bo. svoje dejanske 'sposobnosti eimprej' im na pravem mestu dokazal. Tudi' selektorju .	1 -
Ojsteršek - Andreja —. namiznoteniška reprezentantka'-je ■ ob- šte-
-	vilnih priznanjih te dni bila še posebno počaščena. Bralci in strokovni -svet osrednega slovenskega tednika za mlade »Mladina« so jo ob Andreji.Leskovšek in Juli Jelovčan. (smučarski teki) 'proglasili za najboljšo mlado' športnico Slovenije. Žal - pa se Andreja osrednje prireditve i;r proglasitve ni mogla udeležiti: zaradi ob'veZlxosti.',do reprezentan-
. čne vrste Kajti ravno v tem ča-šu so. bile sklepne priprave naših predstavnikov, ki nas bodo zastopali na letošnjem.'EP v Budimpešti. Naj dodamo, da je v reprezentanco poleg Andrej e izbran tudi Jože Urh.
Rudniški strelci so tudi letos izvedli tradicionalni ■ »Rajkov me-
, morial«. Nastopilo je sedem ekip .od precej več vabIjenih. No kljub temu 'domačine* in organizatorje: SD Rudnik lito ni motilo, da nebi znova Zmagali z izvrstnih: 1.456 krogov kolikor so jih dosegli tudi drugouvrščeni . strelci ekipe Okrogar Skvarča iz Zagorja. Poudariti pa’Velja, da je vrstili red
-	realen in pošten, ter da ni zbir prednosti domačega strelišča kot sicer radi 'zatrjujejo tisti, ki so slabši. Naj še dodamo, da je bil
med posamezniki znova najbolj-. ši, Franci 'Rešetar, ki je dosegel 378 krogov kar je za dva kroga več od sicer uradnega državnega rekorda. Rezultati — ekipno: 1. Rudnik 1.456 krogov, 2. SD Okrogar Svarča 1.456,	3. SD Alojz
Hohkraut 1.423 krogov, 4. SD STT Trbovlje 1.418 itd. Posamezno: 1. Rešetar (SD Rudnik, Hrastnik) 378 krogov, 2. Kajina (O. Skvarča) 376 krogov, 3. Korbar (A. Hohkraut) 374,	4. Cvetko
(Rudnik) 369 itd.
Tradicionalni, tokrat že 21. Rajkov Memorial je privabil v telovarni-co Osnovne šole na Logu prek 150 najboljših slovenskih namiznoteniških igralcev in igralk iz 18. slovenskih klubov. Ob rekordnem številu nastopajočih, pa lahko zapišemo, da je imel turnir mednarodni značaj. Poleg bivšega zveznega kapetana za ženske: prof. Mirka Janškovec, sta skoraj celotni potek turnirja spremljala tudi kitajska trenerja —-mož in .žena KSI EN TING in LIH MEI DIN. Oba omenjena strokovnjaka sta,-v,-januarju letos prevzela skrb nad najboljšimi ^slovenskimi igralci in Igralkami. Predvidoma; naj "bi. v Sloveniji ostala dve leti. In še majhna zanimivost; KSI EN TING je bivši'; svetovni prvak,. Naslov.pa. je- jo-, svoj:l leta 1973 na svetovnem
■	prvenstvu v, Sarajevu,"
In koliko sredstev bo imela letos -na voljo občinska Telesnokultur-na- skupnost? Okroglih 460- starih milijonov- naj 'bi. se nateklo iz bruto OD zaposlenih, osem pa ižl naslova športne stave. Za. skupni . ,in solidarnostni program SRS (avtonomna ^prispevna; stopnja 0-,05' .iz bruto OD), bo. treba odvesti 54 starih milijonov Delo skup-, nih strokovnih; služb in -KRC —■ 14,-oktober (vzdrževanje- objektov), je ovrednoteno z nekaj;nad-. 160■'starimi- milijoni, za' dotacije-društvom in.-klubom pa bo na vp- -Ijo 192 starih milijonov.. Za program TRIM iger, izobraževanje' kadrov, štipendije bo treba odšteti 11 starih milijonov-obvezno-“ sti iz družbenega dogovora in e-lektrika pa bosta pobrali še ha-. daljnih 22 milijonov. Komisiji Za ' vzdrževanje .objektov ostane na voljo le 8 milijonov (tistih . od športne ' stavo), kar pomeni da . nam prav iz tega. naslova, najbolj ' primanj kuje sreds tev.
Nogometaši ¡so pričeli priprave na novo. sezono, še vedno brez stre--' he nad glavo. Načrtovana .pridobitev klubskih, ifi 'sanitarnih pro-, štorov nad TRIM kabinetom v objektu: pokritega bazena, je. kot kaže zaradi; nerazumevanj a. padla v vodo (pa ne v bazen). Nogometaši tako za enkrat še vedno ko-. ustijo usluge.■;Osnovne šole,, ki jim je dovolila še. nadalje uporabljati .garderobe v telovadnici-Sodniki pa . so bodo —■ tako vsaj . upajo v NK-Hrastnik, še nadalje lahko posluževali garderob' v-po.* kritem bazenu. Seveda pa se-pii 'tem bojijo, kaj »bo s sodniki kadar bo' bazen vendarle prepoln?! Pri tem velja še omeniti, da' so
■	bili nogometaši . pripravljeni* S prostovoljnim delom opraviti večino adaptacijskih del, ter tako občutno zmanjšati Stroške. No
' kot kaže tudi to ni zaleglo. In kaj zdaj?..,.
Rokomet je bil še ne tako dolgo ena izmed najbolj priljubljenih šprotnih panog v Hrastniku. Spomnimo se le uspehov ŽRK Steklar, ki je vrsto let imel eno poglavitnih besed v slovenskem ženskem rokometu. Tudi kvaliteta moškega rokometa je bila na zavidljivi ravni. Potem pa so tako. •rekoč čez noč prenehali tako eni kot drugi. Fantje so sicer še ne-- kaj časa vztrajali, potem pa je neustrezen tekmovalni s-istenčtu-di njim vzel voljo. No kot kaže pa brez- rokometa hrastničanr vendarle ne bomo. Na Dolu so Pričeli z resno akcijo in kot kaže jim bo uspelo formirati samostojni klub, ki ne bo več pod okri-. Ijem TVD Partizan. In tako je tudi prav. Kajti TVD Partizan že. vrsto let ne deluje več. Vodilni iz nekoč sila aktivne sredine pa so si kot kaže našli novo rek-re-ativno panogo: igranje kart.. Za društvo jim ni mar. Pa kaj bi .jim,; ko pa' je dejavnost Partizana danes povsem .drugačna . .. Enaindvajsetega - marca je slavila svoj ¡14. rojstni;dan Vesna Ojster-šek ena naših najbolj obetavnih športnic doslej. Morda -je prav, če ob tej priložnosti naštejemo ne-. kaj 'njenih n.ajvečjih. uspehov v tej sezoni.; Je republiška mladin-• ška in pionirska prvakinja. Skupaj s sestrami Novakovima je najzaslužnejša za mladinski ekipni republiški naslov in 3. mesto v isti konkurenci na državnem prvenstvu v Čoki. Zmagala je na letošnjem -turnirju Lovre Ratko-viča v Zagrebu.-Skupaj s .svojo Starejšo sestro Andrejo je osvojila republiški* članski naslov v igrah dvojic,, z Jernejem .Zalaznikom. pa mladinski republiški naslov v igrah mešanih parov. Na republiških jakostnih lestvicah je: trenutno prva med pionirkami, tretja med mladinkami* in 5. pri članicah. S tem pa vrsta uspehov še ni končana. Kaj pravite: ni kaj!
Kgčevj.e je, bilo prizorišče letos* njega članskega namiznoteniškega turnirja -YU--'TOP 12 ki je bil resnično YU ne pa tudi TOP, Kaji ti. od najboljših so tokrat manjkali: Šurbek,. Stipančič, Kasano-vič in še nekateri. Kvaliteta jo 1 bila tako precej ¡slabša kot pa naj se to spodobi za državo kateri je namizni, tenis prinesel številne naslove iz evropskih in svetovnih prvenstev v povojni zgodovini, ¡čeprav, j e bila kvaliteta, sila slaba, pa se Slovenci vendarle, ne moremo pohvaliti, niti s kvaliteto;,
, V konkurenci ’ Smo imeli namreč enega samega igralca: Hrastničana Jožeta Urha, ki je ob koncu pristal na zelo solidnem. 4 mestu s tremi porazi ih osmimi zmagami, Zanimivo, da:je-Jože izgubil z trojico, ki je bila uvrščena
pred njim: Kaliničem, Mesarošem in Jurčičem. Za tolažbo naj dodamo, da je v drugi kvalitetni skupini nastopilo kar pet Slovencev, Zmagal pa -je vojak Stefan Kovač iz Murske Sobote. Ravenčanka: 13. letna Tanja Pandov naj bi hrastniškemu ženskemu namiznemu tenisu pomagala do še enega uspeha. V vodstvu NTK Kemičar z vso resnostjo na-črutjejo, da bi Vesna Ojsteršek ob pomoči omenjene igralke lahko priigrala Hrastniku naslov letošnjih pionirskih državnih prvakinj. Kajti v konkurenci pionirk sestavljata ekipo le po dve igralki. To pa pomeni, da ima vrsta Kemičarja. resnično realne možnosti za najvišji naslov tako v igri ekip' kot parov. Če k temu dodamo, da Vesna v konkurenci posameznic pravzaprav nima prave konkurence, potem se kaj lahko zgodi, da bo letošnje pionirsko državno prvenstvo . resnično, potekalo v znamenju igralk hrastniškega Kemičarja.,
Eno prvo mesto so hrastniški ka-jakaši in kanuisti * v novi. sezoni že osvojili. Na prvem spustu sezone na Ljubljanici sta po 'skoraj I. enoletnem- premoru ponovno sedla v svoj kanu Robert Halcer in Drago Vovk. čeprav brez pravih skupnih, -priprav sta zlahka- opravila z nasprotniki ter .prepričljivo zmagala. No ob tem pa velja o-meniti, da od naših fantov v tej sezoni ni moč, pričakovati ponovitve rezultatov iž preteklih let. Vrsta je namreč precej pomlajena. Nekateri starejši in preizkušeni tekmovalci so kot kaže prenehali z aktivnim tekmovanjem, Peter Kavzer pa je za to sezono . zaradi kadrovskega roka odpisani No k sreči pa je 'tu cela vrsta mladih, iri perspektivnih tekmovalcev, . ki bodo z vneto in. strokovno . vadbo lahko kaj kmalu zapolnili vrzel, ki je nastala po odhodu starejših, tekmovalcev. Akcij a,Smučarske zveze, Slovenije; po kateri, naj. Jb:i .vsaka TOZD s področja Slovenije postala članicate zveze, ni povsem v skladu z Zakonom o. društvih, so ugotovili na . seji. Predsedstva ZTKO Slovenije. .¡Pa vendar, to nikakor ne moti pobudnikov,, da ne bi z akcijo nadaljevali,. Naj še dodamo, da. je akcija naletela- na veliko razumevanj e, združenega de-r la Kajti že. v prvih dnevih se, je pozivu odzvalo .168 TOZD, ki so v smučarski -sklad. prispevale po 5.000 din. Odzvalo pa se' je; že tudi nekaj »privatnikov«, -katerih pristopni podpis pa- j.e desetkrat , nižji. In še,ena informacija:,tako zbrana sredstva so namenjena predvsem delu Z najmlajšimi, ti» ..stimi,'ki bodo zamen j ali Križaja, Strela",. Ni kaj, železo je treba kovati dokler.je še vroče!
(Nadaljevanje na 14. strani);
Poročilo blagajniškega poslovanja za leto 1981
IO KONFERENCE SINDIKATA PRIHODKI
saldo 31. 12. 1980	376.438,55
članarina del. za 1. 1981 183.818,35 najemnina poč. 'doma 172.077,50 dotacija za kegljišče 300.000,00
ODHODKI
bolniška podpora ob novem letu	28.500,00
honorar	7.800,00
potni stroški	1.778,50
časopisi in revije	26.632,00
pogrebni stroški	4.850,00
stroški konference	46.319,10
stroški SDK	1.999,20
kegljišče	386.700,00
športni dom	40.389,95
dimnikar v športnem domu	2.492,00
dotacije društvom	15.100,00
praznovanje 8. marca	5.453,95
igrače, kasete za Bohinj	3.906,85
pleskarska dela v Portorožu	343.895,75
SKUPAJ 1,032.264,40	915.816,30
izpisek 31. 12. 1981	116.074,95
gotovina	373,15
1,032.264,40	1,032.264,40
POROČILO BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI
Vzajemna pomoč šteje 344 članov, ki so od 19. 2. 1981 do 16. 3. 1982
din
vplačali članarine	239.725,00
obresti za leto 1981 '	9,783,90
saldo 19. 2. 1981 '	272.862,60
SKUPAJ	522.371,50
BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE V ŠPORTNEM DOMU
PRIHODKI
dotacija TTKS	300.000,00
ukinitev ŽR	997,45
ODHODKI
pogodbena dela v športnem domu 103.616,30 prispevki od pogodb	51.937,05
popravilo strehe Debelak	22.500,00
razni material	85.944,10
avtomati	36.000,00
vodarina	1.000,00
Od tega izplačana članarina: članom
stroški poslovanja izdatki skupaj SALDO 16. 3. 1982
Od tega je vloženo: na H. K. L. B. Hrastnik pri dolžnikih
103.331.00 5.200,00
108.531.00 413.840,50
226,177,90
187.000,00
SKUPAJ	3,000.997,45 3,000.997,45
SREDSTVA POSMRTNINE V LETU 1981
PRIHODKI
saldo 31. 42. 1980	6.664,75
članarina 1981	94.560,00
obresti za leto 1981	552,25
ODHODKI
posmrtnina za 'leto 1981 venci
prevoz godbe in pevcev
78.000,00
14.385,00
3.000,00
gotovina v blagajni	662,60 SKUPAJ	101.777,00	95.385,00
saldo na TR 31 12. 1981	6.392,00
V tem obdobju je prejelo posojilo 329 čla-	101.777,00	101.777,00
nov v skupnem znesku 846.500,00 din.	---------------\---—---------------|J------------
Sport in rekreacija
ZANIMALO VAS BO
(Nadaljevanje s 13. strani)
Cilj novoustanovljenega smučarskega društva 'Hrastnik, ki bo v prvi vrsti deloval kot sekcija PD Hrastnik je: izboljšati, ponudbo občanom v zimskih športih ter prevzeti vzgojo mladih smučarjev. Zato ni čudno, da je eden osnovnih ciljev, čimprej usposobiti zadostno število strokovnega-kadra, kajti otrok, ki bi se radi naučili smučati je iz leta v leto vse več. Seveda vsi ne bodo postali Križaji, Streli, Kuralti, Fran-fcoti in podobno. Vendar je dovolj spodbudno že to, da smo tudi v Hrastniku končno vendarle dobili asociacijo, ki bo skrbela tudi za aktivnost v zimskem času in združila v svojih vrstah čedalje večjo armado smučarskih vnetežev. Zato želi UO sekcije že do naslednje zime kar se da bolje pripraviti in urediti smučišča na Kalu in usposobiti vsaj eno če že ne dve vlečnici. Žal pa bo kot kaže tudi v tem primeru osrednji problem — denar;
In še z enim zanimivim podatkom vam lahko tokrat postrežem. V preteklem letu je potekal v Sloveniji popis telešnokultumih objektov. No kljub temu, da je bil rok za izvedbo popisa: september 1981, pa do današnjega dne tega niso izvedli v 26 slovenskih ob-
činah, kar je nedvomno tudi zanimiv podatek. Zato naj vam ponudimo -podatke iz leta 1977 po katerem' smo 'imeli Hrastničani na voljo le 0,11 m2 pokritih površin na prebivalca. Nekoliko boljši je rezultat, ko gre za odkrite površine kjer v Hrastniku razpolagamo s kar. 1,89 m2 na prebivalca. Seveda pa so to le statistični podatki, ki niso vedno najbolj točni.
Jeseničani so postali kar malce zaskrbljeni. Zakaj, boste verjetno vprašali? Organizator lanskoletnega »Peteroboja 81«, ki je bil v Žalcu je pomotoma zapisal v Bilten: »Nasvidenje naslednje, leto v Hrastniku«. Zato so prijatelji z Jesenic vneto vrteli telefon in spraševali kaj je z organizaci-: jo letošnjih iger železarjev, gu-marjev, kovinarjev in steklarjev.
. Zatekli so se tudi k avtorju teh vrstic, ki je uspel hitro potolažiti nestrpne Jeseničane. Peteroboj bo 22. ali 23. maja letos v Medvodah. Organizator- pa tamkajšnji Donit'. Steklarna pa bo organizator (četrtič) naslednje leto ko bo na vrsti že 15. »Peteroboj«. 1
Aforizme, ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapiske, je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal — Jože Premec.
Postanite naš dopisnik
SKLENILI DELOVNO RAZMERJE
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase:
Pikelj Marija — pomožna delavka v brusilnici, Žohar Bogdan
—	odnašalec stekla, Jakopič Franc — odnašalec stekla, Lukič Stojanka — odnašalka stekla, Hadžič Hata — odnašalka stekla, Tadič Ljuba — odnašalka stekla, Jovanovič Javorka — pomožna delavka v brusilnici, Štagar Dra-gutin — odnašalec stekla, Jug Ernest — odnašalec, Babič Fadil
—	odnašalec stekla, Pranjič Pejo
—	odnašalec stekla, Jurič Danica
—	odnašalka stekla.
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase
Grahovar Rudolf — delavec lia kanalu, Nikolič Mileva — kontrolor stekla, Fazlič Sadika — kontrolor stekla, Selimovič Jasmina — kontrolor stekla, Sinaj-lagič Kelima — kontrolor steklaj Bečič Asima — kontrolor stekla, Vučko Jože — pomočnik strojnika, Cvetkovič Zorka — kontrolor stekla, Bec Martin — pomočnik stojnika.
TOZD II — dekorirnica s sati-nirnieo
Vovčko Kornelija — pomožna delavka v slikarnici.
(Nadaljevanje na 15. strani)
POPRAVEK	
V tretji številki -Steklarja je v članku Ob zaključnem ra-	
čunu za leto 1981 prišlo do napak. V TOZD	dekorirnica s sa-
tinirnico so pravilni naslednji finančni pokazatelji:	
Planirani celotni prihodek TOZD III	
za leto 1981 je znašal	40,707.000,000 din
Dosegli smo ga	44,421.600,00 din
Planirani poslovni stroški	12,945.000,00 din
Dejanski stroški	15,272.930,00 din
Planirani dohodek	21,251.000,00 din
Doseženi dohodek	21,689.268,00 din
Za OD smo planirali	10,607.000,00 din
Izplačali pa smo OD	11,407.962,70 din
Glede na, plan smo OD dosegli	107,55%
Ostanek čistega dohodka je	1,355.106,22 din
Za rezervni sklad smo izločili	542.231,70 din
Za poslovni sklad	' 33.050,07 din
Za sklad skupne porabe nam je ostalo Sklad skupne porabe nam omogoča:	779.821,45. din
- — izplačilo regresa za letni"dopust -	350.064,00 din
— izplačevanje jubilejnih nagrad :	31.574,00 din '
Vrednost opravljenih storitev na izdelkih ■ jino pa je-8, 276.695,91 $.	prodanih v -tu-
Bralcem se opravičuj emo. .	
	Uredništvo'
(Nadaljevanje s 14. strani)
TOZD V — energetika in ostale delavnice
. . Leskovšek Ciril — lesostrugar
PREKINILI DELOVNO RAZMERJE — samovoljno TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Nezirovič Rasim — odnašalec stekla, Kevac Ida — odnašalka stekla, Stanič Živorad — odnašalec stekla.
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Subotič Slavojka — kontrolor stekla, Ahmeti Istref — vzdrževalec,.: Mahnič. Sukrija — lesostrugar.
SPORAZUMNA PREKINITEV ■
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Granat Stevo — dostavljalec zmesi, Rajčevie- Slobodanka — kontrolor stekla, ..Muratovič Šalim — delavec na kanalu.
DS — skupnih služb Sitar Alojz — skladiščni delavec.
IZKLJUČENI IZ DO
Mustajbašič Ramiza — predsti-skalec stekla, Tovornik Zdravko — delavec težak.
POSKUSNI ROK TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Kovač Milan — delavec na kanalu.
DS — skupnih služb Mušanovič Zejneba — čistilka v jedilnici.
UPOKOJENI
TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Drame Stanislav — izmenski" vodja.
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Zalaznik Jernej — tehtalec,na avtomatski tehtnici v zmesarnr, Krašovec Ivan — tehtalee na avtomatski tehtnici v zmesarni.
TOZD V — energetika in ostale delavnice
Majcen Ferdinand — vodja elektro delavnice.
TOZD IV — orodjarna s strugar-sko cizelersko delavnico Podmenik Franc — orodjar.
PRIRASTEK V DRUŽINI Kovač Alojz — sin Alojz, Top-rek Stoja in Marinko — hči Tanja.
KRVODAJALCI Dolonšek Branko — delavec težak v TOZD V, Gošler Ivan — ročni pihalec, TOZD I; Halzer Vili — ročni pihalec, TOZD I; Hrup Cvetka — žigosar, TOZD II; Mauer Vilijem — ročni pihalec, TOZD I; Oblak Jože — ročni pihalec, TOZD I; Pust Joža — pomožna delavka (inv. III. kategorije), TOZD I; Plazar Karl — ročni pihalec, TOZD I.
KRVODAJALCI ISKRENA VAM HVALA!
POPRAVEK
V Steklarju v marcu (št. 3) je prišlo do neljube pomote, in sicer na strani 15 pod rubriko ZANIMALO VAS BO. Namesto HRUP KARL je bilo napisano HRUP BRANKO. Prizadetim se opravičujemo!
Kadrovska služba
	DISCIPLINA Triindvajseto zasedanje disciplinske komisije, dne 29. 1. 1982			
Priimek in ime		Rojen	TOZD —DSSS	Izrečen ukrep
1:	Abram Ivan	11. 10. 1946	1	Opomin
2.	Bale Karolina	2. 12. 1953	i	Prenehanje' delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta
3.	Brečko Friderik	30. 8. 1947	1	Javni opomin
4.	Hasič Hasan	1. 12. 1960	1	Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev
5.	Ivanušič Milena	12. 5. .1952	1	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
6,	Keber -Mirko	9. 2. 1957	1	Prenehanje delovnega razmerja ' pogojno za dobo enega leta Pavšalna odškodnina 1.000 din
7.	Klenovšek Miroslava	20. 2. 1965	1	Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest- mesecev Pavšalna odškodnina 1.500 din--
8.	Maurer Vili	17. 9. 1941	1	Opomin
8.	Mlakar Jakob	28. 7. 1933	1	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
10.	Murgič Munib	7. 3. 1959	1	Prenehanje- delovnega razmerja pogojno za dobo treh mesecev
11.	Perkovič Ilija '	15. 12. 1960	1	Javni opomin Pavšalna odškodnina 1.000 din
12.	Planinc Milan.	23. 9. 1946	1	Pavšalna odškodnina 3.000 din
13.	Radič Ivo	10. 7. 1960	1	Javni opomin Pavšalna odškodnina-1.000 din
14.	Suhi Stanko	7. 1. 1935	1	Opomin
15.	Sišič Refik	2. 1. 1958	1	Javni opomin
16.	Bašič Mile	7. 8. 1932	2	Prekinitev delovnega razmerja pogojno se mu podaljša za tri mesece .
.17.	Jazbec Ivan	17. 6. 1932	2	Opomin v “ \ . v
18.	Delič Smilka	5. 1. 1959	2	Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din
19.	PavloVič Živka	20. 1. 1935	2	Opomin
20.	Sainovič Ante	25. 6. 1947	2	Javni opomin
	Štiriindvajseto zasedanje		disciplinske komisije, dne 1. 3. 1982	
1.	Blathjak.Milirad II.	23. 9.1958	1	Materialna- Odškodnina 878 din
2.	HrUp Karel	13. 2. 1957	1	Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din
3.	Ibralič Merja	22. 5. 1962	1	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
4.	Klenovšek Miroslava	20. 2. 1965	1	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
5.	Lebeničnik Renata	22. 10. 1956	1	Opomin
6.	Muratovič Bajro	9. 6. 1959	1	Opomin
7.	Planinc Milan	23. 9. 1946	1	Opomin Pavšalna odškodnina 1.000 din
8.	Pufler Ernest	19. 12. 1935	1	-Opomin
9.	Tačakovič Ljubimka	5. 6. 1960	1	Opomin
10.	Dumančič Jasna	4. 11. 1962	2	-Opomin Pavšaln odškodnina 300 din
11.	Pirš Marino	2. 3.1961	2	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
12.	Šarlah Miha	24. 8. 1940	2	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
13.	Hopavec Švajbo	1. 4. 1964	5	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
14.	Laznik Janez	18. 10. 1932	5	Opomin
15.	Verhovnik Ivan	7. 5. 1946	5	Opomin
16.	Granat Nada	6. 12. 1957	DSSS	Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din
17.	Goranovič Nada	15. 11. 1958	DSSS	Opomin Pavšalna odškodnina 300 din
18.	Tanjšek Marija	20. 4. 1933	DSSS	Denarna kazen 5 % mesečnega OD Pavšalna odškodnina 300 din
19.	Gostič Pavel	28. 8. 1954	1	Postopek se ustavi
20.	Jelakovič Jože II.	19. 6. 1956	2	Postopek se ustavi
21.	Tovornik Alojz 10. 7. 1934 Podatke zbrala Jelka Urbajs		2	Postopek se ustavi Predsednik komisije Šrenk Adolf
Nagradna križanka
O* F A A A		VZHOD	STARA POVRŠINSKA MERA	DEL STEN* SKEGA OBE* šALNIKA	PTICA ROPARICA	ŠČINKAVEC	VEZNIK	RADIJ	AVSTRIJA	AMERIŠKI NATURA* U STIČNI PISATELJ (FRANK)	PR(T0K BAL* HAŠKEGAJE* ZERAV5Z	ODISEJEV OCE	JURE FRANKO	URAN	IGLASTI GRM Z MO* DRI Ml JA* GODAMI	REDKEJŠE MOŠKO IME	MADŽARSKI PISATELJ (MOR)	POZITIV* NA ELEK» TRODA	NADALJEVA. NJE IN KO* NEC GESLA
27.4-	194-1	-																	
SOVJETSKA REPUBLIKA ZGLAVNIM MESTOM KIJEV									NORVEŠKI KRALJ					REKA V GRUZIJI					
																			
									ŠAHIST IVKOV					DALJA					
NOGOMETAŠ ZAM.BATA							SESTAVIL*. KARLI DREMEL	RODOVITNA POKRAJINA V FRANCIJI					PESNIK RANJINA						ZAHODNO* NEMŠKI KANCLER (LUDWIQ) '
													.IZUMRLA N0V0ZEIAND. PTICA						
								SESTANEK. SHOD											
MESTO OB REKI TAJO V ŠPANIJI							JUTRANJA ZARJA				ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA					AMERIŠKI PISATELJ (GEORG)			
											GL. MESTO ŠVEDSKE					LEVI PRI. TOK VOLGE			
ALBERT PAPLER			NERESNICA				PRISTANIŠČE V ANGLIJI								SLIKAR MEŠKO				
			INDUSTRIJ* SKA ČETRT LJUBLJANE																
							MESTO NA MADŽARSKEM								NUŠIČEVA KOMEDIJA				
DUŠIK		MIRAN JARC			GRŠKI KATOLIKI	OPEČENE REZINE KRUHA						VRSTA tlTA					CITROENOV AVTO	VODIK	
																		PRITOK A20VSKEGA MORJA	
		AM. FILMSKI ZVEZDNIK (JOHN)																	
						OBED NA' PROSTEM.						REAKC.DU* HOVŠČINA							
PEVEC PESTNER				VSTAJA, PUNT					VIKTOR AVBELJ	OLGA KACJAN			OBOROŽENA MOČ DRŽAVE, VOJSKA -						
				,PRODA* JAIKA"						RA7ČLE* NITEV									
													ABEL' TASMAN						
EDEN OD MN0QIK LJUDI !STEQA LETNIKA								-ČEŠKI KRALJ							RIMSKI BOG LJUBEZNI				
ZDRAVILNA VEŠČINA								ZBIRANJE MNENJ							TEKOtlNA V SRCU IN ŽILAH;	REKA V. PAKISTANU			
								ANGL. SKLA* DATELJ (SIR EDWARD)											
																SIDRO. KOTVA			
RIŽI KO									LEVI PRI* TOK RENA				STAR IZRAZ ZA ŽALOST	KARLOVAC			FILMSKA IGRALKA NIELSEN	RADENSKA OSVEŽILNA PIJAČA	GLAVNO MESTO NORVEŠKE
														KIJEVSKI VELIKI KNEZ					
									NORDIJSKO MOŠKO IME										
EVGENIJ ONJEGIN			PRITOK YOLTE V GANI				FRANC. SKLA* DATELJ (ED0UARD)					VRTINČAST VIHAR							
							PESNICA negri												
VIR NA LISI			LJUBU.GLED. IGRALKA									ODISEJ							
			PIJAČA STARIH SLOVANOV																
												AMERICIJ							
KOPNO SREDI MORJA					15.	MAJ									RADIKAL IZ OGLJIKA IN VODIKA				
NAJSTA: REJŠAELEK TRARNA NA DRAVI						prostor; POVRSINA					DUHOVNIK STARIH PERZOV				POLITIK, DUGONJIC				
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	150	din
2.	nagrada	100	din
3.	—7. nagrada po	70	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: • Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali Samo pravilne rešitve, ki bodo -v uredništvu do sobote
24.	aprila'.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za marčevsko nagradno križanko smo prejeli 57 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada 150 din; Johan Ran-zinger, upokojenec,
2.	nagrada 100 din: Lidija Kora,
3.	—7. nagrada po 70 - din:. Jože Gerhard, upokojenec, Jože Rojko, Julij Smodiš, upokojenec, Avgust Jager, Anica Poslek.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
/VODORAVNO: v alpskem smučanju, svetovno prvenstvo, as, škud, kruh, jPau, V, U. C., Asja, astatin, las, SHS, I. Č., klen, Ucayali, Tlalka,- R. O., igra, abak, raglan, F. N;, Krn, sliva, Ida, I. B., migrena, jA. M., M. V., Erkel, rob, Isar, Norris, stot, intka, Eli, lues, Irci, Agrež, dež, Leskovšek, S, eta, Italo, Toskana, iglar, Kajn, pek, Aral.
(D. K.)
zahvala
Ob mojem odhodu v pokoj; se iskreno zahvaljujem za'vso pozornost in prekrasna darila vsem članom TOZD 5 in vodstvu, posebna zahvala pa sodelavcem elektro in inštrur mentarske delavnice.
Vsem skupaj pa želim obilo uspeha pri nadaljnjem delu.
Nande Majcen
UREDNIŠTVO: Jasna Rižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. Ing., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel In Anita Greben.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godieelj II, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD graiika Celje.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tete in babice
IDE OBERMAJER
se zahvaljujemo'vsem,-ki ste bili z nami v tej veliki bolečini. Iskreno se zahvaljujemo kirurgičnemu oddelku Bolnice Trbovlje, govorniku' za lepe poslovilne besede, pevcem in godbi Svobode II za žalostinke in vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami,./darovali cvetje, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, moža, brata ter dedka
MAKSA KALUDRA
se' iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala moškemu pevskemu zboru Svoboda II. ter'Rudarski- godbi na pihala za žalostinke, govorniku pa za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Milan, Bruno, Franc, Bojan, hčere Majda, Ana, Stefi, sestre Fani, Karolina, Zali z družinami.