Rekvizicija živine. iG 1 a vi n i p r. e d p i s i o o d d a j i i n nabavi.j Pjsarui Slovenske Kmetske Zveze, oziromaPoSJOvalnici slovenskih spodnještajerskib poslancev, prihaja dan za dnevom neStevilno pritožb o rekvizic'ji živine. Ker pisarna ne more vsakemu posebej obširno odgovarjati, podamo tu glavne predpiae o načinu oddaje in nab-ave živine. C. kr. namestništvo, oziroma z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu clne 14, 5. 1918, št. L. B« ID-2711-^. ustanovljen urad za promet z živino in mesom, mora vsak meseo ugotoviti, kolikp živine bo morala dežela dati prihodnii meseo, Pri tem mora ta urad poizvedeti, koliko bodo potrebovale garnizije v deželi, koliko civilno prebivalstvo in k temu prišteti za armado in mesta izven dežele predpisano kvoto. Za mesec junij je n. nr. predpisano za štajersko dježelo 22.500 glav eovedi. Odi tega dobe gamizije v deželi 7145 Klav, armada m1. bojišču 4000, mesto Dunaj 2000 in civilno prebivalstvo 9355 glav. Uradu za promet z živino in mesom c. kr. namestništva stoji ob slrani deželna komisija za urectitev prometa z živino. Ta komisija je posredovalfin organ omenjenega urada in je segtavljena iz zastopnikov vojaške oblasti, vefijih most, zastopnikov poral^ iialcev in žaviriorejcGv ter raznih ve&feakov, Urad za promet z živino in mesom c. kr. namestništva razdeli j;otem, ko je dognal, koliko živine mora dobaviti cela dežela, to število na posamezno politifcne okraje. V mesecu juniju mora oddati slov. del Stajerske: Celje 1150 glav, Konjic« 385 glav, Lipnica 1055 glav, Ljutomer 525 gln-v, Maribor 1450 plav, Ptuj 1420 Rlav, Mozirje 200 glav, Radgona79.r> glav, Brežice G9-0 glav in Slmrenski Gradec 880 gla v »oveje živine. Okrajno glavarstvo mora potem, ko je dobilo na5rt za pokritie potrebščine za deželo, razdeliti za okraj predpisano Število na posamezne občiue. Pri lej razdelitvi mora služiti kot podlaga operat o Štetju živine, a ozirati se mora na pleme, kmetijsiko vprego in preskrbo z mlekom. Predi:is o dtobavi živine po ^lje glaivarstvo župajiom, ki morajo ^rodiiilsano Število razdeliti na posamezne pose&tnibe v občini. Zupani se morajo pri tem posluževati izkaza o ^tetju živine, ki se nahaja pri županstvii in imeti pred o6mi. da so uradn,o odgovorni za i)ravično raadelitov. Pri od,daji se morajo upoštevati posestniki po njih gos; odarskib razmerah, z ozirom na i"e.io in stan.ie živine, pri upo^tievanju dosadanjih nabuv. tako, da je vsaka predbosit ali oškodiovainje j osameznika. izkljuCena. Pri izbiraaju klavne živine se treba po možnosti ozirati na želje lastnika živine. Pred vsem se mora vzeti prostovoljno nonujeno živdno, potem bolje reiene, težje komade, takb da se morejo lazji in mršavi jrromadi, ki se la.hko iše zredijo in postanejo težji, porabiti pozneje. Ravnotako naj se gtoveda, ki se še rabi.o za vprego ali užitekz, prihranijo zr. po:oneje. Predvsem naj se jemlje bolje rejena živina, ki je sijosobnejša za klanje In daje malo mleka, pptem vse nemlečne krave in krave, ki niso bre}e, jalove juniee in težja ralada živina. Hlevi z večjim številom živine naj se pritegneio razmeroma bolj nego oni z manjšim številom. ,r) A. Prizanašati s« mora: a) izvfonrediio kvalittciralnim žrednia živa.lin» (Herdbuchtiere, ki sp vpisane v takozvanem Herdtraenu, do katerega imajo pravico gotove grajščine^ ˇ kolikor so se vpisale v knjigo črednih živali po uradnib &4rokovnih komisijah ali na podlagi revizijsk» ugotovitve organov urada za promet z živino in m«som); b) vse vidno breje živali;' o) vsi licenoirani, za pleme neobhodno potreb¦i biki (za 60 kTav en bik) in za vsakega teh biko? en uk :?z eno leto in en bik pod enim i> m njl uado:t.o..;<:a; d) za gospodarstvo neobhodno potrebne vprežne živali. B. Po možnosti se mora štedlti:  a) mala gospodarstvaiz največ dvema kravama;  b) vprežne živali, v kolikor se res uabi]o v go- ti >odarstvu:  o) plemenski biki s posebno plemensko vredno- stio:  d) dobre krave-mlekarice, ki dajajo vsaj 4 litra mleka ua dan. Pri razdeljevanju se mora imeti pred očmi, da se mora predpisano število živine na vsaJc način spraviti vkup. Afco bi, ozirajoč se na gornj<a viodUna načela, ne bilo mogoče spraviti vkup preilpisanega števila brez živine, ki bi se jej moralo prizanašati, se mora]O in sicer v nasprotnem redu, vzeti tudi živali, ki bi ge jim moralo sicer prizauašati, torej pfed vsem krave, M daje;o i:o;ref5no več nego štiri litre mleka. na dan, potem plemenski biki itd. V nPouku o nabavi klavne živine" c. kr. namestništva v Gradcu je rečeno med drugim: Prizanašati se mora v prvi vrgti plemen&ki in \ drugi vrsti živini z užitkara (mlečne krave, delavna žival). Izmed krav se imajo vzeti one živali, ki dajejo najmanj mleka, so najmanj breje, dajejo najmanj užitka in so najslabše vrašfeene. Vprežni voli naj se puste tedaj, ko v dotičnem gospodarstvu res ni nikogar, ki bi znal naučiti voziti krave ali če sploh ni za vprego primerne živine. Kier so ^'/sletni voli, konji ali vprežne krave, ali se lahko nabavijo. naj se vzamejo čez ^Vsletna voli. Za kmetijo z vsaj 20 oralov obdelanegn polja v ravnini in s U5 orali v hribih se ima. y:o možnosti pustiti vsaj en par volov. V splošnem ima veljati pravilo, da se mora vzeti vol in pustiti krava. Nakupovalec je tudi dolžen, da pri nabavi pomaga z izmenjavo živali za užitek. Ako bi en posestnik moral oddati eno žival za nleme ali nžitok. pa ima drugi nadštevilno klavno živino, jreskr-bi nakupovalec izmeno govedi za. užitek proti klavni živini. Na to se inora posebno paziti v malem posestvu, kjer bi posestniku ene ali malo krav, ako je ena žival sposobna za klaaje, bilo težko. da bi dobil za nadomestilo primerno kra\o z užitkom. Pri nabavljanj[u naj se kočarju in malemu kmetu, ki ima večinoma leboljše krave-mlekarice za samooskrbo, : o možnogti prizanaša. Tako uradrii proclpisi o nattavi živin«. Te nove DJ^dpis© j» izdalo a Jčr. namestiiiStvo v Uradcu dne 14« maanika 1, 1, Glavno nalogo Ima pri tem župaoi , fi mora gledati, da na vsak naSin spravi vkup z». obdino predpisano število živaJi. Da je ta naloga teZka in odgovornosti polna, se razume sam6,;osehi. A ravnotako samoposebi umevno je, da župani ne bodo mogli ustreči vsem, ali bolje, da n© bodo mogli uistreži nikomur, ker danes nima noben kmet \neft toliko živine, Ga bi jo rad oddal. Zato je gotovd, da bodo župani predmet mnogim krivičnim napadftm. Zato nai vj3akdo pomisli, v kaJco težkem položaju se naliajažu-: pan. Ce se pa komu res godi krivica, ako se rou je n. pr. predpiisalo, da mara oddati živaJ, dočifn se pa drugim posestnikom, ld imajo ve$ živine, priz&naSa, naj se to naznani pisarni Slovenske Kmetške Zveze, Poslovalnioi j&tajerških slovenskih poslancev, in naši PONlanci store gotovo vse, fcar jt» t njih moči, da se krivica popraTi,