V e s t n i k. Mili gosti pri letošnji ,,Zavezini" skupščlni. Prejeli smo veselo vest, da se udeleži letošnje nZavezine" skupščine v Eadovljici naš vrli prijatelj gospod Jovan P. Jovanovie, ueitelj iu urednik nProsvete" v Kragujevcu v Srbiji, v družbi 10—15 srbskih tovarišev in tovarišic. Takisto nam poroča gospod Adolf S c h u s t e r , nadučitelj v Bojanovu na češkem, da pride k našetiiu zborovanju v Eadovljico v družbi s češkim tovarišem g. B. S k a 1 o. nZavezinega" zborovanja se utegneta tudi udeležiti hivaška tovariša gg. Josip K i r i n in Josip G r a n e c iz Zagreba. Mi že Sedaj od srca pozdravljamo mile slovanske tovariše, kličoč jim: Dobro došli v naši sredi.milibratje! ¦ Ufiitcljski dobrotniki. Drušlvu za zgradbo učiteljskega kouvikta so darovali: G. Štefan Tomšič, nadučitelj v Eibnici, 10 K namesto veaca na grob gospe matere nadučitelja St. Legata v Dol. Logatcu; g. Milena K i f e r 1 e učiteljica ženskih ročnih del v Medvodah 5 K od izkupička za »Slovensko abeeedo" ; g. Fr. K o z j a k v Zagorju ob Savi. nabral pri odhodnici g. Toinaziua K 9*20; eastita rodoviua Fr. 0 u d n o v a v Ljubljani, 5 K namesto venea na grob g. J. Šumija iz Krauja; učiteljstvo slovenskega kočevskega o k r a j a nabralo pri okr. ueit. konferenci v Sodražici 8 K; g. Anton Podgornik iz Metlike 1 K; za ogledovanje živega lisjaka pri Mencingerju v Boh. Bistrici nabral g. K o r o š u K 3"78; g. Fran P o t o k a r K 4'02 kot preostanek od Hribarjevega telegrama; Koprski učiteljišeniki 40 K s pripomnjo: ,,Prispevamo vam radostnim srcem sicer majhno vsoto, toda s tem veejim navdušenjem 40 K kot preostanek dohodkov na dijaškem koneertu v Trstu pri Sv. Ivanu." Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino za učiteljski konvikt so plačali: tov. P u 1 k o Valentin in tov. B i t e n e Ana iz Dobjega na Štajerskem ; tov. S t r ra š e k Vekoslav, tov. F i n k Otilija in tov. Z a v a š n i k Albina iz Medvedovega sela; tov. C a u j k o Avgust iz Eazbora (1-20). Živili! luicnoviinjc. Naučni minister je imenoval glavnega učitelja na ženskem učiteljišču v Trid(-ntu, g. Ivana L e b a n a . glavnim učiteijem na moškem učiteljišče v Kopru. V pokoj stopi g. Eihard D o 1 e n c , mnogoletni zaslužni vodja deželue kmetijske šole na Grrau pri Novem mestu. Učiteljstro ljubljaiiskc okolice naj se zbere 1. avgusta ob 10. ure dopoldne v ,,Narodnem domu" k prijateljskemu sestanku. G r e g o r i n. XXII. redna velika sknpščina družbe sv. Oirila in Metoda se vrši dne 6. avgusta t. 1. v Bohinjski Bistrici. Na duevnem redu je tudi volitev prvomestnika in drugih članov društvenega odbora. 0 veselem gibanjn med učiteljstvom poroča klerikalna ^Gorica". Ves svet je radoveden, katero in kakšno je to ,,veselo gibanje", ki se zanje ogreva imenovani list. No, nekaj svetlobe vendarle zažiga nGorica" v tem skrivnostnein namigovanju z bobnečimi besedami, češ, dobro misleče ufiteljstvo se bo organizovalo, da vrže s sebe teroristično moro! — Pripravljajo se torej veliki dogodki. Goriško učiteljstvo jih pričakuje povsem mirno, prepušcajoč ^Gorici" — hlastanje po senzacijah. Politika na uradni konferenci. Pod tem uaslovom se je nekemu Bvrlemu'< tovarišu — najbrže najmlajšemu spokorjencu iz učiteljskih vrst in gorečemu pristašu S. L. S. (iz pristnega notranjega nagiba seveda) — zdelo potrebno, obregniti se v št. 162. BSlovenca" razen ob nadzornika gosp. Jos. Turka, ki uživa zaradi stroge pravičnosti med učiteljstvom splošno zaupanje, tudi ob velikolaškega nadučitelja gosp. F. Štefančiča, češ, ,,da je bil najbolj pohvaljen, ker je v svojem referatu ,,Kako naj učitelj v sedanjih soeialnih razmerah varuje in ohrani svoj ugled" najbolj udrihal po klerikalcih" na okrajni ueiteljski konferenci v Sodražici. Kaka plemenitost ia kaka sveta resnica! Hčerka božja, dobila si zopet en venec časti več okrog glave iz znanih predalov radodarnega ,,Slovenca" ! Da ni imenovani nadučitelj v svojem obširnem referatu niti enkrat imenoval ne Mliberalca" in ne Bklerikalca"; da je učiteljstvu na deželi z ozirom na to, ker je prosti ljudski razum preveč omrežen po nasprotnikih šole, priporočal biti skrajno previdnemu in ua javnih shodih ne politiško nastopati; da naj se vsaj v tem interraezu, ko imamo pričakovati izboljšanja plač, poda v rezervo na tiho podrobno delovanje (o katerem je navedel tudi dosti praktičnih zgledov); da je po Levstikovem nauku ^skrbi zase, ljubi brata, dvigni ga, odpri mu vrata ..." opozarjal na lastnosti, katerih svoj ugled varujoči učitelj ne sme imeti ter da naj vse farane, kjer mu je odmerjen delokrog, torej tudi politiške nasprotnike, smatra za mile prijatelje, ki jih ljubi, ker Ijubi njih otroke; dalje, ker je svetoval, razumnejšim možem pojasnjevati, da ima vsaka stranka nekaj dobrega v sebi in da bodo za slovensko narodno njivo kaljiva zrna pognala in obrodila, ostala pa svoječasno vržena v jamo prezirljivosti in pozabljenosti; ker je svaril, potegovati se za celokupni program našemu stanu dosedaj sicer simpatične stranke, ki pa je sprejela tudi razporoko in svobodao šolo med svoje programne točke; in končno ker je svetoval, da naj se po pregovoru flSi Eomae vivis, romaao vivito more" skrbno ogiblje vsega, kar bi mu utegnilo nadeti ime »brezverski" — vse to je torej po muenju pisca napominane notice in torej tudi gotovo po mnenju razsodnih ljudi hudo udrihauje po klerikalcih! Bistroumnemu logičnemu sklepu globok priklon! Verjetno je tudi, da je dišeea rožica kolegijalnosti vzrasla na vrtu dopisnikovih čednosti, izmed k,aterih ima poleg drugih, na pr. znaeajnosti, ponižnosti, zlasti tudi zavist dolga in močna stebelca. Po prečitanem imenovansm referatu — živahno in vsestransko odobravanje, po nekem drugem — nmauschenstill". — Kako pravi ona ribniška? rOd širocih ust so mero vzeli in žlice (t. j. zgago) delati začeli ..." P. n. c. kr. okrajne šolske nadzornikc prosim, da mi blagovolijo poslati za Letopi,s Slovenske Šolske Matice teme i n t e z e, ki se je o njih razpravljalo pri letošnjih okrajnih učiteljskih konferencijah. V Ljubljani, dne 25. julija 1907. J. Dimnik, nadučitelj. Po ,,SlovenčeTem" in ,,DomoljuboTein" vzorcn je prikrojena BGorica", ta na duhu ubogi list. Da ima v svojem globokem in preluknjanera žepu vso avstrijsko šolsko upravo, je vsakemu jasno. Verskonravni duh bo odslej po posredovanju ljubljanskdga klerikalnega časopisja nastavljal m odstavljal nadzornike, vse drugo opravi »Gorica". Eesnično. sedaj prihajajo zlati časi ubogemu avstrijskemu šolstvu! nGorica" govori in pravi, in sicer v obliki ,,odmeva iz krogov krščatiskih davkoplačevalcev": nBrez nas in preko nas mislijo od nas plač a n i ueitelji in profesorji izpremeniti v naših šolah dosedanji pouk na verski podlagi v pouk na brezverski podlagi." — Naj nam dovoli MGorica", da iskreno pomilujemo njeno duševno uboštvo. Vsak otrok ve, kdo dela in uveljavlja učne načrte. In če se bo zakonodajni oblasti zazdelo, da je treba učne načrte izpremeniti, se bo t© tudi zgodilo, 6e se ,,Goricaa desetkrat postavi na glavo! Torej, -Gorica", začni se postavljati na glavo ! Uradta sknpščina za noromeški okraj se je vršila dne 10. julija t. 1. v dolenjski metropoli — v Novem mestu. Točno ob 9. dopoldne je otvoril v poslopju dekliške šole c. kr. okr. šolski nadzornik Josip Turk skupščino. Pozdiavil je polnoštevilno zbrano učiteljstvo, na kar se je takoj vršila hospitacija iz zemljepisnega pouka o Tirolski v III. razredu dekliške šole. Nadučiteljiea Glarici je povoljno izvršila svojo nalogo in nastopila je prav dobro. Po hospitaciji pozdravi g. Turk g. okr. glavarja barona Kechbacha in g. prof. Iv. Macherja. Na predlog tov. Gebauerja sta bila izvoljena zapisnikarjem tov. Jos. Majde iz Št. Lovrenca in tov. Eg. Sehiffrer iz Mirne. Namestnikom je bil imenovan tov. Matko iz Toplic. Temu je sledilo poročilo g. nadzornika, ki je bilo kaj skrbno sestavljeno. Šolstvo rapidno napreduje v novomeškem okraju, učiteljstvo pa vkljub stradanju izvrši svojo dolžnost v najvišji meri za biagor Ijudstva. Temu je sledil izboren referat g. prof. Macherja nO biološki metodi". Povedal je toliko resnic, navedel toliko drastičnih slučajev, da bi bilo preobširno poročati o tem. Upam pa, da gosp. profesor objavi svoje poročilo v kakem našem stauovskem listu. Eeferat tov. Gebauerja iz Šmihela: ,,Podrobni učni načrt za 1. in 2. oddelek drugega razreda dvorazrednic, oziroma 3. in 4. razred štirirazrednic" je odpadel in se je na njegov predlog izvolila enketa 3—5 članov pod predsedstvom g. nadzornika zaradi skupnosti učnega' načrta. Tudi, dodaten predlog g. nadzornika, naj se volite še dre učiteljici zaradi ročuih del, je bil sprejet. Splošen referat: nKako si ustvari i*i ohrani učitelj potrebno avtoriteto pri šolski mladini in občinstvu s posebnim ozirom na današnje socialne razmere". Beferentom je bil določen tov. Matko iz Toplic. Temu je sledilo poroeilo knjižničnega odbora. Poročala je tov. Clarici. Volitve v stalni odbor so se vršile po listkih na predlog tov. Matkota. Prav tako! Želeti je le, da se vse volitve vrše po listkih, sieer je človek nekako moralno prisiljen glasovati _za", čeprav je odločno nprotiu. Konferenca se je završila po običajnem redu. Trajala je čez štiri ure. Skupni banket je bil pri .Štemburju" v Kandiji. Vrsto napitnie je otvoril tov. Matko, ki je napil g. nadzorniku. Ta se mu je zahvalil, rekši, da je tudi on iz učiteljskih vrst, da čuti iu živi z učiteljstvom. Tov. Gregorc iz Toplic je napil g. profesorju Macherju. G. Macher se nato zahvali za laskave besede iu pravi, da se ne more načuditi, kako more biti učiteljstvo tako idealno, tako pridno in marljivo, tako vneto za svoj vzvišeni poklic vkljub beraški, sramotni, poniževalni, naravnost škandalozni plači. Tov. Jelenc iz Dvora je napil napfredni misli, ki naj bo vodnica zavednemu učiteljstvu. Tov. Potokar iz Št. Lovrenca je napil ediiii -beli zvezdi" na Kranjskem, g. županu Iv. Hribarju, in je predlagal, naj se mn pošlje brzojavka v znaraenju zaupanja, bodreč ga, naj deluje z vsemi silami nato, da se podržavi učiteljstvo. Viharen aplavz je pričal, da je tov. Potokar govoril v imenu vsega učiteljstva. Slovenska šola r Trstu. Zagrebški list ^Obzor" poroča, da namerava vlada po 25 letnem odlašanju sedaj vendarle ustanoviti slovensko šolo v Trstu. Iz Maribora poročajo: Sprejemno izkušnjo za I. gimnazijski razred je naredila Slavka Pipuševa, hčerka g. dr. Pipuša. To je prva slovenska dijakinja na mariborski gimnaziji. Zaradi častlkraje so bili obsojeni trije .prvoborilci" .Kmečke zveze" iz Artič na Štajerskem, ker so obdolžili tamošnjega nadučitelja, g. Cernelca, da je snel križ s šolske stene, ga razbil in zmetal koščke po otrokih. Velikaš podvinski je bil obsojen na 150 K ali 10 dni zapora, Oestin na 7 in Knez na 14 dni zapora. Vsak ima plačati še povrh precejšnje sodne stroške. Vse to napravi prestrastna volilna agitacija! Nemški ,,SehulTerein" je imel v prvi polbvici t. 1. od prodaje svojih vžigalie 2486 K 48 h dobička — društvenih znamk so že razpečali prvi milijon ter razposlali že drugi milijon v razprodajo. V Rihembergn vzidajo spominsko ploščo Simonu Gregorčiču v vhodna vrata občinske hiše, kjer je bival Gregorčič za svojega službovanja. Odkritje se vrši dne 25. avgusta t. 1. Procesije sv. Rešnjega telesa niso zapovedane verske vaje, torej ni učiteljstvo primorano, da bi se jih udeleževalo. Duhovnc raje za učiteljiee. ,,Laibacher Zeitung" razglaša veselo vest, da se vrše v ljubljanskem uršulinskem samostauu od 4. do 8,- septembra t. 1. duhovne vaje za učiteljice. Zglasiti se je ustno ali pismeno do 3. septembra. Drugi ali tretji dan pobožnosti vstop ni več dovoljen. Torej: ne zamudite roka! Primerno stanovanje za učenke. Eoditeljem, ki pošljejo svojo hčer v kateri višji razred dekliške šole ali učiteljišče, je težko dobiti primerno stanovanje. Marsikatera deklica bi se rada učila igrati na klavir, a ne dobi stanovanja, kjer bi hoteli to nadlego; brez klavirja na stauovanju pa učitelj godbe in petja niti ne more sprejeti kandidatinj k pouku na klavir. — Po daljšem iskanju sem dobil v Gorici tako stanovanje, kjer imajo na razpolago dve sobi, klavir v stanovanju in je tudi gospodinja zmožna poučevati na klavir. Poleg moje heerke bi sprejeli še tri učenke ali učit. kandidatinje proti mesečnini 40 K. Sprejeraajo se samo dekleta trdnega zdravja. Kdor želi o tem kaj več zvedeti, naj se oglasi pri podpisancu. Frane B a j t , nadučitelj v Ajdovščini. Deželnl šolski nadzornik Fr. Levec je odložil čast predsednika .Slovenske Matice" in obenem izstopil iz odbora. Shod sadjerejcev t Radovljici. V pondeljek 29. t. m. popoldne ob 5. uri se vrši v dvorani pri Kunsteljnu v Eadovljici shod sadjerejcev radovljiškega okraja. Naraen shoda je ustanovitev sadjerejskega društva v povzdigo sadjereje tega okraja. Sadjerejci in prijatelji sadjarskega napredka, pridite na shod v obilnem številu. Iz seje c. kr. okr. šol. sreta t Eranja dne 11. t. m. Glavarjev namestnik baron Schlosser poroča o tekočih zadevah. Eekurs občine, da bi se v Bukovščici ne zidalo novega šolskega poslopja, je višja šolska oblast odklonila, ravno tako tudi, da bi se šola v Zabnici ne razširila v dvorazrednico. V Naklu se prične z zidanjem novega šolskega poslopja. — Dvema učiteljema na ekskurendui šoli se predlaga višja remuneraeija. Nadalje se predlaga nagradaza pouk v kmetijstvu in ročuih delili. Za šoli v Cerkljah in na Št Drški gori se voli novi krajni nadzornik, in sicer za prvo Jos. Jenko st., posestnik na Brniku, in drugo Andr. Kraet, nadučitelj v Cerkljah. Neki učiteljici se pripozua prva starostna doklada. Prošnji kraj. šol. sveta v Podblici, da bi se ua ondotni ekskureudni šoli pričelo ia končalo šolsko leto v istem času kot drugod, se ugodi. — Nadzornikovo poročilo o nadzorovanju nekaterih šol se vzame na znanje. Na c. kr. strokorni šoll za pletarstvo in Trborejo t Radovljicl na Gorenjskem se sprejme večje število učencev. Le-ti se delijo v tri vrste: a) pripravnike, b) redne obiskovalce in c) izredne obiskovalee. Pripravniki so oni učenci, ki se še za obiska ljudske šole pripravljajo za redni obisk tečajev in se hodijo v določenih prostih urah vadit v ročnem kretanju pletarstva. E e d n i o b i s k o v a 1 c i so oni ueenci, ki so dovršili vse razrede ljudske šole in ki vstopijo v stalni pouk z namenom, da se tu popolnoma izurijo v pletarstvu in vrboreji ter po dovršenem pouku svoje znanje izkoristijo na tem polju domače industrije. Izvanredni učenci so oni, ki so v pletarstvu že deloma izurjeni in sarao še želijo izpopolniti svoje zaanje. Sem spadajo tudi oni pomožni kmetijski de1 a v e i , ki se žele naučiti preprostih pletarskih del, da jih kot svoj postranski zaslužek izvršujejo v ziraskem času. Tečaj na strokovni pletarski šoli traja t r i 1 e t a in se vsako leto prične z mesecem septembrom in konča koncem aprila. Pogoji za sprejem so sledeči: Sprejme se učenca vsak čas, vendar je potrebno da se priglasi pred začetkom učne dobe, t. j. pred 1. septembrora in vsaj do2 0. avgusta. Priglasiti se je vodstvu c. kr. pletarske šole ali pa lokalnemu odboru te šole v Eadovljici. Doprinesti je krstni list ter izpričevalo dovršene ljudske šole. Istotako je potrebno izpričevalo županstva o nravnosti in eventulno tudi zdravniško izpričevalo. Pouk v pletarstvu in vrboreji je brezplačen. Po dokončanem tečaju konec aprila bo vsakemu učeneu prosto ali iti na počitniee ali ostati v pletarni ter se ondi tudi čez poletni čas s svojim do tedaj pridobljenim znanjem služiti novee. Strokovna šola v Eadovljici je ustanovljena v prvi vrsti za obiskovalce radovljiškega okraja, ki imajo pri sprejemu prednost, sprejemajo se pa tudi učenci drugih krajev iz Dolenjske, Notranjske, Priraorske, Štajerske in Koroške. — Visoka c. kr. naučna uprava je pri ustanovitvi strokovne šole za pletarstvo in vrborejo v Eadovljici imela pred očmi zgolj izboljšanje gmotnega položaja domačega prebivalstva. Ker so v radovljiškem okraju dani vsi pogoji za uspešno vrborejo in se tudi po raznih vaseh tega okraja peča ljudstvo s pletarstvora na dosedanji preprost način, je hotela učna uprava z ustanovitvijo pletarske šole dati priliko, da se ta stroka domače industrije privede na višek modernega razvitka in tako postane nov vir domači blaginji. Z ozirom na blagohotni namen naučne uprave pozivlje lokalni odbor starše ia varuhe za ta uk sposobnih otrok  da porabijo ugodno priliko, ki se nudi mladini v njen prihodnji blagor. Pletarstvo je obrt, ki se danes nahaja v najboljšem razvoju in delavci te stroke sodijo med najboljše plačane delavske moči današnjega časa. Odbor je pripravljen dati vsa nadaljna pojasnila tako glede sprejema učencev v pletarsko šolo, kakor tudi glede njih oskrbe ter pozivlje starše in druge poklieane činitelje, da se zaupno obruejo nanj. Na celovškein učiteljišču je delalo izpit 42 kandidatov in 47 kandidatinj. Padel je samo en kandidat. Edini slovenski profesor na učiteljišču v Celovcu, gospod Josip Apih, ki je poučeval zgodovino, zemljepis in slovenščino, stopi v pokoj. Uradna učiteljska skapščina t Tolminu. Due 28. junija t. 1. se je zbralo polnoštevilno učiteljstvo razen ene učiteljice pri uradni sknpščini v Tolminu. Predsednik imenuje svojim uamestuikom nadučilelja Kristjana Bratino, konferenca pa izvoli zapisnikarjema učiteljico Gabrijelčič in učitelja Mikuža. Predsednik And. Lasič poda poročilo o učiteljstvu in šolstvu v okraju Poročilo je bilo obširuo, iz katerega smo posneli marsikatero dobro zrno glede metode pri posameznih predmetih. Pavšič Dragica je prečitala dobro zasnovan referat in podrobni učni načrt o gospodinjstvu v nadaljevalnem tečaju ljudskih šol. Učiteljstvo se soglasno izreče za sedanje velike počitnice od 1. julija do 31. avgusta. Potovalni učitelj za kmetijstvo Eudolf Zdolšek je predaval o sadjar&tvu ter nam podal marsikaj novega v tej velevažni panogi kmetijstva za naš okraj. Nadučitelj Josip Prijatelj je poročal o zbirki učil za Ijudske šole. Poročilo je bilo dobro in premišljeno sestavljeno, iz česar se da sklepati, da se je poročevalec v to veliko potrudil. Predsednik poroča ter se zavzema za skupuo nabavo šol. potrebščin iz zaloga okr. šol. sveta. Za to govore okolnosti: a) da ne dostaja šol. mladini, b) da bi se potem moglo enotno lineaturo in kvaliteto in c) uspehi bi se zaradi tega izvestno zboljšali. Konfenca se izreče za to. Učiteljski knjižnici je priraslo tekom leta preeej knjig. V stalni odsek so bili izvoljeni: Bogotaj Franc, Miklavič Anton in Stres Anton; v knjižnični odsek: Pavšič Dragica, Kokole Frane, Jelinčič Ferdo in Bakovšček Josip. Ustanovila sta se še druga dva odseka: a) za nabiranje rudnin in živali v okraju, b) odsek, ki vse potrebno ukrene, da se osnuje učit. potovalna knjižnica. V debato so posegali: Kašca Eran, Kutin Anton, Bogotaj Franc, Kokole Frauc in Bakovšček Josip. Bakovšček Josip je stavil naslednje samostalne prodloge: a) uvede naj se na učiteljiščih stenografijo kot obvezni predmet; b) otvorijo naj se zopet kmetijski tečaji za učitelje Da deželni kmet. šoli v Gorici c) učiteljstvo tolminskega okraja ustanovi svojo -potovalno nčiteljsko knjižnico". Konferenca predloge soglasno sprejme. Kutin Anton stavi predloga: a) na učiteljiščih naj se sprejemajo samo nadarjeni mladeDiči, ki kažejo veselje do stanu, ne pa takih, ki so že drugod iskali sreče ter se hočejo že kot odrasli posvetiti učit. stanu, b) e. kr. okr. šol. svet iraenuj šoli naklonjene može kot krajne šolske nadzornikp. Predloga se soglasno sprejm^ta. Konferenca se je koučala običajnim načinom. — Učiteljstvo v prijetni zavesti, da je vršilo tekom leta težko nalogo in da je tudi pri uradni skupščini v lepi medsebojni slogi kakor tudi do nadzornika, reklo kako pametno besedo v prospeh šolstva in učiteljskega stanu, se poda na počitniee. V Lnrd In Rim. .Edeči Prapor" piše: V Lurd in Bim vabi klerikalno časopisje Slovence. Ljudje, ki še ne verjamejo, da je BSlovenska Ljudska" do kosti klerikalna, bi polagoma lahko odprli oci. V Lurd hodijo z vsega sveta samo klerikalci, papeževa zlata maša ne zanima nikogar, razen klerikaleev. In .Slovenec" vabi v Lurd in Bim. Njegov poziv bo gotovo uspešen. Našlo se bo po Slovenskem dosti Ijudi, ki bodo nesli svoj denar ubogim lurdskim patrora in pa stradajočemu papežu v Bim. Ne izplača se, tožiti zaradi takih prikazni našega .narodnega" življenja. Klerikalfzmu je na Slovenskem dobro po-tlano; lahko se nbaharao", da je sloveuski narod edeu najklerikalnejših na svetu. Ali vprašati se sme, če smo za večne čase prokleti. Ali nam je res usojeno, da se popolnoma pogreznpmo in da pogioemo v klerikalizrnu ? ,,Mladeniška organizacija (Marijine družbe, izobraževalna društva in druga) ni zlepa kje tako izp Ijana, kakor pri nas", pravi nSlovenec" v svojem oklicu. In prav inia. Ni zlepa naroda, čigar rnladina bi bila že tako zastrupljcna s klerikalizmom, kakor je slovenska. To resnico je treba upoštevati, zakaj s starim izgovorom, da ima klerikalna stranka v vtakem iarovžu iiajmanj enega agitatorja. se ne pride nikamor. Ako inia klerikalizem agitatorja, jih raora iraeti protiklerikalizem tudi; ako je klerikalna stranka organizirana, se mora tudi protiklerikalna organizirati. Seveda je treba dela za to. Ali če ne bo resnično izobra/.cvalnega dela, tedaj bodo potovali Slovenci toliko časa v Lurd in Bim, dokler jih več ne bo. Dva pregOTora. Pri Ietošnji uradni sknpščini za šolski okraj Budolfovo jc poredal g. nadzornik v svojom letnem poro6ilu, da je oni učitelj, ki pravi, da za to plaeo, ki jo dobiva preveč, oziroraa zadosti dela, izgrešil svoj poklic. Dobro ! Pozabil je pa povedati, da so naši kruliodajalci tudi izgrešili svoj poklie, da nas tako beraško plačujejo. Bt-s je, kar narn pravi latinski pregovor: BPlenus venter non studet libenter", a mi pa kot Slovenei, se rajši držimo slovenskega, mnogo bolj paraetnega reka, ki pravi, da ,,Prazen žakelj ne stoji pokonei." Utonil je v Soči v soboto popoldne 141etni Mirko V o 1 a r i č , sin pokojnega učitelja in skladatelja Volariča. Šel se je kopat v Sočo z dečkorn njegove starosti, Henrikom Tomšičfm. Tomšic se je dižal bolj ob bregu, Volarič pa, krepak dečko je šel proti sredi. Kar je zagledal Tomšič, da se njegov tovariš potaplja. Pomagati mu ni mogel, ker ne zna plavati, šel pa je klicat konjederca, ki stanuje nad bregom; ta je prišel ter s pomočjo nekega drugega moža potegnil iz Soče truplo nesrečnega Mirka Volariča. Lahko si je misliti, kaka žalost je obšla ubogo mater, ko je zvedela, da je izgubila Ijubljenega otroka. Nesrečni materi naše iskreno sožalje! Konj in dloTek. Za oskrbovanje državnih plemeaskih žrebcev plača letos poljedel^ko ministrstvo lepo vsoto 4,689.620 kron; seveda živalim se prav po knežje streže, zakaj v to je treba 8 majorjev, 21 ritmojstro?, 18 živinozdravuikov, 135 podčastaikov, 1318 vojakov, 122 dninarjev in 4 rač. asistentov; za vseh 1746 eraričnih žrebcev se torej rabi nič raanj nego 2649 oseb v svoje oskrbovanje. — Na Nižjeavstrijskem in češkem pride povprečno na enega učitelja po 70 do 80, v alpinskih deželah po 80 do 90, a v Galiciji celo po 120 učencev ; 2 plemenska žrebca pa rabita v negovanje 3 osebe. Srečua, blažena Avstrija!