Štev. 42. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 14 oktobra 1928. Leto XV. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, ■ 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Naše obrtno nadaljevalno šolstvo. Svojčas smo se že v člankaj „Bodočnost Sobote“ v našem listi ponüdili pri naši obrtni nadaljevalni šolaj, posebno smo povdarili veliko važnost dobre obrtne nadaljevat šole v Soboti. Dnes imamo pred sebov podatke za vse Obrtno nadaljevalno šole v naši Sloveniji. Iz številk, štere tü prinašamo, se ešče komaj razločno vidi, kak málo je v naši krajini razvita ta vrsta šolstva in kelko bomo mogli ešče napraviti, da dosegnemo v tom tali naše brate prek Müre, V celi Sloveniji je bilo v preminočem šolskom leti 71 obrtno nadaljevalni šol s 5697 vajenci (maši) in 1172 vajenkami (inašicami). Čiravno ka je bilo telko šol, je pa izda ostalo brez šole prek 50% vajencov; vsega obrtniškoga naraščaja smo najmre imeli v preminočem leti 13.628 in to 10.987 vajencov in 2641 vajenk. Poglednimo ešče v naslednjem, kak je bilo z obrtnim nadaljevalni šolstvom posebi v Mariborskoj oblasti in potem pa ešče kak v naši kraji. V Mariborski oblasti je bilo vsega vküper 33 Obrtno nadaljevalni šol z 2415 vajenci in 605 vajenkami vse vküp 3018. Na njij je včilo 136 vučitelov. Na našo krajino prideta samo 2 Obrtno nadaljevalni šoli in to soboška, ki je imela 124 vajencov in 25 vajenk in dolnjelendavske, ki je imela 61 vajencov. Obrtnoga in trgovskoga naraščaja je bilo zaposlenoga 870 vajencov in vajenk, od tej je pa obiskovale obrtno nadaljevalno šolo preminoče leto samo 210 vajencov. Po takšem je bilo nad 75% našega obrtnoga naraščaja brez šole. Törnišče je središče čevljarske obrti. Skoro nega hiše, štera ne bi imela čevlarskoga vajenca, pomočnika (detiča) ali pa majstra. Zastopane so pa v Törnišči tüdi drüge obrti. V Törnišči je bila Obrtno nadaljevalna šola; dobro bi bilo, če bi si Törniščarje malo v pamet vzeli, zakaj je propadla. Po preračunatí je bilo v Törnišči v preminočem šolskom leti 126 vajencov, šteri so teda Ostali brez šole, v velko škodo sebi in vsemi našemi gospodarstvi. Preveč bi bile potrebne nadaljevat šole v sledeči naši krajaj: v Beltinci (116 vajencov), Puconci (55 vajencov), Dobrovniku (51 vajencov), Rogačevci (49 vajencov) in na Cankovi (41 vajencov). So pa ešče drügi kraji, gde je število obrtni in trgovski vajencov preci visiko in bo trbelo misliti na skorašnjo Otvoritev šol za nje. V vsem tem je pa naša želja, da že v letošnjem šolskom leti pride do obrtno nadaljevalni šol v odzgoraj napisani krajaj. Krajevni činitelji, posebno tüdi oblast, naj vse napravijo, da se to v istini zgodi. Na vsaki način pa trbe dosegnoti to, da obiskuje šolo ves obrtniški in trgovski naraščaj tam, gde že te šole so. Či napravimo to, te bo včasi eden zrok neugodnoga razvoja našega obrtništva in trgovstva in sploj gospodarstva menje. S tem pa, da se navčimo, se bo zdignolo tüdi naše gospodarsko blagostanje. Ljudska (osnovna) šola da fundament, potom šteroga se lejko dale včimo, nemre pa zadosta pripraviti mladine za življenje in jo včiniti sposobne za kakši določeni stan (poklic). Tomi nameni slüžijo ravno vse felé poklicne nadaljevalne šole, edna med temi pa je ravno Obrtno nadaljevalna šola. Posvetimo njim kak največ pozornosti! Lepota naših vesnic. Ze na sprotoletje rano smo zapisali, da moramo skrbeti tüdi za to, da bodo naše vesnice že Odzvüna Čisto i lepo izgledale. Dostakrat je istina, da tisti človek, šteri da na čistočo svojega tela i svojega obleča, skrbi tüdi za čistočo svoje düše. Kak prijetno je tüdi prebivati v čistoj hiši. Človek se vse inači počüti kak tam, gde je vse v neredi i vse zamazano. I ka je lepšega, naj si znamo čisto hišo i čisto dvorišče ešče lepo vrediti? Da so nam plotovi lepo v redi v ogračeki okoli hiše i v oknaj lepe rože, v škednji sadoveno drevje i zelena trata tam gde mora biti, gde je njeno mesto. Vse to naznanja, da ma takša hiša skrbnoga, razmetnoga i poštenoga gospodara. Ravno to pa, za koj človek mora skrbeti na sebi, pri svojoj hiši i okoli svoje hiše, je potrebno tüdi pri ednoj vesnici. Mi smo na sprotoletje zapisali ednok, da priobčili v naši „Novinaj“ sliko najlepše občine v našoj krajino To je slika takše občine, gde bodo zvünešnja lica hiž kelko mogoče najbole čista, gde bodo plotovje i pasike vredi, mostovje lepo v lepom redi poravnani i jarki ne pregloboki i brez vode pa zatogavolo čisti, ne napunjeni z gnojšnicov i odpadki. Posebno smo pa šteli pokazati občino, štera bi bila najbole v rožaj. Rože naj bi bile tak v oknaj kak v ogračeki, ar to nas najmenje penez košta. Ništerne so lepe. Na žalost smo pri občinaj sami ne zapazili, da bi se vnogo potrüditi V tom pogledi. Rož smo že videli pri ništerni hižaj jako vnogo. Ništerne hiže so tak skrbno bile očiščene, plot v redi jarek skrbno skopani, kre jarka lepa zelena trata, v ogračeki i v oknaj pa rože, da se je človeki srce zasmejao. No, nego poleg je pa včasi vido človek hižo brez rož, s plotom, šteri je ležao v jarek podreti, s smetjom na dvorišči i v jarki kre ceste, tak, da je takša hiža pokvarila ešče lepoto skrbno vrejeno hiže. Priznati moramo da so se vnogi gospodari potrüdili i so meli svoje hiže v nejlepšem redi, vesnice cele so se pa že menje potrüdile. Videli smo pa tüdi da so ništerni poglavarje občin sami začnoli skrbeti za lepoto i čistočo vesnic. Zato moramo povedati, da smo ništerni vesnic preveč veseli, gda idemo vdiljek po njij. Čiravno je tu pa tam kakša posamezna hiša strašno zanemarjena, vesnica kak cetota je čista, ceste so vredi, plotovje ne raztrgani, mostovje konči za silo stojijo. Tü, ravno pri mostaj je ešče najhüjše, pa tüdi pri plotaj. Mislimo pa, da se v tom pogledi tüdi v kratkom pobogšamo. Zakaj od toga pišemo? Zato, ar ma to tüdi velki vzgojni pomen tak za nas starejše, ešče bole pa za našo deco. Tak vsi znamo, da postane na- vadno s tistoga deteta, štero rado v ogračeki kaj Sadi i lepo vseja, skrben i delaven odraščeni človek. Po čistoči i lepoj vrejenosti okoli hiže spoznamo naednok skrbnoga i poštenoga verta. Tisti pa, šteri ma rad čistočo i rože, ma tüdi pošteno düšo i dobro srce. Zato nede škodilo ne nam ne našoj deci, če se bomo vadili v tom da bomo radi meli čistočo, lübili lepo vrejenost i posebno deco napelavali k tomi da bodo lübila red i čistočo i posebno rada gojila rože. Za kaj pa naj zdaj posebno skrbimo. Zdaj pa gledajmo že na to, da bodo tüdi naša pokopališča konči za Vsejsvecovo lepo vrejena. Nekam žalostno je dostakrat ná naši pokopališčaj. Celo leto so silno zapüščena. Gda vsešerom vse najlepše cvete, te je kraj, gde počivajo naši dragi pokojni zapüščeni i obiščem, da je človeka straj približati se. Na Vsejsvecove se vse lepo vredi, naednok je vse v cvetji, ali pozna se pa jako, da je bilo vse celo leto strašno zapüščeno. Nemremo zakriti toga, či tüdi cele küpe Papirnati rož sposiplemo na grobe. Lepo je, da že zdaj skrbimo za grobe i nasadimo konči zdaj takše rože, štere do do tistoga časa cvetele. Na grob kem menje Papirnati, pa telko več živi rož. Skrbimo pa tüdi za to, da bodo rože celo leto cvetele na grobaj. S tem najlepše pokažemo svoje poštüvanje konči mrtvim, če smo jo mogoče v živlenji ne tak spoštüvali, kak bi bila naša dužnost i kak so oni zaslüžili. Na Vsejsvecovo mislimo záto že zdaj. NEDELA. (Po risalaj dvajseta. Evang, sv. Janoša, 4, 4653.) V tisti časaj bio je neki kraleski uradnik, šteroga sin je bio betežen v Kafarnaumi. Gda je te čüo, da je Jezuš prišao iz Judeje v Galilejo, je šo k njemi i ga proso, naj bi prišao i ozdravo njegovoga sina; začno je namreč mirati. Jezuš njemi teda pravi: »Če ne vidite znamenj i čüd, ne verjete. Kraleski uradnik njemi pravi: »Gospodne pridi, prle nego sin moj merje !“ Jezuš njemi pravi; »Idi, sin tvoj živi!“ Človek je vervao reči, štero njemi je pravo Jezuš, i je šo. Gda pa je bio ečše na poti, so njemi prišli hlapci,; proti i povedali rekoč: „Tvoj sin živi.“ Teda je pitao njé po vöri, gda njemi je odleglo. I pravili so njemi: »Včera ob sedmi ga je Vročina nehala. Oča je teda spoznao, da je bilo tisto vögda njemi je Jezuš pravo: »Tvoj sin živi.“ I vervao je on i njegova hiža. Navuk: Vera terja ponižno srce. Znamenji obisk v našoj državi. Preminoči tjeden nas je obiskao češko-slovaški minister za narodno zdravje dr. Tisa. Pogledno si je toplice i bolnice. Novine prihajajo vsako nedeljo, priloga Marijin list iKalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Bio je tüdi pri min. predsedniki dr. Korošci. Lepo je bio sprijeti v Belgradi, Zagrebi i Ljubljani. Bio je jako zadovoljen, nad lepim razvojem naših ustanov. Pravo je, ka dela na zbližanji med našov državov i Češko-slovaško republiko. Obe državi moreta skrbeti, ka se razvije kem vekši tühinski promet. — Dr. Tisa je Slovak i katolik i član bratske slovaške ljudske stranke. Z NOVINE 14 oktobra 1928. Pojasnilo oblastnoga odbora v Maribori glede žita tistim, šterim je toča napravila škodo. V zadnjoj številki Novin smo pisali, ka oblastni odbor nakani poslati nikša tolmačenja od semenskoga žita. Zdaj smo je dobili i je tü objavlamo : 5. junija 1928. je divjajo nad 23 celimi in nad manjšimi deli drugih občin v Slovenski Krajini strašno neurje s točo, ki je po uradnih ugotovitvah sreskega poglavara v Murski Soboti povzročilo okroglo 26 miljonov dinarjev škode. Da še težko prizadetemu prebivalstvu da prva pomoč, je oblastni odbor v Mariboru takoj razdelil med prizadete občine brezplačno en vagon semenske ajde i pol vagona prosa. Nadalje je sklenila oblastna skupščina na svoji seji z dne 21. julija 1928. soglasno na. predlog oblastnoga odbora in na samostojni predlog oblastnih poslancev gg. Petra Osterca, Geze Horvate, Štefana Litropa, Ivana Matjašeca in tovarišev ter na samostojni predlog oblastnik poslancev gg. Franca Hodoščeka, Štefana Godine, Ivana Küharja in tovarišev pod točko osmo dnevnoga reda sledeče : „Prebivalcem, prizadetim po elementarni nezgodi v Slovenski Krajini v občinah : Novi Beznovci, Stari Beznvvci, Brezovci, Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji Črnci, Gorica, Krašče, Lemerje, Markišavci, Martjanci, Moravci, Nemčavci, Puconci, Sirukovci, Skakovci, Sebeborci, Topolovci, Pužavci, Vadarci in Zenkovci naj se da možnost, da kupijo semensko žito, in Sicer pšenico in rž. Oblastni odbor naj nakupi za to potrebno seme in naj ga da prizadetim na razpolago in sicer na ta način, da bodo oni posetniki, ki ne morejo plačati semena v gotovini, podpisali zadolžaico, s katero se zavezujejo plačati küpnino za semensko žito v petletnih obrokih, med tem časom pa plačevati največ 6% obresti. Razliko med obrestno mero naj trpi mariborska oblast.« Na podlagi tega sklepa je oblastni odbor zbral vse podatke o potrebi semenskoga žita in ugotovil, da je po došlih izjavah potreben nakup 28 vagonov pšenice in 22 vagonov rži za seme. Za dobavo tega žita je oblastni odbor najpreje pozval veleposestva iz Prekmurja, potem veleposestva na Hrvaškem, v Bački, in Vojvodini ter veletrgovce z žitom v Mariboru in Ljubljani. Zahteval je prvovrstno semensko, trierirano blago z vzorci. Na vprašanje sta odgovorili le dve veleposestvi iz Prekmurja in kmetijska šola v Rakičanu. Vsi ti producenti so ponudili skupno komaj 9 vagonov blaga, a veleposestvo v Dolnji Lendavi je odgovorilo, da semenskoga čita sploh nima na razpolago. Radi tega je bil oblastni odbor prisiljen, da nabavi seme od tvrdk izven Prekmurja, in Sicer pri okrajnem zastopu v Ljutomeru, pri tvrdkah Rosenberk in Scherbaum v Mariboru ter pri Gospodarski zveži v Ljubljani. Oblastni odbor se je pri sprejemu ponudb oziral na kakovost poštenih vzorcev in na primernost cen. Ponudbe veleposestev na Hrvaškem, v Bački i Vojvodini se niso mogle vpoštevati, ker so nudila semensko pšenico po ceni Din 400.— za 100 kg. loco nakladalna postaja, a rži sploh niso ponudila. Tvrdke od katerih so se ponudbe sprejele, so nudile pšenico po 330.— 315.— Din, a rž po 310.— Din za 100 kg, franco Prekmurje. Poslani vzorci so odgovarjali zahtevam, ker sta se tudi dva oblastna poslanca iz Prekmurja o njih pred nakupom pozitivno izrazila. Rži je bilo vsega skupaj ponudenih samo 20 vagonov, ker rži pri nas primanjkuje. Ker se je moral upoštevati čas setve, se je določil termin dobave od 1.—10. septembra. Sklenilo se je, da se bo delilo na treh mestih na enkrat: a) na veleposestvih za 5 občin, b) na postaji Murska Sobota za 9 občin. c) na postaji Puconci za 10 občin. Cena seje določila na Din 320 za pšenico 100 kg. in 310 za rž 100 kg. V istem času je bila cena trgovski pšenici na ljubljanski borzi 300, a rži 305 Din. Dne 4. septembra 1928. se je začelo deliti na veleposestvih in se je v teku treh dni razdelilo okroglo 10 vagonov prvovrstnega semenskega blaga. Istega dne bi se morala na postaji Murska Sobota razdeliti dva vagona pšenice. Ker pa blago ni odgovarjalo naročbe, so ga zastopniki oblastnoga odbora zavrnili in stavili tvrdki Rosenberg na razpolago, ki ga je prevzela brez ugovora in nadalje poslala 11 vagonov pšenice in 8 vagonov rži prvovrstne kakovosti. Nadalje so se zavrnili v Murski Soboti še 3 vagoni rži in v Puconcih en vagon pšenice. Iz tega se vidi, da se je prevzemalo samo dobro blago. Skupno je bilo razdeljenih 27 vagonov pšenice in 18 vagonov rži. V splošnom je bilo opaziti, da so ljudje uvideti dobroto akcije. Oblastni odbor ima v rokah tudi dokaze, da so ljudje, ki so spočetka pokrenili umeten odpor, proti pomožni akciji in celo neupravičeno nastopati v imenu cele občine, sami vzeti večje množine, kakor so jih naročili. Namen takih ljudi je torej popolnoma prozoren. Razni špekulanti in demagogi so hoteli izrabiti tudi to akcijo v svoje nečedne namene, toda niso uspeli. — Začetkoma umetno napravljeno razburjenja ljudstva, češ, da so cene previsoke in blago slabo, se je kmalu poleglo in moremo ugotoviti, da so ljudje zahtevali celo več blaga, kakor so ga prvotno naročili. Prišli so celo ljudje, ki so v gotovini kupili seme, čeprav ga niso naročili. To je najboljši dokaz za popoln uspeh akcije. Namen akcije je bil: preskrbeti kmetovalcem semensko žito po dosegljivo nizki ceni in proti plačila kupnine v 5 obrokih s 6% obrestmi in pri tem izključiti vsako izkoriščanje od strani raznih prekupcev. In ta namen je bil dosežen v polni meri, posebno, ako se pomisli, da znaša v Prekmurju navadna Obrestna mera 20 in več odstotkov, in nadalje upošteva, da bi se bile cene žitu zvišale v Prekmurju do neverjetne višine, ako bi bili morali posamezniki kupovati pri trgovcih žito. Brez dvoma se je splošnosti nudila velika pomoč. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru, dne 5. oktobra 1928. Predsednik: Dr. LESKOVAR, s. r. Po JOS. JURČIČI: Sosedov sin. V. • Na senji je bilo jako živo. Tesno je v dolgi vrstaj stala živina, par za parom, tak ka so se žmetno prelivali se pa ta küpci, mesarje i kmetje. Jüncom je bilo gvüšno jako dugočasno : preživati so i nikaj so se nej brigali za gnečo okoli sebe. Či je kakšemi roglatómi vetikani prišlo na pamet, ka bi pokazao svojemi štiri nogatomi brati, ali sosidi sovražtvo | z roglami, ali ka bi njemi na kakši drügi način pokazao nedopüščeno lübezen, so se včasi zdignole od vsej strani šibe i kapale po njem, tak ka je včasi zgübo veselje do skakanja i pejanja. Tüdi materam kravam je nej bilo po voli, ka so mogle stati tü v popodnešnjoj vročini; edna je mükala, drüga se je po tüo pogučavala s svojim, poleg nje stoječim teletom, tretja je merno ležala v prahi ali svojem blati. Smrekarov Anton je pomali hodo med živinov! Glavo je noso pokonci, kranščak njemi je splezo že na zatanik, v levici je držao s srebrom okovano pipo, v desnici pa drobno šibo, s šterov je včasi šteroga jünca potepkao po redi i ga tak opomno, naj njemi ide s poti. Za njim so hodili, kak bi ga stražili, trije kmetje, ga prositi i ga nagučavali. On je merno kadilo, nikaj je nej odgovarjao, pokimao zdaj ednomi, zdaj drügomi, šteri ga je srečao i pozdravo. „Ka nej, Anton, ka meni tüdi jünce küpite?“ pravi eden od trej kmetov. »Petnajst rajnški te mi pa ja mogli posoditi«, pravi drügi pa tüdi tretji ga prosi, ka bí njemi jünce küpo. Pa Anton je nej šteo nikaj čüti. j Komaj te, kda se je iz gneče prerino i vido, da trije kmetje hodijo ešče izda za njim i se ga držijo kak »klešč«, vzeme pipo iz vüst, plüne i pravi: »Ka sam vam nej povedao, ka sam gnes že vsem küpo, šterim sam nameno ? Samo ite !« Dva, šteriva sta vidila, ka je vsakša reč zaman i da se ne da preprositi, sta začnola psüvati i sta ga povrgla. Tretjega pa Anton sam pozové nazaj. »Kelko bi rad ?« »Petnajst rajnški vas prosim.« »Ka boš ž njimi ?« »Pujceka bi rad küpo, i kda ga skrmim, vam z interešom povrném, bogme, ka vam te povrném.“ Anton potegne vő svoj bankaš, šteri je büo nadüti od penez kak krota, oslini prste i njemi prešté tri petake. »Na! Pa fajnoga pujceka skrmi. Intereša od tebe ne bom jemao. Či mi pošteno povrneš, ka sam ti posodo, te drügikrat tüdi z nevole zrno-rem, či nej, več nikdar nikaj ne dobiš. — Tistiva dva slepara, ka sta za menov hodila, dobro poznam.“ »Bog vam dáj zdravje, zato ka ste mi dobro včinoli«, pravi kmet i shrani peneze. Pa Anton te zahvale ne poslüša, obrne se i stopi v bližnjo krčmo. »Hodi pit, Anton!« se je naednok čülo od vsej stolov i ponüjati so njemi pune kupice. Ali Anton skluma z glavo, ide naravnoč v kot, gde je bilo ešče mesto, sede i pravi : »Najprle trbej kaj pod zobe.« Z belim šörcom prepasani krčmár naglo pribiži i prijazno pita: »Poliček dobroga, Anton, ka nej?« — »Nemaš nikaj za prigriznoti ?« — »Kaj pečenoga i kakše kisile šaláte kcoj ?« —- Pokaži! — »Pa edno pošteno merico vina jeli bar!« Naednok je meo strašno velkom pečenko pred sebov. Ešče komaj te, kda je vilice i nož djao z rok, tanjere porino vkrej od sebe i puno kupico vina v sebe potočo, je vküp djao roke, se naslono na sto i se začno pogovarjati z okoli njega sedečimi lüdmi. Gučao je glasno, ka se ga je čülo po vsoj sobi. Na dugo i šörko so gučali o küpčiji, o gnjéšojem senji, o Judi, ki küpüje jižice (gubač), i o Talijani, ki Sühe slive küpüje, kakše vino bo letos na Hrvatskom itd. (Dalje sledi.) Murska Sobota. — Proslava preboja solunske fronte. Preminočo nedelo 7. okt je bila v gimnaziji lepa proslava preboja solunske fronte. V zelo poetíčno sestavlenom govori je obrazložo g. prof. Mlinar zbranim dijakom zgodovino preboja. — V pondelek 8. okt je bila slüžba boža, pri šteroj je spevao dij. gimn. zbor. Čüti smo prav lepe pesmi. Po celom varaši so bile razobešene zastave. — Naši grobovi še bodo popravi teli te dni na cintoraj vsepovsedi. To je ne samo navada, ki se ponavla od leta do leta, nego to zahtevle že krsčanska lübezen in spoštüvanje do naši pokojni. Na sobočkom cintori počivajo tüdi oni junáki, šteri so iz čiste domovinske lübezni ravno pred 10 lèti dali svoje mlado živlenje za osvobojenje naše krajine. Mislimo, da bi bi zdaj najpripravnejši čas, da se njihove čunte vküp poberejo i se tak shranijo v sküpnom grobi. Če se njim že nemre včasi postaviti primernoga spomenike, naj se njim bar na te način za 10 letnico njihove smrti skaže dušno smilenje. Pozvani, zgoniti se ! Nenavadna prikazen. Preminoči petek so nas palik obiskati ptič štere redkokda vidimo; nad Soboto so najmre leteli 4 aeroplani. Vsa Sobota je bila na vulicaj in s začüdenjom glédala brneče ptiče, šteri so leteli iz Prage v Beograd. — Pozdravlanje. Ešče izda se dogaja, ka ništerni lüdje, posebno kmetske gospodičine, gda hodijo v Soboto po svojem posli ali na delo pozdravlajo vogrski. Ka vogrski neznajo gučati, se njim vidi že na obrazi. Zato se njim takše obnašanje tak malo šika, kak tistim malim cigančekom, gda ido v šolo ali pa iz šole in samozavestno pozdravlajo: Klanjam se. Toga, ka nas je včila slovenska mati, se ja nemo sramüvali in segali po lückom blagi. — Zdravstveni dom. Preminočo nedelo sta se müdila v Soboti dr. Ivo Pirc, predstojnik Higijenskoga zavoda v Ljubljani in dr. Rebernjak, predstojnik Zdravstvenega doma v Celju, šteriva sta komisijonelno poglednola kraj in načrt za Zidanje Zdravstvenoga doma. Zdravstveni dom naj bi bio namenjen za pobijanje nalezlivi bolezni, v prvom redi traumaša v celi krajini. — Ustanovni občni zbor Društva za narodno zdravje bo 28. okt. v Murski Soboti. To društvo hoče s pomočjo državnih in samoupravnih ob. lasti sezidati Zdravstveni dom in zboljšati higijenske prilike v Slov. Krajini. — Tečaj za brezalkoholno produkcijo se ne bo vršil 14. okt., kakor se je prvotno nameravalo, ampak 28. oktobra v M. Soboti. 14. oktobra 1928. NOVINE 3 Slovenska Krajina. — Skioptično treznostno predavanje je imeo 7. okt g. prof. Alojzij Pavlič v Križevci in v Gornji Petrovci. Predavanja so se tüdi udeležilo šole iz Adrijanec, Stanjovec in iz Ženavlja. Stariše je proso, da naj nikdar ne bi dali šolski mladini piti žganja in šmarnice. — Obesila se je V Martinji edna ženska, štera je že preci časa ne bila pri pravoj pameti. Kda je prišeo njen mož domov, jo je najšeo obešeno; ne je bila pa ešče ščista mrtva, nego na posledicaj probanoga samomora je mrla. Dne 7. okt. so jo pokopali; gda so škrinjo, položili v grob, se je zemljá sama podrla na njo i jo je tak zakopala prle, kak pa okoli stoječi pogrebci. — Ali že mate ? Ka pa naj mam ? Srečke za tombolo Martinišča. Letos so jako fal, samo 3 din. košta edna. Špilanje de 11. nov. — Premovanje živine, štero se le vršilo 6. septembra v Soboti je bilo izredno dobro obiskane. Prignani je bilo 212 glav, od toga 80 bikov 1 bikecov, 53 krav, 21 broji telic, 58 telic i teličk. Vrednost živine je bila prav dobra; kak Vseširom, tak se je pa tüdi tü poznalo, da mamo premalo pesnikov i da mora živina zavolo toga biti vsigdar v štali. Zato se pri takšoj vzgoji oblike živine nemrejo preveč razviti. Itak je pa bio Uspeh Premovanje zadosta dober. Razdeljeni je bilo 25000 Din i to 15 prvih, 46 drügih i 101 tretjih premij. — Prve premije i ministrsko diplomo so dobili: občina M. Sobota za bike; za krave Franc Lajnšček, M. Sobota št. 21, Franc Škrilec, Tešanovci Št. 90, Miha Količ, Brezovci št. 22; za telico: Franc Šiftar, Sebeborci št. 22. Prve premije i pohvaljen velkoga župana so dobili za bike: Jan. Cipot Markišavci št. 9, Mikloš Legen, Noršinci i Kalman Flisar iz Rankovec. Za krave: Mikloš Bencak Moravci, Mikloš Cigan Markišavci, Vince Maroša Tešanovci, Jožef Sočič Tešanovci, Štefan Pintarič Martjanci, Jan. Mikola Brezovci, Pavel Kerčmar M. Sobota i za telico Štefan Šiftar iz Gorice. — Jablan cvete. Na ogradi gospoda Hahna, trgovca v M. Soboti, edna jablančka ma tri cvete. To je nekaj posebnoga. V trgovini toga gospoda se pa dobijo tudi srečke za tombolo Martinišča. — Pri proslavi 10 letnice prebitja solunske fronte, ki se je vršila te dni v Beogradi z velkov paradov v navzočnosti mnogi domačinov i tüji zastopnikov, je tűdi Slovenska Krajina bila zastopana. Kraji z Goričkoga, Ravenskoga i Dolinskoga s Sobotov na čeli so ta poslali svoje zastopnike, med njimi je tűdi naš g. urednik. Po povratki iz Beograda nam vnogo kaj lepoga pove. Tjedenska novine. — Žalostna obletnica. Vsa naša držáva sveti slovesen dogodek, gda je preboj solunske fronte prineso konec štrašni svetovni vojni. Ravno v tom svečanom časi obhajamo mi Slovenci žalostno obletnico nesrečnoga koroškoga plebiscita, šteri se je vršo 10. oktobra pred 8 leti. Ves slovenski narod se je zavedao žmetnoga položaja naši koroški bratov, šteri so nájveč trpeti pod nemško silo sa časa avstrijskoga gospostva. Zato so tüdi naši zastopniki na mirovni konferenci v Parizi povzeli vsa sredstva, da vsiljeni Plebiscit preprečijo i na kakši drügi način rešijo Koroško naši državi. Gda se je Plebiscit na vsakši način mogeo vršiti, Je našim Korošcom kuraža nej spadnola, so šli včasi na delo, tak ka so bili zmage sigurni. Komisija je razdelila ozemlje v 2 glasovalni coni v A in B. V coni A je bilo glasovanje 10. okt., v B bi pa bilo 14 dni kesnej, či bi zmagali v A Slovenci. Malo dni pred 10. okt. je plebiscitna komisija sklenola proti voli naši zastopnikov, ka lehko prído iz cone B nemški kortešje v cono A. Tak so se te vršile volitve pod vplivom nemške sile. Vseedno pa so Slovenci z vüpanjom volili za Jugoslavijo. Pri štetji kruglic so se dogajale velke sleparije, tak ka so Slovenske kruglice šteli za nemške. Zato smo zgübili Koroško. Naš zastopnik Jovanovič je po plebisciti izjavo, ka Jugoslavija nikdar ne pozabi 42 jezer Slovencov, šteri so glasüvali za njo. — Dva noriva bujla ženo. V Sremski Mitrovici je kovaški mojster Rade Tomič v norosti bujo ženo s petimi revolverskimi streli. Pri tom njemi je pomagao njegov sin, šteri je ne bio pri pravoj pameti. Kovač je živo 30 let s svojov ženov v najlepšem miri. Gda je bila žena že mrtva, sta njoj ešče večkrat zadala oba vekše poškodbe z nožom. Pred sodnikom je Tomič pravo, ka je zato strelo ženo, ka bi se rad rešo in šo v Ameriko i bi si tam poiskao mlado ženo. — Boj z jelenom. V Krmi pri Jesenicaj na Gorenjskom ma naš krao velki prostor za lovino, gde se pasé lepo število močni i velki jelenov. Posestnik iz bližnje vesi je šeo s svojim hlapcom v log. Sredi loga srečata jelena z velkim roglovjom. Jalen se je zagnao v posestnika in ga vrgao v zrak. Posestnik si je pri nesrečnom spadaji žmetno poškodüvao roko. Nato se je jelen zagnao v hlapca, šteri je šteo pomagati svojemi gospodari i ga z roglami presmekno. Jelen se je nato skrio v log, hlapca pa so odpelali v špitao. Kom. zaloga za Croatia Baterie, amerikanske baterie, Badenia Freilaufe Žepne svetilke i najbogše kresala (Feuerzeig) PAVEL FLISAR, M. Sobota Fiaomehanična i vörarska delavnica. Popravlajo se kresala, gramofoni, i vse v to stroko spadajoče mašine, ravnotak vsakovrstne vöre z 1 let-Nizke cene ! nov garancijov. Dobro delo ! Svetovna politika. Avstrija. Dosta so pisali zadnje dneve vsi časopisi od velke parade dvej nasprotni drüštev. Ar se ščejo Avstrijci pridrüžiti Nemčiji i njim toga Angleži i Francozi ne püstijo, ka bi te Nemčija bole močna bila; zato Šče Avstrija pokazati, ka sebe nemro ladati. Preminočo nedelo, 7. oktobra so se zbrali v Dunajskom Novom mesti kotrigo Heimwehra in Schutzbunda. Kotrig Heimwehra je bilo 15.000, Schutzbunda pa 50.000. Vsi so bili oboroženi. Liki vseedno je bilo vse mirno. Straj je bio velki, straj je napravo i držao mir do konca. Küpüjte srečke za Martinišče. Prekusnice. V trgovini. Mladi gospod i gospa prideta v trgovino. Gospa: „Prosim, dajte mojemi moži goler 39. numero!“ Trgovec: „Ja prosim, ali takšega kak ga majo gospod?“ Žena nato, ne da bi premislila: »Ne, bole čistoga naj dajo!“ Kda pokojne zovejo. Dovica je pozvala spiritista (tistoga, šteri pokojne zove), ka bi rada gučala z dühom svojega moža. Spiritist se je trüdo, da bi dobo z njim zvezo, pa je ne mogeo dobiti. Zato pravi: „Nemrem gučati z njim, ne vem kak je to !“ „Nej čüda“, pravi žena, „zdaj je ešče komaj 9 vöra, on pa pred dvöma po pounoči ešče nikdar nej prišao domou.“ — Ednok pa je mož dao pozvati svojo pokojno ženo. Žena je dala samo znamenje, ka je prišla, gučati je pa nej štela. Mož pravi spiritisti: „To je nej moja žena, zato ka ona ne bi mogla biti tak, ka nebi gučala.“ Prvi biciklin. Nikši žnjeci so ednok žnjeli poleg vélke ceste pa so ednok samo zaglednoli, ka se nikak na biciklini proti njim pela. Tej žnjeci so ešče biciklina nigdar nej vidili pa tüdi nej čüli praviti kaj od njega, zato so ga malo gledali, kda pa so vidili, ka či duže bole proti njim ide, so zmetali kose pa srpe v pšenico, pa kak je šteri mogao, je bežao v ves pa kričao, ka se sam hüdi vozi po cesti. Po ANDERSENl: Kralična na graji. Živo je mladi i lepi kralič. Rad bi se oženo, liki samo s takšov kralicov, štera bi bila istinska i prava kralica, ne samo po imeni, nego tüdi po krvi i bi mela vse kralevske lastivnosti: dobre i slabe. Kralič je obhodo že ves svet. Iskao je i zberao. Kraličin je bilo dosta na izbero, a pri vsakšoj je najšeo nekaj, ka je začno dvomiti nad njeno istinsko kralevske krvjo. I tak se je vračao vsigdar sam domou i vračao se je žalosten, zato ka bi se strašno rad oženo. Ednok se zgodi da nastane proti večari velki viher. Bliskalo je i grmelo, kak da bi sodni den šteo biti. Dež se je vlevao kak iz škafa. Naednok pa poklonka nikak na dveri kralevskoga grada i sam krao ide odpirat, čiravno je bio že v papučaj. Pred dverami pa stoji mlada kralična. Bila je do kože premočena od vlas njoj je curlala voda i zlati šolinčki so njoj škripali od mokrote. Liki vse edno je pravila da je kralica. „No,“ si misli stara kralica, kraličova mati, »včasi bom spoznala, či si zaistino iz kralevskoga roda ali ne“. Mlada kralična je nikaj ne pravila, nego je Šla, da njoj pripravi ležišče. Na dno postele dene grajovo zrno, na njo dene dvajsti žímnic nato pa ešče dvajsti blazin i na to bi naj šla kralična spat. Drügo zajtro jo pita: „Kak si kaj spala ?“ »Oh, strašno slabo! Nikaj !“ odgovori kralična i je začnola zehati i se ftegüvati. „Celo noč sam nej zatisnola oči. Sam Bog zna, ka je bilo v mojoj posteli. Ležala sam na nikšem trdom, da sam vsa črna po tejli !“ Zdaj je stara kralica vervala, da je kralična istinska kralična, zato ka je skoz 20 blazin i skoz dvajset žimnic čütila edno samo grajovo zrno. Prej tak občütliva more biti zaistino samo kralica. Mladi kralič se je znjov oženo. Tistoga graja so pa nej pojeli. Sranili so ga muzej i je ešče zdaj izda tam, či je je glad med svetovnov bojnov nej prisilo, da so ga mogli pojesti. Naznanilo. Županstvo občine Martjanci naznanja, da se vrši Živinsko i drobno senje dne 23. oktobra namesto 11. novembra. Pristojbina se ne pobira. OBČ. ODBOR. Vajenca (inaša) z bogše hiše, čistoga i Zdravoga sprime SIDONIJA NOVAK, slaščičarna v M. Soboti. Dijaško polje. 3 dni peš po Goričkem od 16. do 18. avg. VII. Od küzdobljanjske kapele smo se napotili do šole, da bi pozdravili nam poznanega učitelja. Ker pa ni bilo „nikogar“ doma (?), kakor nam je rekla neka sumljiva oseba, smo jo čim prej odkurili proti G. Slavečam. Novo evang. slavečko cerkev smo že iz Küzdobljanja videli, misleč, da je sv. Jurij. Naravnost jo matemo proti cerkvi, ki je še sredi dela. V gostitni pri g. Farteku smo se nekoliko odpočili. Sreča v nesreči je hotela, da je gospodar gostilne bil slučajno tam, drügače stanuje on ... Ko je zvedel kako je z nami, nam je precej šel na roko. Skratka, z vesel- jem se spominjamo Fartekove gostoljubnosti. Iz G. Slaveč smo maširali precej dobre volje proti sv. Juriju. Nekako ob pol 3 uri smo dospeli v Rogaševce. Tam smo se oglasili pri gospodu kaplanu, kjer smo se tudi nekoliko okrepčali in poživili. Ko smo si ogledali novo jurjevsko cerkev, smo hoteli iti v Fükšince, ker pa nam je primanjkovalo časa, smo izpüstili Fükšince in šli smo k sv. Jeleni. Tu pri cerkvi smo zapeli par pesmi, da so vsi Pertočarje prihiteti k cerkvi in strmeti. Preskrbeli smo si ključ od cerkve. Ko smo si jo ogledali, smo zopet nekoliko zapeli pred cerkvijo, ker so nas ljudje prosili, da naj pojemo. V Pertoči smo srečali bogojanskega g. župnika, ki je bil tudi na izletu po Goričkom. G. župnik ni dolgo razmišljal, kaj je treba ukreniti v takem slučaju. Globoko je segel in belega »Jurja« je našel na dlani. To tistim dajte!“ je dejal in voz je zaropotal v dolino k sv. Jurju. — »To so vam dali g. bogojanski plivanoš, ka de vam kaj trbelo«, so rekli sestra jelenskoga g. župnika. Vsi smo debelo gledali, kaj je vendar to. „Nič“, sem dejal, »to smo mi Bogojančarje, to se pravi dati kaj, da se na obeh straneh pozna !« „Sto let ji naj Bog živi!“ — »Gyezero let!« sta navdüšeno ponavljala pedagog in Sosedov Joško. — „Če študent na rajžo gre, dobro pije, dobro jé . . .“ je odmevalo proti župnišču. Ko smo se nekoliko pomenili z g. župnikom (jelenskim), smo jo ubrali proti Cankovi. Dolga in težavna je bila hoja do Cankove. Temnilo se je, ko smo dospeli pred cankovsko župnišče. Tam sredi trga smo se postavili in zapeli par pesmi, da je odmevalo v Večerni mrak. Takoj na to smo si preskrbeli prenočišče na župnišču. Nekoliko smo povečerjali in rili v slamo v parmi. Naslednjega dne zjutraj nas je zopet dež pozdravljal. Nehal je pa mnogo poprej kakor prejšnje jutro. Hitro se opravimo, se poslovimo in še gremo nekoliko v cerkev, potem pa takoj na zajutrek k Voglerju. Ko smo končali vse, kar je potrebno dopoldne in za prehod v drugo državo, smo korakali v krasnem jutru proti meji do Radgone. Na meji se legitimiramo in jo slovesno prestopimo. Še nismo bili 10 korakov onstran meje, smo že začeli: Hej Slovani, kje so naše meje ... tam pri Gradcu, tam so naše meje. Le tik pred avst. financi smo utihnili. Od meje pa do mesta Radgone smo peli vse naše državne himne in še druge Slov. narodne pesmi. Srce nas je bolelo za krasna Slovenska polja do Radgone. (Dalje sledi.) 4. NOVINE 14. oktobra 1928. GOSPODARSTVO. Sad — naš krüj. Ne zrasté nam dosta samoga krüja, zrasté pa ešče edno i drügo, ka lejko nücamo namesto krüja, ka zbogša našo hrano i je tüdi nej drago. To je med drügim ravno — sad. Sad je gnesdén glavna hrana pri vnogi narodaj, tak pri Angleža), Nemcaj i Rusaj. — Sad ma v sebi dosta hranilni snovij. 7 kg. sadja ma v sebi telko hranilne vrednosti kak eden kg krüja. Ešče bole je pa sad zdrav ! Či smo ešče tak siti, ka nam niedna drüga hrana več ne diši, nam sadje ešče zmerno k teki spadne. Zmerno vživanje sadja jako dobro dene našim živcom, pomaga nam pri prebavlanji i krepča naše možgane; to pa zavolo tisti posebni snovi, štere ma sad v sebi. Zdaj je sad tü! Čaka, da ga poberémo i dobro shranimo. Na drobno tű nemremo pisati, kak se sad shranjüje, kak se ga nüca itd. Nikelko že znajo naše vertinje, kak se tou dela, štera pa ščé ešče kaj več znati, si lejko küpi knigo: „Konserviranje sadja“ i „Sadje v gospodinjstvu.“ Penezi, šteri se dajo za te knige, se že v ednom leti stokrat povrnéjo. Po Slov. Gospod, št. 40. Penezi. Na ljubljanskoj denarnoj borzi se plača za: 1 Amerikanski dolar 56 93 Din, 1 Nemška marka 13.57 Din, 1 Austrijski šiling 8 03 Din, 1 Vogrski pengő 9 92 Din, 1 Češka krona 169 Din, 1 Taljanska lira 2.97 Din, 1 Francuski frank 2.22 Din. Cene. Zrnje Na ljubljanskoj blagovnoj borzi, vse samo ponüdbe, plačano v ednom meseci: Pšenica nova 285 do 290 Din. za oktober 300 do 308 Din. Mela nova O za 430 do 433 Din. Kukorica baška 345 do 348 Din amerikanska zacarínjena 300 do 303 Din. Oves, novi 265 do 270 Din, Ječmen baški, novi Očiščeni 315 do 320 Dio. Žito 295 do 298, Hajdina, očiščena 300 do 305. Novi Sad, na blagovnoj borzi: Pšenica 242 do 265 Dio. Oves 223 do 233 Din. Kukorica bač. 295 do 310 Din. Ječmen, bački, banatski i sremski 250 do 290 Din. Mela 00 350 do 370. Vse cene so vagonske i tam na mesti. Prevažanje se posebi zaračuna- Živina. Jünci (biki 9—7 Din. Krave debele 6-5 Din. Krave za klobase 4—3 Din. Teoci 12—10 Din. Svinje. Prasci 6 do 8 tjednov stari 200—300 Din. 3 do 4 meseca 350—440 Din, 5 do 7 mesecev 460— 500 Din. Krmleniki živa vaga 9 do 12 50 Din, mrtva 14 50 do 17 Din. Kokoši, piščanci. Kokoši v Ljubljani 20 do 35 Din, v Maribori 30 do 45 Din. Piščanci v Ljubljani 10 do 30 Din, v Maribori 15 do 30 Dinarov. Krumpli v Ljubljani 2 Din za kg., v Maribori 1 .50—1.25 Din. Lük v Ljubljani 3 Din 1 kilo, v Maribori pa 2.50 Din. Mleko. Na velko 1.25 do 2 Din, na placi 2 50 do 3Din. Belice na velko 1 do 1.25 Din. na placi 1.25 do 1.50 Din Med 15-18 do 25 Din kila. Grozdje. Cena pri nas 8—12 Din, v Ljubljani 8—14 Din. Banatsko grozijo : portugiško 3—4 Din, navadno belo 4—5 Din, sortno grozdje 5—8 Din za 1 kg. Sadje. Grüške 3-6 Din, Jaboka 3—5 Din, Breskvi 4—6 Din 1 kg. Slive v Soboti liter 3 Din, v Maribori 1 kg. 5 do 7 Din. (V Maribori ji največ tržijo po 8 do 12 sliv za dinar.) Orehi 8 Din, za kg. To so cene, kak se trži na drobno na placi. Cene na velko za jaboka i grüške 3 do 4 Din za kilo. Les. Jeličova stebla 1 kub. meter na železničnoj postaji košta 225 Din. trami 270 Din. Hrastova drva 15 50 za 100 kil. Trda drva 140 do 160 Din kub. meter, mehka drva 60 do 120 Din. Za kub. meter. Dr. ALBIN GREGORC, sreski sanitetni referent, se je preselil v Mursko Soboto in je uradno vsaki dan od 8—10 ure pri sreskem poglavarje nadalje od 10 — 13 ure pa ordinira privatno v hiši g. REICHA blizu Dobraya. Izjava. Nekak se je tü pa tam razširila govorica, da sam henjao z vrvarstvom (vožarstvom) i da neopravlam več toga posla, Naznanjam, da je to ne istina i da delam dobro i pošteno naprej kak do zdaj i da sam prisiljeni s sodnijov nastopiti proti tistomi, šteri bi ešče naprej razširjavao neistino od moje obrti. Temlin Mihael vrvar Beltinci. POZOR! V tovarni JOS. BENKO v MURSKI SOBOTI se dobi po fal ceni z mastjov zalijani ocvirki celi lagev kg. po 12 Din. posebno za siromašne ljudi pripravno. Dobi se tudi vsakši dan friški Špeh, mást. Trgovcom se daje posebni popust. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Mali oglasi. Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovo. Pomočnike sprejme v trajno delo. Oda se v bližini Ormoža Umetni mlin in moderne priprave za delanje olja s hišnim i gospodarskim poslopjom in nikelko zemle pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Poizve se pri OBRTNOJ BANKI v Lotmerki. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Moje gospe či ščete v Vašem stanüvanji meti po zimi toplo i prišparati kak največ drv, te si küpite na cejlom sveti najbogšo peč, to je ZEPHIR peč, štera de tüdi v lepoto Vašemi stanüvanji. ZEPHIR peč segrevle z 10 kg. drvmi 24 vör edno sobo. Brezplačen popis na zahtevanja. Zephir tvornica peči Subotica. Amerikanci Pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete prití? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! HALO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni Vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestüje po 8% do 9%. Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik: FRANC BAJLEC,