li-I alij bixu V tJo ul. —r— Iz se]e c. kr. okrajnega šolskega sveta v Radovljici dne 15. oktobra. Predsednik poroča o važnejšiii kurentnim potom rešenih zadevah, kakor tudi o nastavitvi začasnih in pomožnih učnih oseb. — Za pomaknitev v višji plačilm razred se priporočajo: Zavrl Valentin, Begunje; Zupančič Janko, Rateče; Eisenhart Gizela, Belapeč; Markovšek Edvard, Ljubno. Starostne doklade se priznajo Pleničarju J., Kropa, I. starostna; učitelju Jakliču Fran., Radovljica, tudl prva in učiteljici Ani Zevnikovi, Gorje, četrta starostna doklada. Sestavijo se kompetentne tabele za nadučiteljski mesti v Mošnjah in Jesenicah, kakor tudi za definitivno učno mesto v Radovljici. Pritrdi se prošnji krajnega šolskega sveta na Dovjem zaradi počitnic. — Ugodno se rešijo došle prošnje za denarne podpore. — Pritrdi se korakom, ki jih je storil predsednik glede razširjenja šol na Dovju v trirazrednico in v Gorjah v štirirazrednico. — Odobri se več inspekcijskih poročil. Nekaj disciplinarnih zadev se v smislu poizvedb reši. Odobri se proračun okrajne šoiske knjižnice. Sprejme se z v.ečino glasov predlog, da se vbodoče »Učiteljski Tovariš« ne naroča več za okrajno učiteljsko knjižnico. — Cudno, da se nekateri ljudje tako boje poštenih listov. —r— Slovenska šola v Kočevju. Dnc 14. t. m. se je vršilo pred okrajnim glavarstvom v Kočevju zaslišanje onih staršev, ki so podpisali prošnjo za ustanovitev slovenske šole v Kočevju. Zaslišanje je vodil vodja okrajnega glavarstva nadkomisar Merk sam. Udeležene slovenske starše so zastopali dr. Ravnihar, državni poslanec, dr. Klepec, odv. kandidat, in. Ante Beg, potovalni učitelj C. M. družbe. Izmed 45 podpisanih staršev se jih je zglasilo 17, od katerih le eden ni vztrajal pri svojem podpisu. Ostali, ki se niso zglasili, pa so večinoma rudarji v premogokopu, ki so jih grožnje od strani oskrbnika Stockla in njegovih pomagačev in pa postopanje obč. redarja pri dostavljanju vabil pripravili do tega, da se niso udeležili zasliševanja. Kako se je pri dostavljanju vabil za zaslišanje postopalo, je naravnost neverjetno. Policaj, ki je vabila raznašal, je kar na lastno pest napisal, da stranka ne že!i slovenske šole, ampak nemško, in je vabilo vrnil glavarstvu, starše pa je preslepil, da če se podpiše na vabilo, k zaslišaniu ni treba priti, ker je že-vsc opravljeno. Na drugi strani pa je oskrbnik rudokopa Stockl oskrbel, da so bili slovenski starši zadostno ostrašeni, da k za- slišanju niso prišli. Dosti jih je pa, kakor zgoraj omenjeno, preslepil občinski policaj, ko je sam podpisoval, da stranka slovenske šole ne mara, in ponaredil podpise kar je bilo dosti jasno videti iz tozadevnih vrnjenih vabil. Zaradi tega so zastopniki staršev zahtevali, naj se zaradi teh velikih nerednosti in sleparij nedošli starši še enkrat povabijo k zaslišanju in naj se dostavljanje vabil odvzame občini jn se izroči drugim nepristranskim orgaflOni. Zastopnika mesta Kočevje sta seveda ugovarjala. Če bi se bilo godilo brez vsakega pritiska in brez vsakih nerednosti s strani mesta, bi bilo priglašenih otrok več kot zadostno število. Toda vkljub vSem neprilikam in vsemu terorizmu Kočevanev pride do ustanovitve slovenske 3ole v Kočevju. Prejalisle] bo kočevski odpor zlomljen. —r— Dejanja govore! Neki učitelj na Kranjskem je dobil službo v drugem okraju. Zaradi »sijajne plače« ni imel niti toliko, da bi imel za selitev, zakaj v domači vasi, kjer je do sedaj službova!, si ni upal dobiti toliko posojila. Edina rešitev tedaj, <la je šel mož k deželnemu odborniku di. Zajcu. Akademik dr. Zajec je sprejel ponižnega prosilca v njemu lastnem hribovskem tonu, češ, liberalec ste, ne dam nič, Boga zahvalite, da ste sploh službo dobiii. Mož, osupljen nad takim zaderikastim sprejemom, jo pohlevno odkuri, a med vrati se vendar toliko osrči, da šc izpregovori: »Ne, ne, Slomškar še ni bil nikdar liberalec«. Beseda »Slomškar« je imela čudovit učinek na nepristranskega dr. Zajca. Z vso prožnostjo svojega telesa skoči za odhajajočiin prosilcem, ga povabi nailjubeznjivejše nazaj, mu ponudi stol in uspeh? — Z dvestošestdesetimi kronami v žepu se je zadovoljno roke mencaje vračal presrečni »Slomškar« domov, češ, »pa sem ga panal«. — G. dr. Zajec, pa utajite, če ni resnična ta zgodba?!? — Drug slučaj. K nekemu dokaj visokemu cerkvenemu dostojanstveniku se pride nekdo informirat zaradi neke učiteljske službe. Pripomnimo, da je tega dostojanstvenika prav dober prijatelj referent c. kr. deželnega šolskega sveta. »Sveti« mož, ki bi ne smel po besedah svojega prevzvišenega učitelia imeti niti sence sovraštva do svojega bližnjega, odgovori: »Brez skrbi, kar po liberalnem smrdi, pri nas ne dobi službe.« — Brez komentarja! —r— Ljudsko šolstvo. Na mesto učiteljice Angele Jurečič-Kumelj, ki je zaradi bolezni na dopustu, je imenovana abs. učit. kandidatinja Hertnina Stiene za suplentinjo na ljudski šoli v Štrekljevcu. —Abs. učit. kandidat Maks Furlan je imenovan za prov. učitelja in voditelja na enorazrednici v Šmihelu pri Hrenovici. — Štirirazrednica v Št. Janžu se razširi na pet razredov in v to svrho sistemizira novo učno mesto. — Absolv. učiteljska kandidatinja Jožefa Jaklitsch je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Koprivniku. — Absolv. učiteljska kandidatinja Frančiška Štrenar je imenovana za prov. učiteljico enorazrednice v Ostrožnem br¦du. — Na mesto učiteljice Angele Janša, ki je zaradi bolezni na dopustu, je imencvana za suplentinjo v Jaršah bivša supkntinja v Moravčah Katarina Kosiša. — Kranjski deželni šolski svet je pripustil k brezplačni šolski praksi na šestrazrednici na Viču pri Ljubljani absolv. učit. kandidatinii Otilijo Krisch in Julijo Baran, na osemrazredni nemški zasebni deklišk; liudski šoli ljubljanskega šolskega kuratorija pa absolv. učit. kandidatinjo M. Razinger. —r— Okrajna učiteljska konferenca slovenskih Ijudskih šol v Ljubljani se jc vršila dne 9. t. m. v dvorani Mestnega donia. V smislu § 34. zakona o šolskem nadzorstvu je konferenci predsedoval okr. šolski nadzornik A. Maier. Na dnevnem redu sta bili dve času primerni predavanji. G. prof. R. Kenda je predaval »O doSodkih izza francoske dobe na Kranjskem (1809 do 1813) s posebnim ozirom na Ljubljano in okolico.« G. dr. F. Stele je pa Pfedaval »O varstvu spomenikov in ohrajtitvi domačega značaja nasih krajev.« ^be predavanji sta bili zanimivi; zato sta **ia predavatelja splošno pohvalo zboroValcev. Pri volitvi v knjižnični in stalni °dbor so bili z vsklikom izvoljeni kandi^atje, ki jih je nasvetoval nadučitelj Dimn'k, in sicer v knjižnični odbor: Janez Luv.ec, Fran Marolt in Alojzij Kecelj; v stalJ!1 odbor pa: Marija Maroutova, Anton ^azinger, Juraj Režek in Janko Likat. •^klenilo se je, da se okr. učit. knjižnica zaradi pomanjkanja prostorov preseli s 1. mestne na IV. mestno šolo na Prulah.