Slovenski tednik za koristi delavnega l]ud-siva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi je moč! GLASILO S V O-BO H O MIS'LL JW IH SLO VE JVC E V V A MEHI K. I Od boja do zmage! Slovénie Weekly ) devoted to the interests of the laboring classes Stev. 23 Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903. at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 10. Junija 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX Razgled po svetu. AVSTRIJSKO-OGRSKA. Avstrijski cesar Franc Jdžef I. je povodom svojega obiska v Bosni in Hercegovini pomilostil okoli '200 jetnikov. Značilno je, kako se je izrazili cesar napram nadškofu Stadlerju, ki jo obenem tudi apostolski delegat -za slovanske dežele balkanskega polotoka. Rekel mu je: “Zopet ste bili v Rimu. Bolje bi 'bilo, din bi taka potovanja opustili, iker inmajo itak samo namen, da bi se Rim vmešaval v našo politiko.” Kakbir smo 'že ‘zadnjič poročali, je pri volitvah stranka nadškofa Stadlerja propadla, in so prodrli srbski kandidati. V volilnem boju ■so proti škofovi stranki najbolj agitirali frančiškani, kar se je Stadlerju za malo zdelo in se je -pritožil proti frančiškanom pri papežki stolici o Rimu — IPri državnozborskih volitvah na Ogrskem «povsodi zmagoslavno prodira vladna stranka, ki bode imeli a v državnem zlboru absolutno večino. - Cesar Franc Jožef je brzojavno častita! ministrskemu predsedniku- Khiu e n -II eder v aryu nad tem uspehom. Franic Košut pripisuje poraz isvoje stranke in splošni izid volitev -znanemu brutalnemu postopanju! vlade, ki je tudi pov-sodi volilce podkupovala. Vsaj Košuto v ci tako zatrjujejo. NEMČIJA. Cesarjevo civilno listo bodo povišali. In to baje na 20 milijonov mark. (Sedaj znaša med 14 in 15 milijoni.) Taiko so sklenili voditelji konservativcev, narodnih- liberalcev in naprednjakov v pru-’ -ikemu deželnemu zboru. Na to se nanašajočo vlogo bode vlada v kratkim predložila. Cuje se, da cesar z dosedanjim dobodki ni imogel živeti, ’ker ga vzdrževanj» svojih gradov, raznih oper in gledališč preveč stane. — Delavec je zadovoljen, če se more na dan nasititi in pošteno preživeti. — Na prestolonaslednika se je izvršil atentat. T‘od'a kakšen! Blazen človek, ruski Žid Abraham Eierweiss mu je vrgel pod noge s fižolom napolnjeno kositreno škatljico in princ bi škoro strahu umrl! Blaznega reveža so poslali v -norišnico. > — Iz Muench-na na Nemškem se poroča: Sedaj, že nekaj časa vsi pijani bivakri bavarskega mesteca Dorfen, , (okoli 2000 prebivalcev), so zažgali tamošnje pivovarno, ker ni hotela dajati piva 2 feniga pri vrčku -ceneje, kakor so zahtevali. Tudi sosedna poslopja je upepelil požar. Orožniki so hoteli posredovati, a množica jih je napadla in pretepla. Tudi požarna hramba je bila napadena. Pobesneli- ljudje so prerezali -cevij, da je bilo rešilno delo onemogočeno. Končno je pivovarna popustila in obljubila, da bode zopet prodajala pivo po starih -cenah. Škode, katero je p6-vzroleil požar je 24.-000 mark. ITALIJA. Zopet strašni potresi, Rim, 8. junija. Včeraj je bil po vsej južni Italiji močan potres. Po najnovejših uradnih poročilih je bilo pri potresu ubitih najmanj 30 oe-eb, mnogo več jih je ranjenih. 40 meist ib mnogo večjih vasi je vsled potresa trpelo. Neapolj, 8. junija. Tri- močne potresne stresljaje je bilo čuti včeraj zjutraj v pokrajini province Avellino in poroča se, da je mestece napol v razvalinah in da j» najmanj 20 ljudi ubitih. Tudi po drugih mestih je na*-ipnavil potres veliko škodo. Rim, 8. junija. Po poročilih, katera je dobila italijanska, vlada, je mesto Calistri vsled -potresa jako trpelo. Razun: dvajset usmrte-nih je veliko število oseb ranjenih. — V San Loeisio, ki ima okoli 2000 prebivalcev, se je -mnogo hiš podrlo. Kolikor je d os e daj znano, ni pri tem niikdo izgubil življenja, a v.eč oseb je ranjenih. Po mnogih drugih krajih je potries zahteval veliko človeških žrtev. Kakor hitro je prišlo poročilo o katastrofi v Rim. je izdal ministrski predsednik Luz-zatti povelje, naj «se vojaške čete v-vzgro-ženih krajih.zberejo; on sam bode vodil rešilna dela. Začasno je nakazal prefektu province Avellino $10.000 za prvo pomoč v sili; prefekt je brzojavno naprosil pomoči. Vlada bode -naprosila parlament, naj dovoli $100.000 za ponesrečence. Kralj Viktor Emanuel se je odpeljal s svojo soprogo z posebnim vlakom na mesto katastrofe — V San Lossio so se žvepleni vrelci, katerih je tam vse polno, vsled -potresnega gibanja odprli in preplavili v-so -okolico,; iz poplave se dvigujejo škodljivi plini. Slabejše potresne stresljaje so začutili v mestih! Cozeuza, Paola, Cantainzaro, Reggk». Petenza, Be , nevento, Capua in Melfi. Vendar tam niso napravili velike škode. Prvi potre&ni sunek je bil ob 3:07 zjutraj, ko je vse prebivalstvo spalo. Mnogi so bežali- v nočnih oblekah na ulice. V provinci Avellino so trajali stresljaji 10 sekund. V istoimenskem mestu (20.000 prebivalcev) je potres zahteval sam:o eno žrtev — starega moža, ki je-od strahu umrl. A vsega prebivalstvah^e je polotila velikanska panika. MEXICO. Vera Cruz, Mex., 8. junija. V 'državi V uk at d n je zopet izbruhnil upor. Mehikan ka vlada pošilja vojaške čete v kraje, kjer se dan za dnem- ponavljajo nemiri. Semkaj došla poročila javljajo, da je že tudi tekla kri in da se pripravljajo uporniki na bitko z vladnimi četaimi. Bitko je pričakovati v kratkem. Poročilo iz Merdie, glavnega mesta države Y-ukatan, javlja neodvisnemu listu “El Dictamen”, da so v soboto Maya-Indijanci 'pobili 40 oseb. Druge brzojavke poročajo. da pleni 5000 upornikov kraj Valladolid, ki leži 95 milj jiigoiztočno od Meridie, ter da pobijajo vladne, policijske in druge uradnike. INIaplenili so- mnogo pušk in samokresov. Prebivalci Valladolide bežijo v Meridio. 1 Topničarka “Morelos” je s 600 vojaki na krovu odplula. Druga čaka prihoda 1000 vojakov, da se istotako odpravi v nemirne kraje. Železniška in brzojavna zveza med 'Meridio in nemirnimi mesti je sedaj prekinjena. Proga Yuka-ta-n železnice je na daljavo 20 milj razkopana. Baje so Indijanci usmrtili mnogo brzojavnih uradnikov. 'Med mrtvimi je tudi J-efe Politico, kriminalni sodnik. Uporniki' so se dobro zastražili in pričakujejo prihod vladuih čet. Prejšnji voditelj upornikov Bonilla in polkovnik Victor Montenegro sta na čelu revolucijo-narjev. Pokrajine' Ti-num, Navma in Tunkas, med Meridio in Valladolid. so bile- napadene, a prebivalcev, razun vladnih uradnikov, ni nikdo nadlegoval. Če je 'bilo tudi tam kaj ljudi usmrtenih. ali če so uporniki po teh krajih plenili, ni znamo. — Vse 'brzojavke so podvržen» str-o gi cenzuri. ' NICARAGUA. iNajnovejiše zmag» niearaguaj-gkih revolucij onarjev menda vendar niso bili tako velike, kakor se je poročalo. Vodja upornikov, General Estrada, ki se je hotel s predsednikom Madrizom pogajati, a ta na mirovne predloge niti odgovoril ni, se je sedaj obrnil na sodni -dvor v Cartago, naj- isti ves svoj vpljiv uporabi v to, da odgovori predsednik na najnovejšo ponudbo, katera predlaga, da posredujejo Združene. Države med njima, in da se razpišejo nove volitve za predsedniško mesto, za katero pa ne smeta biti kandidata ne general Estrada in ne predsednik Madriz. — P. N. NAROČNIKOM! Vse one naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, prosimo, da zaostale zneske čimpreje pošljejo. Delo in štrajk. RAZMERE V ILLINOISU. Iliinoiški • plutokrati, lastniki premogovih rovov, so 4. t. m. 'zborovali v Chieagi. Na tem zborovanju so sklenili, agresivno nastopati proti štrajtkujoči-m premo-garje-m. K izborovanju jih je primoralo pomanjkanje premoga; vsled štrajika namreč -ohicašlki tovarnarji nimajo dovolj premoga in se pritožujejo, kakor tudi nekatere železniške družbe-. To je razlj-utiio prem-agar.ske barone- in začeli so pretiti, da bodo unijo razdrli. V to kličejo tudi vlado na pomoč; ta pa, kakor se zatrjuje, ostane jieutratna. Dne 5. junija je došlo v Chica-gi zborujočim magnatom poročilo. da so strojniki pri vodtnih se-salkah. inženirji in drugi mehaniki ostavili rove skoraj po vsej državi in se pridružili škrajkarjem. Razumljivo je. da jih je to poročilo jako neprijetno dimilo. — Ker, ako pri sesalkah strojniki ne opravljajo svoje službe* je mogoče, da voda rov» iz-alije, kar bi po-menjaio za lastnike istih velikansko škodo. Predloga državnega delavskega komisarja, da bode on posredoval med štrajfcujočimi premogarji in lastniki rovov, ni hotela nobena stranka sprejeti. V katerega prilog se bode boj končal, se sedaj še ne more vedeti. Seveda, Ičc delavci vstirajajo, je gotovo, da izmaigajo. ker -vrednost pridobivanja premoga se ne da preceniti. Illinois je druga premogarska država v Združenih Državah in v tem pogledu jo prekosi samo Pennsylvania. Lastniki premogovih rovov v Illinoisu gotovo ne bodo tako nespametni, da bi kar tako pustili opustošenje rovov po vodi. Izjavili so že, da bodo mesta strojnikov pri sesalkah nadomestili z drugimi delavci, katere hočejo najeti. Vsled1 razburjenja, ki vlada med štrajkarji. je toraj mogoče. poročilo v Old Forge in Dunmore, kjer so bila. istotalko zborovanja, so sklenili štrajkarji onega okraja, iti na delo. Kar se ni drugim posrečilo, ki so priganjali štraj-karje na delo, se je posrečilo konzulu Tiscar. Prodno je konzul štrajkarje pripravil do tega, ri je 'zasigural ud uradnikov Pennsylvania Coal družbe pismeno zagotovilo, da se bode talkoj po začetku dela rešilo sporno vprašanje med družbo in štrajkarji. in to po razsodišču. ČASNIKARSKA PRAVICA. Pred par tedni je sedel tu v Chieagi na zatožni klopi neki Ferguson, urednik prohibicij oni-stienaga lista radi žaljenja časti in obrekovanja. Kot tožitelj je nastopil človek iiz države Maine, katerega je urednik v imenovanem listu razglasil kot nesramneža. človeka brez karakterja, 'ki je razdejal dom soseda svojega s tem, Iko mu je izneveril ženo. katero je potem sani poročil. Urednik se je zagovarjal sam in dokazoval da je njegov list opravljal dolžnosti ljudstva. Sodnik Barnes je, govoreč porotnikom, zavzel napredno stopnjo, tako fe vsaj nam izdi, ter s» izrazil za pravico na podlagi predpostav. To pa je gotovo močna zadača časopisov napram ljudem, ki vznemirjajo ljudsko moralo. Spodaj podajamo izvleček, ki dokazije naprednost sodnika. “Porotnik» obveščam, da je ljudstvo opravičeno vedeti o 'ljudski disk uri ji da se ve ravnati nagibati ali varovati, to pa j» prednost in dolžnost časopisov da podaje ljudstvu podatke o takih diskuzijah in da argumentirajo teoretično o stališču za javne, koristi. In ako so informacije, ki jih -podajajo časopisi, resnične, ali če časnikarji vetru jej o v dejstva, ki se jim zde resnična, in dobijo poročila. ki se jim zde resnična, jih postava v tem protežira in njih publikacije postanejo kakor že znano, privil igirane publikacije ali poročila, in v takih slučajih ljudstvo zahteva, da se da časopisom prod ost, da govore; in vse kar postava 'od urednikov in časnikarjev zahteva, je dobra volja in poštena misel, da so njihova poročila resnična, in ta dejstva naj bojo na dobri in trdni podlagi resničnosti.” -Skoraj bi ne rabili omenjati, da je bil urednik Ferguson od porotnikov oproščen zajed.no v obeh riulčajih. Socijalistična državna konvencija. Pierre. iS. D. 9. junija. Socijali-sti te države so imeli tukaj svojo državno konvencijo in postavili so svoje kandidate za prihodnje volitve. Platforma indorira Western Federation of Miners in se izjavlja za splošno volilno pravico. — Tajnosti španske inkvizicije smo prvi, drugi, tretji in četrti zvezek zopet -prejeli, in jih priporočamo. Prodajamo jih po 25c vse štiri zvezke skupaj, poštnine prosto. . Razne novice. Velikanska prevara. Illinois Central železniška družba j-e -dvignila tožbo' prot i svojim štirim bivšim uradnikom, namreč Joseph E. Bunkeju, Williaim Rein-shawu. O. iS. 'Keitbu in Joseph M. Taylorju. Dolži jili, da so v svoji lastnosti kot železniški uradniki v zvezi iz (Blue Island Car and Equipment Oo., Memphis Car Co., American Car & Equipment Co., Osterman n Manufacturing Co. in International Car Co. ogoljufali Illinois Central železniško družbo za več kakor $1,500.000. Delali so na ta način, da niso pustili popravljati železniških vozov v družbinib delavnicah, ampak v o-nih omenjenih družb. Te so -zaračunale za delo velikanske Kvote, zraven tega so pa še jemale* iz zaloge Illinois Central, železnice barvo, olj.e, tračnice, las itd., ne d'a bi za to kaj plačale. Obdarovale so uradnike z delnicami. S. Illinois Central železnica zahteva tudi od American Car družbe obračun. Najvarnejše mesto. Jefferson City. Mo. 9. junija. V celici tmkajšne državne jetnišni-ce. v ‘kateri sta bila zaprta Lee Jager in Joseph Vail, so našli državni detektivi pravcato delavnico za ponarejanje denarja, namreč orodje -za vlivanje, kovino in več izgotovljenih pol in četrt dolarskih novcev. Governor Haldey j-e naznanil, da bode oba jetnika v oktobru, ko se sestane zvezino sodišče, pomilostil, da se bodč proti njima lahko začelo kazensko postopanje vsled ponareje denarja. Za delo prestar. Petra Zimmermanna, ki je skoraj vse svoje življenje prebil v 'zaporih, in to vedno radi konjskih tatvin so pred nekaj dnevi izpustili iz j et n fence v Pittsburgh Pa. Sedaj iže 87 let stari mož je menil, da je za delo pač prestar in da se bode kmalu vrnil. S temi besedami se je poslovil od jetniškega ravnatelja. Japonska ekspedicija na južni tečaj. New York. N. Y. 9. junija. Veliko pozornost je vzbudila tukaj vest, da namerava tudi Japonska prirediti ekspedicijo na jnžui tečaj. Poročnik japonske armad», N. vSirare jo bode vodil; pričakuje, da se bode mogel s svojimi ljudmi odpraviti v mesecu juliju, ali najkasneje v avgustu. Imel bode ladij o. z 150 tonami prostornine. in moštva 1-6 mož. Seboj bode vzel posebne stroje, 15 sani in več mandžur-kih ponijev. — Na farme jih vleče. Washington, D. C., 9. junija. — Poročila, katera je dobil oddelek “reklamacijske službe” 'zemljišč-nega urada za naseljevanje, izkazujejo, da se j-e podalo to spomlad nenavadno veliko število ljudi iskat 'zemljišča v države Montana. Oregon in Washington, kjer je še mnogo zemljišč pod naselni-škimi postavami na razpolago. — Vendar so to takozvana suha zemljišča. Iki pa vendar, /če se pravilno obdelujejo, dobro obrodijo. Mnogo teh naseljencev se je podalo tudi na jugozapad. f Razveseliivo j» poročilo, da se mnogoštevilni, v Cana-db izseliv-ši se farmer ji, zopet vračajo v Združene Države. — Tekom leta 1909 se j-e izselilo iz Združenih Držav 72,349 oseb. med katerimi jih je bilo 41.871 državljanov. Ceni se. da se jih je od -zadnjih vrnilo okoli 15.000. V državah- Montana, Idaho, Washington in Oregon se pridno gradijo železniške proge, kar veliko pripomore k naseljevanju zapuščenih ‘zemljišč. Najbolj priljubljena v omenjenih državah so ona zemljišča, 'katera namakajo nalašč za to napeljani kanali. Čuje se, da je od zeml jiSč, v zvezi z devetimi takimi napravami, za oddati samo še o-ko-ii 800 farm. FRANCIJA. Preiskava proti nuni Candidi, ki je bila aretovana radi goljufije, je doprinesla že mnogo obte-žilnega gradiva, a pobožna sestra pričakuje obravnavo povsem- ravnodušno. Prijateljev, ki se zanjo zanimajo, ji ne manjka. -Nek 'bogat mož ji jie ponudil $300,-000; neka šivilja j e . poslala svoje pri-stradane novce v znesku 50 frankov. Jetnilci je bil bivši- predsednik Emilie Loub-et zelo naklonjen in jo je odlikoval -z redom častne legije. Podrobnosti o se&tri Candidi, oziroma njenemu prejšnjemu’ življenju' še sedaj- niso popolnoma znane. Eni jo imenujejo intri-gan-tinjo, ki se tudi groženj ni ustrašila, samo, da j» dosegla svoje namene. Drugi zopet trdijo, da je postala žrtev svojega fanatičnega nagne-nj-a za izvrševanje dobrodelnosti. Stara je/61 let in se je prej imenovala Jeanne Faure-stier. Pred 15 leti je prišla revna in birez sredstev v Pariz. Takrat ise je nastanila, s štirimi tovarišicami v mali gostilni, kamor'so zahajale samo propadle ženske in njihovi priležniki. ’Nekaj meseee-v pozneje jo je- bilo videti v “višjih” krogih in pri ponočevali so jo radikalni politiki, da je -pri 'bogatih ljudeh priberačila velikanske svate. — Klerikalno časopisje sedaj noče o goljufivi nuni ničesar -pisati. Umevno! KITAJSKO. Peking, 9. junija. Prihodnjo sredo se piredlo-ži vladi zahteva, da takoj; skliče narodni parlament. Provizročitelji te zahteve so pravmcij-alni- shodi, katere podpirajo trgovske organizacije. Pred nedolgim časom izdani cesarjev dekret, ki je vstanovil ,pro-vincijalne shode, izjavlja, da se je vse storilo; da se postavi splošna zakonodajna korporacija, katero se Skliče devet let po ip-rvem prociocijalnem- shodu. Sedaj 'zahteva provincijalni shod1, ki se je sestal tukaj, da se takoj skliče narodni parlament. 'Zastopniki so sklenili, da oistavijo glavno- mesto samo tedaj, če se- ugodi njihovim zahtevam. Osem iz njihove s-rede se jih je zavezalo, da izvršijo samomor. če se bode princ- vladar čun odločil držati se prvotnega programa. Špijoni' zalezujejo delegate, ker je kitajska vlad'a prepričiana, da imajo revolucijonarne ideje. Dobil državljanske papirje. 31. maja j-e ponovno prišel v Cineinnatti.O. Englishman Walter J. Millard pred okrožnega sodnika 'Hollister in ga prosil za državljanstvo, katero se mu je vedno odbijalo -radi njegovega radikalno socialnega, mišljenja. “Želim vam staviti -le eno vp-rai-šanj-e. Ali ste socialist, in 'kaj jie vaš socializem?” Vpraša ga sod'-nik Hollister. “Jatz sem socialist,” odgovori Millard, in nadaljnje: “Jaz odobravam- ekonomično svobodo. Verujem. n-aj ljudstvo lastuje in o-bratuje rudokope, tovarne in vse druge produktivne naprave. Tudi verujem, da se to lahko mirnim in postavnipi potom doseže. In to je zagovor moje ekonomične teorije.” Ko j» Millard prenehal s svojim govorom, povzel je besedo sodnik Hollister, in izrekel, «da je Millard bnezdvomno opravičen do državljanstva, ter zapovedal, -da ga naj 'zaprisežej-o in mu dajo državljanski papirji. DENARJE V STARO DOMOVINO poiiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.50 .............. 100 kron, za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 ............. 500 kron, za S 204.50 ............ 1000 kron za $1020.00 ............ 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: PRANK &AKSER CO. 82 Cortland St. New York elWSt. Clair Ave., N. E. Cleveland, Obi* ) SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Šestnajsto poglavje. Častnik, kateremu je 'bil izročil Dumwood1 krošnjarja, je odstopil svojega jetnika stražmojstru. — Vinski dubovi so gospodarili v glavi mladega poročnika, vse stvari okoli njega so nekako plesale in ga opominjale, naj gre spat. Potem ko je 'bil stražmojstru, kolikor je mogel, zabičil, naj pazi škrbino na jetnika, se je mladi mož 'zavil v svoj plašiš1, iztegnil na klop pred ognjem in kmalu našel pokoj, katerega je bil tako potreben. Zadaj h koči je bila prizidana dolga šopa. na katere enem kon-eu je bil prirejen majhen oddelek kakor shramba za živež (katerega je bilo seveda zmeraj le 'bore malo notri), in ob enem. si je bila izbrala Liza ta kot za svojo spalnico; tukaj je bila spravljena slednjič tudi prtljaga čete, in nad vsemi temi zakladi je bdelo oko straže, ki je zadaj za šupo korakala gor in dol. Drug vojak, postavljen v bližini hiše, da straži konje častnikov, je mogel posvečati tej shrambi od spredaj potrebne pažnje, in ker ni imela ista ne okna ne kakega drugeiga izhoda razun vrat, jo je smatral stražmojster za najpri-pravnejši kraj, kjer bi spravil svojega jietnika do trenutka, ko ga obesijo. iStražmojstra Hodstra so napotili v to različni razlogi, pred vsem pa odsotnost marke-tendariee, ki je ležala ta čas v kuihinji kraj ognjišča in sanjala, da napada njeno četo sovražnik, in imela pri tem šum, ki ga je napravljal njen lastni nos, za trobentanje Virginoev. K temu je prihajal še čuden nazor, ki ga je imel naš veterane« o življenju in, smrti, in zbog katerega se je bil proslavil v celem voju kakor mož vzgledme pobožnosti. Bil je daleč preko petdesetih in je polovico življenja nosil orožje. Grozote vojne, katerih priča je bil tolikokrat, so napravljale nanj vse drugačen vtisk nego ga navadno povzročajo taki prizori: zbog tega je bil najsolidnejši in najzanesljivejši vojak vinginsikega voja. Ko je bil vstopil stražmojster s svojim jetnikom v opisano shrambo, se je vsedel na sod, ki je hranil Lizin’o najljubšo pijačo, in pomignil Brezi, naj se posluži kakega drugega sedeža. Leščerbo.je postavil pred seboj na tla in ko je gledal svojemu jetniku nekaj časa resnobno v obraz, j.e pričel: “Izgledate, kakor da zrete smrti moško v oči, in popeljal sem Vas na kraj, kjer morete zbrati svoje mi;t,i v miru in kjer Vas nihče ne bo motil.” “To je strašen kraj za se pripraviti na zadnjo pot,” je dejal krošnjar, ozirajoči se po tesnem zaporu. “'No, kar se tega tiče,” je odvrnil dragonec, “je menda vseeno, na katerem kraju zbobna človek svoje poslednje misli skupaj. A tu pri sebi imam 'buferice, v katerih berem vedno, predno gremo na boj, in izkazale so ee mi vedno kakor velik tolažnik ...” Rekši je izvlekel iz žepa biblijo in jo pomolili krošnjarju. Breza je sprejel knjigo s spoštljivostjo. a nekoliko raztresen; njegovi pogledi so blodili semter-tja po čumnati, kar je dovelo njegovega stražnika do domnevanja, da premlagujeta istra.h in groza pred smrtjo krošnjarjevo srce. In zato je rekel: “če Vam leži kaj težko na srcu, je . zdaj najboljši čas, . da se osvobodite tega bremena. Če ste storili komu kako krivico, Vam rad pomagam, da vse zopet popravite.” (Harvey je bil med tem ostro premotril vso čumnato, ne da bi naše). kaj, kar bi omogočilo beg — a upanje je poslednje čuvstvo, ki odbeži iz človeških prsi j; in zdaj je uprl pogled v straižmoj-stra in tako srepo njotril njegove od solnca zagorele poteze, d;ri je stari vojak povesil oči pred svojim jetnikom. '“Učili so' me polagati 'breme svojih grehov Bogu pred noge,” se je glasil krošnjarjev odgovor. “iNo, da, da . . . vse prav,” je menil stražmojster, “a vsak naj bi popravil, kax more in ako u-tegne. Hude stvari so se godile po tej deželi, odkar je izbruhnila vojna, in marsikomu je bila vzeta njegova pravna lastnina. Meni je včasih težko pomiriti vest zaradi plena, ki mi vendar gre po pravici ...” “Te moje roke,” je dejal krošnjar, iztegajoč suihe, koščene prste, “so veliko let težko delale — plenile pa niti trenutek'ne. ” “Toliko bolje,” je deja'1 vljudni vojak, “do Vam mora biti v nemajhno tolažbo. ■ Trije veliki grehi so, in ako se .je človek njih vedel obvarovati, sme z božjo milostjo upati, da pride nekoč v nebesa. Ti trije grehi so: krasti, moriti pa dezertirati.” “IBEval-a Bogu,” je odvrnil krošnjar. '“vzel nisem nikdar nikomur življenja!” “No, ako usmrtiš človeka v poštenem boju, tedaj si storil s tem samo svojo dollžnost. A hladnokrven umor je poleg dezertiranja naj hujši zločin v očeh Gospodovih.” “Nisem bil nikoli vojak, torej tudi niseim mogel dezertirati,” je dejal Breza, upirajoč glavo v dlan in turobno z roč pred-ee. “(Gospod, pod dezertiranjem razumem še več1 nego samo zapustiti zastavo, dasi je seveda to najsrametnejša vrsta dezereije. — Dezertiranje imenujem tudi to, ako kdo v uri sile svojo domovino zapusti in izda!” Breza je zagrebel obraz v obe roki in vesi se je tresel. 'Stražmojster ga je gledal strogo, a kmalu je v njem dobrodušnost premagala ogorčenje in nadaljeval je z milejšim glasom: “A naposled je to greh, ki ga Bog tudi more odpustiti, če se ga človek odkritosrčno kesa . . . A zdaj Vam svetujem: Opravite svojo molitev in potem idite k počitku, da bodete umrli jutri kakor kristjan in kakor mož. Na po-miloščenje nimate nobenega upanja — in rešiti Vas ne more nobena stvar.” “Resnico govorite!” je vzkliknil Harvey. “Zdaj je prepozno! Edino sredstvo, ki bi me moglo rešiti, to sem uničil sam. A..on bo vsaj pravičen mojemu spominu.” “On? In kako rešilno sredstvo?” “Nič, nič,” je odvrnil krošnjar, obračajoč strani obraz, da bi ušel prežečemu pogf.edu svojega stražnika. “In kdo je on?” je ponavljal stražmojster. “Nihče!” '“Nič in nihče Vam moreta l'e malo koristiti,” je dejal straž-mogster in se vzdignil da bi šel. Lezite na postelj; matere Flanagan in poizkusite spati. Jutri Vas zbudim zarana in želim iz dna srca, da bi Vam mogel pomagati v čem . . . Zakaj ni mi prav nič všeč gledati, kako obešajo človeka kakor psa.” “Potem me 'Vi lahko rešite sramotne smrti!” je vzkliknil krošnjar, skočlivši pokoncu in okle-nivši se vojakove roke. “In, o, jaz Vas hočem poplačati!” “Kako?” je vprašal začudeni stražmojster. “Z zlatom,” je hlastno šepetal krošnjar, “z zlatom, kolikor ga hočete ... O, jaz imam denarja, jaz . . (Stražmojster ga je pahnil od sebe. “'Pojdite, pojdite, nesrečnež, in spravite se z Bogom. On je jedi-ni. ki Vam more pomagati.” Rekši je vzel svojo IcV.rbo in zapustil ehirambo. Od Obupa premagan se je zgrudil Breza na Lizino postelj, do-čim je stražmojster zabieevall straži skrajne pazljivosti. Njegove poslednje besede so bile: “Jamčite z lastnim življenjem za svojega jetnika. Ne smete pustiti nikogar ne noter ne ven —” “A jaz sem dobil ukaz,” je o-pomnila straža, “da smem pustiti marketendari' o ven in noter, kakor ji je všeč.” “No, naj' bo ... A glejte, da se Vam ne izmuzne ta lisjak pod njenimi kikljami skozi. Ta je vse v stanu.” Nekaj časa po stražmojstrovem odbjodu je vladala globoka tišina, potem je slišal dragonec glasno dihanje v shrambi, čigar enakomernost je pričala o globokem spanju jetnikovem. In mož se je vrlo čudil, kako more spati tako inimo človek, ki stoji na pragu smrti. Vojakovim premišljevanjem je kmalu naredila konec- marketen-darica, ki se je primajala* mimo, strašno se hudujoč na častniške sluge, katerih burke so jo bile pregnale iz kuhinje. 'Vsak poizkus častnikov, da bi začeli pogovor 'Z razjarjeno žensko, je bil zaman, in tako jo je pustil iti v njeno spalnico, ne da 'bi ji bil povedal, kakega stanovalca da ima zdaj. Cul je, kako se je zvalilo njeno težko telo na postelj,, in nato je sledila tišina, katero je kmalu zopet prekinilo glasno dihanje krošnjarjevo — nekaj minut pozneje so ti glasovi utihnili in kmalu nato se je menjala straža. Mož se ni mogel vzdržati, da ne bi 'bil rekel tovarišu: “€e hočeš, Jon, lahko plešeš. Vohun tu notri je ubral svoje gosli, .kakor slišiš — (iz shrambe je zvenJio 'Ziopet glasno smrčanje) — in v kratkem ti zagode tudi Liza.” 'Vojaka sta se na glas zakroho-tala in v tem hipu so se odprla vrata; Liza je prišla ven in se o-potekala proti koči nazaj. “¡Stojte!” ji je zaklicala straža. “Pa nemara vendar nimate vohuna v žepu, ha?” “Ali ne slišite, kako smuči ta cigan tam na moji postelji? Ta lump!” je vpila Liza in glas se ji je tresel od jeze. “A jaz grem k stotniku Jaku, on mi pove, če je to prav, da ste d j ali takega lumpa v mojo sobo!” “Tiho, stara sova!” se je smejala straža. “Ne motite blagega mo-ža v poslednjem njegovem spanju, če ste kaj kristjane.” “Aj, ti umazana hlačnica ti! Jaz grem k stotniku Jaku in on mi mora dati pravico', on vas mora kaznovati, ker uganjate s pošteno vdovo teke burke, vi butci!” ¡S temi besedami, ki so izvabile straži samo smeh, se je odzibala Liza proti kvartirju svojega ljubljenca, stotnika Latvtona, “po pravico”. Ali ne stotnik ne marketenda-riea se niste prikazala tekom noči, in tako' se ni zgodilo nič na-daljnega, kar bi bilo motilo pokoj krošnjarja, ki je v strmenje raznih straž z neprc tanim 'smrčanjem dokazoval, da vešala, ki so mu žugala, prav 'nič niso mogla vznemirjati njegovega spanja. Dalje prihodnjič. PROKLETI SVET! Prijatelj mi piše: Počasi je umiralo mesto. Nerazločni glasovi so prihajali iz dalje, skozi okno so svetili motni žarki svetiljlke nad vežnimi vrati. V sobi je bilo vroče, soparno. Ležal sem na postelji vrhu odeje in sem gledal tja v daljavo skozi odprto okno. Bila je čudovita pokrajina, ki se je razprostirala pred mojimi očmi ter segala do nejasno.v mesečini se svetlikajočih gora. potapljajočih se polagoma proti morski obali in izginjajočih nazadnje v posrebrenih, rahlo se zibajočih morskih valovih. Semitertja se je prikazalo v ‘daljavi vitko belo jadro, se je zasvetlikalo ter izginilo. Vstala je tako lepa misel v mojem srcu, hitela mimo in izginila samotna, kakor se je samotna porodila . . . Vi oko gori je bila moja soba, v hiši nad mestom, lep razgled iz nje daleč naokoli. Redkokedaj se je zgodilo, da me je obiskal znanec iz p.rošlih dni, da se mi je nasproti prožila bela roka prijateljice Marije, ki je bila nekdaj prepričana. 'da me ljubi, a jo jo sedaj izučilo življenje, da je tisočkrat 'bolje, ako vzame tolstega in bogatega peka, nego da bi se obesila na poeta žalostnega srca in prazne mošnje. Včasih jo je še zaneslo k meni. nje pek je zlasti v poletnih nočeh nečedno dišal po potu, in kadar je njegova debela noga pogledala izpod odeje, je zadišalo po fevargljih. Ob takšnih prilikah je zahrepenela po moji deviški čistosti in svežosti moje pisateljske polti ter je prišla) k meni. Kakor senca je prihajala, neslišno in nevidno, zazibala se je na vratih, dvignila bele okrogle lakti ter priplesala na mojo postelj. In tedaj se je navadno zgodilo, da so se ovile nje roke mojega vratu in da mo je tiščala in tiščala k sebi, 'kakor hi jo bila najresnejša volja, da me zaduši. A meni se je nekoč oh takšni priliki hipoma zazdelo, da tudi ona že diši po kvargljih.. Prisegala mi je sicer, da nima popolnoma nobenega stika več s svojim pekom, a odkod naj hi se sicer navzela tega oživljajočega duha? Sedaj je že dolgo ni bilo k meni. Zameril setm se ji bil zadnjič zelo, ker sem ji napravil dolgo 'kapucinado, kako naj bo zvesta svojemu možu in pusti mene, poštenega Človeka, pri miru. Nocoj pa je bila tako mehka, tako poetična noč, da sem vedel, da mora priti. Zato sem ležal na ■postelji, zato sem1 čakal. Zazdelo se mi je, da bi ji danes nikakor ne mogel govoriti o čednosti in o spodobnem zakonskem življenju, da bi bilo čisto brez najmanjšega greha, alko bi jo vzel tekade malce na kolena in bi ji počasi odpenjal svetlo bluzo, najprej prvi gumb pod vratom, potem drugi in tretji nekoliko niže, dokler bi se zabliščalo v dlani kakor sneg belo obzorje z dvema rdečima rožnima popkoma. Takele mehke noči so vstvarjene kar kor nalašč, da se pozabi greh in da bi 'bil res velik greh, ako ne hi se pozabil. O Marija, kakšen slabič je takšenle poet! In glej, res se je zazibala senca v mojih vratih, kar same so se odprle te duri, tiho in komaj slišno, in prav tako tiho in neslišno so se zopet zaprle! 'Ona pa je bila že pri imeni in nje tople roke so se ovile mojega tilnika. Nekaj ©mamljivo prijetnega je velo danes od nje, nikdar se mi ni še videla tako lepa, vse je kipelo v mojem poštenem spokorjenem telesu. Objel sem jo z levico okoli vratu, a desnica se je izgubila cb svetli ¡bluzi in se je tresla kakor mrzlična. Poljubil seim jo na rdeča ustna, vgriznil sera jo, omahnil. 'Ojna se je zasmejala. Zasvetili so se v mesečini tisti drobni beli zobje, zasvetile so se oči, vstrepe-tali so lasje. “Ne, nocoj ne, prijatelj poet! Saj veš, da te imam vseeno rada! Glej, spoštujem te kakor svojega očeta, ljubim tvojo neumnost kakor nekdaj. Kaj ne, dragec, da mi storiš neko ljubav, alko te prav lepo prosim zanljo? Obljubi! Glej, zaupam ti vse! ” Nje lice se je približalo moje- mu. naslonilo se nanj ter se pogladilo ob mojem. Vse mi je šlo po žilah. “Obljubim, govori!” sem ječal in težko sem dihal. “Glej, dragec, uoeoj je tako mehka nolč, kdo bi spal dama pri peku? Obljuhujem ti, da mu bom od jutri dalje vedno zvesta, kakor si me učil ti, a nocoj naj uža-jem vso to svetlobo, naj izpijem vso ljubezen, ki mi jo ponuja talko radodarno moj koncipist, moj Francelj1! Pojdi, dragec, ven; glej tvoje poetično sirce je kakor na-vlašč vst varjeno za tako lepo noč! Užil boš vso sladkost slavejega petja, vso prelestnost mesečnih žarkov, a meni in Franceljnu prepusti za nocoj svojo sobo! Pojdi, dragec, pojdi!” Prijela me je pod pazduho — in me peljala proti izhodu. Nisem se branil, uvidel sem, da sem kostnim. in da storim najbolje, ako se grem par-t v goro. |Na stopnjicah spodaj je čakal Francelj. “'Gori pojdi. Francelj!” je na-tiboma zaklicala ona. In Francelj se je premaknil navzgor . . . Oj ti prokleti svet! — Lahka žrtev. Kakor hitro kateri organ našega telesa postane slaboten, je lahko žrtev različnih bolezni, posebno takih povzročenih s imikro-or-gšnizmom. Edina pot preprečiti tako bolezen ali ovirati njen napredek, je ta, da se prisili oslabele organe sprejeti in popolnoma prebaviti potrebno množino hrane. Telo bo potem postalo dovolj močno, da se vzdrži zdravje. Najboljše zdravilo za stvarstvo in o-hranitev zdravega in dobrega teka in1 za popolno prebavo je Trinar j evo Ameriško Zdravilno Grenko 'Vino. Isto je tečno krepilo iza želodec in ga poživlja. Celo najnežnejši želodec, ki ničesar ne sprejme, bo vzel to zdravilo in postal zopet močan. Dobro je, če se ga rabi za vse želodčne nerede, influenco, zaprtje, nervoznost, popade kostibola, glavobol', anemijo in za bolezni v krvi. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 1388 — 1839 So. Ashland Ave., Chicago, Ul. Izstop iz katoliške cerkve. Bivši provincijal ogrskih minoritov, pater Cirijak Csak je izstopil iz katoliške cerkve in se ‘bo oženil. Star je 65 let. 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost ih zmožnost v zdravljenju vseh boleznij Najbolša Garancija IPf za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki nisoinogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor: reumatizmu, na želodcu. na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih or- kaslju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, ganov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečini, na prhutah, na mazulih, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VIŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : ip'll 342 W. 27th St. Isa »®lsi New York, N. Y. ZADNJE PONUDBE ZEMLJE PO STARIH CENAH O-KROŽJA NAYLOR, MO. 120 akrov najfineje ravnine, % milje od Naylor. Mo. gozd lahko za čistiti a $16.00 aker. 80 akrov isto na glavni cesti 2 milje od Naylor $16.00 aker. 40 akrov isto 3 milje od Naylor a $10.00 aker. Opomba'. Vise cene zemlje od 1. junija 1010. Ravnina katera se je prodajala po $15, sedaj $20.00 aker, isto katera do sedaj $16.00, sedaj $25.00 aker. Na mnoga vprašanja glede glavnega kanala v Ripley Co. se naznanja, da se prične z delom takoj. Delo je bilo dražbenim potom oddano 21. maja t. 1. in mora 'končano biti 30. junija 1911. Kedor hoče res dobro in še zastonj kupiti, naj si takoj ogleda osrlašeno zemljo. Zemlja 'bode tukaj, predno se bede pisalo 1915 prav gotovo 3—4 krat dražja kakor danes, kakor je sedaj enkrat dražja od leta 1908. F. Gram Reality Co. Naylor, Mo. 2x Denar in lepota. V kratkem' se poroči v Parizu igralka Liane de Pongv s princem; Ghika. 'Ta princ je zelo bogat in se je ¡celo pustil za omenjeno igralko oklofutati. Neki meščan je v drulžbi kritiziral klobuček igralke, za katero se je .z ve O' memo postavil ta prime, za kar pa je dobil dvojno plačilo. ■Od meščana klofuto, od' igralke pa srce. Iz dunajske vseučiliške knjižnice je zmanjkala v zadnjem času marsikatera želo dragocena starinska knjiga. Storilca so sedaj aretirali v Lipskem na Nemškem v osebi 24 letnega Harry Hart a iz Celja. Prodajal je ukradene knjige raznimi knjigotržcemi in starinarjem po Dunaju in po Nemčiji. RAZDALJA NIČ NE DE! Največji nebeški prizor vse dobe. Ta fini 5-oddelni teleskop meri 33 palcov odprt in 11 ’’zložen in stane samo (M cn Čista stekla fine kvalitete. Po- vliOll litirani medeni obročki in 2 pokrovčka. Čudovit fin instrument za tako nizko ceno Vsakdo ga lahko Ima. Pošiljamo na vse dele sveta, poštnine prosto na prejem $1.80. Ne odlašajte, naročite takoj! Naslov: P. E. FRETER & Co. 52 Dearborn Str. Chicago, Ul. M. KARA 1919 So. HALSTED ST* cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati' svojo najbolšo zalogo mm 10 p, < < 1 The Gutscli Brewing: ==Co,= Pivovari vležanega piva in znanega KOTBUSSER WEISS PIVA Sheboygan, Wise. Telefon 90. ■J The Komah SchreieiCo. Sheboygan Wis. N Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah, Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. Slovensko Narodno Samostojno i Drnštvo -!£ V RAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: Mike Dernovšek, Ravensdale, Wash. DruStvena seja vsako sadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju Slovenska Svobodi misel Po d p. Zveza USTANOV. 1908 INKORPORINANÀ 1909 GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHE'K, podpredsednik. Box 227 Nob omis, 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th> St., Chicago, 111. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI : -JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, 111. JOS. WBR&ÖAJ Box 271, Grand Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROT N I KI : JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquartiers, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111. JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr. B. J. DVORS'KY, 1800 Pisk St., Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, IU. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. Chicago, Illinois. RAZNE NOVICE. Statistika frančiškanov. — Po najnovejši oficijeini statistiki šteje frančiškanski red 1490 samostanov in rezidenc in 16.970 členov. Red je razdeljen v 80 provinci,?, ki so podložne generalu reda. Vsaka provinci j a ima gotovo .število 'Samostanov. — Največ provinci j ima Italija^ 22, potem AVstro-Ogroka 14, Španska 9, Nemška 5, Francoska 5, Angleška 2, ¡Belgija, Holandska, Albanija in Malta po eno. V Severni Ameriki jilii je 5, v srednji Ameriki 3, v južrii Ameriki 11 in v Sveti deželi z Egiptom ena. Samostanov in rezidenci.} je v Italiji 420, v Avstro-bgrski 341, na Španskem 83, na Nemškem 77, na Francoskem 50, v 'Albaniji 42, Holandiji šH, na Angleškem 27, v Belgiji 20, na Portugalskem 7, na Malti 4, v Severni Ameriki 106, v srednji Ameriki 59, v južni Ameriki 153. v Sveti deželi 153. Skupno 1490 samostanov in rezidencij. Koliko potrebujejo na Francoskem vžigalic. Na Francoskem i-tnajo na vžigalice monopol, Kato se to lahko čisto natanko pove. Pravkar je izšla uradna statistika za leto 1009 in tam beremo, da se je prodalo v preteklem letu celih 44.118,901.151 vžigalic, če bi položili te vžigalice eno za drugo. bi nastala proga, ki bi šla 50-krat okoli zemlje, ali pa od zemlje na mesec, odtam spet nazaj in še enkrat na mesec. Če pa vzamemo vžigalice, 'ki jih na Francoskem porabijo v 12 letih, bi iz njih lahko napravili progo, ki bi dosegla, ravno rep Ilalleyjevega kometa. 501etnica smrti bana Jelačiča. 20. maja je bilo 50 let, odkar je umrl slavni hrvatski ban Josip grof Jelačič. Hrvatski rodoljubi .-o položili ta dan na podstavek Jelačičevega spomenika v Zagrebu dva ogromna venca. Ob spomeniku so bile pritrjene črne žalne zastave. Angleščina — najrazširjenejši jezik. Znano je, da je angleščina svetovni jezik. V vsakem kotičku zemlje se dobi človek, ki govori ali pa vsaj razume angleški. Veliko razočaranje' pa so priredili volilci v občini Zakopče Madjar. v g. Otgrski, kjer prebivajo sami Slovaki . Kandidat narodne delavne stranke baron Levay je i-mel v o-menjenii občini volilni shod, na katerem je začel govoriti v imadjarskem jeziku. Tu je začelo občinstvo klicati proti kan-didaku, naj govori angležki. In res je baron Levay začel govoriti angleški. Ko je končal svoj govor, mu se je približal eden izmed poslušalcev ter se zahvalil isto tak o — angležki! Pozneje se je izkazalo, da je bilo 80 do sto poslušalcev v- Ameriki, kjer so se naučili angleški. Ker pa poslušalci niso razumeli mad.jarski. a baron Levav zopet ne slovaški, so se morali posl užiti angleškega je-žika. ako so se hoteli razumeti! V zrakoplovu preko Atlantskega oceana. Neki Nemec namerava v zrakoplovu leteti preko Atlantskega oceana v Ameriko. Odpotoval bi iz Cadixa ali s Tenerife. Za svoje potovanje si je izbral mesec, ko vladajo pasatni vetrovi, katerih silo bi rad izrabil, ker isti prevaljujejo 44 'kilometrov na uro. Teni vetrom se je imel zahvaliti tudi Krištof Kolumb, da je odkril Ameriko. Zračna črta, ki vodi preko Kube, je dolga 6300 'km, a bi se mogla preleteti v petih dneh. Zrakoplov, v katerem bi plovil, je neka vrsta podolga-stega tipa, dolg je 52 metrov, visok 16 im etrov. ¡Motor od 40 konjskih sil bo montiran na zrakoplovu. ali ne bo vedno deloval, ker je to iz tehniških razlogov nemcF-goče, a slednjič se ne more seboj ponesti materijala za pogon, ki bi se upotrebljal skozi pet dni. — Obrsejg zrakoplova znaša 6200 ‘kubičnih metrov, in zdi se, da je ta obseg zadosten, da vzdrži vožnjo 146 ur. Gondola zrakoplova je dolga 12 m, .široka tri, ali zgrajena je tako. da jo je v slučaj,u nezgode možno prirediti za motorni čoln 'ali malo jadrenieo. Za vsak slučaj bodo med Tenerife in Puerto Rico naimešlčepi razni parniki, da v slučaju potrebe priskočijo na pomoč. Nesreča s srečnim izidom. Iz Kansas City, Kans., prihaja poročilo, da se je na Missouriju prevrnil parnik “Uncle !Sam” na katerem je biloK12D potnikov. Rešili so se vsi. Parnik se je ravno obračal, ko je zašel na pečine. — Stranice so se vdrle in parnik se je začel polniti z vodo. Potniki so hitro poskakali v rešilne čolne in se tako rešili. 30 ljudi zgorelo. Pred nekaj dnevi je uničil požar v Phoenix, Ariz. hotel Adams. V hotelu je bilo nad 100 gostov, od katerih jih 30 pogrešajo. Mnogo rešenih, med katerimi je tudi guverher iSloan s soprogo, se je le z težavo rešilo. Skoda znaša $275.000. Usoda pogrešanih še ni ugotovljena. Žrtve požiga. V New Yorku, N. Y. je nastal pred nekaj dnevi zgodaj zjutraj na štev. 73 Sullivan Str. požar, katerega je gotovo podnetila zlobna roka. Ogenj je stal tri osebe življenje, medtem, ko so (bile tri druge nevarno opečene. Mrtveci so: Vincent de Ziaro, 60 let star, njegova 10 let starejša soproga Adelina in 9 let stara hčerka go-rajšnjih, Mary Težko ranjene je prepeljala amibulanea v St. Vincent bolnico. Plameni so' tudi o-švignili policaja James F. Don-nellya na rokah in obrazu. POSLEDNJI SUŽENJ V JUŽNI AFRIKI. Pred tedni je bil izpuščen iz južnoafriških .rudokopov poslednji kitajski kluli, poslednji sulženj. Štiri leta so se borili angleški liberalci, da so izbrisali grdi madež z angleškega naroda. Štiri leta so sleparili javnost južnoafriški angleški kapitalisti, da si ohranijo onih 63.450 kitajskih sužnjev, ki so jih importirali po končani vojni z Buri. 'Slednjič so ti konservativci, kupčevale! s sužnji vendarle podlegli liberalni stran- PROŠNJA. Kakor znano, je v Irwin premogovem polju Westmoreland Co., štrajk, pri katerem je prizadetih tudi veliko število naših rojakov. Štrnjkamo že od prvega aprila nadalje in zahtevamo pripoznanj-e unije iu večjo plačo. Vsled dolgotrajnega štrajk a trpijo naši rojak veliko pomanjkanje, in mnogo je med njimi takih, ki nimajo niti trohice kruha, da Ibi preživih svoje družine. Znano je tudi, da so jih že poprej premogove družim oziroma njih bossi lzmozga-vali in izčrpali do zadnjega centa v družbnih prodajalnah z ved-nim podraževanjem živil. Poleg tega je bila tudi plača tako nizka, da ni bilo mogoče si kaj ^prihraniti za slučaj štrajka. Zravpn tega se je postopalo z delavci kakor s pravimi sužnji, ki so se morali uklanjati raznim bossoni za vsakdanji kruh. Da se te sramotne razmere odpravi in doseže večja plača, so premogarji zaštrajkali. Slovenci-štrajbarji se nahajajo sedaj v veliki bedi in vsled tega se obrača odbor druživa št. 2 v Claridge, Pa., do vseh bratskih družtev S. S. P. Z. z mio prošnjo, da revščino in glad trpečim rojakom priskočijo na pomoč, da se bodo mogli še nadalje boriti ža .svoj obstanek in svoje pravice. Vsak. tudi najmanjši dar, se hvaležno sprejme. Ako Vas zadene enaka osoda, Vam bodemo tudi mi pomagali. Toraj dragi bratje, pomagajte! Za odbor družstva št. 2 v Claridge, Pa.: John Mlakar, predsednik. John Batich, tajnik, Lovrenc Sturm, blagajnik. N. B. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati uredništvu “Glas Svobode”, ki bode listu objavilo darovalce in prispevke. 2x ki, kateri edini gre zasluga, da je osvobodila na tisoče sužnjev. Ti angleški konservativci so veliki hinavci, kakor so konservativci v-ch drugih narodov. Njihovo časopisje je toliko- časa kričalo o krivicah, ki se gode angleškemu delavcu od strani vladajočih Burov. da je to večno hujskanje res povzročilo najbolj krivično vojno, kar jih je ¡bilo do danes. Angleško delavstvo je šlo v hoj za angleške kapitaliste proti Burom, ,ko pa je prišel čas, da dobi za svoje delo pošteno plačilo, mu niso hoteli dati kapitalisti niti koščka kruha. niso mu hoteli dati v svojih rudokopih niti dela. Svojo hvaležnost je izkazal angleški konservativec svojemu rojaku-delavcu s tem. da ga je pognal po svetu, v svoje rudokiope pa je vzel 63.450 kitajških kaznjencev, ki so morali delati za plačo, kakonšne bi ne pogledal niti najslaibši ič-lrnec. Ko je angleški narod uvidel, kako iso konserv. sleparili, se je nad njimi strahovito maščeval. Pri volitvah 1. 1900 v angleški parlament, je konservativna stranka izgubila d v vstop e t i n št i r idese t m an d at o v. Neumornemu delu liberalne stranke se j,c zahvaliti, da se je vrnil poslednji od 68.450 kitajskih sužnjev iz afrikanskih rudokopov v svojo domovino. NAPOLEON IN OGLJAR. “Amateur d’ Autographes” pripoveduje neko Napoleonovo do-godbico, ki baje še ni znana : Pri sprehodu ,po gozdu v Saint Oloud je naletel Napoleon I. na ogljiar-ja. ko je ta ravne delal. “Koliko zaslužiš pri svojemu poslu?” ga je vprašal cesar. "“Štirideset, so u so v, (vinarjev) na dan, veličanstvo.” “To je jako malo.” “In kljub temu .mi zadostuje, da priživljam svojo rodbino, od plačujem star dolg in si še za pri-h od n j ost. denar prihranjujem. ” “To uganko mi moraš razloži ti.” “Da preživljam .svojo družino je samoumevno ; star dolig odplačujem, ker preživljam tudi svojega očeta, ki me je hranil, in za prihodnost spravljam denar tako, da živim svoje otroke, ki bodo po zneje tudi mene preživljali.” “Tu imaš dvajset frankov,” je rekel cesar. “Ne smeš pa, predno me večkrat ne vidiš, te lepe izja ve nikomur ponoviti.” Pri večerji je dal cesar svojim gostom ogljarjevo uganko, da jo rešijo. Nek general si je izprosil 24 ur časa ter se zavezal rešiti v tej dobi zagonetko. Naslednji dan je šel navsezgodaj v gozd k og-Ijarju ter sra prosil, naj to. kar je cesarju povedal, £e enkrat ponovi. “Ne morem,” se je branil og-ljar. “‘Nikakor ne morem; obljubil sem. da o tem ne (govorim, dokler malega koprola večkrat ne vidim . . . •” J® “Tukaj imaš sto frankov rekel general. Ogljar je vzel ponujenih pet napoleondorov, jih položil na dlan, ter jih’ dalj časa na vse strani obračal. Na to je dal denar v žep in skrivnost izdal. Drugo jutro je ¡prišel cesar k ogljarju ter mu predbacival, da je prelomil besedo. — Ogljar je pa z največjo ravnodušnostjo vzel napoleondore iz že,pa ter govoril: “To 'podobo sem večkrat videl, predno-sem skrivnost razkril. . .” ¡Napoleon se je moral smejati ogljarjevi prekanjenosti ter mu podaril še sto frankov. NORVEŠKO. Z veliko večina se je izrekel norveški “odelsthing” za občno volilno pravico, katera se podeli vsem, nad 25 let starim osebam ženskega spola. Nova postava, ki pride že pri prihodnjih ob'-inskih volitvah do veljave, zviša število volilno pravico imajočih žen od 270.000 na pol milijona. Iz občnih volitev izišel storthing voli četrtino svojih elanov za lagthing. medtem ko tvorijo druge tri četrtine odelsthing. V mnogih zadevah ima odelsthing sam odločevati. Ker se je izrekel odelsthing z veliko večino za občno volilno pravico, se ni bati. da bi storthing nasprotoval. Kraljev veto je omejen. 'Predloga, katero sprejme storthing v treh zaporednih sejah. postane na vsak način postava. — Od leta 1907 so imele samo one žene občinsko volilno pravico, ki so živele s soprogi v skupnem posest vo vanju. Od sedaj naprej bodo pa smele voliti tudi neomožene ženske. VABILO NA VESELICO. STeuropin Želcdečni Grenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja ui ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo pri znava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčec je napravl jen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krča in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ------JE --- SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo I zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Moiior GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, IM. CRo^j g NERVE FOOD INVIOORÄIOR ê BLOOD-PüRfFlE Iz Shebovgana. Wis., nam poroča rojak Frank Zoran, da priredi Slovensko Mladeniško Podr po-rno Društvo “Nada” veselico (pie-nie) in sicer dne 19. junija v Waltse.hlesen parku. K zabavi se vabijo vsi rojaki. Za dobro postrežbo in izvrstno pijačo bode skrbel odbor. Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja). 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke aliženske l8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne idelaveem na železnicah. kJAMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po O. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira N E |7iW||ipmn °bleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-ItUGlUjCIIIU portiranih tkanin. Prodajamo ?otove Obleke za delavnik ImamO ve^k° zal°g° trdih in mehkih klobubov. V zalopi *mamo vev popolnoma drugi luči: kakor hinavskega prijatelja in neodkri-tosrene-ga spletkarja, ki je odgovoren, da se mora njegov naslednik boj-evati z toliko težkočami. Prvo verjamejo- mnogi, drugo je resnica. Čim več Roosevelt “spodbuja” in navaja “potrebnim”, da bi pri tem nekaj otežkočil, tem težavnejša mora biti naslednikova naloga in štališče in da ni povedal niti besedice o tatinski — ali “varnostni” carini, dasiravno je -moral vedeti, da je is-t-a izvor našega gospodarskega zla, jie gp-l-cšno znano. Da ne postane pričakovanje preveč napeto in da razočaranje ne bode preveliko, je dobro, iee se oglašujejo taki ljudje is takim mnenjem, kakor ga ima governer Marshall. Če ima Marshall tudi z ozirom «na Rooseveltove načrte prav, ima pa u-mevno še bolj prav.--------- S AMO VLAD Ali JE. Ko -se -b-ode delavski razred enkrat monalično in int-elektuel-no tako povzdignil, da bode sam -čutil, da lahko izhaja brez vladanja, se bode iste-ga oprostil. Dolgo se nikdo ne pusti tlačiti, če eutii, da -mu tega ni treba. V naši naravi je, da hoče hiti človek sv-oj gospod, v kolikor mu je to mogoče. Vladati se pustijo ljudje, ki so mnenja, da je to zanje koristno; oni pa. ki- drugače mislijo, -čutijo, da jih vladanje ponižuje, Radi tega tudi po vsej pravim govori ameriška izjava neodvii-noisti, da se more lj-udi vladati samo z njihovim, privoljenjem. To se pravi, da oni sami izjavijo, kako in kdo naj jih vlada. Veliko večjega pomiena za ljudi pa je, če se jih vlada v njihovem dnevnem delovanju in nehanju, pri njihovem delu za obstanek, kakor v njihovi lastnosti kot državljiane. Državi se z nekoliko previdnostjo- lahko umakne, po-.sebpo še tukaj, kjer se od širše mase no -zahteva kon-skribicije in tu-di ue direktnih davkov. Državni pritisk in državno izkoriščanje se tukaj lažje prenese, kakor zasebno. Biti odvisen ter vladan, je bilo Američanom že p-red poldrugim stoletjem ne-vstrpljivo in priborili iso i-i popolno svobodo. Gospodarsko odvisni -so bili takrat samo zamorski sužnji, k-atere se je komaj imelo za ljudi, in osebe, ki so morale z delom od-sliužiti pre vozne stroške. Kdor je imel dovolj osebnih zmožnosti, se- je lahko rešil gospodarske neodvisno sti; pogoji za- to so bili dani. Državljani republike so bili torej res pnosti ljiudj-e. - Danes pa temu ni več tako. Danes večji del prebivalstva ni prost, ker se ne more sam s čim pečati, ampak se mora komu prodati, da se preživlja. Vladan hiti pa ni samo- poniževalno za ljudi, ampak je -za vladanega tudi jako drago. Gospodje vladarji niso poceni. Vladanemu odvzamejo toliko, kolikor morejo le-ti prenesti. Indusfrijelni delavci dobijo samo majhen del tega, kar proizvajajo. Visobe cene plačujejo za svojo dozdevno ali resnično neodvis nost, da se sami vladajo. Njihovi dohodki bi se pa podvojili, če jim tega ne bi -bilo tre-b-a, in kaka ve likian-s-ka razlika hi to v njihovem življen-skem položajo pomenjalo, si lahko vsa-k sam predstavlja. iNe more se oporekati, da -»e ne bi mogel delavski razred sam gospodarsko vladati. Tako je delal stoletja, kot samostojen obrtnik in kmet. Danes jie predi drugim načrtom. Mora se naučiti, da se bode sialm združeno vladal. Povratek k starim razmeram je nemogoč. To hi pomenjalo, odreči se velikanskim koristim, katere j-e prinesla moderna tehnika. Celo sedanji položaj bi bil še vedno boljši, -kakor prejšni, veejid-el borni obrtni. Povprečni mezdni delavec novejšega časa ima vsekakor boljšo eksistenco, kakor povprečni im-ali mojster obrtnik v srednjem veku. Ge se pa noče pustiti vladati, se. moto sam naučiti vladati. In kakor hitro se temu priuči, se bode kmalu sedanjih vladarjev o-tresiel. Kako se to zgodi, je pravzaprav postranska stvar, ki se u-ravna po -okoliščinah. Vse -se bode samopo,sebd razvilo in -vladar postane tako oibsoleten, kakor je slepo črevo pri človeku. Nekdaj je pač imelo -kako koristno funkcijo, drugače ga ne bi vsak človek imel-; danes je pa samo še ne-kdj nevarnega. Intel-ektuelno in imoralieno se delavski razred vedno bolj razvija. da, v primeri z razvojem meščanstva, stopa z orjaškimi koraki naprej. Meščani so -bili svoje-časno podložniki plemst va in cerkve; trajalo je dolgo, dolgo- časa, -prodno so si' pridobili samostojnost. Za kar so -oni potrebovali pol tisočletja, so dosegli delavci v pol stoletju. A še -hitrejše bi šlo Se bi se v večji meri zavedali, da lahko vse storijo, ne da bi jih kdo vladal. Če se bode pretežna večina tega zavedala, je kone-c vladanja tudi na gospodarskem polju. — ||)R. RICHTER^ "PA INEXPELLER" Pri zvinjenju, odrti* uah, sploh prenapor* njenju mišic, pri revmatizmu, nevralgiji in enakih težkočah pomaga enkratno vdrg-nenje z PAIN EXPELLER Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. Ad. Richter Sc Co. 215 Pearl St. New York. Pazite na varstveno znamko s sidrom GOSTILNA kjer je največ zabave in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, 111. Če vam je potekla naročnina na “Glas Svobode”, ponovite jo takoj, da s« vam lista ne ustavi. V času dela m jela, spomni se na ue-delo in ne-jelo. \___________ Vsakdo, ki ima nagon do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi m to prej kakor ,se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsi-h nemogočih laži, temveč kupi, ako vtee ne moreš vsaj 40 akrov zemlje-in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Nit države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. Prevzel sem 40,000 akrov najfineje -ravnine, za naselitev. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode stara pesem. Kar se danes nudi za $16 aker, pred-ao mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ak-o se oglasi dovolj 'Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je leta 1009 od $50—100 v pridelku pavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže s številkami državne statistike. Kaj je kmiet in kaj je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je prost gospod; kar -snesti ne more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen druzih. Zakaj t-oraj ne postati prbst in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj si vsak zapomni. Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te ‘bolj veseli, tam ti je na-izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO. . ¿A 4* Zakaj trpeti bolečine, ko iste lahko takoj ^ * «F * * ■odženete s« “KAPSOL” te. čudovitim mazilom za vse bolečine kot revmatizem, nevral-T gijo» glavobol, trganje v križu. Isto tudi odstrani otekline T»' in prežene otrplost. Navodilo: Pomažbe malo Kapsola na prizadeti del j? dvakrat na dan. Cena 50c.f po pošti 55c. Denar lahko pošljete v znamkah. t J. C. HERMANEK J LEKARNAR ^ 1800 So Center Ave., Chicago, 111. * * * * * * & * * * * * * Slavnemu občinstvu blagohotno naznanjamo, da je naša nova pomladanska razstava oblek za odrasle, mladino in dečke, klobukov, spodnjega perila sedaj popolnoma založena. Pridite pripravljeni in oglejte si nainovejše in najlepše vrste blaga, ki smo jih kedaj imeli Možke pomladanske obleke $10 do $25 Obleke za mladeniče.. ....$5 do $!5 Obleke za dečke...$2.50 dO $10 sí *:rri Blue Island Ave. & 18. eesta. Jelinek & Mayer lastnika. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER, | MAGNET \ GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Mfl Večina slovenskil 1 krčmarjev v La Sž lile, lil. tool PERU PIVO. PERU BEER COMPANY , Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! 1 Vašo obleko napravim po meri | ¡53 in vašem okusu; nikar nekupite obleke, KM ki je bila narejena za. koga dru/ega. £¡3 iCHARLES TYL I | THE POPULAR TAYLOR H 1945 So. Halsted Str. nasproti 20. ceste, Chi:aeo, 111. ¡53 Na zahtevo pošljem vzorčena vse kraje, sami pišite mi kako ¡S* barvo, kakovost in ceno želite. m WW Jm Slovensko Delavsko Podporno in ===o==Penzijsko Društvo=t=t§§ Ustanov. V*i J? \ 21. nov. 1909 DAHRAUH, PJEiXNNYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Xdamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23. / ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 23. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Aroua, Pa. IZ NAYLOR, MO. Piše F. Gram. •O nas se malo e uje, kajti vsakdo ima dovolj opraviti z plugom in bnano, tako, da ne more'naznaniti širši javnosti, kako se nam godi. Zato si jaz dovoljujem nekoliko opisati tukajšne razmere. Slovenci in Hrvati, kolikor jih je, sredne gospodarijo; milijonarji v nekaj letih ne 'bodo' postali, a za jesti imajo vedno vsega dovolj. — -Veliko se jih peča v širšem ob* segu z perutainstvom, in upam, da se ibode v tem pogledu v prihodnosti obrnilo vse na moderno stališče 00. stoletja, kajti vsaj 10 naših kmetov namerava napraviti moderne kurnike in imeti perutnino v velikem številu, kar dokazuje, da se perutninstvo dobro obnese. A že sedaj je mnogo kmetov. ki imajo od 0—300 kokoši. Vendar je to v primeri z priložnostjo le beračija. Kmet, ki bi se pečal izključno s kokošjerejo, bi imel lahiko od 5—20.000 glav perutnine. Kokoši plačajo vse, kar kmet potrebuje, 'zraven tega prinašajo tudi še lep dobiček. Kako so se cene tekam let spremenile, je interesantno vedeti. Leta 1908 se je dobila kokoš za 20—25 et. sedaj stane stara koklja 13—14 et. funt, mlade piščance se lahko proda od 20—20 et. funt in to na kmetovem domu. — ¡Naše kmete moram pograjati radi konjske živine. Je že res, da so novi naseljenci po navadi z denarjem slabo založeni, a vendar ni prav, če kupujejo stare krampe s tolaženjem, da bode s časom že bolje. Ti ljudje ne pomislijo, da dobe za mal denar le mrho, ki jim bode v kratkem crknila. Slovenci, kupujte vedno le dobro mlado živino med katero naj bode vsaj polovica kobil. Najbolj! trg za kupovanje dobrih in cen ih konj je St. Louisi National ¡Stock Yards. Boljšega trga «a mlado ' konjsko živino menda ni nikjer v Ameriki. 'Koliko, koristi gnoj na takoime-novani valoviti ravnini, ne bi ¡ni-kdo .verjel, kdor se sami o tem ne prepriča. Zemljo, katero posedujejo sedaj Slovenci, so preje A-merikanci izkoriščali, ki pa drugega niso znali ali 'hoteli, kakor saditi koruzo na vrstitvene setve. Gnojili niso nikdar. A ravnina se ne da zatreti vsaj 40 let ne, ako-ravno se sadi leto za letom samo koruzo in pavolo. Tudi tu pride na vrsto ¡gnojenje, ker zemlja drugače, najšibode še tako dobra, ne more vedno le dajati. Gnoji se tudi, kar je, priporočljivo, ¡z deteljo in cow peas. .Obe vrsti dobite rodilno moč iz zraka in rahljate zemljo. Zanimivo je brati kansaško šta-tistiko, iz katere je razvidno, da se je pridobila na akru 25—30 bušljev pšenice, po petih letih pa komaj .poloivieo. Hočeš, nočeš, moraš! To velja tudi glede izpre-membe setve, ali pa orji in sej, i-mej stroške — a pridelal ne bodeš nič. Gnoj in dobra živina! To mora 'biti geslo slehernega naše-iga kmetovalca. Tega se naj drži in ¡blagostanj© mu je zasigurano. Nobeden naj ne sadi ene ali iste vrste več kakor enkrat. Vedno je treba vrstiti pri izkoriščanje zemlje, n. pr. prvo leto cowpeas. oves, deteljo, 2 in 3. leto pšenico, 4 leto bar ali cow peas «za pšenico, 5. leto 'koruzo. Za koruzo je treba zopet vrstiti in nikdar ne bode zemlja slaba. Dobro je tudi, ako se pusti zemljo, ko je v detelji ali travi, eno leto za pašnik, in na ta način bi vzelo vrstenje 6 let časa. Vsakdo, kdor sadi koruzo leto za letam¡ na enem in istem prostoru, ni kmet, in tudi nikdar ne bode. Zemlja rada rodi, če se zanjo skrbi, ajio se je ne goji. je po navadi nehvaležna. Ne imej pred očmi samo, koliko bodeš pridelal, am-pák v prvi vrsti, kaj bodeš dal zemlji nazaj. Videl sem tukaj kos zemlje, (govorim izključno o valoviti zemlji, ki je tako dobra, kakor vsaka ravnina, ako se jo pravilno obdeluje) ki je bil brez vsake vrednosti, (jaz ne bi dal zanj dolar aker). Leta 1908 se jo kos pognojil in pridelek je bil srednji; leta 1909 je bil zopet gnojen in vsejano zelje, ki -je obrodilo povprečno od 8—15 funtov težke glave, trde kakor kamen. Tudi sem videl kos zemlje, ne velike vrednosti, a dobro gnojen in sejan v bar ali millet, 'ki je zrastel povprečno 5—o(4 čevlja visoko. Nasprotno je na sosedni zemlji iste kakovosti brez gnojenja zrastel l)/>—2 čevlja visoko. Tega ne pišem samo za Missouri, ampak za vse kraje, kjer biva slovenski kmet. Dobra živina, umno gnojenje in vrstitvena setev ali saditev je glavn^, če se hoče dobro gospodariti in si 'kaj prislužiti. v Tukaj se rapidno obrača vse na bolje. Zemlja se čisti’ vsaj na 20tih različnih krajih. Kanali se delajo po ravninah za odtok de-ževninet, ki se prej ni mogla odtekati; «zemljo se je pričelo skrb-neje obdelavah, izprana zemlja izginjava, tako tudi old timers, ki si gredo sreče iskat dalje na jug in jugozapad. 'Sedaj j© kupec zemlje zvečina ¡Nemec, ki je v kmetijstvu Slovencem ža 1 ¡bog za mnogo naprej. Vendar moram pripoznati, da so Slovenci jako pridni in se radi uče nove šole kmetijstva. Zanimivo je tudi, kako gredo cene zemlje kvišku. Ravno danes, ko pišem te vrstice, naznanila je neka družba, da j.e odslej njena cena 30.000 akrov velikega zeih-ljišča pri akru* $20.00 in ista družba mi je ponujala kos 2800 akrov iste zemlje pred 4 meseci po $9.00 aker. Kupil je nisem, ker nisem imel denarja. Slovenci, poslušajte moj glas! Kupujte zemljo v Ameriki, samo če morete. Seveda ne silim kupiti zemlje od mene, niti ne v Missoufiju. ampak kjerkoli menite, da je dobra, Dandanes, ko hitro izginjeva sredni stan, je največjega pomena. imeti svoj dom. Da bi naše časopisje obrnilo več pozornosti kmetijstvu, bi se kmalu obrnilo ma bolje. Kaj je danes Slovenec v Ameriki ? Največji trpin, slabo plačan pri najnevarnejšemu delu in nikjer pripoznan. Če pa postane kmetovalec, vse to izgine. Koliko tisočev bi se jih lahko zateklo na farme 'k rojakom v slabih časih. Mesto, da bi hodil iz kraja v kraj, kakor nema živina, bi š(l vsaj začasno k rojakom na Kmete, kjer je. če že drugega ne, vsaj za jesti vedno dovolj. V takih časih bi bile slovenske kmeti j-'ke naselbine pravo pribežališče. Dne 24. in 25. maju je bil v Ironton, Mo. velik ‘kmetijski kongres, katerega so se vdeležilf zastopniki vseh držav, navdušeni govorniki in izvedenci glede naseljevanja na kimetije. 'Najznamenitejši govor je bil govor nadškofa Glennon, ki je s živimi be-edamij slikal edino pot trpina delavca. 0-men.jeni nadškof si je pridobil velike zasluge na polju kmetijskega naseljevanja^ Glede zemlje^in naseljevanja sem jaz zadnji, ki bi hvalil ravno Missouri, kajti vsakdo, ki «zna brati in razume le nekoliko an-| gleški, dobi zastonj, knjigo iz. \\ ashingtona, D. C. v kateri je J vladno poročilo vsake države, kaj 1 se tam prideluje in drugo.. V na-! ši državi se pečajo kmetovalci največ s perutninstvam, živinore- j jo itd., a Missouri je velik in vsa-1 kdo si lahko izlbefe in kupi, kar želi. — Nikakor se ne morem strinjati z umazano reklamo 'V Ameriškem Slovencu, ki lažnjivo poroča o neki naselbini, katero sem si ogleda] pred 6 tedni in ki precej drugače izgloda, kakor jo omenjeni katoliški list popisuje. Res se mora delati reklama za naseljevanje. a nikoli ne lažnjiva. Jaz trdim. naj vsakdo kupi, kjer misli, da je bolje in sem zadnji, ki bi zabavljal čez druge države. Omenjeni list piše v svrho umazane reklame, da je kupil g. Zeliškarj 80 akrov zemlje, ko je že pogleda! po Misaouriju in Michiganu. Resnici na ljubo izjavljam, da je g. Zeliškar sicer res ‘bil tukaj, a zemlje še niti ogledal ni, temveč le povpraševal, kje se dobi pivo in whiskey. Bil je precej razočaran. ko se mu je povedalo,, da ni-maimo saloona. Ako je g. Zeliškar slučajno duhovnov brat. ni to nikakor posebno priporočilo zanj. Resnica je, da on zemlje ne pozna in je nikoli obdeloval ne bode. ker je sposoben za saloon in pijačo, ne pa za obdelovanje zemlje, kar mu gotovo ne diši. o čemur sem prepričan. Vsakdo, kdor ga pozna. bode pritrdil mojim besedam. Tak člotfek, kakor j•> on. je 'bolj v škodo naselbini, k.¡kor v korist. Jaz ga ne bi niti omenil, a 'mož je željan reklame, toraj prosta kritika. Pa brez zamere, Zeliškar. — V pasjih dnevih kaj drugega in veČ. Clinton, Ind. Cenjeni urednik Glas Svobode. Od nas so dopisi redki, in radi tega se «hočem jaz nekoliko oglasiti. Poročati moram o velikem ■požaru, ki je dne 29. maja uničil veliko prodajalno ter zalogo vsakovrstnega orodja. Škode je nad $35.000. Kako je požar nastal, je neznano. Slovenci se imamo v Clintonu še precej dobro ter imamo tudi svojega zastopnika, ki nas zastopa po Indiani. Ker za danes drugega ne morem poročati, pozdravljam koncem dopisa vse somišljenike po Združenih Državah. Viktor Zupančič. » 1 vl* brez učitelja! Slo- Angiescina venSUo-A i 5Wa ° Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA 538 W. 145 St , New York, N- Y. Pišite po cenik knjig! Gostilna “Slovenski Dom" na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22 Mladič & Krampats. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NJE W YORK in OBRATNO V PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Alice...........8. June 1910 Oceania.........29. June 1910 Argentina.......6.'July 1910 M. Washington .. 13. July 1910 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pjpoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 53te ceste v Sjuth Brooklynu. Naša pristanišča so: CST Za Avstrijo-TRšT, za Ogrsko-REKA železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO 2 Washington St., New York, N. Y. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique glavna prevozna DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 Ndrtb Ri/er vzaožji 15ta St, New York City. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAI.RICE IV. K0ZMÏN8KI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. "l> Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. ^ * Of * * \it OTTO HORACEK Diamanti, ure, stenske ure in zlatnina S m * 5 * * j£ 1843 Blue Islatid A vetrne, Chicago, 111. s vir . jjj Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in J druge zlatnine. >lf | Izdelujoči zlatninar. S Oči pregledamo zastonj. estete*** Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Islaud Ave. & 19. ul__ VLOGE 83,000,000.00 GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva iti edina češka državna bank« v CHioagi. Plačuje po 3% od K Vloženega denarja'na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vs» dele f-i u»eta’ Pr°da^am0 Slflcarte ln Poso]")emo denar na posestva in zavarovalne police. JPohvalno se imoram; izraziti o Slovencih glede goveje živine. Vsakdo pridno redi in nič ne proda- Veliko jih je, ki imajo sedaj od 8—¡10 glav goveje živine in priznati moram, da%je lepša, kakor ona AanerikanCev. To «pia vsled tega, ker ¡Slovenci pozimi krmijo, Amerilkamci pa ne. Pred nekaj dnevi mi je nek mesar povedal, da je zaklal zadnega pre-šiča in da ne more nobenega več dobiti. Dia me pa kdo napačno ne razume, moram prestaviti, da sedaj nobeden nič ne proda. Debelih prešičev je tokaj na tisoče, a-koravno je bilo samo iz tukajšne-ga kolodvora v mesefeih od novembra do februarja odposlanih 40 vagonov ščetinarjev v klavnice. Velikokrat sem že «ul praviti od nekaterih1 nerazsodnežev, da tukajšni kraji glede «zemlje niso najbolj!. Kaj takega imorejo trditi edino le ljudje, ki o kmetijstvu nimajo ni pojma. Take ljudi bi povabil, naj pridejo sedaj in si ogledajo pšenico na 90 afcrih gosp. iShieets, ki je rabil po mojem nasveta gips in sicer le 75 funtov na aker, okroglo za $1.00. Ako je kdo kjerkoli že videl lepšo pšenico, z veseljem plačam vozne stroške. Tudi naš rojak Levar ima na kosu. kjer je bilo gnojeno, lepo pšenico: druga je sred-na, a sem prepričan, da bode drugo leto drugače. NAVODILO ZDRAVJU tivo '0»V* vu° svet“ Y>oTe ÇC •a «J* - "g. m *8iS&5S?£ S to tako ■ tegaÇ°^taok°Î tet SV1 iVO PRIZNAM TISOČ IN TISOČIH ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in slavnega ravnatelja od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov. Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele. Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazali v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje. DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED’NEGA POVOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA. Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje. Pridite osebno ali pa pišite na The Collins N.Y. Medical Institute 140 W. 34th Street, New York City. Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. Uradne ure bo: Vsaki dan od 9 uro dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer. IDOJPIÖX. Black Diaiko'nd; Wash. Cenjeni ■uredništvo: —■ 'Prosim, da priobčite te vrstice v .listu Glas Svobode, ki je tudi glasilo naše mlade in lepo razvijajoče se Zveze. Resnici na ljubo ¿e mora pripoznati, da se ni še nidbena Jeduota ali Zveza tako hitro íf.rila, kot ravno iS. S. P. Z. In zakaj pa ne bi, isaj vsak član lahko z mirnim srcem priporoča, svojemu prijatelju, da vstopi in to tembolj, ker plačuje Zveza za imal asesinent po $8 na teden 'bolniške podpore in kar najhitreje in zelo točno izplačuje u->mrtnino, 'ki je $500.00. ¡Sedaj .se bliža druga konvencija in dobro bi bilo, da ¡se začno društva «jibati in kolikor mogoče novih članov pridobijo, tako da bodo delegati na konvenciji zastopali najmanj 2000 članov. Vsi zavedni člani Zvezo bi se morali potruditi, da dobe kar največ novih članov in kjer še ni društva, spadajočega k S. ¡S. P. Zvezi naj si rojaki ustanovijo društvo ter ga priklopijo k tej Zvezi, 'kajti do 'konvencije je ie lepa ugodnost, po konvenciji pa se ne ve, če bo nstopnina še tako nizka Or stala ali ne. Pa tudi druge ugodnosti ne bodo take kot so sedaj. Nia delo toraj. Vsa cenjena društva pa naj volijo najboljše možje iz svoje srede in jih pošljejo na konvencijo, 'kajti od delegatov je odvisno 'zborovanje in bodočnost Zveze. Namignil bi tudi. da se “kšeftma-nov” ne pošlje na konvencijo, ker tj so preveli obloženi ® svojim poslom in imajo drugih; večjih skrbi, kot pa, da bi posvetili svoj prosti čas za Zvezo. 'Saj jilm človek tudi ne gime zameriti, ako posvetijo več skrbi svoji obrti ali trgoviji, kot pa Zvezi. Nadalje sem opazil, da tam-, 'kjer je sorodstvo in preveliko prijateljstvo, ni takega poslovanja kot bi moralo sicer biti, ker prijatelju nikdo ¡rad ne oporeka. Sicer pa, to jo postranska stvar. Najvažnejša točka je, da so delegati zmožni samostojno misliti in da so nepristranski, ter da jim je pred vsem 'korist in bodočnost Zveze na mislih in da se nadalje potegujejo za one točke, katere so jim društva naložila, da predlagajo in se vresničijo. če bodo taki delegati, potem bomo zopet, lahko pričakovali dosti dobrega od drugega zborovanja. člane našega društva št. 4 pa opozarjam; da se bodejo redno 'vdeleževali vsakega zborovanja, 'kajti če bomo poslali delegata na konvencijo, treba bo tudi ž njim •poslati nekaj navodil in nasvetov, kajti Zveza je še mlada, za to je pa treba še marsikaj pri pravilih dopolniti, kajti ni jie organizacije, da bi se na prvem zborovanju vse tako uredilo, da ne bi bilo treba popravljati, kaj dodati ali opustiti. Vsak naj pride toraj na društvene seje, da ne bo kasneje “kukal”, ako ne, bo 'kaka stvar prav. Oni čl'ani, kateri so ne morejo vdeležiti seje, pa naj po kom drugem ¡pošljejo svoje mesečne prispevke, da ne bo nobenih sitnosti. Točnost velja povsod in posebno pri društvih. Vsi oni, ki nameravajo pristopiti k društvu naj se požurijo. kajti zdaj je še lepa ugodnost in po 'konvenciji se ne ve. ali še o-istane tako ali ne. Glavna reč je, 'ko človek ne ve ne ure, ne dneva, kedaj ga nesreča zadene, 'ki naj-rajše takrat človeka obišče keda.r je najmanj na njo pripravljen. Toraj ne odlašajte, temveč pojdite še danes k kakemu znancu in ga poprosite, da Vas pri prihodnji seji predlaga za sprejem v društvo in Zvezo. . 'Z delom gre tukaj okoli še precej dobro in plača je delu primerna. Se ve. da kapitalisti že gledajo, da njim kar največ mogoče ostane. To je že njihova navada. Tudi dragino občutimo. Vsaka reč, gre k višku samo plača, ta pa tako trdno stoji 'kot sikala in ko jo ne bi tako dobro čuvali, bi nam' jo prav gotovo počasi tudi sigurno “pricvikali”. Delavec trpin, ne ppzabi, da moraš trdo delati, da nimaš nobenega drugega prijatelja izvan delavca, zato tudi voli za delavca. Kedar bo imel delavec večino v postavodajnicah, takrat bo tudi lahko upal. da se bodo postave zanj in ne samo za kapitaliste kovale. Takrat se nam1 ne bo treba tako pehati za par centov poviška naših plač. Zastopniki bodo gledali vsaj na to, da bodo plače primerne cenam potrebščin. Delavec zdrami se, skrajni čas je! Koncem tega dopisa pozdravljam vse čitatelje tega lista, posebno pa člane in članice 'S. S. P. Z., listu pa želim’ mnogo novih naročnikov — predplačnikov. M. Petchnik, tajnik dr. št. 4, S. S. P. Z. Willburton, Okla. Cenjeno uredništvo. — Prosim,, priobčite moj dopis v -našem cenjenem1 listu Glas Svobode. Poročati ne imorem veselih novic, ker ne delamo 'že ne od 1. aprila. Takrat je potekla pogodba z našimi delodajalci, nova pa še ni sklenjena. Kdaj bodemo zopet začeli z delom., nam' ni znano. Tako imamo ¡sedaj dosti časa in pridno prebiramo dobre časopise, take, kakor je Glas Svobode. Ta /Časopis j© res prava dušna hrana za nas delavce, kgr nam odpira oči in biča brez usmiljenja kapitaliste in druge lenuhe, hi se redijo od naših žuljev. Vsak ¿1 o venski delavec bi ¡moral citati (Glas ¡Svobode in se nanj naročiti. ¡Priloženo Vam pošiljam enoletno naročnino za list, $2.00, da mi ga ne vstavite, ker mi poteče naročnina ¡začetkom junija. K sklepu pozdravljam vse svo-bodomiselno misleče rojake in rojakinje širom Združenih Držav’. Frank Lautar. Allentown, Pa. 'Cenjeni urednik: — •Naznaniti Vam hočeta veliko nesrečo. ;ki se je pripetila dne 2. t. m. vs!ed eksplozije dinamita v 'Cementnem kamenolomu, je last Lehigh Portland Cement Co. pri West Copelav. Vsled eksplozije je bilo vec delavcev usmrtenih, in štirje so ranjeni. Ponesrečenci so razun enega, vsi inozemei. Slovenca ni ¡med temi. Kolikor sem mogel izvedeti, sta med mrtvimi tudi dva Hrvata. in sicer Stevo Oncovič in Mike Jukovič. Oba sta bila oženjena. Nesreča se je pripetila, ko je 'bilo dvanajst mož vposlenih s tem, nabasati tri mine. Luknje so bile 70 čevljev globoke. Dve sta bili nabasani s staodnikom in dinamitom.; tretjo so ravno napolnjevali. Vloženih je bilo okoli hOO, kosov dinamita. Kaj je pro-vzročilo razstrelbo, ki je sedaj sir»ila. ni iznano. Slišalo se jo je po vsej okolici in vsled močnega zračnega pritiska so se zdrobile šipe v 'Copelav. Tri može je vrglo v kameno!om. kjer jih je-pod-k opal o kamenje. Dva trupla sta bila najdena na. nekem žitnem polju na iztoku, in eno na železniški progi, kr. vodi od tovarne k katacnolomu. Vse te je 'vrglo čez sto korakov daleč. —- Delavec, ki se trudi, da si pridobivajo kapitalisti vedno večje bogastvo, je v vedni nevarnosti, da izgubi življenje, ali se drugače poškoduje. V slučajih poškodb ali ponesrečen j so za delavca edina ¡pomoč podporna dražtva. Radi tega priporočam rojakom, da pristopajo k istim, in če družtev ni. naj si ustavijo novo družtvo ter ,ga priklopijo lepo se razevi-tlijoči S. S. P. Z. Pozdrav somišljenikom' širom Amerike, Glasu Svobode pa želim kar največ naročnikov in predplačnikov, ker uvidim, da je list, ■na katerega se lahko vedno zanesemo. S. B—č. Naylor, Mo. Cenjeni urednik: —-Prosim, priobčite sledeče vrstice v Glas Svobode, ker bi rad o-pozoril «enj.. bralce na lažnjiva poročila Amerikanškega Slovenca. Kakor naznanjam na drugem mestu, je brat prečastitega duhovnika, Zelišikar, lagal, ko je lažnjivo ¡popisoval neko' zemljišče. Amerikanskemu Slovencu priporočam, naj piše raje koristne članke o kmetijstvu, kakor pa laži. Dovoljujem si tudi omeniti, da noben slovenski časopis nima toliko reklame za nesrečno žganje in špirit, kakor ou. Ravna se po geslu: drži človeka v nevednosti, žganje-1 je sestra revščine, trdo delo bratje. Mi gospodje smo srečni, kajti mi smo nekaj vzvišenega in čim bolj neumno je liu/istvo, tem bolje razmere bodo za nas “gaspude”. Če bi se slovensko časopisje res zanimalo za trpina-delhvea, kakor ,se Glas ¡Svobode, bi se kmalu vse obrnilo na bolje. Naš narod bi bil spoštovan v novi domovini, ker ¡Slovenci nismo zabiti ljudje: ako bi imeli priložnost se učiti, bi zavzemali naši rojaki med Ame.rikanci drugo mesto, kakor ga sedaj. ¡Slovenci v Ameriki moramo dobiti oporo v kmetijstvu. Res se je že precej rojakov oprijelo kmetovanja, in dosegli so lepih uspehov. Ako bi pa slovensko-ameriško časopisje delalo reklamo z podučljivimi razpravami o kmetijstvu, vsaj v obsegu, kakor dela reklamo A. S. za šnops in špirit, bi slovenski narod v Ameriki bil tekom 15. let vse drugače spoštovan, kakor je sedaj. ¡Ne bi jim bilo več treba o-pr avl jati trdega in nevarnega dela, živeli bi lepši življenje na kmetijah. Opustila bi se poigubo-nosna pijača, ki je izvor vsega zla in revščine. Nisem nikak vodni apostol in tudi sam .pijem, kakor tudi kmetje lahko pijejo, le z razliko, da pije kmet zdravo pijačo, pridelano doma, delavec se mora pa ¡zadovoljiti z majslabšo brozgo, katero zmeša skupaj židovski trgovec. ;S svojim dopisom ne mislim nobenega žaliti. Resnica oči kolje. a mogočih kritikov se ne bojim in se ne oziram nanje. Sloj edini namen je, da si pridobi Slovenec v Ameriki blagostanje, domačo grudo. Slovenec je kmet od doma, in da po-tane to tudi tukaj, ima najlepšo priložnost. — Razlika obstoji le v tam, da živi tukaj .svobodno, vse drugače, kakor v korupirani državi Avstriji, 'kjer se še pošteno živeti ne more. Tam ni zemlje na razpolago, kakor tukaj: ni ti treba dftjati polovico prislužka gosposki, in drugo polovico farjem za žegne, da te hudič ne vzame. Izbijmo si Avstrijo enkrat za vselej iz glave in oprimimo se nove domovine, kjer je dovolj vsega, da se človek pošteno preživi. Postanimo državljani in kmetovalci. m lahko bodemo rekli: Domovina moja je v kraju, kjer i-mam vsega dovolj! F. Gram. POSLANO.*) Hallevev komet me napoti, da se oglašam. Halleyev komet je 'kriv, da moram objaviti sledeče “Poslano’-', ki naj bode v zagovor lažem, ki jih trosi urednik tukajšnega lista po svojem glasilu. —j Pred nekaj dnevi sem dal napraviti repato zvezdo, katero smo pritrdili n