ZELEZAR
Št. 12 — 25. december 1969
Vsem sodelavcem želijo mnogo uspehov in osebne sreče v 1970. letu
—	Delavski svet in UO
—	Uprava podjetja
—	Društveno-politične
-	organizacije
^	— Uredništvo »gorskega železarja«
NOVIM NALOGAM NAPROTI
Cez nekaj dni bomo zamenjali koledar 1969 z novim. Morda ta zamenjava časa ne bi bila toliko pomembna, če ne bi pri tem napravili račun, kako smo živeli in gospodarili v preteklem letu ter kakšni so načrti v nastopajočem letu 1970.
Že pet let si v gospodarstvu prizadevamo uresničiti temeljna načela gospodarske reforme iz leta 1965. Znani materialni podatki potrjujejo, da smo dosegli določen premik k večji racionalosti in produktivnosti ter večji gospodarnosti in mednarodni menjavi. Po taki splošni oceni lahko trdimo, da je gospodarstvo aktiviralo večino zlasti svojih materialnih rezerv, navzlic temu pa je današnji materialni položaj odvisen od tekočih ukrepov družbeno-gospodarske politike, od kreditno denarnih ukrepov, politike družbenih dajatev, kakor tudi od zunanjetrgovinskih in deviznih reform. Še vedno niso rešena nekatera pomembna sistemska vprašanja, ki so odločilna za uspešen in skladen razvoj celotnega gospodarstva. Zmanjšanje donosnosti gospodarstva, kakor tudi splošno pomanjkanje denarnih sredstev v podjetjih, sta povzročila v zadnjih letih velike težave glede obratnih sredstev. Le-ta ne bi bila potrebna samo za normalno tekoče poslovanje, ampak tudi za nekatere tržne ukrepe. Vse prepočasi se rešujejo skoraj na vseh nivojih določeni ukrepi ali dogovori za racionalnejšo delitev dohodka. Taka obstoječa razmerja že povzročajo in zaostrujejo prenekatera socialna nasprotja v naši družbi razen, tega pa delitveno razpoloženje dohodka, ki ni pogojeno z rezultati dela, predstavlja glavno sestavino stroškovne inflacije pri nas.
Neenaki odnosi v primarni delitvi ostvarjajo celo vrsto resnih gospodarskih in političnih problemov. Mnoge gospodarske organizacije, med njimi železarne, katere imajo še predpisane cene, nimajo vseh pogojev, da delovni ljudje ustvarjajo princip delitve po delu, medtem ko v drugih organizacijah lahko vrše delitev dohodka, ki pa ni vedno rezultat njihovega dela. Rast reprodukcijske sposobnsoti ne bomo ostvarili samo z zmanjšanjem obremenitev v gospodarstvu, ampak tudi z nujnimi spremembami v osnovni delitvi dohodka, predvsem pa z odločnejšim opuščanjem pretiranega administrativnega načina reševanja problemov.
V takih splošnih gospodarskih pogojih je potekalo delo in življenje v našem kolektivu. Že sama prva obravnava gospodarskega načrta je potrdila, da v tako zaostrenih pogojih gospodarjenja ne moremo pričakovati ugodnih rezultatov, če tudi sami ne bomo izvedli izredne ukrepe. Vse te ukrepe smo postavili in osvojili v sanacijskem programu podjetja. Ta je predstavljal akcijski program za vse naše skupne odločitve in predstavljal temelje poslovne politike v letu 1969. Da bi čim lepše in uspešnejše uresničili zastavljene cilje smo poleg materialnih obveznosti morali pristopiti k splošni reorganizaciji v podjetju, tako v sami organizaciji dela, kakor tudi v socialni organizaciji. Izpopolniti smo morali način nagrajevanja vseh sodelujočih, tako da se naši osebni dohodki oblikujejo neposredno v odvisnosti od doseženih rezultatov dela.
Na koncu poslovnega leta naši materialni podatki kot objektivno merilo potrjujejo učinkovitost našega prizadevanja. Navzlic težavam, ki so spremljale naš kolektiv bodisi zaradi pomanjkanja električne energije, zaradi visoke stopnje zastarelosti naših naprav za delo, uvajanja novega proizvodnega obrata in zaostrenih kvalitetnih pogojev v dobavah lahko trdimo, da uspešno zaključujemo v teh danih pogojih poslovno leto 1969.
Le nekaj najbolj splošnih podatkov potrjuje te ugotovitve.
— Fizični obseg proizvodnje v odnosu na plan smo
dosegli	101.2	%
—	Celokupni dohodek	103.9	%
Pričakovani finančni rezultat bo pozitiven, dokončna višina
pa bo znana po zaključku meseca decembra.
—	Dosežena produktivnost na zaposlenega	103.6	%
—	Poprečni OD nq zaposlenega v odnosu na povprečne OD
v letu 1968	119.6	%
Kot je znano, smo poslovno leto 1968 zaključili z izgubo pri relativno nizkih osebnih dohodkih. Naša poslovna odločitev za leto 1069, da odpravimo izgubo in izboljšamo materialni položaj delovnega kolektiva, nam je v celoti uspela. Zal pa se vsa prizadevanja
pri izboljšanju osebnega standarda prehitro razvrednotijo z zvišanjem življenskih stroškov. Navzlic ugodnim razmeram na domačem tržišču smo letos ponovno pričeli iskati različne možnosti povečanja prodaje naših izdelkov na tujem tržišču in smo pri tem tudi lepo uspeli. Razumljivo, da izvoz v višini približno 1.500 $ ne predstavlja vseh naših možnosti, vendar okoliščina, da smo ves izvoz usmerili na zahtevno zapadno evropsko tržišče, potrjuje kvaliteto našega dela in lahko na tej osnovi računamo na povečan obseg v prihodnjem letu.
V	izpopolnitvi sistema delitve dohodka nudi nov pravilnik vsekakor lepo možnost, da dosledno uveljavimo načela sodobnega nagrajevanja. Čeprav so prvi obračuni potekali vsaj v nekaterih obratih zelo burno, lahko ugotavljamo, da pri normalnih pogojih poslovanja osvojen način delitve docela ustreza. V kolektivu je potrebna določena strpnost, da nastale probleme sporazumno odklonimo, smo pa zato lahko veliko bolj nestrpni, ko ugotavljamo, da se nekateri sistemski ukrepi rešujejo zelo počasi, kar povzroča precejšnje težave pri uveljavljanju takšnega načina nagrajevanja.
V	preteklem letu smo po skrbnih pripravah zelo uspešno izvedli referendum, na katerem smo potrdili našo gospodarsko skupnost — združene slovenske železarne —. S to odločitvijo smo dokazali našo zrelost v ocenjevanju naše bodoče usmeritve, da v širši bazični skupnosti združimo vse naše proizvodne in umske sposobnosti, ki naj zagotavljajo stabilnejši razvoj železarske industrije na Slovenskem. Zaenkrat še ne moremo govoriti o določenih materialnih rezultatih takšne združitve, mi moramo po konstituiranju organov upravljanja organizirati in pripraviti potrebno strokovno vodstvo, da bomo lahko uresničili postavljene cilje, katere smo sprejeli v skupni pogodbi o združitvi, programu specializacije in v statutu združenega podjetja.
Leto 1969 je bilo torej družbeno in gospodarsko zelo razgibano. Doseženi pozitivni uspehi potrjujejo uspešnost naših skupnih prizadevanj, hkrati pa predstavljajo solidno osnovo za našo poslovno usmeritev v letu 1970.
Kakšne obveznosti in delovne dolžnosti predvidevamo v gospodarskem načrtu za leto 1970?
Čeprav še predlog gospodarskega načrta ni dokončno sprejet, lahko na podlagi razpoložljivih tehničnih zmogljivosti in prodaje na domačem ter tujem tržišču predvidevamo:
—	fizični obseg proizvodnje načrtujemo za približno 6 % višje kot smo ga dosegli v letu 1969
—	skupni dohodek, to je realizacijo blagovne proizvodnje, prodaje in uslug, načrtujemo večji za 16.6 °/0.
To pomeni precejšnjo usmeritev na kvalitetnejšo in zahtevnejšo blagovno proizvodnjo.
Predvidene naloge moramo opraviti z 2.220 zaposlenimi, kar pomeni nebistveno povečanje števila zaposlenih in pri planirani višji produktivnosti dela t/zaposl. za 7%.
Poslovni stroški se nam sicer zvišujejo zaradi povečanega obsega proizvodnje zaradi nekaterih že znanih in odobrenih cen surovin, repro-materiala ter deloma uslug. V sami strukturi poslovnih stroškov nastopajo torej spremembe v stroških materiala in deloma tudi zaradi povečane amortizacije, ki nastopa vsled aktiviranja novih osnovnih sredstev.
OD načrtujemo višje od povprečno doseženih v letu 1969 in sicer v skladu s povečano proizvodnjo ter produktivnostjo dela ter na podlagi skupnega dogovora v slovenskih železarnah.
Pri takih glavnih postavkah načrta in že sedaj znanih cenah pričakujemo pozitivni finannči rezultat tudi v letu 1970.
Ob zaključku poslovnega leta želim izreči dolžno zahvalo celotnemu delovnemu kolektivu, in strokovnim službam za požtrvo-valno in uspešno delo, ki je bilo opravljeno v resnično težkih pogojih dela, prav tako pa tudi organom upravljanja, ki so z največjo pozornostjo spremljali vse nastale probleme in jih tudi uspešno reševali. V enaki meri gre zahvala vsem družbeno političnim organizacijam — ZK, TO sindikata in mladini, ki so v svojih sprejetih akcijskih programih začrtali jasno stališče in akcijo in s tem veliko pripomogli k uspešnemu zaključku poslovnega leta in sožitju v kolektivu.
V	pričakovanju, da bomo postavljene naloge v nastopajočem letu reševali prav tako zavzeto, složno, prizadevno in uspešno, želim vsem sodelavcev v kolektivu kakor tudi njihovim svojcem mnogo srečnih, uspeha polnih ter zadovoljnih dni v letu 1970.
gl. direktor T. Voga
PROIZVODNJA V NOVEM
V novembru znaša proizvodnja 7,2 % letnega plana. Operativni plan je dosežen s 95 %. Glavni vzrok temu je nižja proizvodnja na elektroplavžu in v jeklarni. V enajstih mesecih pa je proizvodnja presežena za
2,1	%. Livarna valjev in kokil, pri litini, ter samotama sta svojo letno obveznost že presegli.
Elektroplavž je ostal pod operativnim planom za 10,5 %. Obrat je miroval skupno 63 ur, zaradi redukcije električne e-nergije. Izpadlo je ca. 400 ton proizvodnje. Bilo je tudi več zastojev zaradi kontrole novega jakotočnega voda.
Jeklarna ni dosegla operativnega plana za 11,7 %», Tudi tu se pokaže posledica redukcije električne energije. Proizvodnja je nižja zaradi manjše količine toplega vložka in plavžnega plina. V enajstih mesecih je jeklarna dosegla 99,2 % letnega plana.
Valjarna je imela nizko postavljen operativni plan, zaradi zahtevnejšega asortimana. Presegla ga je za 16,7 %, ker so valjali tudi ob nedeljah in dosegli pri dimenziji 150X14,5 mm višjo storilnost. V kumulativi je valjarna dosegla 88,5 % letnega plana. Tudi pri obračunskih tonah zaostaja obrat v enajstih
mesecih za 7,1% za plansko zadolžitvijo. Glavni vzrok za neizpolnitev količinskega plana je zahtevnejši asortiman.
Livarna I je ostala pri valjih pod operativnim planom, pri litini pa ga je presegla za
23,6	%. Obrat je pri litini do konca novembra že prekoračil celoletno plansko zadolžitev za
16,0	%.
Livarna II je dosegla proizvodnjo z 8,0 %. Operativni plan -je presegla za 6,9 %. Takšen uspeh gre na račun večjih ulitkov in povečanje produktivnosti. Ulivanje na konti napravi so prekinili zaradi pomanjkanja naročil. Obrat je v enajstih mesecih dosegel proizvodnjo 83,3% od plaha. Pri strojni litini je dosegla 68,8 % plana, pri nodu-larni litini 99,9 % planske zadolžitve, pri konti litini pa
65,9	% letnega plana.
Samotna je mesečno zadolžitev prekoračila za 15,5 % kljub pomanjkanju eksternih naročil. Kapaciteta je bila izkoriščena s 82,0 %. Tudi v novembru je toplo vreme ugodno vplivalo na potek proizvodnje. Tudi šamo-tarna je že v enajstih mesecih dosegla in presegla celoletno plansko zadolžitev.
USTAVNI AMANDMA
V zvezi s predstoječo nalogo, ki čaka naš kolektiv, to je, da prilagodimo naše interne akte ustavnemu amandmanu XV. podajamo izvleček iz referata dipl. ing. Janeza Barboriča, predsednika občinskega odbora sindikata industrije in rudarstva, ki ga je imel na zadnjem občnem zboru, in ki govori o teh nalogah.
Do uveljavitve amandmajev s spremembo ustave je ustava določala kot organe upravljanja v delovni organizaciji delavski svet, upravni odbor in direktorja oziroma druge ustrezne organe upravljanja. Ustava je dopuščala tudi možnost, da se s statutom ustanovijo tudi posebni nadzorni, strokovni ih drugi ustrezni organi upravljanja v delovni organizaciji. Nadalje je ustava določala način volitev upravnega odbora, čas, za katerega se volijo člani delavskega sveta in upravnega odbora, predvidene vnovične izvolitve v te organe in načelo, da se vsako leto zamenja po-.lovico članov delavskega sveta. Ustava je tudi règulirala imenovanje direktorjia, čas, za katerega se imenuje in hačin razrešitve. Navedene določbe so na doseženi stopnji razvoja samoupravnih Odnosov v delovnih organizacijah zavirale nadaljnji razvoj samoupravljanja. Na tej ugotovitvi je bilo tudi utemeljeno stališče, da ni več primerno v taki obliki določati v ustavi organov upravljanja v delovni organizaciji in da bi bilo potrebno ustavna določila omejiti le na temeljna načela, ki bi omogoča-
la, da delovne organizacije v svojem statutu in drugih splošnih aktih same določajo svoje organe upravljanja. Ob tem stališču je bil letos'sprejet XV. amandma, ki zadeva spremembo prej obravnavanih določil in se glasi: »Uresničujoč v delovni organizaciji kot celoti in organizacijah združenega dela v njihovem sestavu samoupravljanja določajo delovni ljudje vprašanja, o katerih odločajo neposredno in poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu oziroma glede na naravo dejavnosti delovne organizacije drugemu ustreznemu organu upravljanja, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolegijskim in individualnim organom, ki jih voli delavski svet.
Delovni ljudje v delovni organizaciji določajo organe upravljanja delovne organizacije in organizacij združenega dela v njenem sestavu, njihovo delovno področje in čas, za katerega se volijo ter pogoje in način za njihovo izvolitev oz. razrešitev. Z zakonom je lahko določen poseben postopek in način za imenovanje ih razrešitev individualnega organa delovne organizaci-
je, ki opravlja zadeve posebnega družbenega pomena.-«
Uveljavitev tega ustavnega amandmaja bistveno razširja samoupravljanje v delovnih or-- ganizacijah. Amandma nalaga delovnim organizacijam, da v svojih statutih in. drugih splošnih aktih uredijo zlasti naslednja vprašanja: da določijo kole-gialne in individualne izvršilne organe, da določijo organe upravljanja v organizacijah združenega dela v delovni organizaciji, da . podrobno opredelijo funkcije delavskega sveta oz. glede na naravo dejavnosti delovne organizacije drugega ustreznega organa upravljanja; da opredelijo kolegialnim in individualnim organom njihove izvršilne funkcije, da določijo čas, za katerega se člani teh organov volijo, da določijo postopek za volitve in odpoklic članov delavskega sveta in kolektivnih izvršilnih organov.
Ustava zagotavlja tudi v prihodnje, enotnost in s tem obvezuje, da vsaka delovna organizacija, oblikuje praviloma delavski svet kot najvišji organ, ki naj odloča o najvažnejših vprašanjih poslovne politike delovne organizacije, sprejema statut in druge splošne akte ter odloča o drugih splošnih vprašanjih. Delovne organizacije bodo morale opredeliti zlasti naslednja vprašanja:
—	položaj delavskega sveta v organizacijskih shemah upravljanja delovne organizacije;
—	delovno področje tega organa, ter
—	kdaj je smotrno, da delavski syet opravlja tudi naloge kolektivnega izvršilnega organa.
Vse od uvedbe samoupravljanja v letu 1950 do danes smo bili priča procesu sirjenja pristojnosti v ustavi, določenim organom upravljanja, ki pa se ves ta čas ne glede na spremembe v praksi niso spremenili. V tem je tudi eden izmed razlogov, da se tudi delovne enote oziroma njihovi organi upravljanja niso mogli razviti kot samoupravne organizacije delovnih ljudi, ker so vse nove pristojnosti samoupravlja-, nja zaradi ozkega ustavnega določila v zakonih po ver j ale v odločanje le delavskemu svetu oziroma upravnemu odboru delovne organizacije. Preučevanje oblik in vsebine upravljanja dokazujejo, da obstoječa organizacija upravljanja v številnih delovnih organizacijah ni funkcionalna, oziroma da je samoupravljanje zelo posredno.
V nekaterih delovnih organizacijah imajo delavski sveti in upravni odbori različne komisije, ki pa niso imele nikakršnih zakonitih pristojnosti odločanja. Te komisije in odbori so v praksi nekaterih delovnih organizacij postali organi upravljanja s pri-
stojnostjo odločanja v določenih zadevah, vendar s prenosom pristojnosti pa delavski svet oz. upravni odbor ni bil formalno razbremenjen dolžnosti ponovno sklepati oziroma potrjevati sklepov teh organov.
V nasprotju z dosedanjimi določili sedaj ustava omogoča upravno odločati o pristojnosti znotraj organizacijske sheme upravljanja v deloVni organizaciji. V tej zvezi ustava izrecno pooblašča delovni kolektiv, da na podlagi kolektivnega in demokratičnega samoupravnega dogovora v svojem statutu podrobno določi, na katerem nivoju delovne enote ali podjetja ali kateri organ odloča o posameznih zadevah poslovanja in o drugih vprašanjih, ki nastajajo v medsebojnih odnosih delavcev. V tem smislu oblikovana določila ustave v organih upravljanja v delovnih organizacijah ne ovirajo več nadaljnjega razvoja samoupravljanja in predstavljajo zadosten temelj za samoupravno določanje izvršilnih organov oz. za racionalnejšo delitev samoupravnih nalog. O tem bo treba normativno urediti zlasti naslednja vprašanja:
—	položaj kolektivnih izvršilnih organov, kdaj in zakaj je smotrno oblikovati na istem nivoju več kolektivnih izvršilnih organov;
—	kolektivne izvršilne organe na nivoju delovnih enot v sestavi delovne organizacije, delovno področje teh organov;
—	povezanost delovanja delav-skéga sveta in kolektivnih izvršilnih organov.
Tako zvezna kot republiška ustava v amandmaju za spremembo bistveno spreminjata tudi status direktorja delovne organizacije. Funkcija direktorja delovne organizacije oz. direktorjevo delovno mesto v preteklosti je imelo različno vlogo, ki se je spreminjala in prilagajala 'našemu družbeno-političnernu razvoju. Amandma, po določilu -katerega direktor izpade iz ustave kot posebna kategorija, pomeni ne le pomemben korak k nadaljnjemu razvoju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji, temveč tudi postopno odpravo teoretičnih in praktičnih nasprotij, ki jih je povzročal njegov status organa upravljanja delovne organizacije.
Po uveljavitvi omenjenih ustavnih amandmajev ustava določa le obliko in sestav izvršilnih organov, ki so lahko kolektivni in individualni. Razumljivo je, da danes zaradi izredno širokega sklopa pristojnosti, ki jih ima direktor na osnovi zakonskih določil, kot obliko individualnega organa, vidimo najprej direktorja delovne organizacije. Odslej se njegova funkcija individualnega izvršilnega organa ne oblikuje več po volji ustave, temveč po volji samoupravne normativne določitve
(dalje na strani 3)
Zveza za telesno kulturo Slovenije je letos, 36. novembra, že petič podelila Bloudkova priznanja najboljšim slovenskim športnikom, športnim delavcem in organizacijam. Podeljenih je bilo pet Bloudkovih nagrad in 16 Bloudkovih plaket.
To so najvišja družbena priznanja za dosežke v telesni kulturi SR Slovenije. Med nagrajenci je bilo tudi naše društvo.
Letošnja podelitev Bloudkovih
ter družbeno-politične delavce, v organizaciji sindikalne podružnice železarne Štore sprejel glavni direktor, tov. Voga Tugomer.
V svojem desetletnem delova-nju je TVD Partizan Kovinar Štore prejel dvakrat pokal »Dela« za II. mesto partizanskih društev v Sloveniji in enkrat pokal »Dela« za I. mesto. Tem priznanjem je torej sledilo najvišje družbeno priznanje
nagrad in plaket je bila še posebej svečana, saj je na ta dan minilo deset let od smrti velikega vzornika vseh slovenskih športnikov inž. Stanka Bloudka.
Svečanosti, ki je bila v klubu poslancev v Ljubljani, je prisostvovala tudi vrsta uglednih osebnosti našega javnega življenja. Pred podelitvijo je prof. Drago Stepišnik podrobno orisal lik Stanka Bloudka, nepozabnega telesno-kulturnega delavca.
Nagrade in plakete je v odsotnosti predsednika žirije Bloudkovih priznanj Staneta Markoviča, podelil tajnik komiteja IS za telesno kulturo Slovenije, Vlado Dernač.
Pred navzočimi se je zvrstilo 21 nagrajencev in zastopnikov organizacij. Za Vsakega nagrajenca je bil prečitan kratek oris dela in zaslug na področju telesne kulture, za kar se mu podeljuje to visoko priznanje.
Poleg Štor so v celjski občini dobili ta visoka priznanja še Slavko Kokot, Milan Božič in Drago Žuntar.
Po podelitvi priznanj je bila zakuska, ki jo je priredila ZTKS, zvečer pa je bil še sprejem pri članu IS skupščine SRS, predsedniku komiteja IS za telesno kulturo, dr. Ernestu Petriču.
Naslednji dan jè telesnovzgoj-ne delavce društva in športnike
vzgojo in kvaliteto članstva» v posameznih panogah ter članstva, ki v društvu najde svoje razvedrilo in prostor, kjer krepi svoje telo in zdravje.
Poudariti moramo, da je Bloudkova plaketa priznaje tudi za delovni kolektiv Železarne Štore, ki je s svojim prostovoljnim delom in finančnimi sredstvi omogočil razvoj telesne kulture v Štorah z zgraditvijo športnih objektov, ki so pogoj za delo z mladino in odraslimi. Ob tem ne smemo pozabiti tudi krajevnih faktorjev, kot krajevne skupnosti Store, SIKC Štore, LT Store in osnovne šole Štore.
Naše delo poteka v šestih sekcijah od cicibanov do starejših članov in članic. Uspešno sodelujemo v vseh akcijah rekreacije zaposlenih, kjer kot organizatorji in izvajalci skrbimo za napredek te dejavnosti. Naše članstvo lahko najde razvedrilo v nogometu, košarki, kegljanju, smučanju, namiznem tenisu in splošni vadbi.
Bloudkova plaketa in nagrada pomenita društvu hkrati priznanje in obveznost, da to delo nadaljuje, ga prilagaja občanom ter gre v korak z napredkom telesne kulture. Zato bodo potrebni še nadaljnji napori, še bolj pa sredstva.
Obračun triletnega dela
Bloudkova nagrada in plaketa.
To priznanje je priznanje našega dela, dela neumornih funkcionarjev društva, ki skrbijo za
V četrtek, 11. decembra popoldne so občani Štor, žal v zelop skromnem številu, poslušali po-, ročilo predsednika krajevne or- 1 ganizacije SZDL Štore tov. Štefana Arzenška, o delu te organizacije v zadnjih treh letih. Uspešno je organizirala predvolilna zborovanja, zelo lepo je sodelovala s krajevno skupnostjo. Rezultat slednjega sodelovanja je viden v realizaciji obsežnih programiranih komunalnih in drugih del. V tem obdobju je bila zgrajena nova osnovna šola v Štorah, izpopolnjeno je bilo vodovodno omrežje, asfaltirana cesta na Lipi, pločniki ob cesti v Štorah, nekaj mostov, več krajevnih cest po naseljih okoli Štor, na Lipi smo dobili novo trgovsko poslovalnico z bifejem,
Ustavni amandma
(nadaljevanje z 2. strani)
delovnega kolektiva. Ta proces bo moral iti še naprej, in to v smeri zmanjšanja pristojnosti direktorja po zakonskih določilih, ki jih naj nadomestijo samoupravna določila delovnih organizacij oz. pooblastila, ki jih ho po poti samoupravne določitve dobil od delovnega kolektiva. Normativno bo treba urediti vprašanje, l^ot so direktorjevo delovno mest® in njegova funkcija kot individualnega izvršilnega organa, pooblastila in odgovornosti individualnega izvršilnega organa.
Ustavni amandma določa glede trajanja mandata članov organov upravljanja delovne orgà-nizacije in organizacij združenega dela v njej, to je delovnih enot, ter ob pogojih in načinu za njihovo izvolitev oziroma razrešitev naslednje:
Delovni ljudje v delovni organizaciji določajo čas, za katerega
se volijo organi upravljanja ter pogoje in način za njihovo izvolitev oz. razrešitev. S tem je dana možnost delovnim organizacijam, da si samostojno urejajo vprašanja glede trajanja mandata, volilnega postopka, odpoklica, imenovanja in razrešitve organov samoupravljanja delovne organizacije. Ob tem bo potrebno urediti v statutu ali drugem splošnem aktu podjetja tale vprašanja: določiti čas, za katerega se volijo člani delavskega sveta delovne enote kot celote oz. delovne organizacije kot celote in delovnih enot; kaj narekuje podaljšanje oz. skrajševanje dveletne mandatne dobe; vprašanja gledé načela polovične zamenjave članov delavskega sveta; kaj naj delovne organizacije upoštevajo pri oblikovanju odločitve glede časa, za katerega se člani delavskega sveta volijo. Čas, za katerega se volijo kolektivni izvršilni organi in še vrsto drugih zadev:
opravljenih pa je bilo še več manjših del. Vsa ta dela so plod skupnih prizadevanj vseh krajevnih činiteljev. Seveda pa čakajo te dejavnike in s tem tudi organizacijo SZDL v Štorah še številni nerešeni problemi, tako ureditev javne razsvetljave, vodovodnega omrežja, kanalizacije v spodnjem naselju Štor, nujno bo treba rešiti postavitev avtobusnega postajališča pri Godecu, dok.ončno usposobiti za naraščajoči promet Godečev most čez Voglajno, lotiti se graditve kopalnega bazena, dograditve kul-turno-prosvetnega doma v Kom-polah, tu je še Vzdrževanje cest
IV.	reda In. ostalih krajevnih cest, na. rešitev čaka še vprašanje onečiščenega .zraka in še kopica drugih vprašanj, sicer manjših pa prav tako važnih, za ta kraj pomembnih. Povezava z občinsko skupščino je bila dobra in občina je z razumevanjem pomagala reševati probleme naših naselij. Od nas samih je odvisno, kako bomo to povezovanje še obdržali in krepili. Zato je potrebno, da bi bili zbori ob-čhnov bolje obiskani kot doslej, seveda bi pa morali imeti taki zbori večjo možnost odločanja.
Socialistična zveza delovnih ljudi se danes zavzema za čim širši samoupravni mehanizem na vsem področju, če takšna stališča podpiramo pa ne smemo gledati na vse te stvari in probleme pasivno, saj gre za naše skupne zadeve in za boljši jutrišnji dan.
V razpravi na predsednikovo poročilo so obširno obdelali vprašanje graditve prosvetnega doma v Kompolah, ki bo reše-vano v Skladu z urbanističnim razvojem tega in okoliških naselij. Govorili so še o komunalnih Zadevah, zlasti so želeli pojasnila po vprašanju komunal-
(nadaljevanje aa strani 9)
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Celje je na svoji 7. redni seji dne 10. decembra letos razpravljala o poslovanju sklada za zdravstveno zavarovanje. Ugotovili so, da so tudi v letošnjem letu potrebe v zdravstvu večje kot pà imajo v ta namen dodeljenih sredstev, zato predvidevajo da bo celjski zavod za socialno zavarovanje letošnje poslovanje zaključil s približno
3,580.000	N-din primanjkljaja.
V	obrazložitvi socialnega zavarovanja lahko ugotovimo, da na primanjkljaj vplivajo predvsem tri specifičnosti kot:
1.	šibka ekonomska baza celjske skupnosti.
V	celjski skupnosti socialnega zavarovanja so osebni dohodki nižji za 10,2 % od republiškega poprečja in najnižji v Sloveniji na aktivnega zavarovanca;
2.	poseben geografski položaj skupnosti.
Skupnost gravitira na več sosednjih skupnosti kot Ljubljano, Maribor, Novo mesto in Ravne, kjer celjski zavarovanci uveljavljajo zdravstveno varstvo, ki pa je v glavnem dražje od celjskega. Takšen »odliv« slabi materialno bazo celjske zdravstvene službe;
3.	struktura gospodarstva in zaposlenih.
Struktura industrije na celjskem območju pogojuje večje izdatke na skladu (težki delovni pogoji).
V	naši skupnosti imamo večje število invalidov in so tudi večji izdatki za rehabilitacijo in nadomestila. Ob upoštevanju gospodarskih gibanj v prihodnjem letu, so člani skupščine uskladili finančni načrt sklada za leto 1970.
Da bi vsaj zadržali dosedanji obseg in kvaliteto zdravstvenega varstva, so člani celjske skupščine socialnega zavarovanja z javnim glasovanjem izglasovali?
—	sklep o določitvi osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Osnovna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje se določi na 5,5 % bruto (dosedaj 5,2 % bruto);
—	sklep o določitvi dodatnega prispevka za socialno zavarovanje za panogo 114-00 do 114-20 na 1,85 % bruto;
—	sklep o določitvi dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje od dopolnilnih dohodkov se določi na 5,5 % bruto;
—	sklep o določitvi prispevka za zdravila, ki ga morajo plačati zavarovane osebe. Vsaka zavarovana oseba plača za vsako izdano zdravilo, ne glede na njegovo ceno, ob izdaji znesek 4,00 din (dosedaj 3,00 din);
—	sklep o višini obveznega prispevka zavarovanih oseb (participacija) k stroškom za po. samezne oblike zdravstvenega varstva.
KJE BO MEJA?
Kadar zavarovane osebe uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva, prispevajo k stroškom za tele zdravstvene storitve:
—	za obisk zdravnika na bolnikovem domu 10,00 din (dosedaj 5,00 din) za vsak prvi obisk pri isti bolezni, kadar se ta opravi, na zahtevo zavarovane osebe;
—	za vsak prevoz z reševalnim vozilom v zdravstveni zavod oz. iz zdravstvenega zavoda na bolnikov dom, ki ga odredi zdravnik 20,00 din (dosedaj 10,00 din);
—	za pregled in zdravljenje zastrupitev z alkoholom, plača zavarovanec sam v celoti;
—	za pregled pri zdravniku — specialistu zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja 10,00 din (dosedaj 5,00 din) za vsak prvi pregled ob isti bolezni;
—	za preglede pri splošnem zdravniku zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja 3,00 din (dosedaj ni bilo prispevka) za vsak prvi pregled ob isti bolezni;
—	za intervencijo ob prekinitvi nosečnosti 80,00 din (enak prispevek je bil dosedaj);
—	kot prispevek k stroškom za zdravila in pripomočke, ki jih predpiše zdrsivnik kot kontracepcijska sredstva 10,00 din (dosedaj ni bilo prispevka);
—	pri uveljavljanju pravic do zobozdravstvenih storitev prispevajo zavarovane osebe k stroškom 30 % (dosedaj 25 %) od cenika za zobozdravstvene storitve;
—	pri uveljavljanju pravic do ortopedskih čevljev in ostalih ortopedskih pripomočkov plačajo zavarovane osebe enake zneske kot prispevek, ki so ga plačevali do sedaj.
S sprejetimi ukrepi bo skupščina socialnega zavarovanja delno regulirala potrošnjo, v glavnem pa bo zagotovila potrebna finančna sredstva za uspešno zdravstveno poslovanje.
Plazar Stane
Marjan Kolar
Ravne - brez ton in odstotkov
Lani so Ravne proslavljale 720 let, odkar se ime kraja dokumentirano omenja v zgodovini, toda 700 let se je ta kraj imenoval Gutenstein (pozneje Guštanj) in bil le malo pomemben trg. Šele po osvoboditvi je privzel ime planote, na kateri je nekaj sto let stala železarna, in polagoma zrasel v mesto. Zato so današnje Ravne stare in vendar mlade, saj je trško jedro v kotlini okrog cerkve razmeroma majhno, nova naselja pa vsenaokrog: na terasi Čečovje, bloki in stolpnice, pod Preškim vrhom kolonija enostanovanjskih hišic, Dobja vas in manjši zaselki ob iztočnicah.
Malokateri kraj v Sloveniji je po osvoboditvi pridobil toliko kot Ravne: postal je središče Mežiške doline in dal ime občini. Dobil je popolno gimnazijo, na kateri je doslej maturiralo že čez tisoč dijakov. V gradu grofa
Thurna, nekdanjega lastnika železarne, je narasla zaloga knjig študijski /knjižnici na 53.000 zvezkov. Ob njej se razvija tehnični in narodopisni delavski muzej. Dalje pod Navrški vrh je bil ob gimnaziji zgrajen dom telesne kulture z zimskim bazenom in novi stadion. Tako je z večanjem števila zaposlenih v železarni in z rastjo kraja rastla skrb za športno in kulturno Izživljanje ljudi.
Kakor v arhitekturi mesta se tudi v ljudeh prepleta staro z novim in profil poprečnega Ravenčana ni niti malo lahko določljiv. Starejši govorijo domala vsa slovenska narečja, otroci ustvarjajo pogovorno koroščino. Domačinom, pravim Korošcem, še veliko pomeni bogata folklora, stari ljudski običaji, šegave ženitovanjske pesmi in zamaknjenost v naravo. Kdor se oženi z domačinko, pridobi v sorodstvo
pol doline. Prav tako še živi legenda o junaških bojih za Koroško pred 50 leti, zato stiki s Slovenci onkraj mejo niso samo trgovsko turistični niti abstraktno bratsko slovanski, ampak mnogokrat dobesedno sorodni-ški.
Ob domačinih se del priseljencev že ima za domačine, živi pa tu tudi določen odstotek brezdomcev, ki pridejo stanovat tja, kjer je kruh, ter se spet odselijo tja, kjer ga je več ali je boljši.
In potem je tu mladina. Ta enako kot drugod po Sloveniji ne mara preveč vzorov, ki jih ponujajo vzgojitelji in šola, ne ciljev političnih organizacij, ampak zvečine usmerja svoje početje po privlačnih kalupih zahodne mode, od glasbe do oblek, načina mišljenja, vedenja in moralnih norm.
Zavest pripadnosti kraju nastaja silno počasi in Ravenčan, ki doseže določen standard, postane Anglež, ki mu je njegova hiša njegov grad, v katerem želi imeti mir. Tisti Ravenčani pa, ki takega svojega »gradu« še nimajo, se krepko trudijo osvojiti lestvico, tipizirano za vso SRS: televizor, pralni stroj, hladilnik, avto, hišo. Premajhne so plače-, da bi bilo vse to hitro dosegljivo, zato je treba biti priden čez 8-urni delavnik in zato zmanjkuje časa.
Tako je na Ravnah sicer močno športno društvo Fužinar, ki ima v svojih vrstah republiške in državne reprezentante, pa zato na Ravnah šport ni niti množičen niti tako popularen, da bi vse drlo na zanimive tekme. Močne so kulturne ustanove, godba na pihala je najboljša v Sloveniji, pa zato tudi kultura nikakor ni množična in godba neredko koncentrira majhnemu številu poslušalcev.
Kladivo na vodni pogon — simbol zgodovine koroškega železarstva (dalje na strani 5)
RAVNE
Panorama Železarne Ravne
Rimski vrelec vabi
Park pred gimnazijo
(nadaljevanje na strani 4)
Menda je v mirni dobi lahko le čas tisti element, ki iz tako raznorodnih snovi ustvarja leguro krajana, ponosnega na lepote in ustanove svojega mesta ter podporne člane vsega, kar bi bilo kraju v prid. Ta optimizem in pričakovanje pa v Ravenčanih vsekakor živita.
Prav tako se na Ravnah zgodi f marsikaj več kot le lokalno pomembnega — od športnih uspehov do kulturnih uspehov in izdajateljske dejavnosti, toda malo od tega prodre v svet, kajti ljudi, ki bi jim bilo manj za reklamo kot Ravenčanom, menda zlepa ne bi kje našli. Tudi glede prirodnih lepot v okolici ne ravnajo drugače.
Uršlja gora je biser svoje vrste, Prežihove Kotlje so doživetje, originalnih ljudi v idilični vasi, Rimski vrelec si je svoj staroavstrijski sloves povsem zaslužil. Z avtom je le skok do smučarske koče, malo dalje je do Leš in njenih dveh znamenitih gotskih cerkva, do hribovskega Šentanela, ki druži spomin na Meškove Tihe večere s ponosnim slovenstvom. Za pol dneva je izlet v dolino Tople s staro kmečko arhitekturo, pa v dolino Bistre in še.kam okrog Črne.
Vse to so poti in vikendi Ravenčanov, na vse strani se tudi trudijo položiti asfalt, toda z učinkovito reklamo opozarjati svet na lepoto svoje doline, ne, tega pa ne.
Pa ne, da ne bi bili gostoljubni ali prijazni, nasprotno, prav
imenitni so v družbi, veseli in duhoviti, da neredko človeku v pogovoru z njimi vstane spomin na junake Prežihovih novel in romanov. In enako sorodnost je čutiti iz nekaterih člankov, objavljenih v Koroškem fužinarju, četrtletnem glasilu Mežiške doline, ki bo leta 1970 praznovala svojo 20-letnico. Bolj vsakdanja stvaren je Informativni fužinar, mesečnik ravenskih železarjev.
Pravega pogovora pa na Koroškem ni brez mošta. Vino stopi v glavo, pivo v noge, mošt pa daje dobro voljo in ga šaljivci imenujejo koroško moško vodo. Štajerci, vajeni svojih vin, se nakremžijo po prvem požirka te kiselkaste pijače, in če jim kdo ne pove, da se mošt pije po vrčkih, ne po kozarcih, ga sploh prav ne spoznajo. Domačini trdijo, da se mošt (sadjevec iz jabolk, lesnik ali hrušk) sicer proizvaja tudi drugod po Sloveniji; da pa ni nikjer tako. dober kot na Koroškem. In ker smo rekli, da se ne znajo hvaliti, jim že moramo verjeti.
Od Črne in Radelj ob Dravi do Mislinje pod Pohorjem, iz dveh koroških in dveh štajerskih občin se vozijo delavci v ravensko železarno na delo. 60 km v premeru obseže ta krog skrbi železarjev za kruh in jutrišnji dah. Enako na široko je razprostrto pričakovanje, da bo dajala vključitev v Združeno 'podjetje slovenskih železarn zanesljivo plačilo za kvalitetno delo in mirno prihodnost.
po priznanje za družbeno politično delo
med družbenopolitičnimi delavci v Štorah zavzema že vrsto let tov. Franc Z e 1 i č, vodja strokovnega pouka v šolskem industrijsko-ko-vinarskem centru. Z veliko vnemo se udejstvuje pri TVD Par-tizan-Kovinar, več let je bil tudi predsednik Krajevne skupnosti Štore. BiFje predsednik odbora za graditev športnega stadiona na Lipi, pozneje pa predsednik
giauucacga vjvaa. nuvc 0SI10V“
ne šole v Štorah. Povsod je dosegel lepe uspehe. Če vemo, kake uspehe je dosegal pod njegovim vodstvom TVD Partizan-Kovi-
nar in kako uspešno je delovala krajevna skupnost v Štorah, kaj pomeni za nas športni stadion in koliko let smo se borili za novo osnovno šolo, potem se lahko čutimo vsi prebivalci Štor počaščene ob podelitvi javnega priznanja temu zaslužnemu javnemu delavcu.
Na letni skupščini SZDL 11. decembra t. 1. je bila namreč tov. Francu Zeliču izročena diploma in knjižna nagrada Zveznega odbora »Družine in gospodinjstva«, organizacije, ki je dala pobudo za leto akcij Krajev-,-nih skupnosti, ki je trajalo od
15.	5. 1967 do 15. 9. 1968. V tem času je tov. Zelič opravljal poleg drugih številnih nalog tudi posle predsednika Krajevne skupnosti v Štorah. Krajevna skupnost je dosegala pod njegovim vodstvom lepe uspehe in tov. Zelič je bil priznan kot eden najboljših organizatorjev in predsednikov krajevnih skupnosti v občini.
K tako lepemu priznanju iskreno čestitamo!
NEZGODE PRI DELU
V mesecu novembru 1969 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 2, Jeklarna 3, Valjarna 5, Livarna I. 6, Livarna JI. 5, Modelna mizama 1, Ob-delovalnica valjev 3, Mehanična delavnica 4, Elektroobrat 1, Promet 2, Ekspedit 1, ostali 1. Skupaj je bilo 34 nezgod pri delu.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oz. oddelki: Samotama, Razvojni oddelek, Komunalni oddelek, Energetski obrat in OTK.
Na poti na delo in z dela ni bilo prijavljene nobene nezgode.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
GRADIČ Rudolf je čistil raz-livno korito pri čemer se mu je železna svinja prevrnila na nogo ter mu poškodovala palec.
CESNAR Franc je pri razkladanju vagonov rude šel iz vagona na vagon, pri tem padel in se udaril na prsni koš.
i
JEKLARNA:
ŽAVSKI Franc. Pri izbijanju izlivka iz ponovce mu je drog padel na tla. Ko ga je hotel pobrati, mu ga je sodelavec že podal, vendar ne točno tako, da je zopet padel na tla in ga pri -tem udaril v palec leve roke.
VOVK Ivan je pri izbijanju ingotov iz kokil z roko udaril «b pokončno stoječo korenfilo ter si odrgnil dva prsta na desili roki.
ZELIC Jože je koval drog. Pri tem mu je padel drobec žlindre v desno oko.
VALJARNA:
ZAVRŠEK Anton. Neenakomerno segreta gredica je izšla krivo iz valjev, udarila ob tla in dvigalni kavelj. Ročaj kavlja je udaril imenovanega po bradi in vratu.
JEROVŠEK Ivan se je med valjanjem oziral okrog in ni pazil kdaj bo .valjana palica izšla iz ogrodja. Pri tem ga je opeklo po mečih desne noge.
LIPAR Martin je podstavljal podlogo pod breme valjanih palic. Ker je bilo breme površno privezano, je prišlo do zdrsnje-nja ter je imenovanega pri tem stisnilo za sredinec desne roke.
PLANKO Stanko se je pri kontroliranju odvodke na VI. ogrodju fine proge na ostrem robu urezal na prstu desne roke.
OZIS Rafael. Pri dviganju ingota je prijelo kavelj med ingot in valjčno stojalo, pri čemer ga je ročaj kavlja udaril po desnem ušesu.
LIVARNA L:
NOVAK Oto je brusil ulitke na rafami, pri čemer mu je priletel drobec v desno oko.
GOSNJAK Franc je ročno nakladal žlindro v prekucnik. Ko je priletel kos žlindre, ki je drsel na tla, se je skozi rokavico urezal na kazalcu leve roke.
KUMAR Karl je s kladivom tolkel po modelu, da bi ga razmajal, pri čemer se je kladivo snelo ter mu padlo na stopalo desne noge.
PAVIČ Branko je nakladal grodelj, pri čemer mu je kos grodlja stisnil mezinec na roki.
KOŠUTA Milan je obračal jedrenjak, ki ga je pri tem u-daril po gležnju desne noge.
FENDRE Franc. Pri podiranju odra za zabijanje ulivnih cevi se mu je ulivna cev prevrgla in ga udarila po roki.
LIVARNA IL:
GABER Anton je brusil z ročnim brusilnim strojem, pri čemer mu je drobec priletel v oko skozi netesna očala.
ŠKORJANC Vinko je na valjčnem transporterju prestavljal kalupni okvir, pri čemer si je zamaknil hrbtenico.
GABERŠEK Miha je brusil na stabilnem brusilnem stroju, pri čemer mu je zaradi slabo nameščenih očal priletel dfb-bec v levo oko.
VIDEC Martin je prekladal ulitke. Pri tem mu je ulitek padel na mezinec leve roke in ga poškodoval.
RADMANOVIC Nikola je ulival železo v kalupni okvir. Pri tem mu je tekoče železo brizgnilo za hlačnico, ki je zgorela. Dobil je opekline po desni nogi pod kolenom.
MODELNA MIZ ARNA:
CIZELJ Cvetko. Pri skobljanju na poravnalniku mu je oli izteku deske čez rezilo zdrsnila roka na nože.
OBDELOVALNICA VALJEV:
SIKOLE Konrad je vpenjal kokilo na stružnico. Pri tem se mu je zlomil ključ. Zaradi tèga je padel s stružnice na tla ter se udaril na desno stran prsnega koša.
PLAUŠTAJNER Ivan je z zakrivljeno žico odstranjeval dolge jeklene ostružke. Pri tem mu
je ostružek prerezal zaščitno rokavico ter ga urezal na sredinec desne roke.
IKOVIC Marko je s kladivom izbijal sveder iz konusa. Pri tem se je kladivo odkrušilo ter mu je drobec priletel v levo oko.
MEHANIČNA DELAVNICA:
KEŠE Drago. Pri montaži gre-benjakov z viličarjem v valjarni, ga je viličar pritisnil ob steber ter mu poškodoval levi gleženj.
KUKOVIČ Adolf si je pri de-
montaži starega cevovoda poškodoval hrbtno stran dlani leve roke.
ZUPANC Jože je vpenjal ulitek v čeljusti stružnice, pri čemer mu je stisnilo prst lève roke.
ŽOHAR Franc je ročno brusil nože na tehtnici. Pri tem se je zbodel v prstanec leve roke.
ELEKTROOBRAT:
KRESNIK Janez je po končanem popravilu Demaga ob potisni peči v valjarni odstranjeval lesen oder. V bližini je stal delavec iz valjarne in držal pokonci klešče za ingote ter opazoval električarja. Ko je ena deska padla z odra je delavec odskočil ter izpustil klešče, ki so padle Kresniku na levo nogo.
PROMET:
ŽAFRAN Mirko je odpenjal prekucnik, ko se še ta ni popolnoma ustavil. Pri tem ga je stisnilo za prstanec desne roke.
DROBNE Henrik. Pri premiku na ozkotirni progi je prekucnik nenadoma iztiril, zadel imenovanega tako, da je padel po tleh. Odrgnina na desnem stegnu.
EKSPEDIT:
GRADIČ Alojz je nakladal surovo železo. Pri tem se mu je rokavica zataknila, zaradi česar mu je stisnilo prste leve roke.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
Za tole smo ti fantje zbrali za novo leto
Pazi, da se ne urežeš, žago sem včeraj nabrusil.
PIŠEK Alojz, str. inž.
Ker je v Ostravskem bazenu center češkoslovaških železarn, z izjemo Košič na Slovaškem in poznanega Poldija v Kladnu, sem razumljivo odšel kot prvo v 130 let staro železarno Trinec in v povsem novo železarno NHKG Kunčiče, ki je bila zgrajena v II. svetovni vojni. V tem železarskem in seveda tudi rudarskem bazenu, kjer kopljejo izredno kvalitetni premog za koksanje je še ena in obenem tudi največja 140 let stara železarna Vitkovice, ki ima seveda vse metalurške pogone od visokih peči, koksarn, jeklarn, livarn pa do izredno poznanih težkih kovačnic in obdelovalnih strojev za svoje ulitke in od-kove.
Da bi kratko odmerjen čas čimbolj smotrno izkoristil, ker sta bila vmes še sobota in nedelja, ki z izjemo metalurških pogonov ne delajo, sem odšel najprej v TŽ VRSP narodni podnik Trinec ali nà kratko v Železarno Trinec.
Najprej nekoliko splošnih podatkov o kombinatu oz. Železarni Trinec.
Železarna slavi letos 130-let-nico obstoja in ima ca. 20.000 zaposlenih ter proizvede letno
2,2	milijona ton jekla. Iz tega podatka je razvidno,- da je železarna takšne velikosti, da se lahko vzporeja s svetovno znanimi železarnami kapacitet preko milijona ton jekla.
V svojem sklopu ima naslednje pogone ali »oblasti« kot oni to imenujejo.
1.	oblast
Pogon koksarn in visokih peči ima v pogonu 3 visoke peči 1080 m3, medtem ko so stare 3 visoke peči 500 m3 popolnoma u-stavili. Delajo pretežno z rudo, ki jo prejmejo iz ruskega rudarskega bazena Krivoj Rog. Pretežni del tekočega surovega železa transportirajo s specialnimi vagoni v mikser, ki se nahaja v jeklarni. Razume se, da imajo visoke peči v svojem sklopu aglomeracijo in obrat za predelavo žlindre in odvoz odpadkov na haldo, kar je za njih kot ravninski predel še posebej problematično.
2.	oblast
Pogon jeklarn in šamotarn ima v svojem sklopu 6 peči tipa Maerz Boehlens kapacitete 280 ton kurjene z mazutom, mešanim plinom in kisikom. Dalje 6 električnih obločnih peči kapacitete 10 ton,, ki pretežno o-bratujejo za potrebe livarne.
3.	oblast
Pogon valjarn,, ki ima v svojem sklopu 2 blpomingà, in sicer stari 960 mm in novejši 1250 mm, nadalje konti progo
S POTI PO ČEŠKI
za kvadratne profile in gredice, reverzirno progo za železniške tračnice, katere so istočasno tudi njihov' največji in monopolni proizvod ter reverzirno progo za I in [ profile nad 200 mm. Imajo tudi konti progo za kotno železo in okrogle profile, predvsem betonsko železo v narebri-častem profilu. V zadnem času pa so stavili v pogon žično valjarno F. J. KOCKS iz Zahodne Nemčije, ki dela žico pretežno nad 5 mm.
4.	oblast
Pogon livarn za jeklo in sivo litino z modelno mizarno. V svojem programu imajo litje jeklenih valjev in težkih jeklarskih kokil. Izdelujejo po tudi dokaj drobne ulitke na švicarskih kaluparskih strojih Malcus. Zato dosti delajo tudi s pesko-meti. Obrat je dokaj nabit, ker je starejšega datuma in zato precej utesnjen. V pogonu imajo 3 kupolke, ki obratujejo od
6.	do 18. ure.
5.	oblast
Transport z železniškimi in cestnimi prevoznimi sredstvi. V pogonu imajo tr. izključno Diesel in Diesel-električne lokomotive od 150—750 KS. Za rezervo imajo še nekoliko parnih lokomotiv, vendar le še začasno. Ves transport poteka po normalnem tiru, čeprav so svoječasno kot stara železarna imeli ozki "tir, ki so ga v celoti likvidirali.
6.	oblast
Vzdrževanje, ki ima v svojem sklopu več delavnic različnih strok. Na ta oddelek se bom kasneje bolj podrobno povrnil.
7.	oblast
Energetika, ki oskrbuje podjetje s plinsko, parno in elektro energijo. Saj imajo v svojem sklopu tudi elektro-termo centralo, ki je povezana z državnim elektro omrežjem. Seveda je v tem sklopu tudi kisikarna in oskrba z ostalo energijo.
Poleg zgoraj naštetih pogonov imajo, še dva dislocirana pogona, in sicer kamnolom z apnencem-in tovarno verig.
Tako sem v kratkem nakazal nekaj značilnosti železarne in bi se podrobno dotaknil vzdrževanja, njene organizacije in načina dela, ki ga ta samostojna služba v železarni opravlja.
Služba vzdrževanja v tej železarni ni v celoti centralizirana, čeprav so vse važnejše službe centralizirane, je še vedno nekaj preventive direktno v pogonih, to je seveda manjši del in so absolutno zagovorniki centralizirane službe h kateri stremijo. Služba vzdrževanja ima v svojem sklopu 6100 Zaposlenih s naslednjimi delavnicami:
—	centralna ključavničarska delavnica;
—	centralna elektro delavnica;
—	centralna mehanična delavnica;
—	vzdrževanje energetike;
—	vzdrževanje industrijskih peči;
—	gradbeni oddelek.
Poleg zgoraj naštetih vzdrževalnih obratov sta še dve močni štabni službi, in sicer:
—	tehnični odsek in
—	ekonomski odsek.
Sedaj bi se nekoliko podrobneje dotaknil posameznih vzdrževalnih delavnic in njihovega načina dela.
Centralna ključavničarska delavnica ima v svojem sklopu 440 zaposlenih.- To so pretežno ključavničarji in varilci ter rezalci. V tej delavnici imajo specializirane skupine za posamezne agregate, prav posebej pa še skupino za vzdrževanje tehtnic v celem podjetju in skupino za kontrolo in popravilo vseh jeklenih konstrukicj, vključno konstrukcij žerjavov. Jeklenim konstrukcijam posvečajo posebno pozornost tako s stališča kontrole kot s stališča antiko-rozijskp zaščite. Za zamenjavo gumijastih trakov na vseh transporterjih je posebna specializirana skupina s svojim orodjem in pripravami za vulkanizacijo. Za posebna dela na plinskih vodih imajo 16 izurjenih in zdravniško pregledanih ključavničarjev, ki delajo v plinskih maskah če to narekuje nujnost. Ti ključavničarji imajo zato poseben dodatek in so stalno pod zdravniško kontrolo. Posamezne ključavničarske skupine so zasedene tudi s t. i. tesarji — monterji, ki spadajo direktno centralni ključavničarski delavnici in ki pripravijo in transportirajo vse manjše sklope. Za večja dela so na razpolago tesarji iz gradbenega oddelka.
Delavnica izvaja popravila in remonte po planu centralne službe vzdrževanja v svojem sklopu pa ima še svojo lastno pripravo dela. Obrat sam razpolaga tudi z nekaj najnujnejšimi transportnimi sredstvi, tako da je ročni prevoz zelo izjemen.
Ker ima železarna svojo vajeniško šolo prihajajo učenci v ta obrat na prakso, in sicer imajo urejeno tako, da imajo v prvem letniku praktični del v šoli, medtem ko v drugem in tretjem letniku kompletno prakso opravljajo v tovarni, in to že na posameznih deloviščih, zlasti še v tretjem; letniku. Tako dobijo izučenega in že tudi u-porabnega delavca v obrat.
Centralna elektro delavnica ima 350 delavcev in zlasti močno razvito previjalnico el. strojev. Saj previjejo letno ca. 5000 elektro motorjev. V celi
železarni imajo 16.000 elektro motorjev, v skladišču rezervnih elektro motorjev pa 5.000 motorjev, ki stalno krožijo po celem podjetju. Zamenjavo elektro motorjev imajo v celoti centralizirano in tudi rezerva je centralizirana za celo podjetje. Za zamenjavo motorjev imajo specializirano skupino sestavljeno iz električarjev, ključavničarjev in tesarjev, ki dela skupno in se ne držijo strogo svoje kvalifikacije. Imajo tudi lastna orodje in prevozna sredstva. Na prvi izmeni je v tej službi 20 delavcev, v drugi 10 in v tretji 6 delavcev. Glede razmer imajo, kot že omenjeno, izredno dobro organizirano previjalnico elektro motorjev. Delo poteka linijsko in je tu zaposlenih precej žensk. Zelo dobro imajo opremljeno tudi preizkusno' postajo, kjer dobijo stroji ateste in se evidentirajo vse vrednosti, ki se pri preizkusu ugotovijo. Zelo lepo je urejen tudi center za evidenco elektro motorjev, ki se poleg običajnega načina vodi še na elektronskih strojih.
V	tej delavnici imajo nadalje specializirane skupine za revizije električnih strojev in remonte v proizvodnih obratih, kar vse- izvajajo po planu centralne vzdrževalne službe.
Centralna mehanična delavnica ima 1.200 zaposlenih in izdeluje pretežno rezervne dele, nove sklope ali celo stroje in prevzema v popravilo stroje, ki jih je potrebno popraviti v delavnici ali ki predstavljajo komplicirane mehanizme. V tej delavnici opravljajo tudi del obdelave ulitkov in valjev, ki so proizvod njihove livarne.
Tudi ta delavnica ima svojo močno lastno pripravo medtem ko terminsko zasedbo narekuje štabna služba vzdrževalnega sektorja.
Vzdrževanje energetike ima zaposlenih 190 ključavničarjev in 90 električarjev. V njegov delokrog spada vzdrževanje visoko napetostnega omrežja, vzdrževanje energetskih strojev in naprav, inštalaterska delavnica in finomehanična delavnica. Tudi remonte parnih turbin in kotlov izvajajo sami. Za njih je posebno značilno, da imajo "dejavnost prav v detajle razvito, ker se zunanjih uslug ne morejo dosti poslužiti zaradi pomanjkanja le-teh.
V	tej službi so s pomočjo licenčnega partnerja iz Anglije razvili t. i. Metalock postopék
. za popravilo počenih litoželeznih ulitkov. Rrincip je v tem, da počen litoželezni del tako rekoč sešijejo popolnoma v hladnem stanju. Najprej ga je potrebno stisniti in spraviti v .prvotno lego, nato pa po posebni šabloni (dalje na strani 8)
S P
(Nadaljevanje s 7. strani) izvrtati luknje , in v te izvrtine
zabiti posebne elemente, ki te izvrtine in tudi poprej izsekane vmesne prostore izpopolnijo.
Ti elementi so seveda dobavljeni od licenčnega partnerja in tudi uvežbavanje delavcev, ki morajo napraviti poseben izpit sicer sploh tega dela ne smejo opravljati. Zadeva je izredno interesantna tam kjer z varjenjem ni mogoče doseči uspeha. Patent je uporaben tudi za prenašanje velikih sil npr. lom težkih valjčnih ogrodij in za pritiske tudi od 300 atm. ,
V tem oddelku se dosti bavijo tudi z lepljenjem kovin, in sicer uporabljajo Loctite pasto, ki je sicer ameriškega porekla, vendar jo kupijo na Dunaju. To uporabljajo predvsem pri delih, ki dobijo manjšo zračnost npr. ležaj v ohišju. Saj so uspeli celo pri zračnosti 0,6 mm uspešno zalepiti kotalni ležaj v ohišju. Demontaža pa je nato možna s segrevanjem na ca. 200° G.
Šef vzdrževanja pri njih.imenovan .glavni mehanik ima v vsakem proizvodnem pogonu t. im. oblastnega mehanika, ki. vzdržuje strojno in elektro službo in s svojim štabom pripravlja programe, vodi evidenco in statistiko, študira tehnologijo remontov, izvaja pregled in nadzira pravilnost uporabe strojev in naprav ter nadzoruje in prevzema opravljena popravila in remonte.
Že omenjena štabna služba t. j. tehnični odsek pa ima službo varilne tehnike, žerjavov, mazanja, antikorozijsko zaščito1, tehnični razvoj vzdrževalnih postopkov in uvajanje metod dela in kompletno evidenco osnovnih sredstev ter konstrukcijski biro.
Ekonomski odsek pa ima v svojem sklopu celotno službo planiranja remontov, rezervnih-delov, organizacijo razvoja vzdrževanja, dokumentacijski center in ekonomske pokazatelje.
Izredno močno imajo razvito dispečersko službo in sicer ima vsak pogon svojo dispečersko postajo kjer teče služba neprekinjeno -skozi 24 ur. Tu se zbira vsa problematika in vsa važnejša poročila. Preko teh dispe-čerskih postaj dajejo tudi vsak dan ob določeni uri posamezni šefi poročilo svojifn nadrejenim 'tako, da se ne zbirajo na posebnih sestankih. -Ta poročila pa seveda lahko poslušajo vsi, ki jih predmet zadeva tako, da lahko že samoiniciativno ukrepajo in se prilagodijo željam in zahtevam.
Za določena dela imajo postavljene cenike, ki so nekako plod dela več železarn le, da so manjši odstopki za določene železarne spričo specifičnosti, ki pri njih nastopajo. Delo poizku-
OTI PO CE
šajo izvajati čim več v normah in akordih.
Delajo samo 5 dni v tednu tako, da je sobota in nedelja prosta, imajo torej 5X8 ur, t. j. 40-urni tednik. To pa velja seveda le za tiste, ki niso vključeni v kontinuirne procese. Tisti, ki delajo neprekinjeno, imajo naslednji način dela: 2 dni dopoldne, 2 dni popoldne, 2 dni ponoči in nato 2 dni prosto. Nadurni dodatek se plača ob delavnikih s 25 % ob sobotah in nedeljah pa s 50%. Seveda imajo tudi nočni dodatek. Poslužujejo se tudi zunanjih uslužnostnih podjetij med katerimi je najmočnejše Hutni montaž, ki izvaja pretežno dela na; jeklenih konštrukcijah in Toplotehna, ki opravlja zidanje z- ognjevzdrž-nim materialom. Ta podjetja so samostojna in je potrebno z njimi sklepati posebne pogodbe.
Zaradi vse večjih težav pri arhiviranju načrtov — originalov so uvedli mikrofoto-kopirno tehniko.
V ta namen imajo ameriško kamero Remington, s katero preslikajo vse originale narisane s tušem, le-te lahko nato uničijo, ker imajo na filmu posnetek originala, ki ga arhivirajo in po potrebi na poljubnem formatu prekopirajo na angleškem CAPS kopirnem stroju. Ta tehnika je danes za velika podjetja neizbežna, čeprav je začetna investicija nekoliko visoka. Pri tem načinu potrebuje arhiv le sobico, kjer se shrani skoraj neomejeno število originalov. Tak način bi bil pri nas smiseln za več podjetij skupaj.
Zelo dobro rešitev imajo tudi za spajanje privezovalnih žičnih vrvi, ki se normalno izvajajo z žičnimi sponami ali vroče zako-vanami sponami in tudi s pletenjem. Bohunska tovarna žičnih vrvi dobavlja posebne puše iz al. zlitine, mi ki se na licu mesta v posebni pripravi stisnejo med oba konca žične vrvi in tako tvorijo 100 % spoj.
Tu se vtisne še dopustna obremenitev in datum ter morebitne številke za evidenco.
Sedaj pa še nekaj splošnih podatkov o drugi železarni oziroma kombinatu, ki sem ga obiskal v. zadnjih treh dneh, t. j. Nova Hut Klementa Gotwalda narodni padnik Ostrava—Kunčiče ali na kratko NHKG Kunčiče.
To je kot že omenjeno nova železarna katere prvi agregati so začeli obratovati 1952. leta. To je bila istočasno tudi ena njihovih največjih povojnih izgradenj. Železarna ima danes 2400 zaposlenih in proizvede letno
2,8	milijona ton jekla. Iz tega podatka se vidi, da gre za železarno velikega formata in da je temu primerna tudi njihova organizacija, ki deli posamezne sklope kar v tovarne. Železarna
ima naslednje sklope ali po njihovem tovarne:
Koksarna ima 10 koksnih baterij in njim pripadajoče kemične pogone za proizvodnjo ben-zola, katrana itd.
Visoke peči so trenutno 3 v pogonu, četrta pa je v rekonstrukciji. Ena ima 1320 m3 ostali dve pa 1082 m3. Obratujejo z dodatnim oljnim kurjenjem in zelo visokimi temperaturami zraka. Vse tekoče železo odvažajo s specialnimi vagoni v obliki cistern v mikserje jeklarne, v izjemnem primeru pa tudi na raz-livni stroj, ki je prav tako loka-, cijsko odmaknjen od plavžev.
Za en plavž so že postavili moderno komandno postajo za vodenje proizvodnje in seveda opremljeno z vrsto instrumentov, ki pokažejo ali registrirajo vse karakteristične podatke toka proizvodnje v visokih pečeh.
Jeklarne imajo skupaj 10-peči in 2 mikserja. Mikserja imata kapacitete 1200 t in 10001. Peči so dokaj različne po kapaciteti in tudi po konstrukciji, ker jih stalno izpolnjujejo.
Imajo eno 400 t Maerz Boeh-lens fiksno peč, eno 4001 nagibno SM peč in 6 fiksnih 230 t MB peči. Vse te peči so kurjene s koksno plavžnim plinom, mazutom in seveda dodatno s kisikom skozi obok.
Novost za to jeklarno je 160 t tandem peč, ki je nagibna in traja čas med saržarpi samo 50 minut, pri tem procesu uporabljajo samo kisik. Z doseženimi uspehi so zelo zadovoljni in pravijo, da se za takšne peči močno zanima naša Zenica. Značilno za to jeklarno je tudi to, da spuščajo žlindro kar pod peč, kjer razpade in od koder jo z buldožerji izrivajo na prosto, od tu dalje pa preko bagrov in kamionov na haldo.
Seveda imajo še tudi klasične železne vagone za žlindro, vendar trdijo, da jim je ta transport cenejši.
Značilno je še to, da so žerjavi opremljeni z ' elektronskimi tehtnicami, ki avtomatsko pokažejo težo bremena, kar je predvsem važno za težo sarže in morebitne preobremenitve žerjava. Teža se odčitava na osvetljenem zaslonu, ki je na žerjavu in so vrednosti vidne od daleč. Tu imajo brezplačno stalno na razpolago sifon in brezalkoholna piva.
Valjarne so pravzaprav tri, in sicer:	„
Valjarna z dvema bloom-ingoma, profilno kontf progo in tračno progo. Tu proizvajajo poleg polfabrikatov od 80 do 780 milimetrov, okrogle profile, kotne profile, manjše I in profile ter jamske tračnice in profile. Ta valjarna ima še žično progo in progo za specialne profile.
ski
Druga valjarna je valjarna brezšivnih cevi, sistema Stiefel in Kocks, kjer proizvajajo cevi 1/2 »do 6« z navoji za ostale namene pa tudi do 273 mm. Tu izdelujejo tudi speralno varjene! cevi do premera 530 mm in deb. stene do 8 mm.
Tretja valjarna, ki je nekoliko dislocirana pa izdeluje tan-kostenske jeklene profile za potrebe gradbeništva, avtomobilske industrije ih poljedelske industrije. Ta valjarna proizvaja tudi varjene cevi manjših dimenzij od 3/4 »do 4«.
Tu imajo tudi pocinkovalnico in narezovalnico navojev. Strojna tovarna z livarno in kovačnico ima v svojem proizvodnem programu zavorne bobne za celotno- češko avtomobilsko industrijo. Kolesne sloge za železniške in ostale vagone. Nadalje različne ulitke in odkovke v surovem ali obdelanem stanju. Posebna značilnost je 12000 t ka-vaška stiskalnica, ki je verjetno največja v srednji Evropi. Tu kujejo valje, gredi in razne odkovke do težine 1601. Začasno so dali to stiskalnico v uporabo Železarni Vitkovice, ker se boljše prilagajajo njihovemu proizvodnemu programu.
Svojo tovarno predstavlja tudi energetika, ki ima poleg plinskega, zračnega in vodnega gospodarstva še termo elektrarno in merilno ter regulacijsko tehniko.
Tudi transport predstavlja svojo tovarno, saj imajo v pogonu 52 Diesel in Diesel elektro lokomotiv. Tudi tu so parne lokomotive že izločili. Vse lokomotive imajo brezžično zvezo ih poteka celotno vodenje transporta po tej zvezi. Vsak obrat ali po njihovem tovarna ima za oskrbo pa razpolago dve do tri lokomotive večje moči za zu-nanij transport, manjše moči pa za notranje premike. Pri njih je namreč zelo ostro prepovedano premikati vagone z žerjavi. Za zimsko obdobje imajo na vagonu montiran reakcijski motor od letala MIG 14, ki razpiha in raztali ves sneg s tem, da vozi po vseh zunanjih tirih tovarne. Verjetno ta patent uporabljajo tudi njihove državne železnice. Imajo še drugo rešitev taljenja kretnic in sicer električno uporno segrevanje važnejših križišč, ki se jim prav tako dobro obnese.
S stroji so opremljeni tako številno, da nimajo težav s po-služevanjem. Za slučaj defektov pa imajo rezervo, ki je takoj na razpolago. Uporabljajo tudi švicarske registrirne ure s tem, da registrirajo še hitrost in kažejo čas. Prometno in strojno osebja mora delati tudi občasne izpite, ki jih sicer organizira tovarna vendar nadzirajo inspek-(dalje na 12. strani)
Končan je jesenski del prvenstva v slovenski conski nogometni ligi
Uspešen start »štorskega ligaša« v slovenski conski nogometni ligi z osvojenim četrtim mestom nam pove, da je bilo zadnje leto uspešno za štorske nogometaše. Trdo delo in disciplina v I. moštvu je rodilo uspeh, katerega so veseli vsi pristaši nogometa v Štorah. Mnogo znoja je bilo prelitega od samih igralcev, kakor tudi od trenerja Bencika, ki je prevzel vadbo I. moštva, tehnično vodstvo pa je dalo iz sebe vse, kar je moglo. Izbor kadra je zadovoljiv, vendar bo treba moštvo še okrepiti oziroma zakrpati prazna mesta z odhodom nekaterih igralcev v JLA letos spomladi. Treba bo aktivirati nazaj nekatere igralce, ki jih v jeseni nismo videli na treningu, treba bo okrepiti tudi odbor, da ne bo celotno delo ležalo na ramenih posameznikov. Dela je še veliko, treba bo prijeti za» vajeti prav sedaj v mrtvi sezoni, kajti ob koncu februarja naslednjega leta mora biti vse pripravljeno za spomladanski start.
MLADINA IN PIONIRJI
Močan padec je bil v letošnji jeseni pri mladini. Treba bo po-staviti tudi mladino na zdrave noge, ji pomagati, seveda pa bi morali biti mladinci prav tisti, ki bi pokazali več discipline kakor so jo prejšnjo jesen. Izmed 8 moštev, ki tekmujejo v mladinski ligi CNP je naša mladina zasedla zadnje mesto. To nam pove vse. Pri mladini nekaj ni v redu, da močno škriplje. Treningi mladine so bili slabo obiskani, kaj je bilo temu vzrok, mora razčistiti odbor.
Pionirji so še dokaj zadovoljiva ekipa in upamo, da bodo na koncu spomladanskega prvenstva zasedli svoje tradicionalno drugo mesto. Jesenski del so zaključili s četrtim mestom od sedmih ekip, ki tekmujejo v pionirski ligi ONP, imajo pa še dve neodigrani tekmi iz jesenskega dela tekmovanja.
V počastitev 50-letnice Nogometne zveze Jugoslavije je bil NK Kovinar odlikovan s srebrno puščico Nogometne zveze Jugoslavije za svoje uspešno in dolgoletno delo.
Ob zaključku želi nogometna sekcija Partizan-Kovinar Štore vsem svojim igralcem, odbornikom in gledalcem srečno novo leto 1970.
Uspešni nogometaši
so velike, treba je samo zadržati 4. mesto na lestvici in Kovinarju se bodo spet dolgoletne sanje uresničile. V začetku prihodnjega leta, to je pred spomladanskim prvenstvom, bo redna skupščina NZS gotovo izglasovala, da se bo sedanja enotna slovenska liga že v prihodnji jeseni delila na dva dela: vzhod in zahod, to pa na željo klubov, ker je današnja slovenska liga predraga.
Tako računa tudi Kovinar, da se bo uvrstil v deljeno slovensko ligo, seveda samo ob dobri uvrstitvi, torej zadržati mora vsaj 4. ■mesto, Spomladansko prvenstvo bo zelo zanimivo, saj igra Kovinar doma z vsemi tremi, ki so pred njim na lestvici in z obema spodnjima, to je Šmartnim in Peco, ki ga grejeta sedaj v zimskem času.
Lestvica:
1. Steklar	11	9	1	1	25:8	(+ 17)		19
2. Branik	11	8	2	1	30:9	(+21)		18
3. Fužinar	11	7	2	2	19:10	(+	9)	16
4. Partizan-Kovinar	11	6	1	4	19:11 (+		8)	13
5. Šmartno	11	5	3	3	12:15	<-	3)	13
6. Peca	11	4	3	4	16:15	(+	D	11
7. Celulozar	11	5	0	6	20:21	(-	D	10
8. Dokležovje	11	3	2	6	17:21	(-	4)	8
9. Sever	11	3	2	6	14:24	(-	10)	8
10. Osankarica	11	2	3	6	9:17	<-	8)	7
11. Papirničar	11	2	2	7	14:34	(-	20)	6
12. Velenje	11	1	1	9	8:18	(-	10)	3
KOVINAR V I. SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI
— ,
Za 40-letnico športa v Štorah, ki jo bomo praznovali leta 1970, je prav nogometna sekcija tista, ki bo praznovala svoj visoki jubilej. Štirideset let bo že minilo, odkar se je v Štorah začela igrati nogometna žoga, štirideset let bo že organiziranega dela, zato bi bila to najlepša nagrada, da Kovinar pride po dolgih 15. letih nazaj v I. slovensko ligo med slovensko elito, kakor je bil nekdaj. Možnosti
Rekreacija zaposlenih v zimskem času
Če smo si v toplejših mesecih znali poiskati kako vrsto rekreacije, da ne bi zanemarili telesne kondicije, smo v zimskih mesecih v tem pogledu v škripcih. Ne pozabimo pa, da imamo društvo, ki bo poskrbelo tudi v tem času za rekreacijo zaposlenih. TVD Partizan-Kovinar je poskrbel za naslednje vrste rekreacije:
—	ob torkih ob 20. uri v telovadnici na Lipi rekreacija za moške;
—	ob ponedeljkih in petkih ob
18.	uri namizni tenis (ping-pong);
—	ob ponedeljkih ob 18.30 odbojka za ženske v telovadnici;
—	ob sredah ob 19. uri rekreacija za ženske v telovadnici;
—	ob četrtkih ob 18.30 v telo-
vadnici rekreacija za vse športne funkcionarje in delavce.
Ni treba posebej poudarjati, da je to edinstvena priložnost za zdravo rekreacijo vseh, ki skrbijo za primerno razvedrilo in utrjevanje telesa, s čimer dosežemo tudi večjo odpornost organizma za vse napore, obenem postanemo odpornejši proti vsem vrstam bolezni. Primerna rekreacija nas tudi psihično sprosti, kar vpliva na dobro razpoloženje in tako na lažje premagovanje ovir in težav, ki nam jih prinaša življenje.
Poslužimo se torej teh priložnosti in zahajajmo redno na rekreativne treninge v naši telovadnici na Lipi!
R. U.
Obračun triletnega dela
(nadaljevanje s 3 .strani) nega prispevka pri novogradnjah zasebnikov m ga tudi dobili.
Z zanimanjem so sledili tudi podatkom o družbeno ekonomskih problemih in odprtih vprašanjih v občini. Razvitost posameznih krajev v gospodarskih območjih najbolje izražajo naslednji podatki:
1.	Doseženi bruto proizvod na prebivalca v letu 1968 je znašal v Jugoslaviji 5.566 dinarjev, v Sloveniji 10.889 dinarjev, v celjski občini pa 12.739 dinarjev.
2.	Doseženi narodni dohodek je znašal v letu 1968 na prebivalca v državi 5.175 dinarjev, v Sloveniji 8.751 dinarjev in v naši občini 11.300 dinarjev.
3.	V letu 1968 je bil dosežen poprečni OD 862 dinarjev na zaposlenega mesečno, v Sloveniji 997 dinarjev in v Celju 946 dinarjev.
4.	Po podatkih za leto 1969 je na območju naše občine zaposlenih 26.876 oseb, od tega v družbenih službah 3.738 oseb.
5.	V letošnjem letu se je v naši občini na novo zaposlilo približno 800 prebivalcev, kar pa je
manj kot znaša letni naravni prirastek prebivalstva.
6.	Zaposlitev v naši občini išče 590 občanov, od tega 410 žensk.
V industriji je na območju naše občine zaposlenih preko trinajst tisoč občanov. Vpliv, ki ga imajo gibanja v industriji na celotni družbeno-ekonomski razvoj, pojasni tudi podatek, da daje industrija 60 % dohodka v celjskem gospodarstvu in da dela v njemu 55 % vseh zaposlenih, dočim znaša ta udeležba zaposlenih v Sloveniji le 47 %. Znano pa je, da je velika ovira napredku in boljšemu razvoju industrije na celjskem območju zastarelost industrijskih naprav. Ta izrabljenost.jZnaša v Jugoslaviji 51 %, v Sloveniji 65 %, v naši občini pa 58 %. Od tega poprečja odstopajo naslednje delovne organizacije: Železarna Store s 54,7 %, 'EMO z 86 %, Ingrad z 69,8 %, Libela z 69,1 °/ó> Izletnik z 89,7 %, Aero z 56,7 % itd. Kljub povečani proizvodnji je v letošnjem letu v najtežjem položaju prav naša železarna, vzroke pa poznamo (neporavnani računi kupcev, nedokončana dela rekonstrukcije).
KADROVSKE VESTI
V meescu novembru 1969 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti
IZ JLA SO SE VRNILI:
REBERŠAK MARJAN, strojni ključavničar in OŽEK MILAN, delavec, oba v mehanično delavnico; PILIH ANDREJ, strugar, valjarna; PUNGARŠEK MARTIN, delavec, valjarna.
NOVI ČLANI DELOVNE
SKUPNOSTI:
Na elektroplavžu sta se zaposlila MIKOLIČ JOŽE, delavec, KOVAČ STANISLAV, delavec; v jeklarni SVALJEK MARTIN, delavec; TEPEŠ DRAGO, delavec; VREŠAK LUDVIK, ŠPi-LJAR MARJAN, GAJZER KARL, POLŠAK IVAN, vsi delavci v ekspeditu; v samotami so se zaposlili ARHAR BERNARD, ANTLEJ ALOJZ, CAN-ŽEK JANEZ, PERPAR FRANC, GABER FRANC, vsi delavci; v livarni valjev KAVClC JOŽEF, SKALE FRANC, SELIČ DUŠAN, JAVORŠEK FRANC in KLADNIK IVAN, delavci; v livarni sive litine BUKOVŠEK BRANKO, KRESNIK MILAN, KOSI SILVESTER, vsi delavci in v valjarni SKUTELJ PETER, delavec.
NA ODSLUŽENJE
KADROVSKEGA ROKA
SO ODŠLI:
ŠARLAH MARJAN in BU-RIČ ALOJZ, ključavničarja iz mehanične delavnice; ABRAM EMIL, strugar iz mehanične delavnice; REBRICA IGNAC, elektromehanik iz energetskega Obrata; TOVORNIK FRANC, delavec iz livarne sive litine; JAZBINŠEK JANEZ, ključavničar iz prometa; ROŽMAN DUŠAN, elektrikar iz energetskega; NOVAK MARTIN, ključavničar; VIZJAK MIHAEL, elektromehanik', elektroobrat ; LEBER ANTON, delavec, livarna sive litine; GOLEŽ FRANC, delavec in UŽMAH BRANKO, žerjavo-vodjä, oba iz livarne valjev; PURNAT VIKTOR, orodjar iz mehanične delavnice; POGL-ŠEK PETER in MOŠKOTELC IVAN. delavca iz livarne sive litine; CENE DANIEL, delavec iz valjarne; VOGRINC JOŽE, STRAŠEK FRANC in KOVAČ MIHAEL, delavci iz livarne sive litine; VODIŠEK ANTON; delavec Iz elektroplavža ; JAZBEC JOŽE iz livarne valjev; ŠUŠTERŠIČ FRANC, delavec iz livarne sive litine; RESNIK ŠTEFAN, delavec, iz jeklarne; JEV-ŠEVAR JOŽE, strojni ključavničar iz mehanične delavnice,; GRAČNER IVAN in OJSTERŠEK ANTON, delavca iz livarne sive litine; MAJDIČ MIROSLAV, strugar iz obdelovalnice
valjev; METLlCAR MARTIN, ključavničar iz mehanične delavnice; REZÄR JANEZ, stroj, tehnik — pripravnik.
ZARADI SAMOVOLJNE ZAPUSTITVE DELA je prenehalo delovno razmerje v naši delovni skupnosti naslednjim:
ŽLENDER JOŽE, delavec, elektroplavž ; STIPLOVŠEK FRANC, delavec, valjarna; KOVAČIČ EDVARD, delavec - PK varilec, jeklarna; MLINARIC MIHAEL, delavec, jeklarna; POLANČEK VLADO, delavec, livarna valjev; ŠKET JAKOB, delavec, livarna valjev; VEŠLI-GOJ JOSIP, delavec, livarna sive litine; IVANUŠA STANISLAV, strugar iz. obdeiovalnice valjev; ARH MARTIN, delavec, promet; ŠTUNG JOŽEF, delavec, ekspedit; LIPNIK ALOJZ, delavec, livarna valjev; PUŠNIK MIHAEL, delavec, ekspedit; BRENK MIROSLAV, delavec, promet; SVALJEK STJEPAN, delavec — mizar, valjarna; SKALE ANDREJ, delavec, livarna sive litine.
V PREIZKUSNI DOBI SO BILI ODPUŠČENI:
SVEDRUŽIC IVAN, delavec, valjarna; SVALJEK MARTIN, delavec, jeklarna; ŠTABUS AVGUST. delavec, energetski obrat; TEPEŽ DRAGO, delavec, ekspedit; KAVClC JOŽEF, delavec, livarna valjev; VREŠAK LUDVIK, delavec, ekspedit.
PO LASTNI ŽELJI IN SPORAZUMNO:
NOVAK ALOJZ, delavec iz valjarne; BISTRO VIC VLADIMIR; delavec iz valjarne.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
LAH JANKO iz prometa; PLANKO ŠTEFAN iz valjarne; OBERSKI AVGUST iz finančnega sektorja in OBERŽAN MILAN ter BUNDA FRIDO, oba iz livarne sivé litine.
Čestitamo!
POROČILI SO SE:
FERLEŽ MILAN iz jeklarne; PERTINAC IVAN iz elektro-plavza; BORŠlC MILAN iz obdeloval. valjev; ŠTOR STANKO iz jeklarne; BOBEK JOŽE iz valjarae; HERMAN IRENA
—	praktikantka, kadrovski sektor; HROVAT LEOPOLD' iz energetskega obrata ; BALON JANEZ iz priprave proizvodnje
—	tehnični sektor.
Na novi življenjski poti jim želimo obilo družinske sreče!
UPOKOJENI
SAJOVEC roj. Soršak ALOJZIJA, rojena 2. 6. 1922 v Poljčanah, sedaj stanuje v Štorah 21. Ze s šestnajstim letom starosti si je začela sama služiti kruh pri privatnih delodajalcih. Dne
5.	5. 1948 se je zaposlila v našem podjetju, najprèj v obratu va-
MULEJ JERNEJ, rojen 23. 8. 1914 v Javorniku, sedaj stanuje v Lokarjih pri Šentjurju.
Leta 1942 se je zaposlil pri privatniku — Slkovšku, kjer je delal do leta 1946. Dne 27. 11. 1946 se je zaposlil v Železarni
Štore — v obratu samotama, kjer je delal ves čas in to na različnih delovnih mestih. Dne
26.	11. 1969 ga je invalidska komisija invalidsko upokojila.
SELAN ROBERT, rojen 25. 3. 1925 v Vrhniki, sedaj stanuje v Štorah 131. V delo v Železarni
ljarna kot vratičarka, nato v mehanični delavnici kot pomožna delavka, leta 1955 pa je bila premeščena v komunalni oddelek, kjer je delala kot čistilka vse do 16. 11. 1969, ko je bila zaradi slabega zdravja invalidsko upokojena.
DEČMAN FRANC, rojen 3. 11. 1914 na Teharjih, sedaj pa stanuje v Začretu.
Od leta 1930 do 1933 se je učil poklica livarja. Dne 30.	4.
1934 se je zaposlil v našem podjetju kot livar in delal v svoji stroki vse do leta 1943, ko je bil
vpoklican v vojsko. Po osvoboditvi — 25. 3. 1946 sé je ponovno zaposlil pri nas kot livar in delal ves čas, to je preko 33 let, na raznih livarskih delih v livarnah, nazadnje v livarni valjev. Z dnem 21. novembra je bil redno upokojen.
Štore se je vključil maja 1947, v obratu livarne sive litine, kot livar kalupar, za kar je tudi leta 1961 opravil izpit. Med vojno je bil v NOV od novembra 1944 do osv®boditve, nato v JLÀ do marca 1947. Tov. Selan je bil ves čas, to je do 4. 12. 1969 v1 obratu livarna sive litine, ko je bil zaradi bolezni invalidsko upokojen.
Ob zaključku poslovnega leta 1969 se zaposleni v kadrovskemu sektorju zahvaljujemo sodelavcem za sodelovanje ih pomoč pri izvajanju naših nalog.
Vsem članom naše delovne skupnosti želimo veliko sreče, veselja in delovnih uspehov v novem letu 1970!
Kadrovski sektor
KADROVSKE VESTI
Delovno dolžnost
so prekršili
Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja se je v mesecu novembru 1969. petkrat-sestala in obravnavala 47 primerov kršitve delovnih dolžnosti. V 14 primerih je prijavljenega oprostila krivde in kazni, prav tako v enem primeru pa je obravnavo zaradi zaslišanja prič preložila.
Delovno dolžnost so prekršili in bili kaznovani:
Z JAVNIM OPOMINOM:
1.	ROMIH Rudolf, iz livarne sive litine, je v dneh 30. junija in 15. julija 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	HOLCINGER Friderik, iz modelne mizarne, je dne 8. julija 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	FIŠER Maks, iz valjarne, je dne 23. julija 1969 neopravičeno izostal z dela -• javni opomin.
4.	PA VLEČ Alojz, iz livarne sive litine, je v dneh 1. in 16. avgusta 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	REGORŠEK Stanko, iz elek-troplavža, je dne 17. avgusta 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
6.	PEVEC Franc, iz jeklarne, je dne 27. avgusta 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
7.	PRIVŠEK Jože, iz jeklarne, je dne 15. septembra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
8.	NOVAK Julijus, iz livarne sive litine, je dne 19. septembra 1969 brez dovoljenja delovodje in kljub predhodnemu opozorilu, naj ne zapušča svojega delovnega mesta, odšel na drugo delo in vklopil kaluparski stroj, pri čemer je dobil poškodbe na prstu, dne 8. novembra 1969 pa je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
9.	REZMAN Rado, iz elektro-plavža — aglomeracije, dne 30. septembra 1969 pri opravljanju svojega dela ni upošteval obstoječih navodil pri prižiganju plina na zažigalnem vozu, s čemer
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-bqrič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotier, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
je bil izpostavljen sam in bližina delovnega mesta nevarni eksploziji — javni opomin.
10.	LORGER Franc, iz livarne sive litine, je dne 29. septembra 1969 v nočni izmeni obratoval na mešalcu za pesek tako, da. je imel varnostno stikalo podloženo z leseno zagozdo, zaradi česar je stroj obratoval tudi pri odprtem pokrovu — javni opomin.
11.	VERK Vlado, iz livarne sive litine, je dne 29. septembra 1969 v popoldanski izmeni obratoval na mešalcu za pesek tako, da je imel varnostno stikalo podloženo z leseno zagozdo, zaradi česar je stroj obratoval tudi pri odprtem pokrovu — javni opomin.
12.	LONČARIČ Milan, iz elek-troplavža, je dne 3. oktobra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
13.	PLAHUTA Jože, iz jeklarne, je dne 9. oktobra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
14.	ROMIH Gabriel, iz jeklarne, je dne 27. oktobra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
15.	KNEZ Mirko, iz jeklarne, je dne 27. oktobra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
16.	CAVŽ Friderik, iz livarne sive litine, je v dneh 16. in 17. oktobra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
17.	TRUPEJ Ivan, iz valjarne, je dne 4. novembra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
18.	KRAPŠE Roman, iz valjarne, je dne 20. oktobra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
19.	CADEJ Franc, iz vaijarne, je dne 3. in 4. novembra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
20.	PODOLŠAK Avgiist, iz valjarne, je dne 4. novembra 1969 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
21.	ŠERUGA Daniel, iz livarne sive litine, je dne 11. novembra 1969 predčasno zapustil delovno mesto in odšel na malico v jedilnico, prav tako pa tega dne tudi ni nosil zaščitne čelade pri delu — javni opomin.
Z ZADNJIM JAVNIM OPOMINOM:
22.	ŠKOFLEK Albin, iz livarne sive litine, je dne 29. julija 1969 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
23.	FRAJTAG Ciril, iz valjarne, je dne 3. oktobra 1969 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
24.	MOČNIK Rudolf, mlajši, iz mehanične delavnice, je 'v dneh 16. septembra in 22. ter 24. septembra ponovno neopra-
vičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
25.	MOČNIK Rudolf, star., iz . mehanične delavnice, je dne 18.
avgusta 1969 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
26.	ESIH Franc, iz ekspedita, je dne 17. oktobra 1969 ponovno neopravičeno izostal z dela
—	zadnji javni opomin.
27.	LAVRIHA Rudolf, iz valjarne, je v dneh 18. oktobra in
4.	novembra 1969 ponovno neopravičeno izostal z dela . — zadnji javni opomin.
28.	PILKO Anton, iz valjarne, je dne 25. oktobra 1969 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
V postopek za izključitev na delavske svete enot so bili predlagani :
29.	KOLAR Anton, iz livarne sive litine, ker je v dneh od 3.
11.	do 10. 11 1969 ponovno neopravičeno izostal z dela. Svoje izostanke je opravičeval z lažnimi izjavami. Komisija je ugotovila, da gre za hujšo kršitev delovne dolžnosti ter da mu je že bil v letu 1969 prav tako zaradi neopravičenih izostankov izrečen zadnji javni opomin. Zaradi tega je Kolarja predlagala DSE livarne sive litine, da sklepa o njegovi izključitvi.
DSE je s tajnim glasovanjem sklenil, da Kolar Anton ne more biti več član delovne skupnosti in se je absolutna večina navzočih članov DSE odločila zä
—	izključitev.
30.	ZALOKAR Andrej, iz ša-motarne, je v dneh 14., 17., 22., 28. in 31. 10. 1969 zamujal na delo, razen tega pa je dne 21.
10.	in 5. 11. 1969 neopravičeno
izostal z dela. Ker je imenovanemu že bil prav tako zaradi zamujanja na delo in neopravičenih izostankov izrečen javni opomin, ga je komisija predlagala delavskemu svetu enote ša-motarne, da sklepa o njegovi izključitvi. DSE šamotarne, ki je sklepal o izključitvi Andreja Zalokarja, se je po tajnem glasovanju odločil, da -imenovani zaenkrat še ostane član delovnega kolektiva ter mu s tem dal zadnjo možnost, da popravi svoj odnos do dela.
31.	ZDOLŠEK Jakob, r iz e-lektroplavža, je prišel dne 29. 9. 1969 na nočno delo v močno vinjenem stanju. Ker ga skupi-novodja ni takoj videl, je odšel na svoje delovno mesto in o-pravljal delo. Zaradi vinjenosti pa dela ni mogel v redu opravljati in je prišlo do večje eksplozije na plavžu in v tej posledici plavž celo noč rh- obratoval. Prav tako je tudi dne 30. 9. 1969 prišel na nočno izmeno močno vinjen in ga je skupinovodja odstranil z delovnega mesta, zaradi česar ima za ta dan registriran neopravičen izostanek z dela. Prav tako ima tudi za L, 2. in 3. 10. 1969 v dninski knjigi registrirane neopravičene izostanke z dela.
Komisija je ugotovila, da gre za hujšo kršitev delovne dolžnosti in ker mu je že bil v letu 1968 izrečen prav tako za hujšo kršitev zadnji javni opomin, je Zdolšek Jakoba predlagala delavskemu svetu enote, ki naj sklepa o njegovi izključitvi iz podjetja, DSE o zadevi še ni razpravljal.
Iz pisarne pravne službe

U f !V^
, \w M ji
\/l /i 1/1 A / V. \/s.
Premije že tečejo, če bo pa trinajsta plača pritekla pa še ne vemo.
Pred petimi leti je odšel v zaslužen pokoj. Toda mož je bil še pri močeh in po njegovem dobrem izgledu bi mu prisodili najmanj 15 let pokojninskega življenja. Družaben, odkrit, dober tovariš, živahen, kdo bi samo pomislil, da tudi on ni najbolj trdnega zdravja? Ko pa je ujel kakor mnogi drugi gripo, se je najbrž premalo čuval. Odšel
je v bolnišnico obiskat bolno ženo in pri tem se je sam ponovno prehladil. V soboto, 6. no-. vembra zvečer so ga prepeljali v bolnišnico, v ponedeljek, 8. t. m. je že podlegel. Tako smo izgubili priljubljenega tovariša, ki je živel in delal med nami čez petintrideset let. Opravljal je najtežja dela vedno zadovoljivo. Po osvoboditvi je bil preveden v naziv samostojnega KV zagrevača v valjarni, pozneje je bil varilec plamenične peči. Delal je polnih 40 let, nobenega
ZASNEŽENA POBOGJA VABIJO!
Na pragu smučarske sezone je pripravila smučarska sekcija TVD Partizan-Kovinar obširen program dela.
■- Smučarska šola za predšolske otroke je že pričela, pouk je dnevno na Lipi v Štorah.
•- V teku so tudi že treningi mladih tekmovalcev, ki se resno pripravljajo za številna tekmovanja v tej sezoni. Upamo, da nas bodo tudi to zimo presenečali z uspehi, kot je to bilo doslej vsa leta.
~ Na Svetini bo v času zimskih počitnic šola smučanja za šolske otroke; trajala bo 7 dni. Poskrbljeno je že za prevoze otrok. Vadili bodo na zelo primernem terenu ob žičnici.
— V glavni sezoni Go šola smučanja za odrasle vsako soboto'in nedeljo na Svetini.
Vse treninge in šolanje opravljajo z lastnim strokovnim osebjem. Za tekmovalno skupino bodo skrbeli: kot tehniški vodja tov. Anton Klinar, medtem ko so treningi zaupani tov. Dušanu Srebotnjaku in Zvonetu Brileju. Vodja vseh organiziranih smučarskih šol je tov. Tine Veber, društveni vaditelji pa so že znani tovariši Franc Rozman, Jože Germek, Tine Kroflič, Dušan Gabrijel, Sonja Ocvirkova in Maks Mastnak.
O treningih in šolanju smučanja so že obveščeni tako starši kot otroci. Zdaj gre za to, da bi starši pravočasno prijavili otroke v šolo smučanja.
Zasnežena pobočja vabijo. Komur dopuščajo finančne zmogljivosti naj ne odlaša, odloči naj se za pouk v enem najbolj zdravih športov, v smučanju. Tudi tako skrbimo za svoje zdravje in dobro telesno kondicijo.
Stroški 10-dnevne šole za predšolske otroke znašajo 20 din po osebi. O višini stfoškov za odrasle bodo vsi zainteresirani še pravočasno obveščeni. V času zimskih počitnic bodo znašali stroški šolanja za 7-dnevno šolo 70 din po osebi za pripadnike TVD Partizan-Kovinar, za vse ostale pa 10 din po osebi. V tej ceni pa je uppštevano: organizacija tečaja, avtobusni prevoz, kosilo in prevozi z vlečnico.
Prijave za vse razpisane tečaje, oziroma šole sprejema tov. Branka Ramšakova v pisarni sindikalne podružnice v Štorah. Žičnica na Svetini redno obratuje. Pripravljenih je več variant za prodajo vozovnic za vlečnico, zato se o tem informirajte pri tov. Branki Ramšakovi, tel. 306 Železarna Štore (sind, pisarna).
t
dela se ni ustrašil. ■ Zaradi sodelovanja z naprednimi delavci, ki so se vztrajno borili za pravice delavskega razreda, je bil pred vojno preganjan in odpuščen iz železarne in šele po dveh letih se je lahko zopet zaposlil, najprej samo kot pomožni delavec na prostoru, šele po vojni je
zopet prišel k svojemu delovnemu mestu. Zdaj se moramo spri-jàzniti z mislijo, da našega Ivana ni več, da njegova smrt ne pomeni samo izgubo za njegovo družino, temveč tudi za vse, ki smo ga cenili in radi imeli. Ohranili ga bomo v naj lepšem spominu.
I Jakob Kapi |
V	Šentjanžu *iad Štorami je preminil v 62. letu starosti upokojeni livarski pomožni delavec Jakob Kapi. Nad 10 let je delal v livarni kot izpraznilec, potem je bil invalidsko upokojen. Miren in skrben družinski oče je lepo skrbel za ženo in 5 otrok, bolezen pa mu ni dovoljevala, da bi še dalj časa delal v tovarni. Umaknil se je na svoj dom in po 14 letih upokojitve zapustil svoje drage in prijatelje.
I Ivan Mandič j
V	enainsedemdesetem letu starosti je umrl 17. t. m. Na Pečovju upokojeni Samotarski delavec Ivan Mandič. Bil je eden tistih delavcev, ki si je zgodaj v mla-
dosti moral pričeti služiti kruh s težkim fizičnim delom. Zaposlen je bil pri zasebnikih, dokler ,se ni decembra 1932 zaposlil v šamotarni v Štorah, kjer je delal vse do druge svetovne vojne. Mandič je bil včlanjen v naprednem sindikalnem gibanju
in zato ni bil čislan pri delodajalcih, čeprav je marljivo delal. Kmalu po okupaciji naše dežele so ga z družino izselili v ljubljansko pokrajino, zasedeno po Italijanih. Težko se je preživljal in komaj dočakal osvoboditve. Potem je še nekaj časa delal pri raznih podjetjih, dokler se ni v začetku maja 1951 vrnil v šamotarno. Kot ročni oblikovalec je delal vrsto let in si. pridobil kvalifikacijo. Na Pečovju si je uredil domačijo in pridno skrbel za družino, tri otroke je bilo treba 'spraviti h kruhu. Ko je zbolel in bil ob koncu aprila 1955 upokojen, se je zaposlila žena; da je bila domačija in družina v redu oskrbovana. Kruta bolezen je Mandiča vedno bolj izžemala, dokler ni utrujen klonil. Lepo slovo od dolgoletnega cenjenega sodelavca in občana je pokazalo, da je bil priljubljen med ljudmi, šaj je bil dober človek in dober tovariš. Takšnega ga bomo tudi ohranili v spominu.
S poti po Češki
(Nadaljevanje z 8. strani)
torji državnih železnic. Pri tem skoraj nima pomena omeniti, da ozkega tira sploh niso nikoli imeli.
Zgoraj sem nanizal nekaj splošnih podatkov o Železarni Kunčiče, sedaj bi se pa dotaknil podrobneje vzdrževalne službe tega kombinata.
Vzdrževalna služba je v Kun-čicah centralizirana za celoten kombinat. V tej službi je zaposlenih 6300 delavcev od tega ca. 1000 inženirjev, tehnikov in ostalega tehnično administrativnega kadra. Centralna vzdrževalna služba ima sledeče oddelke in delavnice.
Najprej centralne delavnice:
—	Strojna delavnica
—	Elektro delavnica
—	Gradbeni oddelek
—	Ključavničarska in montažna delavnica
—	Delavnice za jeklene konstrukcije
—	Delavnica za popravila specialnih vozov.
Nato je za vsak proizvodni pogon poseben mehanik s svojim tehničnim štabom in specialisti za posamezna področja tj. za elektro del za žerjave za ind. peči itd. V njegovem sklopu je tudi določeno število delavcev za preventivno in izmensko dežurstvo.
Za vzdrževanje metalurških peči je poseben oddelek, ki ga sestavljajo ognjevzdržni zidarji, in tudi ostali poklici, ki so za remonte metalurških peči potrebni. V tej skupini je 787 zidarjev in 561 električarjev in ključavničarjev. Ta skupina vrši remonte metalurških peči.
(Konec prihodnjič)