149ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
Rajko Brato‘
Venancij Fortunat in shizma Treh poglavij
1. Uvod
O odnosu Venancija Fortunata do shizme Treh poglavij so bila doslej izra‘ena precej
razli~na mnenja. Edina podlaga za raziskovanje tega vpra{anja je pesnikova literarna
zapu{~ina1 . Dve stoletji kasnej{i kratek biografski zapis Pavla Diakona temelji le na pozna-
vanju pesnikovega opusa2  in se vpra{anja niti ne dotakne. Pri iskanju odgovora na to
vpra{anje so posamezni raziskovalci bodisi analizirali posamezne, v celoti gledano redke
odlomke v pesnikovem opusu, spet drugi so sku{ali najti odgovor na podlagi njegove
umestitve v kontekst politi~nih in cerkvenih razmer v severni Italiji in na celotnem Zahodu
v drugi polovici 6. stoletja. Venancijev odnos do shizme Treh poglavij je v tem primeru
postal sestavni del enega temeljnih vpra{anj pri razumevanja njegovega ‘ivljenja in dela:
kateri so vzroki za njegov odhod iz Italije v Galijo 5653. Pesnik je imel po preselitvi v novo
1 Vse navedbe sledijo ediciji: Venanti Honori Clementiani Fortunati presbyteri Italici Opera poetica,
recensuit et emendavit F. LEO, MGH AA 4,1, München 19812; Venanti Honori Clementiani Fortunati pres-
byteri Italici Opera pedestria, recensuit et emendavit B. KRUSCH, MGH AA 4,2, München 19952. Zaradi
komentarja velja upo{tevati tudi edicijo v PL 88, 9–596. Nove dvojezi~ne edicije s komentarjem: VENANCE
FORTUNAT, Poèmes, Tome 1: Livres I–IV), ed. M. REYDELLET, Paris 1994; VENANCE FORTUNAT, Oeuvres, Tome 4: Vie
de saint Martin, ed. S. QUESNEL, Paris 1996; Venanti Honori Clementiani Fortunati Opera 1– VENANZIO
FORTUNATO, Opere 1 (izd. S. DI BRAZZANO), CSEA 8/1, Aquileia 2001. Prevodi s komentarjem (nam dostopna
dela): VENANTIUS FORTUNATUS: Personal and Political Poems. Translated with notes and introduction by J. GEORGE,
Translated Texts for Historians 23, Liverpool 1995; VENANZIO FORTUNATO, Vita di san Martino di Tours.
Traduzione, introduzione e note a cura di G. PALERMO, Collana di testi patristici 52, Roma 19952. Izbrane
Venancijeve pesmi v izvirniku in prevodu s komentarjem prina{ata dve slovenski antologiji: Zgodnjekr{~anska
latinska poezija (prev. M. ŠPELI~), Ljubljana 1997, 249–254; Srednjeve{ki cvetnik – Florarium mediaevale.
Latinska lirika srednjega veka (prev. P. SIMONITI), Ljubljana 2000, 10–19.
2 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2,13 (izd. F. BRADA~, B. GRAFENAUER, K. GANTAR, Maribor 1988, 68–71; ed.
L. CAPO, Fondazione Lorenzo Valla 20005, 90–95, 436–437).
3 Temeljna bibliografija o navedenem vpra{anju (v kronolo{kem zaporedju izida): R. KOEBNER, Venan-
tius Fortunatus. Seine Persönlichkeit und seine Stellung in der geistigen Kultur des Merowingerreiches.
Beiträge zur Kulturgeschichte des Mittelalters und der Renaissance 22, Leipzig 1915; H. WOPFNER, Die Reise
des Venantius Fortunatus durch die Ostalpen. Ein Beitrag zur frühmittelalterlichen Verkehrs- und Siedlungs-
geschichte, Schlern-Schriften 9, 1925 (Festschrift zu Ehren Emil von Ottenthals), Innsbruck 1925, 362–
417, zlasti 365; D. TARDI, Fortunat: Étude sur un dernier représentant de la poésie latine dans la Gaule
mérovingienne, Paris 1927; E. STEIN, Histoire du Bas-Empire II, Paris 1949, 833–834 (pesnik privr‘enec
shizme); G. CUSCITO, Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria, Trieste 1977, 287–288; ISTI, Venanzio
Fortunato e le chiese istriane. Problemi e ipotesi, Atti e Memorie della Società Istriana 78 (26 n.s.), 1978,
207–225; J. ŠA{EL, Il viaggio di Venanzio Fortunato e la sua attività in ordine alla politica bizantina, AAAd 19,
1981, 359–375 (= Opera selecta, Situla 30, Ljubljana 1992, 766–782); H. BERG, Bischöfe und Bischofssitze
im Ostalpen- und Donauraum vom 4. bis zum 8. Jahrhundert, v: H. WOLFRAM, A. SCHWARCZ (Hg.), Die Bayern
und ihre Nachbarn I, Wien 1985, 61–108, zlasti 84–85; B. BRENNAN, The Career of Venantius Fortunatus,
Traditio 41, 1985, 49–78; ISTI, Venantius Fortunatus: Byzantine agent?, Byzantion 65, 1995, 7–16; J. W.
GEORGE, Venantius Fortunatus. A Latin Poet in Merovingian Gaul, Oxford 1992; L. PIETRI, Venance Fortunat
et ses commanditaires: un poète italien dans la société gallo-franque, Settimane di studio del Centro italiano
di studi sull’alto medioevo 39, 1992, 729–754; H. KRAHWINKLER, Friaul im Frühmittelalter, Wien, Köln,
ZGODOVINSK  ̂ ASOPI  • 55 • 2001 • 2 (123) • 149–176
150 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
domovino prav malo stikov z Italijo in o~itno ni sledil razvoju tamkaj{njih dogodkov, sam
cerkveni spor pa v merovin{ki Galiji ni bil aktualen. Svoj odnos do shizme je lahko izo-
blikoval v ~asu pred odhodom v Galijo, torej v ~asu svoje mladosti in dozorevanja na
Bene{kem in v Raveni.
Venancij Fortunat naj bi bil v ~asu svojega odhoda iz Italije star ok. 25–30 let. Letnica
njegovega rojstva ni dolo~ljiva (predlogi raziskovalcev se gibljejo v desetletnem razponu
od 530 do 540, po mnenju velike ve~ine naj bi bil rojen ok. 535–540), kronolo{ka rekon-
strukcija pesnikovega ‘ivljenja je za prvo, italsko obdobje njegovega ustvarjanja vse prej
kot jasna4. Gotovo je v ~asu {olanja v Raveni dosegel odli~no, na razli~na podro~ja segajo~o
izobrazbo z vsaj temeljnim znanjem gr{~ine5. Kot potomec premo`ne dru`ine je imel {tevil-
ne pomembne zveze v rodni Venetiji, ki so segale prek rojstnega kraja v ve~ mest na Bene{kem.
V ~asu pred odhodom iz Italije {e ne moremo ra~unati z njegovim pomembnej{im pesni{kim
slovesom, saj sta od ok. 230 ohranjenih pesmi le prvi dve zanesljivo nastali na italskih tleh,
od proznih spisov pa nobeden. Prav tako za ta ~as ne moremo dokazati njegovih morebitnih
{ir{ih, prek ozemlja med Raveno in Akvilejo segajo~ih osebnih ali politi~nih zvez s pomemb-
nimi cerkvenimi in posvetnimi dostojanstveniki, ki so kasneje v merovin{ki Galiji bistveno
zaznamovale njegovo `ivljenje in delo. Zdi se, da je v bene{ki domovini vzdr`eval stike
(predvsem) z osebami duhovnega stanu, saj med sicer redkimi omenjenimi posamezniki – z
izjemo pripadnikov o`jega sorodstva – ne naletimo na posvetne osebe. Na njegovo pred-
vsem religiozno mladostno usmeritev bi kazalo tudi pesnikovo ime; izmed {tirih sestavnih
delov svojega imena (Venantius Honorius Clementianus Fortunatus) je uporabljal predvsem
pridevek Fortunatus. Slednji, povzet po istoimenskem oglejskem mu~encu6, je razodeval
predvsem njegovo duhovno in religiozno usmerjenost, ne pa njegovega dru‘benega porek-
la iz premo‘nih slojev. Kot mlad izobra‘enec duhovne usmeritve je bil v desetletju pred
Weimar 1992, zlasti 24–26; M. PAVAN, Venanzio Fortunato tra Venetia, Danubio e Gallia merovingica, v:
Venanzio Fortunato tra Italia e Francia (Atti del convegno internazionale di Studi), Treviso 1993, 11–23
(= V. PAVAN, Dall’Adriatico al Danubio, Padova 1991, 331–344; zlasti privr‘enost shizmi, ob tem tudi
zaobljuba ob ozdravitvi); G. ROSADA, Il “viaggio” di Venanzio Fortunato ad Turones: il tratto da Ravenna ai
Breonum loca e la strada per submontana castella, v: Venanzio Fortunato tra Italia e Francia (kot v
predhodni navedbi), 25–57, zlasti 43–48 (zlasti privr‘enost shizmi, ob sicer{njih te‘kih razmerah v severo-
vzhodni Italiji v letih pred langobardsko invazijo).
4 Predlo‘ene letnice pesnikovega rojstva: R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 11 (leta 540); D. TARDI,
Fortunat, 24 (leta 530); E. STEIN, Histoire II, 694 (okrog 535); J. W. GEORGE, Venantius Fortunatus, 19 (malo
pred 540); B. BRENNAN, The Career, 50 op. 11 (nagiba se k predlogu J. Szövérffyja, da je bil rojen v drugi
polovici tridesetih let, ok. 535–540); G. PALERMO, v: VENANZIO FORTUNATO (op. 1), 5 (morda 535); M. REYDELLET,
v: VENANCE FORTUNAT (op. 1), VII (rojstvo med 530–540, zavrnitev Koebnerjevih argumentov za datacijo v
leto 540); R. DÜCHTING, Venantius Fortunatus, Lexikon des Mittelalters 8, 1997, 1453 (pred 540); N. DELHEY,
Venantius Fortunatus, v: S. DÖPP, W. GEERLINGS, Lexikon der antiken christlichen Literatur, Freiburg, Basel,
Wien 19992, 622 (med 530 in 540); prim. tudi S. DI BRAZZANO v: VENANZIO FORTUNATO, 15.
5 Pesnikova “ocena” lastne izobrazbe (VENANTIUS FORTUNATUS, Vita Martini 1, 26–35, MGH AA 4,1, 296;
prim. G. PALERMO v: VENANZIO FORTUNATO, Vita..., 51) je literani topos (avtorjeva poni`nost), iz katerega je jasno
le to, da se je izobra`eval v gramatiki, retoriki in verjetno tudi v pravu; prim. tudi PAULUS DIACONUS, Hist.
Lang. 2,13 (Sed tamen Ravennae nutritus et doctus, in arte gramatica sive rethorica seu etiam metrica
clarissimus extitit.). O njegovem vsaj osnovnem znanju gr{~ine prim. G. PALERMO v: VENANZIO FORTUNATO (kot
v op. 1), 9–10. Njegova dela odra`ajo ne le odli~no poznavanje poezije (tako klasikov kot kr{~anskih
avtorjev), temve~ tudi teolo{ko znanje. O {irini in globini Venancije izobrazbe so bila izra`ena razli~na
mnenja; prim. ocene pri: B. BRENNAN, The Career, 52–53; J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus, 21–22.
6 O pesnikovem imenu gl. J. ŠA{EL, Il viaggio (op. 3), 359–362 (= Opera selecta, 766–768); J. W.
GEORGE, Venantius Fortunatus, 19; B. BRENNAN, The Career, 50; G. PALERMO v: VENANZIO FORTUNATO, 3–4. Samo
z imenom Fortunatus ga ozna~ujeta najprej sodobnik in prijatelj GREGORIJ TOURSKI (De miraculis s. Martini
1,13–15; PL 71, 926B; 927C), dve stoletji kasneje pa PAVEL DIAKON (Hist. Lang. 2,13).
151ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
odhodom v Galijo pri~a dogodkom, ki so globoko posegali prav v duhovno in cerkveno
sfero in bistveno zaznamovali razvoj v njegovi domovini.
2. Venancijeva poro~ila, ki jih moremo povezovati s shizmo Treh poglavij
Shizma Treh poglavij, posledica poteka in rezultatov 5. ekumenskega koncila oziroma
Justinijanove verske politike, je v akutni obliki nastopila v severovzhodni Italiji 557. Tedaj
je bil za oglejskega patriarha izvoljen Pavlin, ki je prekinil stike s tedanjim pape‘em Pela-
gijem I.7 V ~asu teh za cerkev na Bene{kem odlo~ilnih dogodkov naj bi bil Venancij Fortu-
nat star okrog dvajset let. V taki starosti je bil lahko le opazovalec dogodkov, vendar je kot
mlad izobra‘enec gotovo vedel za njihov pomen. Dogodki njegovega otro{tva, predvsem
gotsko-bizantinska vojna (535–552), ki se je najmanj enkrat (540) dotaknila Treviza in
njegove {ir{e okolice8, v njegovi literarni zapu{~ini niso pustili opazne sledi. Na podlagi
pesnikovih avtobiografskih notic se ne da dokazati, da bi v otro{tvu oz. mladosti kdaj
prebival v Akvileji; gotovo je le to, da je imel s tem mestom stike, ki pa so lahko potekali v
obliki obiskovanja in dopisovanja9. Akvileja je bila tedaj sredi{~e provincialne uprave in
metropolitsko sredi{~e ne le za Bene~ijo in Istro, temve~ tudi za preostalo obmo~je Sredo-
zemskega Norika, za ostanke zahodnega dela panonskih in ju‘nega dela recijskih provinc.
Podoba mesta sredi 6. stoletja, eno stoletje po hunskem razru{enju in neposredno po koncu
gotsko-bizantinske vojne, seveda ni bila primerljiva z ono v 4. stoletju, ko je bila Akvileja
po velikosti in pomenu tretje mesto Italije in deveto v rimskem cesarstvu. Po skromnih
gradbenih dose‘kih v Odoakrovi in Teoderikovi dobi se je za~ela sistemati~na obnova
mesta – tako kot drugod v Italiji – {ele po dokon~ni bizantinski osvojitvi mesta 552 oziroma
po koncu gotsko-bizantinske vojne 55510.
Dva pesni{ka vlo‘ka o Akvileji ka‘eta na to, da je imel v pesnik v pesnitvah iz ~asa ok.
575 (Vita s. Martini) oziroma ok. 576–580 (Carmina 8,3: De virginitate) predstavo o Akvi-
7 G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 293–293; C. SOTINEL, Pelagio I, v: Enciclopedia dei papi I, Roma
2000, 529–536, zlasti 533–534; C. SOTINEL v: Histoire de christianisme (ur. J.-M. MAYEUR, Ch. et L. PIETRI, A.
VAUCHET, M. VENARD), 3: Les Églises d’Orient et d’Occident (432–610) (ur. L. PIETRI), Paris 1998, 441–442.
8 PROKOPIJ, Bellum Gothicum 3(7), 1, 35 (ed. H.B. DEWING, LCL, Procop. IV, London 1962, 162) omenja
bitko pri Trevizu 540, v kateri so Goti (kralj Ildibad) uni~ujo~e porazili bizantinsko vojsko (vojskovodja
Vitalius), v kateri so se bojevali {tevilni herulski federati; prim. H. WOLFRAM, Die Goten, München 19903,
351; PLRE III, 614 (s.v. Ildibadus).
9 Hipotezo, da je pesnik ve~ let svoje mladosti pre‘ivel v Akvileji, kamor naj bi se njegova dru‘ina
umaknila pred voja{kimi operacijami v gotsko-bizantinski vojni, je zagovarjal zlasti D. TARDI, Fortunat, 27–
28 in 35–37, v novej{em ~asu pa jo zastopajo le redki avtorji (na primer G. CUSCITO, Venanzio Fortunato,
209). Kot neutemeljeno je zavra~ajo: E. STEIN, Histoire II, 695 op. 1; B. BRENNAN, The Career, 51–52; J.W.
GEORGE, Venantius Fortunatus, 19–20 (prim. rec. J. GRUBER, Gnomon 71, 1999, 418).
10 AUSONIUS, Ordo urbium nobilium IX (ed. H.G.E. WHITE, LCL, 1968, Aus. I, 274). O hunskem zavzetju
in razru{enju Akvileje in delni obnovi mesta v ~asu {kofov Niketa in Marcelijana gl. R. BRATO‘, La chiesa
aquileiese e i barbari (V–VII sec.), v: Aquileia e il suo patriarcato (ur. S. TAVANO, G. BERGAMINI, S. CAVAZZA),
Udine 2000, 101–149, zlasti 112–116, 122–128 in 147–149. O splo{ni obnovi razru{enih mest v Italiji po
zmagi nad Goti poro~a zadnji del Kopenhagenske kronike (Auctarii Hauniensis extrema, 3–4; Chronica
minora I, ed. Th. MOMMSEN, MGH AA IX, 1892, 337: (3) Narses patricius ... Italiam Imperio Romano reddidit
urbesque dirutas restauravit ... (4) Narses patricius cum Italiam florentissime administraret et urbes atque
moenia ad pristinum decorem per XII annos restauraret et populos suo iure atque prudentia foveret...).
Narzesovo prizadevanje, da bi obnovili cerkve, omenja tudi PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2,3 (... in recupe-
randis basilicis satis studiosus ...), za njim pa DANDULUS, Chronica A. 557–565 (ed. E. PASTORELLO, Bologna
1939, 73,13). Gl. kratko S. TAVANO, Aquileia e Grado, Trieste 1986, 45 in PLRE III, 926 (Narses 1).
152 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
leji svoje mladosti, iz dobe pred odhodom v Galijo (565). Iz kratkih omemb ne dobimo vtisa,
da bi pesnik vedel za pomembne dogodke, ki so po letu 565 spremenili podobo in pomen
mesta: beg cerkvenega sredi{~a v Grade‘, nato langobardsko zavzetje in ponovno ru{enje
mesta 568, ki seveda ni bilo primerljivo z onim v ~asu Atilovega vdora v Italijo 452.
Obe omembi Akvileje se v prvi vrsti nana{ata na ~e{~enje doma~ih mu~encev v mestu,
pesnikova knjiga pa naj bi sedaj raz{irila tjakaj tudi slavo sv. Martina11 . Mesto se ozna~uje
kot Aquiliensis urbs. Oznaka urbs, ki se pojavlja v tem ~asu sorazmeroma redko, je bila
primerna predvsem za ve~ja in pomembnej{a mesta12 . Pridevni{ka oblika Aquiliensis (na-
mesto starej{e Aquileiensis in poznej{e srednjeve{ke Aquileg(i)ensis) je bila v tej dobi o~itno
precej raz{irjena, saj naletimo nanjo ve~krat v zapisih cerkvene provenience od druge polo-
vice 6. do sklepnega dela 7. oz. za~etka 8. stoletja13 . Venancij Fortunat je v odlomkih
navedel oglejske svetnike, katerih grobovi so bili takrat splo{no poznani in o~itno priljub-
ljeni romarski cilji. Ob enkratni omembi Kancijeve skupine (Cantianos domini nimium
venereris amicos [sc. libellus Vitae s. Martini]) sta kar dve omembi ~e{~enja mu~enca Fortu-
nata, pesnikovega soimenjaka, svetnika v mu~eni{ki dvojici Feliks in Fortunat, ~igar po-
smrtni ostanki so tedaj po~ivali v Akvileji14 . Na podlagi dvakratne in zato izstopajo~e
omembe Fortunata kot oglejskega mu~enca15  se zdi, da je bilo ~e{~enje tega svetnika v
mestu posebej raz{irjeno in samemu pesniku posebej drago. Njegov rojak, mladostni vrst-
nik, prijatelj in so{olec v ~asu {tudija v Raveni in kasnej{i {kof v Trevizu Feliks16 , pa je
nosil ime somu~enca v tej svetni{ki skupini. Ker je v oglejskem izro~ilu poznanih ve~
Fortunatov, obstaja sicer teoreti~no majhna mo‘nost, da bi se omemba Fortunata v pesnitvi
11 Verzi, ki se nana{ajo na Akvilejo, se glasijo (Vita s. Martini 4,656–662, str. 368–369): hinc Venetum
saltus campestria perge per arva, / submontana quidem castella per ardua tendens; / aut Aquiliensem si forte
accesseris urbem, / Cantianos domini nimium venereris amicos / ac Fortunati benedictam martyris urnam /
pontificemque pium Paulum cupienter adora, / qui me primaevis converti optabat ab annis. Prim. tudi
VENANCE FORTUNAT, Oeuvres IV (ed. S. QUESNEL), 99 in 170 (komentar); VENANZIO FORTUNATO, Vita di san Martino
di Tours (ed. G. PALERMO), 151–152.
12 Akvileja se kot veliko in pomembno mesto pojavlja z oznako urbs ‘e v virih od 4. stol. dalje (eno
prvih omemb posreduje AUSONIUS, Ordo urbium nobilium IX,2 [nona inter claras Aquileia ... urbes]), nato pa
ve~krat v virih vse do 9. stol., vendar pa je bil vseskozi v uporabi tudi izraz civitas kot najbolj splo{na oznaka
za mesto (prim. R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese prima di Costantino, Udine–Gorizia 1999, 44 op. 43).
O~itno je Venancij Fortunat uporabljal oznako urbs ‘e precej svobodno, saj jo v nadaljevanju najdemo ‘e pri
omembi Padove (gl. op. 38).
13 Pridevni{ka oblika Aquiliensis (namesto starej{e Aquileiensis) se nahaja v naslednjih virih: Episcopo-
rum schismaticorum epistula ad Mauricium 9; 17; 18; 19 (Concilium universale Constantinopolitanum sub
Iustiniano habitum, ed. E. SCHWARTZ, ACO IV/2, Argentorate 1914, 133,9 [in sancta Aquiliensi ecclesia];
135,4 [in sancta sede Aquiliensi]; 135,11 [metropolitana Aquiliensis ecclesia]; 135,16 [ad Aquiliensem
synodum]; 135,25–26 [matris nostrae Aquiliensis ecclesiae]); Concilium universale Constantinopolitanum
tertium (ed. R. RIEDINGER, ACO, series secunda, I,1, Berlin 1990), Actio quarta (155,7: episcopus sanctae
ecclesiae Aquiliensis); prim. k slednjemu zapisu R. BRATO‘, Das Patriarchat Grado im monotheletischen
Streit, v: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo (ur. R. BRATO‘), Situla 39, Ljubljana
2000, 609–658, zlasti 636.
14 Carmina 8,3, 165–166 (MGH AA 4,1, 185): Felicem meritis Vicetia laeta refundit / et Fortunatum fert
Aquileia suum... O ~e{~enju obeh oglejskih mu~encev v tej dobi prim. R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese
(kot v op. 12), 389–399; nazadnje G. CUSCITO, I martiri aquileiesi, v: Aquileia e il suo patriarcato (ur.
S. TAVANO, G. BERGAMINI, S. CAVAZZA), Udine 2000, 33–50, zlasti 43–47.
15 V pesmi De virginitate, 137–176 (Carmina 8,3; MGH AA 4,1, 184–185) na{teva pesnik posebej
“reprezentativne” svetnike za posamezna mesta in de`ele, ponavadi po enega ob vsaki geografski omembi,
le redko (kot za Rim ali Milano) po dva svetnika. Akvilejo v tem primeru zastopa Fortunat; analogije iz
sosedstva: ... dat Siscia clara Quirinum [v. 153].... Vitalem ac reliquos quos cara Ravenna sepultat, /
Gervasium, Ambrosium, Mediolane, meum: Iustinam Patavi... [v. 167–169]).
16 O tarvizijskem {kofu Feliksu gl. op. 34.
153ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
Vita s. Martini ne nana{ala na Feliksovega dru‘abnika v mu~eni{tvu, pa~ pa na Mohorjeve-
ga istoimenskega diakona, ki v elogiju v Hieronimijanskem martirologiju (sreda 5. stol.) kot
edinem zapisu o tej mu~eni{ki skupini iz antike nastopa na prvem mestu (pred {kofom
Mohorjem). Medtem kot grob in relikvije Mohorja in Fortunata pred “odkritjem” v za~etku
7. stoletja niso bili poznani, pa je bila benedicta urna Feliksovega dru‘abnika v mu~eni{tvu
znan romarski cilj17 .
a. Venancij Fortunat in oglejski patriarh Pavlin
Posebno pozornost zaslu‘ita dva verza o oglejskem {kofu Pavlu (oz. Pavlinu, kot se
splo{no imenuje v zgodovinopisju). Škofa je ozna~il na izredno spo{tljiv in obenem oseben
na~in, ki ka‘e na to, da sta se dobro poznala. Paulus (in ne Paulinus, kot se omenja v dveh
pismih pape‘a Pelagija I.)18  je ozna~en kot pontifex pius, s pridevkom, ki poudarja njegov
rang in njegove osebne odlike. Tudi izraz pontifex, ~e ni bil izbran le iz metri~nih razlogov,
je bolj vzvi{en od obi~ajne oznake episcopus in je bil primeren za predstojnika pomembne
{kofije19 . Knjiga, ki jo pesnik po{ilja na pot, naj ob prihodu v Akvilejo na posebej spo{tljiv
na~in izka‘e ~ast tamkaj{njemu {kofu (cupienter adora), pri ~emer iz same uporabe glagola
adorare ni povsem jasno, ali si je pesnik s tem predstavljal {e aktivnega (kar se zdi vsekakor
verjetnej{e) ali ‘e pokojnega {kofa20. Tak osebni odnos se je lahko izoblikoval na podlagi
dolgotrajnih stikov. Pesnik poro~a, da ga je Pavel (oz. Pavlin) ‘e od otro{tva (primaevis ab
annis) sku{al usmeriti v duhovno ‘ivljenje (qui me ... converti optabat). Ker je bil Pavlin
pred izvolitvijo za {kofa menih in ker ozna~uje pesnik njegovo prizadevanje z glagolom
converti se zdi, da ga je sku{al pridobiti za meni{ki stan. Iz hagiografskega izro~ila 5. in 6.
stoletja je znanih ve~ primerov vplivanja odraslega asketa na otroka v smislu vzgoje v
meni{ko conversio; enega takih opisuje med severnoitalskimi pisci Enodij21 . Poro~ilo samo
17 Prim. G. CUSCITO, I martiri aquileiesi, 45 in S. DI BRAZZANO v: VENANZIO FORTUNATO, 437 op. 24; nejasna v
tem oziru G. PALERMO, v: VENANZIO FORTUNATO (op. 1), 152 op. 39 (mu~enec iz dobe Numerijana ali Dioklecija-
na) in S. QUESNEL v: VENANCE FORTUNAT IV (op. 1), 170 op. 89 (F. akvilejski {kof in mu~enec). O vpra{anju
identificiranja razli~nih oglejskih svetnikov z imenom Fortunatus prim. R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileie-
se, 79–82 in 395–396.
18 Z imenom Paulinus (le-temu sledi oznaka pseudoepiscopus) ga ozna~uje (le na dveh mestih) njegov
sodobnik in nasprotnik PELAGIUS I PAPA, Epistulae quae supersunt (556–561), Epist. 59,1 (ed. P.M. GASSÓ –
C.M. BATTLE, Montserrat 1956, 155 oz. Epist. 46 v PL Supplementum I, Paris 1967, 1303) in Epist. 57 (PL
Suppl. IV, 1306 oz. ed. P.M. GASSÓ – C.M. BATTLE, 182). Ne le pri sodobniku Venanciju Fortunatu, tudi dve
stoletji kasneje pri Pavlu Diakonu (Hist. Lang. 2,10; 2,25) in {tiri stoletja kasneje v grade{ko-bene{kih
kronikah se dosledno ozna~uje kot Paulus (gl. G. MONTICOLO, Cronache veneziane antichissime, Roma 1890,
6, v. 4 in 7 [Cronica de singulis patriarchis Nove Aquileie]; 41, v. 33; 42, v. 4 in 26; 49, v. 1 in 4 [Chronicon
Gradense]; 62, v. 9 in 15; 68, v. 4 [IOHANNES DIACONUS, Chronicon Venetum]); Origo civitatum Italie seu
Venetiarum [ed. R. CESSI, Roma 1933], 40–42, 72–75, 122–123, 128), enako ga ozna~uje tudi DANDULUS,
Chronica, a. 557–569 (ed. E. PASTORELLO, Bologna 1938, 72, 75, 76).
19 Gl. op. 11. Naslov pontifex je v tem primeru sinonimna oznaka za naslov archiepiscopus, ki so ga
uporabljali shizmati~ni {kofje kot uradno oznako za patriarha Helija in Severa (Episcoporum schismatico-
rum epistula ad Mauricium 6,8,9 [ACO IV/2, 133]).
20 Prim. S. QUESNEL, v: VENANCE FORTUNAT IV, 170 op. 90; gl. tudi J.F. NIERMEYER, Mediae latinitatis lexicon
minus, Leiden 1976, s.v. adorare. ^e bi se pesnikova oznaka nana{ala na pokojnega {kofa, bi izraz kazal na
njegovo svetni{ko ~e{~enje (adoratio).
21 ENNODIUS, Vita beati Antoni 8–9 (ed. F. VOGEL, MGH AA 7, 19612, 186; sv. Severin iz Norika je Antonija
od osmega leta dalje vzgajal na pot bodo~ega asketskega ‘ivljenja). Prim. A.N. NOCK, Bekehrung, RAC 2,
1954, 105–118, zlasti 117; M. ROTHENHÄUSLER, Conversio morum, RAC 3, 1957, 422–424.
154 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
ka‘e na tesne stike Venancija Fortunata z menihom Pavlom (Pavlinom), kasnej{im patriarhom,
pod vplivom katerega je kot otrok duhovno dozoreval22 . Dejstvo, da Venancij ni do‘ivel
conversio in stopil na pot askeze, ka‘e na to, da ti stiki le niso bili tako intenzivni, da bi
privedli do cilja. Pesnik je ostal temu ‘ivljenjskemu idealu vseskozi blizu in ga je visoko
cenil.
Mladi Venancij je odra{~al in dozoreval v ~asu stopnjevanja spora Treh poglavij. Po
koncu gotsko-bizantinske vojne (555), ki mu je sledil nekaj let kasneje izgon Frankov in
ostankov Gotov iz severne Italije (561–563)23 , je postal cerkveni spor osrednji politi~ni
problem v severni Italiji. Ob postopnem zmanj{evanju in umirjanju spora v drugih delih
bizantinske Italije sta to krizno ‘ari{~e sku{ala pogasiti pape‘ in bizantinska posvetna oblast
v Italiji24 . Pisma pape‘a Pelagija I. razli~nim bizantinskim dostojanstvenikom omogo~ajo
vpogled v oblike in intenzivnost pritiska na shizmati~nega patriarha le v kratkem razdobju
od februarja do aprila leta 559. V pismu patriciju Joannesu je Pelagij I. v februarju 559 ostro
napadel shizmatike, oglejskega {kofa ironi~no ozna~il kot “patriarha” Bene~ij in Istre in
“prvaka” shizmatikov (quispiam Venetiarum, ut ipsi putant, atque Histryae patriarcha ...
eorum princeps ... non consecratus sed execratus episcopus...)25 . Ko je Pavlin omenjenega
bizantinskega dostojanstvenika, ki se je o~itno nahajal v Akvileji, izob~il, je pape‘ proti
koncu marca nastopil ostreje in s konkretno gro‘njo: v pismu patriciju Valerijanu je v tem-
peramentnem tonu navedel razloge za policijski poseg proti shizmati~nemu patriarhu26 ,
prav tako je spodbudil k ostremu postopanju proti shizmatiku, ki je uzurpiral {kofijski
prestol (Aquileiensis ecclesiae inuasor), patricija Joannesa27 . Podobne vsebine so bila tudi
druga pape‘eva pisma patriciju Valerijanu28 , patriciju Narzesu in drugim posvetnim do-
stojanstvenikom, da bi odstavili shizmati~ne {kofe tudi drugod v Italiji29 . Venancij Fortunat
se je v letih pritiska na oglejskega patriarha nahajal v Raveni, ki je bila v tem ~asu kot
cerkveno in upravno sredi{~e nasprotnik Akvileje: {kof Agnellus je stal trdno na pape‘evi
strani, tamkaj{nje bizantinske posvetne dostojanstvenike pa je pape‘ sku{al pridobiti za
energi~no ukrepanje proti Pavlinu.
Po pape‘evih pismih iz leta 559 viri o Pavlinu vse do langobardske invazije v Italijo
devet let kasneje presahnejo. Kaj se je dogajalo s patriarhom v letih 559–565, ko se je
Fortunat nahajal v Raveni, ni znano; o~itno je le to, da je pritisk prek Ravene in Rima
vzdr‘al. Ob langobardski nevarnosti je prav on – kot se zdi ob popolni odsotnosti posvetne
22 PELAGIUS I PAPA, Epist. 24, 5 (ed. kot v op. 18; 75 v. 17): ... Quid autem iam de eorum principe loquar,
qui et monachum, si tamen aliquando fuit, inuadendi episcopatum ambitu perdidit... Ob pomanjkanju
dokazov, da bi pesnik v mladosti prebival v Akvileji, je S. DI BRAZZANO (VENANZIO FORTUNATO, 16) izrazil
hipotezo, da je do teh stikov pri{lo v enem od urbanih sredi{~ v pesnikovi o‘ji domovini (Treviso, Opiter-
gium, Altinum), kjer naj bi pesnik odra{~al in pridobival osnovno izobrazbo. Vpra{anje dolo~itve kraja
njunih stikov ostaja nere{ljivo.
23 PLRE III, 923 sl. (Narses 1); E. STEIN, Histoire II, 610–611.
24 G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 293 sl.; C. SOTINEL, Pelagio I (kot v op. 7), 533–534.
25 PELAGIUS I PAPA, Epistulae 24,1;5;7 (ed. P.M. GASSÓ – C.M. BATTLE [kot v op. 18], 73–75). O omenjenem
patriciju gl. PLRE III, 669–700 (Ioannes 71).
26 PELAGIUS I PAPA, Epist. 52 (kot v op. 18, 134–139).
27 PELAGIUS I PAPA, Epist. 53 (kot v op. 18, 140–142), zlasti 53,10 (142, 33–36; pape‘ ja patricija
spodbudil, naj oglejskega {kofa kot prestopnika aretira in po{lje k cesarju na zagovor); prim. tudi Epist.
52,14,64–65 [138]: ... hi qui talia praesumpserunt ad piissimum principem sub digna custodia dirigantur...
28 PELAGIUS I PAPA, Epist. 59 (kot v op. 18, 155–158); o patriciju Valerijanu gl. PLRE III, 1361 (Valeria-
nus 1).
29 PELAGIUS I PAPA, Epist. 60; 65 (kot v op. 18, 159–173). V Epist. 65,5 (173,19–21) je pape‘ neposredno
izrazil svojo zahtevo po policijskih posegih proti shizmatikom (... ut ab ecclesiae unitate diuisi, et eius
pacem iniquissime perturbantes, a saecularibus etiam potestatibus conprimantur).
155ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
oblasti(!) – vodil preselitev cerkvenega sredi{~a in s tem v znatni meri tudi prebivalstva v
Grade‘30 . Med relikvijami ve~jega {tevila mu~encev, ki so bile po kasnej{em izro~ilu bodisi
tedaj, bodisi nekoliko kasneje, ko so se Langobardi umaknili iz poru{enega mesta, prene{ene
v Grade‘, se omenjajo tudi relikvije mu~encev Kancijeve skupine in drugih mu~encev, ne pa
relikvije mu~enca Fortunata31 . Akvileja je bila po langobardskem zavzetju in razru{enju
izpraznjeno mesto, sadovi kratkotrajne obnove so bili izni~eni. V naslednjem letu je patriarh
Pavlin po dvanajstletnem pontifikatu v neznanih okoli{~inah v Grade‘u umrl32 .
Zdi se, da pesnik po odhodu v Galijo ni imel nikakr{nih vesti o Akvileji. V ~asu nastanka
obeh odlomkov o Akvileji je bil namre~ Pavlin ‘e ve~ let pokojni, cerkveno sredi{~e pa se je
nahajalo v Grade‘u. Tam (in ne ve~ v Akvileji) so bile spravljene relikvije mu~encev Kan-
cijeve skupine, za relikvijami mu~enca Fortunata pa se je za~asno izgubila vsaka sled.
Langobardska Akvileja v sedemdesetih letih 6. stoletja ni bila in ni mogla biti romarski kraj
v takem smislu kot pred 568, saj se je ve~ji del relikvij doma~ih mu~encev nahajal v Gra-
de‘u.
b. Venancij in cerkve na Bene{kem
Venancij omenja tri cerkve na Bene{kem: Konkordijo, Treviso in Padovo. V primeru
Konkordije je pesnikov zapis za na{ vidik obravnave malo zanimiv, saj se nana{a le na
svetni{ko ~e{~enje, ne vsebuje pa nobene reminiscence na pesnikovo sodobnost33 .
Tamkaj{nji {kof v {estdesetih letih 6. stol. tudi sicer ni poznan.
Povsem druga~e je z omembo rojstne {kofije Treviza. V tem primeru pesnik ne poro~a o
lokalnem svetni{kem kultu, pa~ pa o svojem rojaku, vrstniku in prijatelju v ~asu {tudija v
Raveni Feliksu, s katerim je skupaj do‘ivel ~ude‘no ozdravitev pred podobo sv. Martina34 .
Feliks, pesnikov inlustris socius, je izbral druga~no ‘ivljenjsko pot kot Venancij Fortunat.
30 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2, 10: Aquileiensi quoque civitati eiusque populis beatus Paulus patriar-
cha praeerat. Qui Langobardorum barbariem metuens, ex Aquileia ad Gradus insulam confugiit secumque
omnem suae thesaurum ecclesiae deportavit. O vlogi {kofov v pozni antiki kot duhovnih in posvetnih
voditeljev skupnosti gl. S. MOCHI ONORY, Vescovi e Città, Rivista di storia del diritto italiano 4, 1931, 245–
329 in 555–600; 5, 1932, 99–179 in 241–312; 6, 1933, 199–238.
31 Chronicon Gradense (G. MONTICOLO, Chronache veneziane antichissime, Roma 1890, 40–41): ... qui
sanctissimus patriarcha ... corpora autem sanctorum Cancii, Canciani et Cancianille in ecclesia sancti
Johannis evangeliste celeberrime composuit ... corpora sanctorum Quirini, Illari et Taciani et ceterorum
secum asportaverunt. Relikvije Feliksa in Fortunata naj bi bile po kasnej{em izro~ilu odkrite {ele 628 in nato
prene{ene v Grade‘; prim. Cronica de singulis patriarchis Nove Aquileie (G. MONTICOLO, Cronache, 10;
R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese, 395 op. 141).
32 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2, 25: Paulus quoque patriarcha annis duodecim sacerdotium gerens, ab
hac luce subtractus est regendamque ecclesiam Probino reliquit.
33 Vita s. Martini 4, 663–676 (MGH AA 4,1, 369): si petis illud iter qua se Concordia cingit, / Augustinus
adest pretiosus Basiliusque. O ~e{~enju teh svetnikov v Konkordiji, ki ga izpri~uje samo Venancij Fortunat,
prim. S. TAVANO v: La chiesa concordiese 389–1989 I. Concordia e la sua cattedrale (izd. C.G. MOR,
P. NONIS), Pordenone 1989, 47; prim. tudi S. QUESNEL v: VENANCE FORTUNAT IV, 171 op. 91 (nagiba se k mnenju,
da se za imeni skrivata sv. Avgu{tin in Basilij Veliki); k zapletenemu vpra{anju prim. tudi P. ZOVATTO, Le
origini del cristianesimo a Concordia, Udine 1975, 27–28; 82 (nagiba se k mnenju, da gre za lokalna
mu~enca).
34 Vita s. Martini 4, 663–676 (MGH AA 4,1, 369): Qua mea Tarvisus residet, si molliter intras, / inlustrem
socium Felicem quaeso require, / cui mecum lumen Martinus reddit olim. Epizodo ~ude‘ne ozdravitve v
Raveni, ki sta je bila dele‘na Venancij Fortunat in Feliks (ipsius socius), opisujeta tudi GREGORIUS EP. TURONEN-
SIS, De miraculis s. Martini 1,15 (PL 71, 927C) in PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2, 13.
156 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
Neznano kdaj, skoraj gotovo pa {ele po njuni lo~itvi ob Fortunatovem odhodu v Galijo
(565), je postal {kof v rodnem Trevizu. ^e je bil Fortunatov vrstnik (torej tudi rojen ok. 535
ali kako leto kasneje), bi v ~asu izvolitve (kmalu po 565?) dosegel starost {ele (dobrih)
tridesetih let, vsekakor premalo, da bi mogel po tedaj veljavni zakonodaji prevzeti {kofov-
sko dostojanstvo35 . Dol‘ina njegovega pontifikata ni poznana. Po presenetljivi odsotnosti
tarvizijske cerkve na grade{ki sinodi (579) se omenja naslednji {kof (Rusticus) {ele v ~asu
maranske sinode (590), njegov naslednjik Feliks (II.), ki se omenja leto zatem v pismu
bene{kih {kofov cesarju Mavrikiju, pa o~itno ni identi~en s Fortunatovim mladostnim prija-
teljem. Ta je bil o~itno izrazita, mo~na in samozavestna osebnost, saj je poleti 568 ob
pribli‘evanju Langobardov kot edini med italskimi {kofi tvegal drzen korak in bil popla~an
z uspehom: langobardskemu kralju Alboinu je sam pri{el naproti in od njega dosegel celo
pisno potrjeno obljubo, da se Langobardi ne bodo polastili cerkvenega premo‘enja36 . S tem
je doma~o cerkveno skupnost vsaj za nekaj ~asa re{il pred usodo ve~ine drugih skupnosti, ki
jih je prihod pod langobardsko oblast bistveno bolj prizadel. Z dose`enim stanjem je postal
pravzaprav predhodnik shizmati~nih {kofov 7. stoletja, ki so se – ob za{~iti langobardske
oblasti – izognili verskemu pritisku pape`ev in Bizanca in vztrajali v shizmi vse do leta 698.
O njem ne poro~a noben drugi vir. Glede na zadr`anje celotne oglejske metropolitanske
cerkve je bil zelo verjetno privr`enec shizme Treh poglavij, tako kot vsi njegovi so{kofi na
Bene{kem in kot naslednja dva poznana {kofa iz Treviza, Rustik (590) in Feliks [II.](591)37 .
Nekoliko bolj ob{irno je Venancijevo poro~aje o padovanski cerkvi, pri katerem naleti-
mo, tako kot v primeru Akvileje, na oba elementa: svetni{ko ~e{~enje in omembo uglednega
sodobnika in znanca38 . Tudi ta kraj je Venancij Fortunat o~itno dobro poznal (saj omenja
detajl v tamkaj{nji cerkvi), zlasti pa je poznal tamkaj{njega dostojanstvenika (o~itno {kofa)
Johannesa, za katerega je uporabil sicer bolj poredko izpri~ani pridevek “vzvi{eni” (celsus
Iohannes)39 . Ker je pesnikovo izra‘anje nejasno, Johannes pa se ne omenja v nobenem
35 Venancij Fortunat ga ozna~uje z izrazom socius, torej ne omenja njegovega {kofovskega naslova, ki
ga je zelo verjetno imel {e leta 575, ko je pesem nastala. Po cerkveni ureditvi v pozni antiki bi lahko postal
Feliks v tridesetem letu starosti presbyter (Concilium Neocaesariense, c. 11; Concil. Trullanum, c. 14; gl.
C. KIRCH, Enchiridion fontium ecclesiae antiquae, Barcinone itd. 19659, 226; P.-P. JOANNOU, Les canons des
conciles oecuméniques, Grottaferrata (Roma) 1962, 143). Justinijanov zakon iz leta 546 je dolo~il starostno
mejo za prevzem {kofovskega dostojanstva, ki je zna{ala non minus quam triginta quinque aetatis annos
(IUSTINIANUS, Novellae 123, 1,1 [Coprus iuris civilis III, edd. R. SCHOELL, G. KROLL, Berlin 19597, p. 594]).
36 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2, 12 (ediciji kot v op. 2: 68 in 90 op. 42 oziroma 90 in 435): Igitur
Alboin cum ad fluvium Plavem venisset, ibi ei Felix episcopus Tarvisianae ecclesiae occurrit. Cui rex, ut erat
largissimus, omnes suae ecclesiae facultates postulanti concessit et per suum pracmaticum postulata firma-
vit. Feliksovo dejanje, ki spominja na sre~anje med Atilo in pape‘em Leonom Velikim 452, ima ve~ analogij
v 5. in 6. stoletju, ko so {kofje (ali mo‘je svetni{kega slovesa) z neustra{enim nastopom pred barbarskimi
vladarji re{ili svojo cerkveno skupnost iz eksisten~ne stiske (prim. nekaj primerov v R. BRATO‘, Der “heilige
Mann” und seine Biographie, v: Historiographie im frühen Mittelalter [Hg. A. SCHARER, G. SCHEIBELREITER],
Wien, München 1994, 233 op. 44 in 45). Feliksovo dejanje je bilo izredno tvegano ne samo zaradi
negotovega izida sre~anja, temve~ tudi zato, ker bi bil lahko s strani svoje skupnosti ali bizantinske posvetne
oblasti izpostavljen o~itku izdaje mesta.
37 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 3,26 (Rusticus de Tarvisio); Episcoporum schismaticorum epistula ad
Mauricium, v: ACO IV,2, 135 (Felix episcopus sanctae Teruisianae ecclesiae).
38 Vita s. Martini 4, 672–676 (MGH AA 4,1, 369): Si Patavina tibi pateat via, pergis ad urbem: / huc
sacra Iustinae, rogo, lambe sepulchra beatae, / cuius habet paries Martini gesta figuris; / quove salutis opus
celso depende Iohanni / atque suis genitis, sociis per carmina nostris.
39 Prim. epitafa pape‘a Feliksa IV. († 530; ILCV 986,4: ... promeruit ... celsum locum) in Janeza II. (†
535; ILCV 988,5: celso dignus honore). Kot {kofa ga nazadnje ozna~uje G. FEDALTO, Aquileia una chiesa due
patriarcati, Roma, Gorizia 1999, 350.
157ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
drugem viru, ne vemo o njem tako reko~ ni~40 . Nenavaden in zato te‘ko razumljiv zadnji
verz – pozdrav Venancijeve knjige naj velja tudi “Johannesovim sinovom, prek pesmi na{im
dru‘abnikom” – postavlja dodatno vpra{anje brez odgovora. Dokaj neobi~ajen, pravzaprav
v nasprotju z veljavno zakonodajo, bi bil v tistem ~asu v bizantinski dr‘avi primer {kofa, ki
bi bil pred prevzemom {kofovskega dostojanstva poro~en in bi imel otroke41 . Verzi, ki se
nana{ajo na Padovo, ne posredujejo nobenega podatka, ki bi ga mogli povezati s pesniko-
vim odnosom do shizme Treh poglavij. Naslednji poznani padovanski {kof Virgulus (Ber-
gullus) je bil kot udele‘enec grade{ke sinode (579) eden od {kofov shizmati~nega oglejske-
ga patriarhata42 . Kot se zdi izvolitev obeh omenjenih bene{kih {kofov v okviru shizmati~ne
oglejske cerkve ni bila v skladu z normami Justinijanove zakonodaje. V tem primeru o~itno
ne gre za taka odstopanja od veljavne zakonodaje, ki bi posebej izstopala. Omenjena {kofa,
od katerih je bil prvi (verjetno) premlad, drugi pa poro~en, oba pa po pesnikovi oznaki
spo{tovanja vredni osebi, gotovo niti zdale~ nista izstopala na tak na~in kot njun vrstnik in
stanovski kolega iz Pore~a (Evfrazij), ki naj bi po – nedvomno vsaj deloma pretiranih –
trditvah pape‘a Pelagija I. zagre{il prava hudodelstva, za katera je bila po Justinijanovih
zakonih zagro‘ena smrtna kazen43 .
c. Venancijeva {kofa Vitalis in Johannes: vpra{anje njunega izvora in njune opredelitve
c. v sporu Treh poglavij
Medtem ko sta Venancijevi omembi oglejskega in padovanskega {kofa v pesnitvi Vita s.
Martini prostorsko in ~asovno opredeljivi, pa je predstavitev dveh nadaljnjih italskih {ko-
fov, Vitalisa in Johannesa, nejasna in dopu{~a razli~ne razlage. Škofa nastopata v prvih dveh
pesmih Venancijevega opusa, ki sta bili kot edini zanesljivo napisani na italskih tleh. Prva
pesem je naslovljena na “ravenskega” {kofa Vitalisa, druga pa opisuje cerkev sv. Andreja, ki
jo je ta {kof zgradil, njegov stanovski kolega Johannes pa obdaroval z dragocenimi re-
likvijami. Izhodi{~e za nastanek razli~nih razlag je omemba “ravenskega” {kofa44 . Ker se v
40 Mnenja komentatorjev tega mesta: S. QUESNEL, v: VENANCE FORTUNAT IV, 171 op. 94: padovanski
Johannes morda identi~en s {kofom Janezom, ki je preskrbel relikvije za cerkev sv. Andreja (gl. op. 52); G.
PALERMO, v: VENANZIO FORTUNATO, 153 op. 47: padovanski {kof, o katerem ni sicer ni~ znanega.
41 Po Justinijanovih zakonih iz leta 528 (Codex Iustinianus 1,3,41,2–4 [Corpus iuris civilis II, rec. P.
KRÜGER, Dublin-Zürich 196714, 26]) in 531 (Codex Iust. 1,3,47 [prav tam, 34]) ni mogel postati {kof tisti, ki
je imel ‘eno in otroke; ~e je bil izvoljen tak {kof, je njegova izvolitev veljala za ni~no. Izvolitev {kofa Janeza,
ki je bil eno generacijo starej{i od pesnika in s tem vrstnik oglejskega patriarha Pavlina (Janezovi sinovi so
se ‘e pred 565 posve~ali poeziji!), je bila v tem primeru protizakonita. O vpra{anju poro~enih klerikov v tej
dobi kratko R. BRATO‘, Ecclesia in gentibus, Grafenauerjev zbornik (ur. V. RAJ{P), Ljubljana 1996, 205–225,
zlasti 217–218 sl. op. 59. Edini poznani poro~eni klerik v shizmati~ni oglejski cerkvi v tem ~asu je bil
pore{ki arhidiakon Klavdij, ki je upodobljen skupaj s svojim sinom na apsidalnem mozaiku Evfrazijeve
bazilike (M. PRELOG, The basilica of Euphrasius in Pore~, Zagreb, Pore~ 1994, 66).
42 H. WOLFF, Die Kontinuität der Kirchenorganisation in Raetien und Noricum bis an die Schwelle des 7.
Jahrhunderts, v: Das Christentum im bairischen Raum. Von den Anfängen bis ins 11. Jahrhundert (Hg. E.
BOSHOF, H. WOLFF), Köln, Weimar, Wien 1994, 1–27, zlasti 26; gl. tudi G. FEDALTO, Aquileia (kot v op. 39),
350.
43 PELAGIUS I PAPA, Epist. 53,7–8 (ed. kot v op. 18, 141–142: ... Eufrasii ... scelera ... in homicidio ...
incestuoso autem in adulterio ...). Prim. Codex Iustinianus 9,9,29(30) (kot v op. 41, 376).
44 V vrsti rokopisov je {kof Vitalis ozna~en s pridevkom (v akuzativu) rauennensem (tudi: rauensem,
rauenatem), ki ga v uvodnem seznamu pesmi ne najdemo (prim. MGH AA 4,1, 3 in 7; M. REYDELLET, v:
VENANCE FORTUNAT I, 19 in 166 [komentar]; S. DI BRAZZANO, v: VENANZIO FORTUNATO, 108–109).
158 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
izro~ilu ravenske cerkve za obravnavano razdobje ne omenja noben {kof z imenom Vitalis –
v ~asu Venancijevega prebivanja na Bene{kem in v Raveni sta vodila ravensko cerkev dva
{kofa, Maksimijan (546–557)45  in Agnellus (557–569/70)46  –, je pesnikova omemba {e
enega {kofa dala povod za ve~ med seboj izklju~ujo~ih se razlag. Naj najprej kratko predsta-
vimo vsebino obeh pesmi.
Prva pesem47 , v kateri je pesnik omenjenega {kofa ‘e uvodoma predstavil s pridevki v
prese‘nikih, opisuje njegov veliki gradbeni podvig, cerkev sv. Andreja, ki je bila po pe-
snikovem pri~evanju o~itno izredno lepa in razko{na z mozaiki okra{ena stavba48 . Pri gra-
dnji sta bila zaslu‘na tudi dva neimenovana posvetna velika{a (egregii viri), ki jih je {kofu
uspelo pridobiti za ta podvig: voja{ki poveljnik (dux ... armis) in visoki funkcionar v pravo-
sodju oziroma civilni upravi (praefectus legibus)49 . Pesnik je zaklju~il pesem v himni~no
vzvi{enem tonu in ob tem izrazil upanje, da bo Vitalis zgradil {e nove bo‘je hrame (Dei ...
templa).
Druga pesem50 , ki enako kot prva {teje 28 verzov, spominja na verzificirane gradbene
napise v cerkvah iz 6. stoletja, kakr{ni so se ohranili v Pore~u, Grade‘u, Raveni in drugod v
severnoitalskem prostoru51 . Za uvodnimi verzi (1–6), ki ponovno slavijo Vitalisa kot gradi-
telja cerkve sv. Andreja, so predstavljeni svetniki, katerih relikvije (veneranda viscera, vi-
scera sancta) so shranjene v cerkvi. Kot najbolj zaslu‘en za pridobitev le-teh se omenja
“dobri {kof Janez” (bonus antistes ... Iohannes), ki je vse te relikvije na spodbudo {kofa
Vitalisa pokopal na ~astnem mestu (egregio loco), o~itno v oltarju52 . Te relikvije kar enaj-
stih svetnikov (treh apostolov, dveh mu~encev in ene mu~enke iz dobe preganjanj kristja-
nov, enega {kofa-mu~enca in treh njegovih klerikov iz ~asa poganske reakcije ob koncu
4. stoletja, enega {kofa-asketa) je pesnik kratko predstavil glede na njihov izvor in na~in
njihove smrti. To so bili: apostoli Peter, Pavel in Andrej, rimska mu~enca Lavrencij in Ceci-
lija, mu~enec Vitalis iz Bologne, tridentinski {kof-mu~enec Vigilij, mu~enci Marturij, Sisen-
45 AGNELLUS (qui et Andreas), Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis 69–83 (ed. O. HOLDER-EGGER, MGH
Script. rerum Langob. et Ital. s. VI–IX, Hannover 1878, 325–333); gl. komentarje v naslednjih edicijah:
Codex pontificalis ecclesiae Ravennatis I (ed. A. TESTI RASPONI, RIS II/3, Bologna 1924), 186–213; D.M.
DELIYANNIS, The Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis. Critical edition and commentary, Ann Arbor (Michi-
gan) 1994, 523–533; AGNELLUS von Ravenna, Liber pontificalis – Bischofsbuch. Übersetzt und erläutert von
C. NAUERTH, Fontes christiani 21,1–2, Freiburg itd. 1996, 300–337.
46 AGNELLUS (qui et Andreas), Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis 84–92 (ed. O. HOLDER-EGGER,
333–336).
47 Carmina 1,1 (MGH AA 4,1, 7–8); prim. VENANCE FORTUNAT, Poèmes I (ed. M. REYDELLET), Paris 1994,
20–21 in 166–67 (komentar) in VENANZIO FORTUNATO 1 (ed. S. DI BRAZZANO), Aquileia 2001, 108–111.
48 Prim. Carm. 1,1,11–12: emicat aula potens, solido perfecta metallo, / quo sine nocte manet continua-
ta dies.
49 C. 1,1, 19–22: Prosperitas se vestra probat, quae gaudia supplens / intulit egregios ad tua vota viros.
/ dux nitet hinc armis, praefectus legibus illinc: / venerunt per quos crescere festa solent.
50 Carm. 1,2 (MGH AA 4,1, 8–9); prim. VENANCE FORTUNAT, Poèmes I (ed. M. REYDELLET), 21–23, 167–168
[komentar] in VENANZIO FORTUNATO 1 (ed. S. DI BRAZZANO), 110–113. Ker se Vitalis v njej ozna~uje s pridevkom
rauennensis le v dveh rokopisih, v vseh ostalih pa s krajevno oznako Rauenna ali Rauennae, se M. REYDELLET
(166 op. 1) nagiba k mnenju, da oznaka Rauenna ozna~uje kraj, kjer je pesem nastala; le-tega naj bi
prepisovalci zamenjali s {kofijskim sede‘em protagonista te pesmi.
51 G. CUSCITO, Venanzio Fortunato (kot v op. 3), 215, opozarja na podobnost z Evfrazijevim gradbenim
napisom iz Pore~a (Inscriptiones Italiae X,2, 81). Prim. tudi: G. CUSCITO, Vescovo e cattedrale nella docu-
mentazione epigrafica in Occidente. Italia e Dalmazia, v: Actes du XIe congrès international d’archéologie
chrétienne (izd. N. DUVAL, Collection de l’École Française de Rome 123 – Studi di antichità cristiana 41),
Roma 1989, 735–776, zlasti 746–753 in 759–765.
52 Carm. 1,2,25–26 (MGH AA 4,1, 9): haec bonus antistes Vitale urguente Iohannes / condidit egregio
viscera sancta loco.
159ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
nus in Aleksander, ter galski asket in {kof Martin53 . Seznam omenjenih relikvij je v znatni
meri skladen z relikvijami, ki so bile v tej dobi v posesti ravenske cerkve; po lokalnem
izro~ilu jih je {kof Maksimijan spravil v cerkvi sv. Štefana54 .
Kdo se skriva za {tirimi pesnikovimi sodobniki (dva {kofa in dva posvetna veljaka), ki se
omenjajo v teh dveh pesmih: naslovljenec pesmi {kof Vitalis in njegov stanovski kolega
Johannes ter neimenovana voja{ki in civilni dostojanstvenik? Pri iskanju odgovora na to
vpra{anje je bil vseskozi razumljivo v ospredju Vitalis, medtem ko so bili poskusi razlage
ostalih osebnosti bolj ali manj podrejeni razlagi osebnosti prvo imenovanega {kofa. Po
na{em vedenju so raziskovalci v zadnjem stoletju postavili najmanj {tiri razlage o njegovem
izvoru in obe mo‘ni razlagi o njegovi versko-politi~ni opredelitvi (privr‘enec ali nasprot-
nik shizme Treh poglavij). Za Vitalisom naj bi se skrival (1) ravenski, (2) milanski, (3)
altinsko-aguntski ali (4) istrski {kof. Naj jih kratko predstavimo, pri ~emer se bomo bolj
podrobno posvetili zadnjima dvema poskusoma.
Najstarej{a je vsekakor razlaga, da gre za ravenskega {kofa, kot ga v obeh pesmih ozna~uje
sam pesnik. Ob dejstvu, da v izro~ilu ravenske cerkve v tem ~asu ni poznan noben Vitalis, sta
se pojavila dva predloga za re{itev tega vpra{anja. Po prvem mnenju naj bi se za tem imenom
skrival {kof Maksimijan (546–557), ena velikih osebnosti ravenske cerkve, doma iz puljske
{kofije v Istri, ki ga je ustoli~il Justinijan in je veljal v ~asu spora Treh poglavij za osrednjo
osebnost v cesarjevi cerkveni politiki v Italiji55 . Zagovorniki te teze so navajali, da je po
lokalnem izro~ilu Maksimijan dejansko obnovil cerkev sv. Andreja v Raveni. Pri tem dejanju
bi mogli sodelovati tedanji najvi{ji posvetni in cerkveni dostojanstveniki v Italiji: dux
armis naj bi bil Narzes, “dobri {kof Janez” pa sam pape` Janez III. (561–574)56 . Ta hipoteza
je danes opu{~ena, saj temelji na celi vrsti {ibkih in komajda verjetnih predpostavk57 .
53 Carm. 1,2,7–24. Relikvije apostolov (zlasti Andrejeve) so bile ‘e ok. 400 prene{ene na Zahod in nato
raz{irjene v raznih cerkvah (prim. Y.-M. DUVAL, Aquilée et la Palestine entre 370 et 420, AAAd 12, 1977,
263–322, zlasti 309–314; o njihovi navzo~nosti v severni Italiji in na oglejskem obmo~ju ok. 400 prim. tudi
R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese [kot v op. 12], 97–98).
54 Od omenjenih relikvij sedmih posameznih svetnikov in ene svetni{ke skupine se omenja za ta ~as v
Raveni navzo~nost kar petih svetni{kih relikvij. Škof Maksimijan je zgradil cerkev sv. Štefana, v kateri je
spravil relikvije dvajsetih svetnikov, med katerimi se omenjajo tudi naslednje: apostolov Petra, Pavla in
Andreja, na 12. mestu se omenja Lavrencij (AGNELLUS, Liber pontificalis, c. 72 [ed. O. HOLDER-EGGER, kot v op.
45, str. 327–328; ed. A. TESTI RASPONI, 191]). V Raveni so se nahajale tudi relikvije mu~enca Vitalisa, kateremu
je {kof zgradil posebno cerkev (AGNELLUS, Liber pontificalis, c. 77, prav tam, 329–330) in je po Venancijevih
predstavah veljal za ravenskega mu~enca (prim. Vita Martini 4, 682). V omenjeni ravenski skupini relikvij
manjkajo sv. Martin, tridentinski {kof Vigilij s tremi spremljevalci (Marturius, Sisennus, Alexander; gl. A.
QUACQUARELLI, I. ROGGER [izd.], I martiri della Val di Non e la reazione pagana alla fine del IV secolo, Trento
1985, zlasti 159–170), prav tako v tej skupini ne nastopa nazadnje imenovana Cicilia (namesto Cecilia).
Slednja se istodobno pojavlja – v enaki grafiji kot pri Venanciju (!) – med upodobitvami dvanajstih svetnic
v Evfrazijevi baziliki v Pore~u (M. PRELOG [kot v op. 41], 19; R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese, 440
op. 273).
55 AGNELLUS, Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis 69–83 (ed. O. HOLDER-EGGER, 325–333); Maksimijan
je bil velik ~astilec apostola Andreja in je v mestu obnovil njemu posve~eno cerkev (Liber pontif. 76; ed. O.
HOLDER-EGGER, 329; ed. A. TESTI RASPONI, 195–196).
56 Prim. LUCHI v: PL 88, 63–66 (komentar); tezo je sprejel in nekoliko korigiral J. DOSTAL, Über Identität
und Zeit von Personen bei Venantius Fortunatus, Separat-Abdruck aus dem “Jahres-Berichte des k. k. Staats-
Obergymnasiums zu Wiener-Neustadt”, Wiener-Neustadt 1900, 18 (bonus antistes Iohannes ni pape` Janez
III., ki je nastopil {ele po Maksimijanovi [=Vitalisovi] smrti, temve~ kasnej{i istoimenski ravenski {kof [578–
595]), prav tako (z rezervo) D. TARDI, Fortunat, 31–33; k temu mnenju se je nagibal tudi HOLDER-EGGER, 329
op. 2.
57 Prim. ‘e O. HOLDER-EGGER, 329 (komentar); G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 215–216; M. REYDELLET,
166 (komentar); J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus, 23 (z razlago, da je “ravenski” izvor {kofa konjektura
prepisovalca, ki je vedel, da je pesnik {tudiral v Raveni).
160 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
Maksimijan se nikjer ne pojavlja s pridevkom “Vitalis”, ki ga tudi ne najdemo na nobenem
od njegovih gradbenih napisov; v Raveni je `e obstajala cerkev sv. Andreja, ki jo je Maksi-
mijan (le) prenovil in jo obdaroval z relikvijami apostola Andreja, tako da ne bi mogel
“prevzeti” vloge graditelja a fundamentis ad dedicationem, pa~ pa v najbolj{em primeru
vlogo drugega {kofa Janeza58 . Slednji se ne omenja v nobenem od sodobnih ravenskih
virov.
Stvarnej{o podlago tezi, da gre v primeru Vitalisa res za ravenskega {kofa, je dal E.
Stein59 . Po ponovni analizi virov za zgodovino ravenske cerkve sredi 6. stoletja, v katerih se
ne omenja noben Vitalis, je spri~o domnevne kronolo{ke vrzeli ve~ kot dveh let med Mak-
simijanovo smrtjo (po Steinu ok. 554) in Agnellovim nastopom (23. junij 557) postavil tezo,
da je v tem ~asu vodil ravensko cerkev prav tisti Vitalis, ki ga opeva Venancij Fortunat.
Njegov sicer malo pomembni in zato tako malo opa‘eni (v ravenskem izro~ilu “pozabljeni”)
pontifikat bi lahko padel v ~as po Maksimijanu, saj je {ele ta pridobil iz prestolnice relikvije
apostola Andreja. Po tej razlagi bi bil Vitalis katoli{ki (protishizmati~ni) {kof, dux ... armis,
ki ga omenja Venancij, pa bi bil lahko Narzes. Teza je bila – kljub veliki avtoriteti njenega
avtorja – sprejeta v ve~ini primerov s pridr‘ki, le kot verjetna ali vsaj mo‘na re{itev
vpra{anja60 .
Hipoteza, da se za Venancijevim Vitalisom skriva istoimenski shizmati~ni {kof iz Milana
(552/3 – 556/7), je bila izra‘ena samo kot mo‘nost, ne da bi bila posebej utemeljena61 .
^eprav tako ime kot kronologija pontifikata milanskega {kofa Vitalisa tako hipotezo podpi-
rata, pa se zdi le-ta brez stvarne podlage. Ni znano, da bi zveze Venancija Fortunata segale na
obmo~je Milana, prav tako ni tamkaj za ta ~as ni~ znanega o gradnji Andrejeve cerkve.
Po naslednji domnevi naj bi se za tem {kofom skrival altinski {kof Vitalis, ki se je po
bizantinski zmagi v vojni proti Gotom in po izgonu Frankov iz severne Italije, “mnogo let”
pred letom 565, zatekel v frankovsko kraljestvo in to ad Agonthiensem civitatem (verjetneje
v Aguntum kakor v Mainz). Bizantinski poveljnik Narzes naj bi ga v letu Justinijanove smrti
in nastopa Justina II. (565) ujel in ga nato kaznoval z izgonom na Sicilijo62 . Vitalis naj bi bil
58 AGNELLUS, Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis 76 (ed. O. HOLDER-EGGER, 329): Ecclesiam vero beati
Andreae apostoli hic Ravennae cum omni diligentia non longe a regione Herculana, columnas marmoreas
suffulsit, ablatasque vetustas ligneas de nucibus, proconisas decoravit. Tunc ablatum corpus ipsius apostoli
Ravennam ducere conabatur...): c. 82 (332)... sepultusque est in basilica sancti Andreae apostoli iuxta
altarium, ubi barbas praedicti apostoli condidit). Prim. komentar pri A. TESTI RASPSONI (kot v op. 45), 195–196.
59 E. STEIN, Beiträge zur Geschichte von Ravenna in spätrömischer und byzantinischer Zeit, Klio 16,
1920, 40–71, zlasti 53–56; kratko ISTI, Histoire II, 832.
60 F.W. DEICHMANN, Ravenna. Hauptstadt des spätantiken Abendlandes II/2, Wiesbaden 1976, 303–306.
Prim. tudi C. NAUERTH v ediciji: AGNELLUS VON RAVENNA, Liber pontificalis eccl. Ravenn. (gl. op. 45), 20–21 in
314–315 op. 316; J.-Ch. PICARD, Le souvenir des évêques. Sépultures, listes épiscopales et culte des évêques
en Italie du Nord des origines au Xe siècle (Bibliothèque des Écoles Françaises d’Athenes et de Rome 278),
Roma 1988, 489 (hipotezo obravnava kot mo‘nost, vendar daje prednost domnevi, da gre za {kofa, ki je
izhajal iz Ravene, njegov {kofijski sede‘ pa naj bi bil drugod).
61 Kot mo‘nost jo navaja M. REYDELLET, 166 (milanski {kof Vitalis, naslednik {kofa Datija, je bil izjemoma
posve~en v Raveni v navzo~nosti predstavnikov posvetne oblasti). O milanskem {kofu Vitalisu prim E. STEIN,
Chronologie des métropolitains schismatiques de Milan et d’Aquilée-Grado, v: ISTI, Opera minora selecta,
Amsterdam 1968, 131 in J.-Ch. PICARD, Le souvenir, 58, 72–73.
62 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2,4 (ed. F. BRADA~ ... [op. 2], 62 in 87 op. 17 oziroma ed. L. CAPO, 82; 427–
428 [komentar]): Inter haec Iustiniano principe vita decidente, Iustinus minor rem publicam apud Constan-
tinopolim regendam suscepit. His quoque temporibus Narsis patricius, cuius ad omnia studium vigilabat,
Vitalem episcopum Altinae civitatis, qui ante annos plurimos ad Francorum regnum confugerat, hoc est ad
Agonthiensem civitatem, tandem conprehensum aput Siciliam exilio damnavit. Prim. O. HAGENEDER, Die
kirchliche Organisation im Zentralalpenraum vom 6. bis 10. Jahrhundert, v: Frühmittelalterliche
161ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
profrankovsko usmerjen {kof, torej nasprotnik Bizantincev; in kot tak naj bi bil privr‘enec
shizme Treh poglavij. Vitalisov beg na frankovski teritorij bi mogli postaviti v zvezo z
Narzesovimi zmagami nad Franki (dokon~no 561/3) in z njegovimi ukrepi proti shizmati~nim
{kofom63 . Spri~o tesnih vezi med Vitalisom in pesnikom naj bi bil ta {kof celo “prvi patron
Venancija Fortunata”, ki se je po padcu tega {kofa v roke Bizantincev in njegovem kazno-
vanju z izgonom umaknil v Galijo, na poti pa obiskal tudi Aguntum, kjer naj bi pred tem ve~
let prebival njegov patron in somi{ljenik Vitalis64 . Tako kot nekdaj altinski {kof naj bi se
kasneje tudi pesnik umaknil z bizantinskega ozemlja na frankovsko iz versko-politi~nih
razlogov, {e ve~; Venancij naj bi na podlagi stikov z Vitalisom dobil priporo~ilna pisma, ki
so mu omogo~ila dostop v visoke cerkvene in posvetne kroge v merovin{ki dr`avi65 .
Ta razlaga, ki ima najve~ zagovornikov, vsebuje – ob hipoteti~nem istovetenju “raven-
skega” {kofa z istoimenskim altinskim – {e nekaj {ibkih to~k. V njej ne najdemo opornih
to~k za identifikacijo drugega {kofa, Vitalisovega vrstnika Johannesa, ki je cerkev obdaro-
val s celo vrsto presti`nih relikvij in je moral biti potemtakem vsaj v zvezi z nekim pomemb-
nim cerkvenim sredi{~em kot so bila Ravena, Milano ali Akvileja66 . Tudi za razlago neime-
novanih posvetnih dostojanstvenikov (dux armis, praefectus legibus) nimamo zanesljivih
opornih to~k67 . Kakr{nakoli gradnja v Altinu, ki bi jo mogli postaviti v predstavljeni kon-
tekst, ni poznana68 . Na obmo~ju Agunta na ozemlju frankovske dr`ave, kamor je altinski
{kof zbe`al, pa tudi ni poznana stavba, ki bi jo mogli primerjati z Venancijevim opisom. V
samem Aguntu (Lienz-Patriasdorf) so bili pod tlakom farne cerkve, posve~ene apostolu
Andreju (!), odkriti ostanki zgodnjekr{~anske cerkve iz 5.–6. stol. Vendar velja pri tem
opozoriti, da ni dokaza za obstoj patrocinija `e v antiki (pa~ pa {ele v karolin{ki dobi in
kasneje), da sami ostanki cerkve ka`ejo na (pre)skromno zgradbo in da Venancijev Aguntum
o~itno ni identi~en z rimsko naselbino v Lienzu, temve~ z vi{insko utrdbo Kirchbichl nad
Lavantom jugovzhodno od anti~nega mesta. Poleg tega si ne moremo predstavljali, da bi
Ethnogenese im Alpenraum, Nationes 5, 1985, 201–235, zlasti 219–220; H. BERG, Bischöfe (kot v op. 3),
84; H. KRAHWINKLER, Friaul (kot v op. 3), 24. Proti ve~insko sprejetemu mnenju, da se za oznako skriva
Aguntum, daje H. WOLFF, Die Kontinuität (kot v op. 42), 11 op. 20 prednost nekaterim rokopisom, ki
prina{ajo obliko ad Magonthiensem civitatem (Mainz). Tudi ~e rokopisno izro~ilo dopu{~a to mo‘nost, se
vendar zdi nemogo~e, da bi mogel Narzes aretirati ubeglega {kofa globoko znotraj frankovske dr‘ave.
63 O Narzesovi osvojitvi severne Italije in ukrepih proti shizmatikom gl. PLRE III, 923–924 (Narses).
64 Domnevo, da se za Venancijevim Vitalisom skriva omenjeni altinski {kof, je prvi izrazil R. KOEBNER,
Venantius Fortunatus (kot v op. 3), 120–125. V novej{em ~asu so jo sprejeli: H. BERG, Bischöfe (kot v op.
3), 84–85; B. BRENNAN, The Career (kot v op. 3), 53 in 58; J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus (kot v op. 3),
23 in 26 (~e je Venancijev Vitalis identi~en z altinskim {kofom, ki je zbe‘al na ozemlje frankovske dr‘ave,
moremo tu iskati za~etke “frankovskih zvez”, prek katerih naj bi dobil pesnik priporo~ila pred potovanjem
v Galijo); H. KRAHWINKLER, Friaul (kot v op. 3), 24–25 (Vitalis ozna~en kot pesnikov prijatelj); H. WOLFRAM,
Österreichische Geschichte 378–907. Grenzen und Räume, Wien 1995, 98 (Vitalis iz Altina prvi pesnikov
patron). K tej razlagi se nagiba tudi J.Ch. PICARD, Le souvenir (kot v op. 60), 489.
65 J.W. GEORGE Venantius Fortunatus, 26; B. BRENNAN, The Career, 57–58 (z domnevo, da so te zveze
vodile prek treverskega {kofa Nicetija, ki je vzdr‘aval stike s cerkvenimi dostojanstveniki v severni Italiji).
66 R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 125 op. 1 je izrazil domnevo, da je bonus antistes Iohannes
identi~en z istoimenskim {kofom iz Padove (celsus Iohannes; gl. op. 40).
67 R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 123–124, je izrazil domnevo, da se za drugim skriva praefectus
praetorio per Italiam, za prvim pa bizantinski voja{ki poveljnik na severni meji z naslovom dux s sede‘em
v Tridentu. V tistem ~asu (do upora 566) je to funkcijo opravljal Herul Sindual (gl. PLRE III, 1154–1155,
s.v. Sindual). Na nezanesljivost te razlage je opozoril E. STEIN, Beiträge (kot v op. 59), 53–54 (opombe); ISTI,
Histoire II, 832.
68 P. TESTINI, G. CANTINO WATAGHIN, L. PANI ERMINI, La cattedrale in Italia, v: Actes du XIe congrès internatio-
nal d’archéologie chrétienne (kot v op. 51), 22 (“nessuna proposta di ubicazione”).
162 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
Vitalis kot begunski {kof, v vlogi gosta tedanjega {kofa iz Agunta (ta iz virov ni poznan),
lahko v svojem imenu zgradil tako presti`no cerkev, kot jo opisuje Venancij69 .
Do povsem druga~nih sklepov vodi (~etrta) hipoteza, po kateri naj bi bil Vitalis pravo-
verni istrski {kof. Ta razlaga ne temelji na identi~nosti z imenom nekega iz drugih virov
znanega {kofa (kot sta bila Vitalis iz Altina ali Vitalis iz Milana), pa~ pa na raz{irjenosti
apostolu Andreju posve~enih cerkva na ozemlju bizantinske Istre. Njeno izhodi{~e sta istr-
ski izvor ravenskega {kofa Maksimijana in poskus ravenske cerkve, da bi uveljavila svoje
interese v (ju‘ni) Istri.
Na podlagi odlo~itve cesarja Justinijana je ravenskega {kofa Maksimijana (546–556),
doma iz puljske {kofije, posvetil pape‘ Vigilij v gr{kem Patrasu, kraju mu~eni{tva sv. An-
dreja. Maksimijan je bil odtlej {e posebej privr‘en ~e{~enju apostola Andreja70 , kot voditelj
ravenske cerkve pa tudi vnet zastopnik pravovernosti. Kot Istran in pravoveren {kof si je ob
podpori posvetne bizantinske oblasti prizadeval, da bi okrepil svoj polo‘aj v Istri. Leta 548
je po zaklju~ku spora za gozdno posest pri Vistru v bli‘ini Rovinja (domnevnem rojstnem
kraju), pridobil od Justinijana to obmo~je v trajno posest ravenske cerkve71 , zatem je v Puli
zgradil veli~astno cerkev (S. Maria Formosa) in {kofijski dvorec72 . Po darovnici zelo sporne
vrednosti z datumom 21. februar 546(?) naj bi Maksimijan tudi obdaroval samostan sv.
Andreja na otoku ob vhodu v puljsko pristani{~e in omenjeno Marijino cerkev v Puli. Darilo
naj bi potrdili s svojimi podpisi oglejski {kof Makedonij, tr‘a{ki {kof (Frugiferus), puljski
{kof (Isaacius) ter {kofa German in Teodor neugotovljive provenience73 . Darovnica, ki se je
ohranila le v leta 1657 odkritem prepisu, vsebuje poleg nepreverljivih tudi napa~ne podat-
ke, kot na primer datum (letnico) izstavitve, saj je bil Maksimijan posve~en {ele 14. oktobra
istega leta. Vendar pa prina{a zapis tudi podatke, ki jih potrjujejo drugi viri, zlasti v zvezi s
prizadevanjem ravenske cerkve, da bi raz{irila svoj vpliv na obmo~je ju‘ne Istre. Obstoj
zgodnjekr{~anske cerkve (samostana sv. Andreja?) na otoku pred Pulo potrjujejo arheolo{ke
69 O zgodnjekr{~anskih cerkvah na obmo~ju Agunta gl. F. GLASER, Die Christianisierung von Noricum
Mediterraneum bis zum 7. Jahrhundert nach den archäologischen Zeugnissen, v: E. BOSHOF, H. WOLFF (Hg.),
Das Christentum im bairischen Raum. Von den Anfängen bis in s 11. Jahrhundert, Köln, Weimar, Wien 1994,
218–221; ISTI, Frühes Christentum in Alpenraum, Graz, Wien, Köln, Regensburg 1997, 143–147 (s podrobno
literaturo). Toponim Patriasdorf in patrocinij sv. Andreja ka‘eta na oglejsko vplivno obmo~je v zgodnjem
srednjem veku (prim. H. DOPSCH, Salzburg als Missions- und Kirchenzentrum, v: Slovenija in sosednje de‘ele
med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze [ur. R. BRATO‘], Situla 39, Ljubljana 2000, 683–
684 [s podrobno literaturo]). Venancijev Aguontus (Vita s. Martini 4, 650) naj ne bi bil identi~en z Lienzom (ki
le‘i v dolini), temve~ z vzpetino Kirchbichl von Lavant {tiri kilometre jugovzhodno od anti~nega mesta
(montana sedens in colle). Prim. G. ROSADA, Il “viaggio” (kot v op. 3), 33–34; 53 op. 30–33.
70 AGNELLUS, Liber pontificalis..., 69 (ex Polense ecclesia); 70 (Qui [sc. imperator] iussit consecrari
beatum Maximianum Polensem diaconum episcopum a Vigilio papa in civitate Patras aput Achaiam); c. 76
(O. HOLDER-EGGER, 326 in 329).
71 AGNELLUS, Liber pontificalis, 74 (ed. O. HOLDER-EGGER, 328). V ~asu spora za posest nad gozdom Vistrum
v Istri je dvakrat potoval v Konstantinopel; pri tem naj bi Justinijana prepri~al, da je izdal odlok (praecep-
tum), po katerem naj bi sporni gozd perpetue legaliterque pripadel ravenski cerkvi. Prim. F. KOS, Gradivo
za zgodovino Slovencev v srednjem veku I, Ljubljana 1902, 39 (32–33).
72 AGNELLUS, Liber pontificalis, 76 (ed. HOLDER-EGGER, 329): Aedificavitque ecclesiam beatae Mariae in
Pola quae vocatur Formosa, unde diaconus fuit, mira pulcritudine et diversis ornavit lapidibus. Domum
vero, ubi rector istius ecclesiae in ipsa civitate habitat, ipse haedificavit et omnes opes suas Ravennati
ecclesiae tradidit... Prim. kratko G. CUSCITO, Cristianesimo antico (kot v op. 3), 286–287.
73 F. KOS, Gradivo I, {t. 38 (str. 32): ... huic donationi ... factae monasterio b. Andreae apostoli, vel
basilicae s. Mariae, vel eisdem locis deservientibus... Prim. tudi: B.M. DE RUBEIS, Monumenta Ecclesiae
Aquileiensis, Argentinae 1740, 192–193; P. KANDLER, Codice diplomatico Istriano, Trieste s.a. (19862), a.
547. O darovnici gl. tudi G. CUSCITO, Venanzio Fortunato (kot v op. 3), 218; ISTI, Cristianesimo antico, 287;
A. TESTI-RASPONI, 194.
163ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)ZGOD VINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • (122) 19–54
raziskave74 , obstoj tamkaj{njega samostana sv. Andreja pa zapisi iz ~asa okrog leta 100075 .
Poleg obeh ustanov v Puli, Marijine cerkve in samostana sv. Andreja, naj bi Maksimijan
zgradil tudi samostanom sv. Andreja na otoku Serra (dan. Crveni otok) ju‘no od Rovinja, ki
se v pisanih virih resda omenja {ele po sredi 9. stoletja, vendar pa – tako kot v primeru otoka
pred Pulo – arheolo{ke raziskave ka‘ejo na sakralni objekt iz 6. stoletja76 . Tako naj bi po
prizadevanju ravenskega {kofa nastale v ju‘ni Istri kar tri ustanove77 .
Dodaten element pri razjasnitvi vpra{anja vloge ravenske cerkve pri nastanku istrskih
cerkva, posve~enih apostolu Andreju, so prinesle arheolo{ke raziskave v letih 1975–1977 na
podro~ju samostanskega kompleksa sv. Andreja v Betiki pri Barbarigi (pribli‘no na sredini
med Pulo in Rovinjem). Odkrito je bilo zgodnjekr{~ansko cerkveno sredi{~e v razdobju od
srede 5. do konca 6. stoletja, ko naj bi se preoblikovalo v samostan78 . To cerkveno sredi{~e, ki
naj bi bilo identi~no z istrsko Cisso79  in je bilo o~itno posve~eno sv. Andreju, izstopa z
razko{no opremo. V trilistni kapeli z oltarnim grobom so bile shranjene relikvije ‘al neimeno-
vanih svetnikov. Odkritje je prineslo ‘e tretjo Andrejevo cerkev z izvorom iz antike na soraz-
meroma majhnem ozemlju, ki se prostorsko ume{~a med obema oto{kima cerkvama, na otoku
pred Pulo in na otoku ju‘no od Rovinja. Opis, ki ga posreduje Venancij Fortunat, vsebuje
nekatere elemente, ki jih sre~amo pri tej cerkvi (razko{ni mozaik in relikvije svetnikov v
oltarnem grobu), po drugi strani pa so tudi o~itna neskladja: bazilika z mozai~nim tlakom je
bila zgrajena v prvi polovici ali sredi 5. stol., torej celo stoletje pred Venancijevo pesmijo,
krstilnica in morebitna kasnej{a obogatitev oltarnega groba pa najprej sredi 6. stoletja80 .
Kronolo{ka neskladja enega stoletja je B. Maru{i} sku{al pojasniti z domnevo, da je Venancij
prikazal Vitalisa kot graditelja celotnega kompleksa, ki se je postopoma preoblikoval v ve~
kot enem stoletju. Po njegovem mnenju se za graditeljem kompleksa v Betiki skriva bonus
antistes Iohannes, domnevno prvi (pravoverni) kesenski {kof81 ; njegov domnevni naslednik
Vindemij, ki se je udele‘il sinode v Grade‘u, pa je prestopil v shizmnati~ni tabor.
74 G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 218–219 (na podlagi Kandlerja); omembo prina{a tudi B. MARU{I},
Kasnoanti~ka i bizantinska Pula, Pula 1967, 25 in 39; nazadnje @. UJ~I}, Pola paleocristiana alla luce del
catasto austriaco dell’anno 1820, v: Acta XIII congressus internationalis archaeologiae christianae III (ur.
N. CAMBI, E. MARIN), Città del Vaticano – Split 1998, 743–758, zlasti 747 in 756 (avtor zavra~a povezovanje
cerkve sv. Andreja z vsebino fiktivne darovnice).
75 V zvezi z dogodki spomladi 1000 (prihod do‘a Orseola II. z mornarico v Pulo) omenja samostan
JOHANNES DIACONUS, Chronicon Venetum (G. MONTICOLO, Cronache veneziane antichissime, Roma 1890, 156,
19–20: ... apud monasterii sancti Andreae insulam, quae iuxta Pollensem civitatem manet...), nato pa
diploma Otona III. iz leta 1001 (MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae II/2. Ottonis III.
diplomata, München 19802, n. 420, p. 854,20–21: ... cum monasterio et abbatia sancti Andraee (!) apostoli
foras eandem civitatem [sc. Polam] in insula maris sita ...). Prim. G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 219.
76 Slednji se prvi~ omenja {ele 858 (abbas monasterii sancte Marie et sancti Andree apostoli in insula que
uocatur Serra partibus Hystriensis; gl. F. KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku II, Ljubljana
1906, {t. 159; prim. tudi {t. 480 iz leta 983). B. MARU{I}, Kasnoanti~ka i bizantinska Pula, 39 je zastopal
mnenje, da je tudi ta samostan nastal v 6. stol. in da je bil kasneje nadrejen obema ustanovama v Puli.
77 Mnenja o tem, ali moremo pripisati Maksimijanu vse tri ustanove ali samo obe v Puli, se razhajajo;
medtem ko je A. TESTI RASPONI (komentar k ediciji AGNELLUS, Liber pontif. [kot v op. 45], 213) zagovarjal to
mnenje, je bil G. BOVINI, L’opera di Massimiano da Pola a Ravenna, AAAd 2, 1972, 155 in 160 v tem oziru
bolj zadr‘an.
78 B. MARU{I}, J. ŠA{EL, De la cella trichora au complexe monastique de St. André à Betika entre Pula et
Rovinj, Arheolo{ki vestnik 37, 1986, 307–342.
79 B. MARU{I}, Še o istrski Kisi (Cissa) in kesenskem {kofu (episcopus Cessensis), Arheolo{ki vestnik 41,
1990, 403–430; prim. R. BRATO‘, Das Patriarchat Grado im monotheletischen Streit, v: Slovenija in sosednje
de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze (ur. R. BRATO‘), Situla 39, Ljubljana
2000, 609–658, zlasti 638–644.
80 B. MARU{I}, Še o istrski Kisi, 418.
81 B. MARU{I}, Še o istrski Kisi, 419.
164 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
82 Prim. G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 221–223; ISTI, Cristianesimo antico, 287–288.
83 F. LANZONI, Le diocesi d’Italia dalle origini al principio del secolo VII (an. 604), Faenza 1927,
847–849 ju je uvrstil (pogojno) v seznam puljskih {kofov za obdobje ok. 550–565 (Vitalis je ozna~en kot
“vescovo ravennate in Pola?”, Joannes kot {kof “presso Pola?”).
84 G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 222; prim. PELAGIUS I PAPA, Epist. 50 (ed. P.M. GASSÓ – C.M. BATTLE,
Montserrat 1956, 131).
85 Epistolae Pelagii Iunioris papae ad episcopos Histriae 2, 30 (ACO IV,2, 1914, 112,9–11): Uel si hoc
pro longinquitate locorum uel temporum qualitate pauescitis, illic Rauennae fiat congregatio sacerdotum,
quo nos etiam qui loco nostro intersint, diuinitate propitia dirigamus... Gl. G. CUSCITO, Aquileia e Bisanzio
nella controversia dei Tre Capitoli, AAAd 12, 1977, 231–262; ISTI, Cristianesimo antico, 293–304.
86 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 3,26; Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium 9 (ACO IV,2,
133–134). Prim. nazadnje P. ŠTIH, O seznamu {kofov v Paulus Diaconus, Historia Langobardorum III,26,
v: Zbornik Pravnog fakulteta Sveu~ili{ta u Rijeci, Suppl. 1, Rijeka 2001, 105–116.
87 GREGORIUS MAGNUS, Registrum 9,156,22–27 (CCSL 140 A, 712–713): Et idcirco sanctitas tua (ravenski
{kof Marinijan) illic episcopum ordinet eandemque insulam in sua diocesi habeat, quousque ad fidem
catholicam Histrici episcopi reuertantur... Gl. L. MARGETI}, Histrica et Adriatica, Trieste 1983, 113–114.
88 Prim. R. BRATO‘, Das Patriarchat Grado (kot v op. 13), 643–644 op. 119.
V kontekstu obeh pesmi Venancija Fortunata naj bi razvoj ju‘noistrskih cerkva v tem
~asu dobil sorazmeroma jasno podobo82 . Oznako “ravenskega {kofa” za Vitalisa bi mogli
razumeti v prenesenem smislu, kot oznako pravovernega {kofa, ki je izvajal “ravensko”
cerkveno politiko v duhu prizadevanj {kofa Maksimijana. Katoli{ka {kofa v Istri Vitalis in
Johannes naj bi kot eksponenta ravenske cerkve delovala v sozvo~ju z nosilci bizantinske
posvetne oblasti, kot sta bila neimenovana dux armis in praefectus legibus. Njuno podro~je
delovanja naj bi bila ju`na Istra, oba naj bi prebivala na obmo~ju puljske {kofije83 . Na
uveljavitev ravenske cerkve v Istri naj bi kazali tudi ravenski elementi v liturgiji (559 je
pape` Pelagij I. vztrajal na tem, da sta v canon missae na ozemlju celotne oglejske cerkve
vklju~eni samo imeni pape`a in ravenskega {kofa!)84 , prav tako naj bi na to kazala vloga
ravenske cerkve v naslednjih desetletjih, ko je postala prestolnica bizantinske Italije sredi{~e
boja proti shizmi Treh poglavij: ok. 585/6 je Pelagij II. naro~il shizmati~nemu patriarhu
Heliju in njegovim sufraganom, naj pridejo – ~e se bojijo dolge poti v Rim – v Raveno, kjer
se bo sre~al z njimi85 ; ok. 588 je eksarh Smaragd patriarha Severa in tri njegove sufragane iz
Istre nasilno odvedel v Raveno in jih tam prisilil k prestopu v katoli{ko cerkev86 ; {e 599 je
Gregorij Veliki ob kaoti~nih razmerah v Kopru koprsko cerkveno skupnost postavil pod
jurisdikcijo ravenske cerkve, pod katero naj bi ostala do trenutka, ko bi se shizmati~ni {kofje
vrnili v naro~je pravovernosti87 .
Arheolo{ke raziskave v Betiki vna{ajo dodaten element v interpretacijo Venancijevih
pesmi. ^e{~enje sv. Andreja v ju‘ni Istri in obstoj temu svetniku posve~enih cerkva (dveh
samostanskih in ene domnevno {kofijske) sta z veliko mero verjetnosti potrjena na sorazme-
roma majhnem ozemlju puljske {kofije ‘e sredi 6. stoletja in to kar v treh primerih. Seveda pa
arheolo{ka odkritja ne morejo dati zanesljivega odgovora na vpra{anje, ali gre za isto cer-
kev, kot jo omenja Venancij. ^e se za Venancijevim opisom Andrejeve cerkve skriva ena od
istrskih cerkva, se postavlja vpra{anje, ali je Venancij potoval v Istro in to zgradbo videl, saj
opis ka‘e na zelo dobro poznavanje objekta. Povezovanje neznanega graditelja kompleksa
v Betiki z Venancijevim {kofom Janezom kot prvim cissenskim {kofom (ok. 560) je mo‘no
le na hipoteti~ni ravni88 . Na hipoteti~nost takega sklepanja {e posebej ka‘e dejstvo, da
prinos relikvij sv. Andreja oz. posvetitev Andrejevih cerkva v Istri (torej na obmo~ju oglejske
cerkve) nista nujno povezana z dejavnostjo ravenskega {kofa Maksimijana. Relikvije apo-
stola Andreja so bile namre~ na oglejskem obmo~ju navzo~e ‘e ok. leta 400, ko se omenjajo
165ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
89 R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese (kot v op. 12), 97–98.
90 Origo civitatum Italie seu Venetiarum, ed. secunda (ed. R. CESSI), Roma 1933, 78,27–29; 164,25.
Prim. F. KOS, Gradivo I, 78 (79 z op. 2; 83); P. ZOVATTO, Il monachesimo benedettino del Friuli, Quarto
d’Altino (Venezia) 1977, 80 (cerkev in ‘enski samostan na otoku sv. Andreja v Maranski laguni zahodno od
Grade‘a).
91 Oglejski {kof Paulus se ozna~uje kot pius pontifex (Vita Martini 4, 661), pesnikov mladostni prijatelj
Felix, kasnej{i {kof v Trevisu, se ozna~uje kot inlustris socius (Vita Martini 4, 666), padovanski {kof
Johannes je celsus (Vita Martini 4, 675); od {kofov neugotovljivega izvora je Vitalis (ob vrsti ~astnih
pridevkov) tudi dignus apostolica praefulgens mente sacerdos (Carmina 1,1,5), Iohannes pa bonus antistes
(Carmina 1,2,25).
92 Shizmati~ni {kofje so v pismu cesarju Mavrikiju 591 prvo obdobje shizme v ~asu cesarja Justinijana
(torej do 565) prikazali predvsem kot versko-politi~ni spopad, ki je le v manj{i meri potekal v obliki
neposredne prisile. Na slednjo ka‘e stavek: Et licet postea imperiali pondere ad consensum damnationis
capitulorum ipsorum paulatim singuli tunc fuerint coartati, nostrarum tamen prouinciarum uenerandi
decessores, quibus indigni successimus, praedicti quondam Vigilii instructionibus informati, ad hoc inclinari
nullo modo potuerunt (Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium 5, v: ACO IV,2, 135,17–21).
93 Prim. PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 3,26; Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium 7–9, v:
ACO IV,2, 135–136 (zlasti 133,39–42: ... archiepiscopo nostro Seuero quae contumeliae inlatae sint et
quibus iniuriis ac caede corporali fustium et qua uiolentia ad Rauennatem fuerit ciuitatem perductus atque
redactus in custodia, quibusque necessitatibus oppressus atque contritus fuerit ...).
v Konkordiji in Akvileji89 , eno Andrejevo cerkev pa naj bi – gotovo neodvisno od raven-
skih relikvij – po kasnej{em izro~ilu posvetil shizmati~ni patriarh Helija (ok. 571–586)90 .
V duhu “istrske” teze o {kofu Vitalisu in njegovem stanovskem kolegu Johannesu kot
eksponentoma ravenskega nad{kofa Maksimijana ali njegovega naslednika Agnella bi se
kazal pesnikov odnos so shizme Treh poglavij v povsem nejasni lu~i. Pesnik daje namre~
petim italskim {kofom, ki jih omenja (Paulus iz Ogleja, Felix iz Treviza, Johannes iz Padove,
ter Vitalis in Johannes neugotovljivega izvora) zelo spo{tljive pridevke91 . Prav ni~ ne poro~a
o njihovi eventualni opredelitvi v tedanjem verskem sporu, ki ga je spro‘ila Justinijanova
verska politika. Iz drugih virov vemo, da je bil prvi voditelj shizmatikov, naslednja dva zelo
verjetno njegova privr‘enca. O Vitalisu in Johannesu ni znanega ni~ zanesljivega: v primeru
veljavnosti “altinsko-aguntinske” teze naj bi bila tudi onadva shizmati~na {kofa; v primeru
veljavnosti “istrske” teze pa bi pesnik izrazil svojo privr‘enost dvema katoli{kima {kofoma
iz ju‘ne Istre, ki naj bi bila privr‘enca ravenskega {kofa Maksimijana in s tem tudi Justinija-
nove cerkvene politike. Hipotezi se med seboj izklju~ujeta, saj vodita do razli~ne razlage
pesnikove osebnosti in razlogov za njegov odhod v frankovsko dr‘avo.
V dobi pred pesnikovim odhodom v Galijo so napetosti v bizantinski severni Italiji
pri{le do izraza predvsem v obliki versko-politi~ne polemike na podro~ju publicistike (ko-
respondenca pape‘a Pelagija I. 559), le v posameznih primerih pa kot neposredna fizi~na
oblika nasilja (Narzesov poseg proti altinskemu {kofu Vitalisu, ki se je zatekel na frankov-
sko ozemlje, in njegovo kaznovanje z izgonom 565). Pesnikova spo{tljiva, vendar idejno
“nevtralna” oznaka {kofov ka‘e na to, da je bilo v letih po odkritem izbruhu spora (557)
mo‘no obdr‘ati “distanco” do dramati~nih dogodkov in njihovih protagonistov92 , kar je
bilo kasneje vedno te‘je, eno generacijo kasneje (ok. 588–591), ko je spor dobil oblike
fizi~nega nasilja93 , pa o~itno nemogo~e.
d. Venancijev opis shizme Treh poglavij
Pesnikov odnos do shizme Treh poglavij je na najbolj izrazit na~in razpoznaven iz
zahvalne pesmi, ki jo je naslovil na Justinijanovega naslednika Justina II. (565–578) in
166 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
94 O Justinu II. in njegovi izredno vplivni ‘eni Sofiji gl. PLRE III, 754–756 (Iustinus 5) in 1179–1180
(Sophia 1); A. CAMERON, The empress Sophia, Byzantion 45, 1976, 5–21; nazadnje The Cambridge Ancient
History XIV. Late Antiquity: Empire and Successors A.D. 425–600 (ed. A. CAMERON, B. WARD-PERKINS, M.
WHITBY), Cambridge 2000, 86–94, 828–830. O pridobitvi relikvij Sv. kri‘a v lu~i te in {e nekaj drugih
Venancijevih pesmi gl. J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus (kot v op. 3), 62–67; ISTA, v: VENANTIUS FORTUNATUS,
Personal and Political Poems (kot v op. 1), 111–115. Od sodobnih virov poro~a o pridobitvi relikvij tudi
GREGORIUS TURONENSIS, Historiae 9,40 (ed. R. BUCHNER, Darmstadt 1974, II, 302). Spri~o Venancijevih aluzij na
Justinov nastop (ne pa na kasnej{e dogodke) datira A. CAMERON, The empress, 13, prinos relikvij v ~as
“nedolgo po 566/67”.
95 B. BRENNAN, The disputed authorship of Fortunatus’ Byzantine poems, Byzantion 66, 1996, 335–345
(avtor je prepri~ljivo zavrnil hipotezo o Radegundinem avtorstvu te pesmi).
96 Gl op. 119.
97 Appendix II, 21–26 (MGH AA 4,1, 276): Gloria summa tibi, rerum sator atque redemptor, / qui das
Iustinum iustus in orbe caput. / Ecclesiae turbata fides solidata refulget / et redit ad priscum lex veneranda
locum. / Reddite vota deo, quoniam nova purpura quidquid / concilium statuit Calchedonense tenet. ...
(v. 35–38) dat tibi Christus opem, tu Christo solvis honorem: / ille dedit culmen, reddis et ipse fidem. / Nil fuit
in terris quod plus daret ille regendum, / nec quod plus reddas quam valet alma fides. Prim. tudi S. DI
BRAZANO v: VENANZIO FORTUNATO (kot v op. 1), 630–637 (s prevodom in komentarjem).
98 Concilium universale Chalcedonense, Actio 5, 32 (ed. E. SCHWARTZ), ACO III/1, Berlin-Leipzig 1935,
[394] 135; prim. tudi A. HAHN, Bibliothek der Symbole und Glaubensregeln der Alten Kirche, Breslau 1897,
146–147 (str. 166–168) oz. H. DENZINGER, A. SCHÖNMETZER, Enchiridion symbolorum definitionum et declara-
tionum de rebus fidei et morum, Barcinone itd. 197335, 301–302 (str. 108).
99 Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium 3–4 (ACO IV/2, 133,8–15): ... scandalum
ecclesiae, quod tempore diuae memoriae Iustiniani principis totius mundi ecclesias conturbauit ... quae in
sancta synodo Chalcedonensi recepta sunt, et Vigilio tunc Romano praesuli atque omnibus paene sacerdo-
tibus damnatio ipsa (sc. trium capitulorum), sicut reuera contraria sancti Chalcedonensis concilii, execra-
bilis noscitur extitisse ...
njegovo ‘eno Sofijo, potem ko sta ta dva ugodila pro{nji pesnikove za{~itnice Radegunde
in ji podarila relikvije Sv. kri‘a. Dogodke, ki so ozadje te pesmi (Radegundina pro{nja,
naslovljena na bizantinski vladarski par na podlagi predhodnega soglasja kralja Sigiberta,
poslanstvo, nato transport relikvij in njihov slavnostni prinos v Poitiers, zatem zahvala
bizantinskemu vladarskemu paru) moremo datirati najkasneje v leta 569/57094 . ^eprav so
avtorstvo te pesmi nekateri, vsekakor brez trdne podlage, pripisovali sami Radegundi, jo
moremo zanesljivo {teti za Venancijevo delo95 . V sto verzov dolgi gratiarum actio je pesnik
v panegiri~nem duhu na{tel odlike cesarskega para, ki ga primerja z dvojico Konstantin in
njegova mati Helena (v. 65–68). Pesnik se je dotaknil cesarjevega odnosa do tedaj izredno
aktualnega spora Treh poglavij. Pri tem je na ve~ na~inov izrazil svojo popolno privr‘enost
halkedonskemu koncilu in stali{~em cerkva na Zahodu. V uvodnih verzih (v. 1–10) je v
pesni{ki obliki izpovedal bistveni deli svoje “veroizpovedi”, medsebojno razmerje med
osebami Sv. Trojice, ki se ujema s halkedonsko formulo veroizpovedi in Justinovim verskim
ediktom96 . V nadaljevanju (v. 11–22) je izrazil veselje nad nastopom pravovernega cesarja,
“ker sledi nauku, ki ga izpoveduje Petrov (t.j. pape{ki) prestol”.
Uvodnemu delu pesmi sledi izredno zanimiv opis cerkvenega spora, ki naj bi bil z
nastopom Justina II. odpravljen potem, ko naj bi novi cesar v celoti obnovil veljavnost
sklepov halkedonskega koncila. Pesnik ga slavi kot obnovitelja halkedonske veroizpove-
di97 , to je tiste veroizpovedi, na katero so vedno znova prisegali privr‘enci shizme Treh
poglavij98 . Halkedonski koncil je veljal za privr‘ence shizme Treh poglavij kot idejna
podlaga za njihovo lo~itev od katoli{ke cerkve, Justinijanova delna revizija njegovih skle-
pov pa neposredni vzrok zanjo99 . Kot tak je odigral osrednjo vlogo tudi v protishizmati~ni
polemiki pape‘ev Pelagija I., Pelagija II. in Gregorija Velikega, ki so vedno znova poudarja-
li, da Justinijan v ni~emer ni storil sile veroizpovedi halkedonskega koncila, da tudi sami
167ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
100 Prim. Epistolae Pelagii Iunioris papae ad episcopos Histriae I–III (ACO IV/2, 1914, 105–132),
zlasti Epist. I, 11–13 (106); Epist. II, 11–17 (109–110); Epist. III (passim; avtor tega polemi~nega traktata
naj bi bil bodo~i pape‘ Gregor); GREGORIUS MAGNUS, Registrum epist. 3,10 (CCSL 140, 157–158); 4,3 (prav
tam, 219–220); 4,4 (220–221); 4, 37 (257–258); 5,52 (346–347); 6,2 (370–371); 8,4,75–79 (CCSL 140A,
520–521); 9,148,52–118 (700–702).
101 Epistula II ad episcopos Histriae 16 (ACO IV/2, 110,8–10: ... quantum sit periculum pro superfluis
quaestionibus et haereticorum defensione capitulorum tam diu ab uniuersali ecclesia segregari.); 19 (prav
tam, 110,26–27: ... tantis temporibus per superfluas quaestiones ab ecclesia dei ... diuidi uos ... duratis).
102 Prim. GREGORIUS MAGNUS, Registrum epist. 4,3,12–13 (CCSL 140, 218): ... postquam talis scissura pro
nulla re facta est, iustum fuit ut sedes apostolica curam gereret... (pismo milanskemu {kofu Konstanciju 593).
103 Prim. E. STEIN, Histoire II, 669–675; o pape‘ih te dobe gl. E. CASPAR, Geschichte des Papsttums II,
Tübigen 1933, 286–305; Enciclopedia dei papi I, Roma 2000, 529–536, s.v. Pelagio I. (C. SOTINEL);
537–539, s.v. Giovanni III. (M.C. PENNACHIO).
104 Appendix II, 39–44 (MGH AA 4,1, 276): Exilio positi patres pro nomine Christi / tunc rediere sibi,
cum diadema tibi. / Carcere laxati, residentes sede priore / esse ferunt unum te generale bonum. / Tot
confessorum sanans, Auguste, dolores / innumeris populis una medella venis.
105 EUAGRIUS, Hist. eccl. 5,1 (PG 86, 2789A); sporo~ilo je v 14. stol. vsebinsko raz{iril in preciziral
NICEPHORUS CALLISTUS, Hist. eccl. 17,33 (PG 147, 304 D).
106 JOHANNES BICLARENSIS, Chronica, ad a. 567 (ed. Th. MOMMSEN, MGH AA XI, 1894, 211 oz. PL 72, 863B):
Qui Justinus anno primo regni sui, ea quae contra synodum Chalcedonensem fuerant commentata, destruxit...
107 Prim. E. STEIN, Histoire II, 681–682 op. 1; Histoire du christianisme 3 (ur. L. PIETRI), Paris 1998,
461–462; The Cambridge Ancient History XIV (kot v op. 94), 828–829.
108 Appendix II, 27–32 (MGH AA 4,1, 276): Hoc meritis, Auguste, tuis et Gallia cantat / hoc Rhodanus,
Rhenus, Hister et Albis agit. / Axe sub occiduo audivit Gallicia factum, / Vascone vicino Cantaber ista refert.
/ Currit ad extremas fidei pia fabula gentes / et trans Oceanum terra Britanna favet.
109 Appendix II, 45–46 (prav tam): tot confessorum sanans, Auguste, dolores / innumeris populis una
medella venis. / Thrax Italus Scytha Phryx Daca Dalmata Thessalus Afer / quod patriam meruit nunc tibi
vota facit.
dosledno priznavajo sklepe tega koncila100  oziroma – kot sta se neposredno izrazila pape‘a
Pelagij II. in nato Gregor I. – da gre za odve~na vpra{anja101  ter da je vzrok za razkol ni~ev102 .
Pesnik se je pri tem izognil omembi cesarja Justinijana in njegove verske politike, zlasti
sklepom petega ekumenskega koncila. Izredno povzdigovanje novega cesarja Justina II. s
poudarkom na bistveni pozitivni novosti v njegovi politiki pa ‘e samo na sebi me~e temno
senco na versko politiko preminulega cesarja in predpostavlja pesnikov najmanj kriti~en
odnos do nje. ^eprav je Venancij zrastel, se izobrazil in tudi ‘e formiral kot pesnik v Justinija-
novem ~asu, cesarja nikjer ne omenja, kot tudi ne omenja so~asnih pape‘ev (Pelagija I. [556–
561] in Janeza III. [561–574]), ki sta bila prav tako nasprotnika Treh poglavij103 .
Najpomembnej{e dejanje novega cesarja po nastopu je bil preklic kazni izgona za celo
vrsto {kofov, ki so bili pregnani na podlagi Justinijanovih ediktov. Temu dejanju pripisuje
pesnik izreden pomen in velike dimenzije104 . Pri tem velja poudariti, da drugi viri dajejo temu
dejanju le skromnej{i pomen: ukinitev kazni izgona za pregnane {kofe omenjata le sodobnik
Euagrij in na njegovi podlagi en kasnej{i zapis105 , medtem ko je kratek zapis sodobnega
{panskega kronista splo{en in dopu{~a razli~ne interpretativne mo‘nosti106 . Viroslovno izro~ilo
o~itno dogodku samemu ne daje takega pomena kot mu ga pripisuje pesnik, najbolj iz~rpni
viri za ta ~as ga namre~ sploh ne omenjajo. Dejansko je bila cerkvena politika novega cesarja
dokaj zmerna, njegov prelom z Justinijanovo dobo niti zdale~ ni bil radikalen107 .
Ponoven nastop pravovernosti na cesarskem prestolu naj bi izzval veliko navdu{enje na
vsem Zahodu, navdu{enje, ki ga je pesnik orisal v dveh katalogih, prvem “geografskem”, z
imeni rek, de`el in ljudstev na Zahodu108 , in drugem, “etnografskem”, v katerem je na{tel
ljudstva, ki se veselijo te spremembe109 . Oba kataloga se glede na geografski okvir precej
razlikujeta.
168 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
110 Prim. F. DELLA CORTE, Venanzio Fortunato, il poeta dei fiumi, v: Venanzio Fortunato tra Italia e
Francia (kot v op. 3), 137–147.
111 Prim. MGH AA 4,2, p. 129 (Index regionum et locorum, s.v. Germania). Izjema v tem oziru je
GREGORIUS TURONENSIS, Historiae 4,23 in 4,29 (ed. R. BUCHNER, Darmstadt 1974, I, 224 in 232); avtor ozna~uje
dva pohoda Avarov proti frankovskemu kraljestvu (561 in nato 566) z odlo~ilnima spopadoma v Turingiji
kot pohoda v Galijo(!) (Chunni Gallias appetunt ... iterum in Gallias venire conabantur). Bolj precizen je
bil pri opisu istih dogodkov PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2,10 (izd. F. BRADA~, B. GRAFENAUER, K. GANTAR, 68:
... in Turingia ... iuxta Albem fluvium ... in locis ubi et prius pugnantes...).
112 Epistulae Austrasicae 7, 8,62–64 (ed. W. GUNDLACH, CCSL 117, 1957, 418): Nam notum tibi (sc.
Iustiniano) sit, quod tota Italia, integra Africa, Hispania uel Gallia coniuncta nomen tuum cum deperditione
tua plorant, anathematizant. Tendenciozna trditev galskega {kofa zaslu‘i {e posebej pozornost zato, ker je
bil Nicetij eden od prvih pesnikovih gostiteljev in pokroviteljev, ki ga je pesnik obiskal {e pred prihodom v
Metz (prim. B. BRENNAN, The Career [kot v op. 3], 57–58; J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus [kot v op. 3],
26–28).
113 Gl. citat v op. 99. O odmevih spora Treh poglavij v omenjenih de‘elah na Zahodu, ki so bile izven
dosega bizantinske politike, gl. kratko J. DANIÉLOU – H. MARROU, Zgodovina Cerkve 1, Ljubljana 1988, 422,
zlasti pa Histoire du christianisme 3. Les Églises d’Orient et d’Occident (432–610) (ur. L. PIETRI), Paris 1998,
431–433 in 747–750; É. AMANN, Trois-Chapitres, Dictionnaire de théologie catholique 15/2, Paris 1950,
1868–1924, zlasti 1913–1914; R. SCHIEFFER, Zur Beurteilung des norditalischen Dreikapitel-Schismas. Eine
überlieferungsgeschichtliche Studie, Zeitschrift für Kirchengeschichte 87, 1976, 167–201, zlasti 168–169;
kratko C. SOTINEL, Le concile, l’empereur, l’évêque. Les statuts d’autorité dans le débat sur les Trois chapitres,
v: Orthodoxie, christianisme, histoire (Collection de l’École Française de Rome 270), Roma 2000, 275–299,
zlasti 285–286.
Prvi katalog je izrazito “zahoden”. Reference v njem se nana{ajo na tri de`ele. Najprej na
Galijo ali to~neje na merovin{ko dr`avo v celotnem obsegu, saj se od {tirih rek, ki ozna~ujejo
to de`elo (Rodan, Ren, Donava in Laba)110 , zadnji dve nana{ata na ozemlja Alamanov,
Bavarcev in Turingijcev (ob srednjem toku Labe), ki so jih Franki premagali ve~ kot tri
desetletja pred tem (Alamane ‘e 506/7, Turingijce in Bavarce ok. 531/34), po sodobnih
predstavah pa so spadala v Germanijo in ne v Galijo111 . Naslednja referenca se nana{a na
{pansko Galicijo, torej katoli{ko dr‘avno tvorbo Svebov, v kateri so prebivali tudi omenjeni
Baski in Kantabri, zadnja na ~ezmorsko Britanijo. V celoti moremo re~i, da teh de‘el Justi-
nijanovi ukrepi proti privr‘encem Treh poglavij, zlasti dekret o izgonu {kofov, niso prizade-
li. Te de‘ele so v sporu ostale pasivne (npr. obmo~je Britanije) ali pa je bila njihova vklju~enost
v spor kratkotrajna in le delna. Temeljila je na slabi obve{~enosti ali kar nepoznavanju prave
teolo{ke vsebine spora in je bila brez kakih pomembnej{ih ali trajnej{ih posledic (Galija in
Španija). V tem primeru je o~itno, da je pesnik pretiraval v maniri panegiri~ne poezije.
Vendar pa njegovo mnenje ni bilo izolirano. Na podobno predstavo o shizmi Treh poglavij,
ki naj bi prizadela tako reko~ vse de‘ele na Zahodu, naletimo najprej pri {kofu Nicetiju iz
Trierja, enem od pesnikovih gostiteljev, v njegovem pismu cesarju Justinijanu112 ; {e dve
desetletji po nastanku Venancijeve pesmi so shizmati~ni {kofje Bene~ije v pismu cesarju
Mavrikiju (591) trdili, da je obsodba Treh poglavij prizadela cerkve “vsega sveta”113 .
Drugi katalog daje bolj konkretno in precizno podobo obmo~ja, ki je bilo prizadeto
zaradi Justinijanove cerkvene politike: Trakija, Italija, Skitija, Frigija, Dakija, Dalmacija,
Tesalija in Afrika, torej balkansko-podonavski prostor, Italija, Afrika, deloma tudi gr{ke
de‘ele in Mala Azija. Od omenjenih osmih de‘el je bil v {tirih (Dakiji, Dalmaciji, Italiji in
Afriki) odpor proti Justinijanovi verski politiki mo~an ali vsaj opazen; ve~ tamkaj{njih
{kofov (zlasti v Afriki) je bilo odstavljenih in pregnanih in ti so se po nastopu Justina II.
lahko vrnili v domovino. Prav malo ali ni~ pa ni znanega o odporu proti tej politiki v Tra{ki
diecezi (Trakija, Skitija), ter v Tesaliji in Frigiji. Vklju~itev teh de‘el v seznam je mo‘na le,
169ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
114 Gl. kratko E. STEIN, Histoire II, 681–682 op. 1. O razmerah v gr{kih de‘elah Vzhodnega Ilirika
(kamor je spadala tudi Tesalija) in v da~anski diecezi gl. Ch. PIETRI, La géographie de l’Illyricum ecclésiasti-
que et ses relations avec l’Église de Rome (Ve – VIe siècles), v: Villes et peuplement dans l’Illyricum
protobyzantin (Collection de l’École Française de Rome 77), Roma 1983, 21–62, zlasti 52–53; o razmerah
v Dalmaciji gl. C. CAPIZZI, I vescovi illirici e l’affare dei “Tre Capitoli”, Atti e memorie della Società dalmata
di storia patria 12, 1987, 71–117, zlasti 108–117; kratko R. BRATO‘, Razvoj organizacije zgodnjekr{~anske
cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3. do 6. stoletja, Zgodovinski ~asopis 40, 1986, 363–395, zlasti 379 op.
83; o odporu v Afriki, Iliriku in Italiji gl. Histoire du christianisme 3, 433–434; 705–709. Za omembo
Trakije in Frigije, ki v tem sporu nista igrali nobene vloge, je predlagal E. STEIN (l.c.) dve mo‘ni razlagi: ali
se omemba nana{a na drugi spor, v katerega sta bili de‘eli vklju~eni (aftartodoketizem; gl. kratko A. FLICHE
– V. MARTIN [izd.], Storia della Chiesa IV, Torino 1972, 607–608; A. GRILLMEIER, Aphthartodoketismus,
Lexikon für Theologie und Kirche 1, 19932, 803–804) ali pa naj bi bili enozlo‘ni imeni Thrax in Phryx
vne{eni iz metri~nih razlogov. Prvi predlog se nam zdi verjetnej{i.
115 DANDULUS, Chronica, A. 579 (ed. E. PASTORELLO, Bologna 1938, 83); gl. G. CUSCITO, La fede calcedo-
nese e i concili di Grado (579) e di Marano (591), AAAd 17, 1980, 207–230, zlasti 217 in 228.
116 V tem smislu J. KASTELIC, Stil in ideja mozaikov Eufrazijeve bazilike v Pore~u, Situla 8, 1965, 209–
212 in P. GLEIRSCHER, Der Drei-Kapitel-Streit und seine baulichen Auswirkungen auf die Bischofskirchen im
Patriarchat von Aquileia, Der Schlern 74, 2000, 9–18.
~e je pesnik mislil tudi na druge cerkvene spore Justinijanove dobe (kot je bil v zadnjih letih
njegove vlade zlasti aftartodoketski spor), pri katerih so bile morda prizadete tudi omenjene
de‘ele114 . Vsekakor moremo re~i, da Venancijeva “kataloga” de`el in ljudstev, ki jih je
prizadela Justinijanova verska politika, nista produkt gole pesni{ke domi{ljije, temve~ (ob
o~itnih velikih pretiravanjih) do neke mere ustrezata dejanskemu stanju. Pesnik, ki se je
nahajal v ~asu nastanka pesmi `e okroglo pet let v Galiji, je o~itno poznal posledice Justi-
nijanove verske politike. Njegovo navdu{eno poro~anje o Justinu II. je odraz zavra~anja ali
vsaj posredne kritike politike njegovega predhodnika, zlasti v tistem delu, ki je bil za Zahod
klju~nega pomena: pritisk na privr`ence Treh poglavij.
e. Venancijeva “veroizpoved”
Venancijeve teolo{ke predstave, ki jih zasledimo na ve~ mestih v njegovem pesni{kem
in proznem opusu, ne morejo prispevati nobenega uporabnega podatka o njegovem odnosu
do shizme Treh poglavij. V razdobju od 557 do 565, v ~asu pesnikovega prebivanja v italski
domovini, shizmati~na oglejska cerkev {e ni razvila svoje specifi~ne teologije, v kateri bi se
mogla na razpoznaven na~in izra‘ati – neodvisno od splo{nega zavra~anja Justinijanove
obsodbe Treh poglavij – distinkcija med halkedonskim in drugim carigrajskih koncilom.
Kasnej{a in zato nezanesljiva rekonstrukcija veroizpovedi grade{ke sinode, ki jo sporo~a
{ele Dandulus, je po vsebini le nekoliko poenostavljena formula nikajskega koncila, po-
trjena in dopolnjena na naslednjih ekumenskih koncilih do Halkedona (451) in zato brez
kakr{nihkoli izvirnih potez115 . Interpretacija materialnih spomenikov – kot na primer
mozai~ne kompozicije v Evfrazijevi baziliki v Pore~u ali arhitekturnih zna~ilnosti cerkva v
Noriku iz 6. stoletja – v smislu izra‘anja teolo{kega “programa” shizmatikov je mo‘na
zaenkrat samo na hipoteti~ni ravni, saj zanjo ni dovolj zanesljivih elementov116 . V razme-
rah lo~itve od katoli{ke cerkve in polemike s pape‘i, ki se je nana{ala na tedaj aktualna
teolo{ka vpra{anja, so si oglejski patriarhi gotovo prizadevali, da bi pri{li do teolo{ke lite-
rature in na tej osnovi poglabljali svoje znanje ter s tem idejno krepili svoj polo‘aj. Zapisi iz
7. stoletja, iz ~asa monoteletskega spora in zadnjega obdobja oglejske shizme, ka‘ejo na to,
170 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
117 Prim. R. BRATO‘, Das Patriarchat Grado (kot v op. 13), 626–627 in 648. Temeljna {tudija o tem
vpra{anju: R. SCHIEFFER, Zur Beurteilung (kot v op. 113), zlasti 176–180 (po avtorjevi analizi so obstajali v
oglejskem patriarhatu teksti, ki so bili za shizmati~no cerkev temeljnega pomena, kot na primer dela
Fakunda iz Hermiane [Pro defensione trium capitulorum, In Mocianum], latinski prevod obse‘nih aktov
halkedonskega koncila in izbrani odlomki iz besedil, ki so bila v teolo{kem oziru najbolj aktualna). Obstoj
doma~ih teolo{kih besedil je dokumentiran {ele za ~as patriarha Helija (571–587; gl. Pelagii papae II
epistula II ad episcopos Histriae [ACO IV72, 108–112], ki je pape‘ev odgovor na predhodno patriahovo
pismo [scripta, epistula] teolo{ke vsebine) in Severa (588–606; na maranski sinodi 590 je patriarh predlo‘il
libellus erroris sui [PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 3,26]).
118 Prim. Carmina 7,9,7–12 (MGH AA 4,1, 163): exul ab Italia nono, puto, volvor in anno / litoris
Oceani contiguante salo: / tempora tot fugiunt et adhuc per scripta parentum / nullus ab exclusis me
recreavit apex. / Quod pater ac genetrix, frater, soror, ordo nepotum, / quod poterat regio, solvis amore pio.
Prim. tudi Carm. 9,7,89 (prav tam, 214): ... me in Galliis posito post tot annos...
119 Expositio symboli (MGH AA 4,1, 253–258; s prevodom in komentarjem S. DI BRAZZANO, v: VENANZIO
FORTUNATO, 600–613); Symbolum Athanasianum (MGH AA 4,2, 105–106); Expositio fidei catholicae (prav
tam, 106–110).
120 Appendix II, 1–10 (MGH AA 4,1, 275): Gloria summa patris natique et spiritus almi, / unus
adorandus hac trinitate deus, / maiestas, persona triplex, substantia simplex, / aequalis consors atque
coaeva sibi, / virtus una manens idem, tribus una potestas, / (quae pater haec genitus, spiritus ipsa potest),
/ personis distincta quidem, coniuncta vigore, / naturae unius, par ope luce throno, / secum semper erat
trinitas, sine tempore regnans, / nullius usus egens nec capiendo capax. Venancijev opis Sv. Trojice je
vsebinsko podoben verskemu ediktu Justina II., ki je po svoji vsebini komentirana veroizpoved (EUAGRIUS,
Hist. eccl. 5,4 [PG 86, 2793–2801, zlasti 2796]); prav tako se vsebinsko ujema z opisom Sv. Trojice
v Koripovem panegiriku (CORIPPUS, In laudem Justini 4, 290–299 [PL Supplementum IV, Paris 1967, 1177–
1178]). Prim. J. GEORGE v: VENANTIUS FORTUNATUS, Personal and Political Poems, 111–112 op. 3; A. CAMERON,
The empress (kot v op. 94), 13; L. PIETRI, Venance Fortunat (kot v op. 3), 752–753.
121 In laudem sanctae Mariae (MGH AA 4,1, 371–380; izdajatelj F. LEO jo je pri{tel med spuria). Prim.
R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 143–148 (po njegovem mnenju gre za pozno Venancijevo delo); A. DI
BERARDINO, Patrologia IV, Genova 1996, 328. Venancijeva pesni{ka predstavitev Marije v 360 verzih je
vsebinsko primerljiva z nekaj desetletij starej{o in bistveno kraj{o (v 18 verzih) pesni{ko upodobitvijo, ki jo
je spesnil ok. 566/567 CORIPPUS, In laudem Justini 2, 52–69 [PL Suppl. IV, 1148–1149]; gl. DI BRAZZANO, v:
VENANZIO FORTUNATO, 633 op. 24).
da so bili v severni Italiji raz{irjeni spisi vzhodnih teologov, katerih dela so pomenila izhodi{~e
teh sporov (pronestorijanski pisci Teodor iz Mopsuestije, Teodoret iz Kira in Ibas iz Edese,
verjetno tudi monofizitski teolog Sever iz Antiohije)117 . Za za~etno obdobje shizme, pred
Venancijevim odhodom v Galijo, se obstoja nekega specifi~nega shizmati~nega teolo{kega
“programa” ali celo obstoja doma~e teolo{ke literature ne da potrditi.
Upo{tevati moramo tudi, da so bili pesnikovi stiki z domovino po odhodu v Galijo zelo
{ibki118 . Besedila, v katerih je pesnik izrazil svoje teolo{ke predstave, so nastala v Galiji od
ok. 570 (pesem v ~ast Justina II.) do pozne dobe njegovega ustvarjanja (pesnitev v ~ast
Mariji, prozni komentarji veroizpovedi)119 , zato niso mogla nastati pod vplivom so~asnih
razmer v pesnikovi domovini. Ta dela na nobenem mestu ne odra‘ajo pesnikovega odnosa
do cerkvenega spora in so v celoti pravoverna. Predstavitev Sv. Trojice v uvodu zahvalne
pesmi v ~ast bizantinskega kraljevskega para je pesni{ka sinteza doktrine o sv. Trojici, ki se
vsebinsko ujema s so~asnimi pravovernimi besedili120 . Tudi pesnitev v ~ast Mariji, katere
avtorstvo je dolgo ~asa veljalo za sporno, po dana{njem ve~inskem mnenju pa gre za eno
poznih pesnikovih stvaritev, prav tako ne izkazuje nobenih teolo{kih posebnosti121 . Med
pravoverne razlage veroizpovedi spadajo tudi trije kraj{i prozni teksti, Expositio symboli,
t.i. Symbolum Athanasianum in Expositio fidei catholicae. V vseh treh naletimo na eno
zna~ilno sestavino stare oglejske veroizpovedi (in veroizpovedi {e nekaterih drugih, spo~etka
sicer malo{tevilnih cerkva), kot jo sporo~a in pojasnjuje ok. 400 Rufinus: na predstavo o
171ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
122 Carmina 11,1,29 (= Expositio symboli 29; MGH AA 4,1, 256); Expositio fidei catholicae 36 (MGH
AA 4,2, 110); enako tudi Symbolum Athanasianum 36 (prav tam, 106); prim. RUFINUS, Expositio symboli 12;
14–16 (CCSL 20, 149–153); R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese (kot v op. 12), 129–134. O odnosu med
Rufinovim in Venancijevim komentarjem k veroizpovedi gl. F. KATTENBUSCH, Das apostolische Symbol I,
Leipzig 1894, 102, 106 in 130–132. Na pesni{ki na~in je Venancij upodobil Kristusov odhod v podzemlje
v pesnitvi In laudem sanctae Mariae, 328–330 (MGH AA 4,1, 379: ... cuius et agnus ovis conterit ora lupi,
/ Tartara disrumpens, patriae captiva reducens / et libertati post iuga pressa refers ...).
123 Prim. J.N.D. KELLY, Altchristliche Glaubensbekenntnisse. Geschichte und Theologie, Berlin 1971,
371–377 in 403–411. O zapletenem vpra{anju izvora Venancijeve veroizpovedi (Akvileja ali Poitiers) prim.
F. KATTENBUSCH, Das apostolische Symbol II, Leipzig 1900, 458–459 op. 1 in 482 op. 13.
124 Gl. op. 97.
125 Gl. op. 118.
126 Vita s. Martini 4, 644 (MGH AA 4,1, 368): si vacat ire viam neque te Baiovarius obstat.
Kristusovem spustu v podzemlje (descendit ad infernum oz. descendit ad inferos)122 . Ker
drugih poglavitnih posebnosti oglejske veroizpovedi iz ~asa ok. 400 ne najdemo, sama
predstava o Kristusovem odhodu v podzemlje pa se je v 6. stol. na Zahodu precej raz{irila,
Venancijevo veroizpoved le z velikimi pridr‘ki ozna~ujemo kot “oglejsko”123 . Omenjeni
element Venancijeve veroizpovedi v sporu Treh poglavij ni odigral nobene vloge.
3. Sklep: shizma Treh poglavij kot eden od vzrokov za pesnikov odhod iz Italije?
Omembe dogodkov in osebnosti, ki so bile v povezavi s shizmo Treh poglavij, omogo~ajo
vsaj okvirno oceno pesnikovega odnosa do cerkvenega spora. Uvodoma naj poudarimo, da
pesnik shizme nikjer ne omenja z imenom, le na enem mestu uporablja zanjo opisno obliko
(ecclesiae turbata fides)124 . O posameznikih, ki so bili bodisi protagonisti shizme (patriarh
Pavlin) bodisi njeni privr‘enci (pesnikov vrstnik in kasnej{i {kof v Trevizu Feliks, domnev-
no tudi {kof Johannes iz Padove), se je izrazil z veliko naklonjenostjo in spo{tovanjem, kar
ka‘e na to, da je te ljudi visoko cenil. Pesnik na nobenem mestu ni omenil nasprotnikov
shizme kot sta bila zlasti pape‘ Pelagij I. in cesar Justinijan, izredno pozitivno pa je predsta-
vil Justina II., ki je po nastopu razveljavil Justinijanove najbolj radikalne ukrepe proti
privr‘encem Treh poglavij oz. kar povrnil pravo vero (... reddis et ipse fidem ...). Prostorski
okvir, ki ga je pri tem predstavil, ka‘e na to, da je upo{teval celotni tedanji kr{~anski svet in
ne samo Bene~ije z Istro ali oglejskega patriarhata, kjer so nasprotja dobila najbolj akutne
oblike. Vse pesnikove omembe dogodkov in protagonistov shizme izhajajo iz prvega deset-
letja bivanja v frankovski dr‘avi. Na osnovi njegovih {ibkih stikov z domovino125  si more-
mo razlagati njegovo slabo informiranost o tamkaj{njih razmerah. Pesnik ni poznal ali vsaj
ne upo{teval cele vrste sprememb, ki so se zgodile v razdobju 565–575. Ni upo{teval posle-
dic vdora Langobardov v Italijo; le-ti bi tudi mogli predstavljati, tako kot omenjeni Bavar-
ci126 , oviro na fantazijskem potovanju njegovega pesni{kega ‘ivljenjepisa sv. Martina iz
Toursa v Raveno. Prav tako ni upo{teval posledic drugega padca Akvileje, njenega ponov-
nega razru{enja ter pred tem uspelega prenosa cerkvenega sredi{~a v Grade‘. Od osebnih
usod mu ni bilo poznano dejanje {kofa Feliksa iz Treviza ob prihodu Langobardov, prav
tako zelo verjetno ni vedel za smrt patriarha Pavlina v Grade‘u 569.
Temeljnega pomena za ocenjevanje pesnikovega odnosa do shizme Treh poglavij in
sploh do njegovega razmerja do takratnih centrov mo~i v Italiji in na Zahodu je razume-
vanje prvih dveh pesmi v zbirki, v katerih je proslavil izjemni gradbeni podvig “ravenske-
ga” {kofa Vitalisa. ^e je bil Vitalis res ravenski {kof (naslednik Maksimijana) ali pa {kof na
172 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
127 O ~ude‘u gl. Vita s. Martini 4, 686–701 (MGH AA 4,1, 369–370; ed. S. QUESNEL [kot v op. 1],
100–101; ed. G. PALERMO [kot v op. 1], 153–154); o njem poro~ata tudi GREGORIUS TURONENSIS, De miraculis s.
Matini 1,15 (PL 71, 927 C) in PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2, 13 (ed. F. BRADA~, B. GRAFENAUER, K. GANTAR,
68–71). O sekundarnem pomenu religioznega motiva prim. ‘e R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 14.
128 Gl. navedbo v op. 118; prim. Carmina 3,13, 32 (MGH AA 4,1, 66: exul). Shizmati~ni {kofje, ki jih
je Justinijan pregnal, Justin II. pa po nastopu osvobodil kazni pregnanstva, se prav kato ozna~ujejo Exilio
positi patres (Appendix carminum 2, 39; prav tam, 276).
129 R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 14; H. BERG, Bischöfe (kot v op. 3), 84–85 (nezadovoljstvo z
bizantisnko oblastjo); H. KRAHWINKLER, Friaul (kot v op. 3), 25 (domnevna protibizantinska usmerjenost).
130 H. WOPFNER, Die Reise, 365–366 in zlasti E. STEIN, Histoire II, 833–834 (oba kot v op. 3).
131 V najbolj izdelani obliki J. ŠA{EL, Il viaggio (kot v op. 3); to mnenje zagovarja tudi M. ROUCHE,
Autocensure de diplomatie chez Fortunat à propos de l’elegie sur Galeswinthe, v: Venanzio Fortunato tra
Italia e Francia, Treviso 1993, 149–159, zlasti 157–158, deloma tudi M. REYDELLET, v: VENANCE FORTUNAT (kot
v op. 1), XIX (Venancijevi stiki z Martinom iz Brage naj bi imeli politi~no ozadje; v ozadju Martinovega
prihoda v Španijo naj bi bili Justinijanovi na~rti rekonkviste).
132 L. PIETRI, Venance Fortunat (kot v op. 3), 735–736; B. BRENNAN, Venantius Fortunatus: Byzantine
agent? (kot v op. 3).
133 Navedemo naj primera dveh osebnosti, za kateri obstajata (najmanj) dve razli~ni razlagi vzrokov in
motivov za za~asni ali trajni odhod v daljne de‘ele (predvsem peregrinatio religiosa ali predvsem politi~ni
motivi): sv. Severin iz Norika († 482) in sv. Martin iz Brage († ok. 580), s katerim je Venancij Fortunat
vzdr‘eval stike (prim. Carm. 5,1–2 [MGH AA 4,1, 246–252]). O razli~nih razlagah ‘ivljenjske poti
istrskih tleh, ki je izvajal “ravensko” cerkveno politiko, potem bi imeli pred seboj katoli{kega
{kofa na liniji Justinijanove cerkvene politike, torej ~loveka, ki bi bil vsaj z ozirom na
verskopoliti~no opredelitev (skupaj z drugo imenovanim Janezom) nasprotnik shizmatikov.
^e bi se za tem Vitalisom skrival istoimenski shizmati~ni {kof iz Altina, ki se je pred nasprot-
niki shizme zatekel na frankovsko ozemlje, bi bila razlaga dogodkov bolj jasna: Bizantinci
(Narzes) so posegli na frankovsko ozemlje in kaznovali ubeglega {kofa Vitalisa, ker je bil
profrankovsko usmerjen shizmatik. Pesnik, ki se sicer politi~no ni izpostavljal, bi od{el v
Galijo tudi zato, da bi se izognil {kofovi usodi.
Vpra{anje identifikacije oseb v prvih dveh pesmih je klju~nega pomena za razlago vzro-
kov in motivov za pesnikov odhod v Galijo. Vsi moderni raziskovalci so si enotni, da je
motiv, ki ga omenja pesnik sam, romanje na grob sv. Martina zaradi ~ude‘ne ozdravitve pred
svetnikovo podobo v eni od ravenskih cerkva (peregrinatio religiosa), sekundarnega pome-
na127 . Pesnik samega sebe ozna~uje kot izgnanca (exul)128  in ne kot romarja na svetnikov
grob (peregrinus), kar ka‘e na to, da glavni motiv za odhod ni bil religiozne narave, ~eprav
same religiozne komponente pri globoko vernem pesniku, ki je vzdr‘eval stike predvsem s
cerkvenimi dostojanstveniki in je o~itno rad obiskoval grobove svetnikov in ~astil njihove
relikvije, ne smemo minimizirati ali celo izklju~iti.
O tem, kateri so bili poglavitni “posvetni” vzroki, so bile izra`ene razlage, ki so med
seboj te`ko uskladljive ali pa se kar izklju~ujejo. Poleg splo{ne razlage o politi~nih vzro-
kih129  sta se izoblikovali dve razlagi, ki sta sku{ali dati konkreten odgovor na postavljeno
vpra{anje: (1) pesnik naj bi od{el iz Italije zaradi privr‘enosti shizmi Treh poglavij130
oziroma zato, (2) da bi – kot neke vrste skrivni diplomat – deloval v merovin{ki dr‘avi v
duhu interesov bizantinske dr‘ave131 . Zadnji dve razlagi se med seboj izklju~ujeta. Obe sta
bili v predlo‘eni obliki v novej{em ~asu zavrnjeni132 .
Vzrokov za pesnikov odhod je bilo kot se zdi ve~. Ti vzroki in motivi se prepletajo in
medsebojno pogojujejo, tako da ni mogo~e izdvojiti glavnega med njimi. Najprej velja
poudariti, da odhod v tujino kot peregriantio religiosa le ni tako nepomemben motiv, da bi
ga mogli nujno podrejati nekemu konkretnemu “posvetnemu” cilju. Na to ka`e ve~ prime-
rov iz pozne antike133 . J.W. George je ta motiv povezala s pesnikovim prizadevanjem, da bi
173ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
sv. Severina prim. R. BRATO‘, Der “heilige Mann” (kot v op. 36), 246–252 (z bibliografijo); v ozadju
prihoda Panonijca Martina iz Palestine v {pansko Galicijo je videl J. ŠA{EL, Il viaggio (kot v op. 3), 373 (oz.
Opera selecta, 740–745; prim. tudi: ISTI, Omemba Slovanov v pesmi Martina iz Brage na Portugalskem,
Kronika 24, 1976, 151–158, zlasti 152, 155–156; Postila k Martinu iz Brage, Kronika 25, 1977, 166–167)
politi~ne namene, ki naj bi sovpadali z Justinijanovo politiko, B. BRENNAN, Venantius Fortunatus (kot v op. 3)
pa je zavrnil to razlago kot premalo utemeljno.
134 A. CAMERON, Wandering Poets: a literary movement in Byzantine Egypt, Historia 14, 1965, 470–509
(za obdobje od 4. do 6. stoletja).
135 J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus, 26. Pomen {kofov kot patronov pesnikov v 5. in 6. stol. poudarja
tudi I.N. WOOD v: The Cambridge Ancient History XIV (kot v op. 94), 433.
136 L. PIETRI, Venance Fortunat (kot v op. 3), 736.
137 Še okvirno v ~asu pesnikovega odhoda v Galijo je – po Justinijanovi smrti sredi novembra 565 –
izbruhnil upor Herulov na Tridentinskem, ki so svojega poveljnika Sinduala oklicali za kralja. Narzes je
uzurpatorja premagal, zajel in usmrtil (najverjetneje 566; gl. PLRE III, 1155). Obseg in pomen nevarnosti
na severni meji bizantinske Italije v tej dobi odra‘a zelo izpoveden komentar k omembi Narzesove zmage
nad upornimi Heruli v Liber pontificalis, LXIII (Iohannes III), 2 (ed. L. DUCHESNE, Paris 19552, 305): Erat
enim tota Italia gaudens.
138 Pritiske ene in druge strani v razdobju od Justinijanove vlade do 591 v dramati~nem tonu opisuje
pismo shizmati~nih {kofov cesarju Mavrikiju (Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium; ACO
IV/2, 132–135), zlasti c. 7–10 (pritisk bizantinske posvetne oblasti v osemdesetih letih 6. stol.) in c. 18–19
(nevarnost s strani frankovske cerkve v ~asu Justinijana, t.j. pred 565, nato ponovna potencialna nevarnost
s te strani ok. 590).
na{el kultiviranega in vplivnega za{~itnika, da gre pri Venanciju Fortunatu za primer
“potujo~ega pesnika”, kakr{ni so bili v pozni antiki poznani tudi drugod, najbolj {tevilni pa
so bili v Egiptu134 . Pesnik naj bi povezoval romanje na svetnikov grob s prizadevanjem, da
bi na{el takega za{~itnika. Pri tem naj bi mu pomagal {kof Vitalis iz Altina s svojimi zvezami
v frankovski dr‘avi, ki naj bi mu s priporo~ilnimi pismi utrl pot do vplivnih galskih {ko-
fov135 . Pri iskanju vzrokov za pesnikov odhod iz Italije velja upo{tevati motive osebne
narave, kot je bila osebne narave njegova kasnej{a odlo~itev, da ostane v novi domovini136 .
V ozadju pesnikove odlo~itve so bile razmere v severovzhodni Italiji v razdobju ok.
560–565. Te razmere so bile zapletene na voja{ko-politi~nem in cerkvenem podro~ju, do-
stikrat v tesni medsebojni prepletenosti. Tudi po Narzesovih zmagah v severni Italiji 560/63
je na severnem obmejnem podro~ju vladala napetost z ob~asnimi voja{kimi spopadi137 . Ob
negotovih voja{ko-politi~nih razmerah so se stopnjevale tudi verske napetosti zaradi vse
huj{ega pritiska na shizmati~no oglejsko cerkev. Ta pritisk je od za~etne polemike postopo-
ma pre{el na oblike voja{ko-policijskih posegov proti shizmati~nim {kofom, kot ka‘e pri-
mer Narzesove aretacije in kaznovanja profrankovsko usmerjenega shizmati~nega {kofa
Vitalisa iz Altina 565. Shizmati~na oglejska cerkev pod vodstvom patriarha Pavlina, s kate-
rim so pesnika povezovale ‘e od rane mladosti tesne osebne in duhovne vezi, je bila zaradi
svoje obmejne lege izpostavljena posegom tako Bizanca kot Frankov138 . V takih razmerah
je odhod v Galijo kljub velikemu tveganju obetal mirnej{o prihodnost.
Še bolj kot pesnikova odlo~itev za odhod postane ob upo{tevanju razmer v severovzhodni
Italiji razumljiva njegova odlo~itev, da v Galiji tudi ostane. ^e opisuje pesnik v Vita s.
Martini potovanje kot sorazmeroma varno, saj se omenjajo kot morebitni mote~ element na
~ezalpskih potovanjih samo Bavarci, pa je vdor Langobardov v Italijo 568 pomenil bistve-
no poslab{anje razmer. V vzhodnem sosedstvu je nastanek avarskega kaganata s sredi{~em v
Panoniji, z ru{ilnimi premiki Avarov in Slovanov (spo~etka sicer predvsem v smeri vzhodne-
174 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
ga in osrednjega Balkana), pomenil potencialno gro‘njo tudi za severovzhodno Italijo139 . V
primerjavi z nevarnimi in povsem nepredvidljivimi razmerami v severovzhodni Italiji po
568 so bile politi~ne in cerkvene razmere v Galiji bolj stabilne, bolj{i so bili tudi izgledi za
kulturno delovanje, ki je v langobardski Italiji v tem ~asu skoraj povsem zamrlo, v bizantin-
ski Italiji pa je bilo tudi v upadu140 . V vrsti med seboj prepletenih subjektivnih in objektiv-
nih motivov za pesnikov odhod v Galijo in za njegovo kasnej{o odlo~itev, da ostane v novi
domovini, nastopajo vsaj v posrednem smislu tudi konfliktne cerkvene razmere zaradi shiz-
me Treh poglavij.
Seznam kratic:
AAAd Antichità Altoadriatiche, Udine.
ACO Acta conciliorum oecumenicorum, Berlin (in drugod).
CCSL Corpus Christianorum. Series Latina, Turnhout.
CSEA Corpus Scriptorum Ecclesiae Aquileiensis, Aquileia.
ILCV Inscriptiones Latinae Christianae Veteres (ed. E. DIEHL, Dublin – Zürich 1970.3)
LCL The Loeb Classical Library, Cambridge (Massachusetts) – London.
MGH Monumenta Germaniae Historica, Hannover–Berlin.
MGH AA Monumenta Germaniae Historica. Auctores antiquissimi, Berlin.
PG Patrologia Graeca, Paris.
PL Patrologia Latina, Paris.
PLRE III The Prosopography of the Later Roman Empire, Vol. IIIa-b A.D. 527–641
(by J.R. MARTINDALE, Cambridge 1992).
RAC Reallexikon für Antike und Christentum, Stuttgart
RIS Rerum Italicarum scriptores, Bologna.
P.s.: Prispevek prina{a dopolnjeno slovensko besedilo referata “Venanzio Fortunato e lo
scisma dei Tre capitoli”, ki ga je avtor predstavil na mednarodnem simpoziju “Venanzio
Fortunato e il suo tempo” v Trevizu (29. 11. – 1. 12. 2001). Avtor se zahvaljuje kolegom, ki
so mu pomagali pri zbiranju nekaterih te`je dostopnih publikakcij: dr. Stefano Di Brazzano
(Trst), dr. Reinhardt Harreither (Dunaj), prof. dr. Peter Štih in doc. dr. Gerhard Waldherr
(Regensburg).
139 O tem prostoru pesnik ne daje omembe vrednih podatkov. Panonija (in v enem primeru posebej
Savarija) se omenjata kot domovina sv. Martina iz Toursa (Vita s. Martini 1,46; Carmina 10, 6, 93; gl. MGH
AA 4,1, 237 in 296), Panonija {e enkrat kot domovina Martina iz Brage (Carmina 5, 2, 21; prav tam, 104),
Siscia kot domovina mu~enca sv. Kvirina (Carmina 8, 3, 153; prav tam, 185). Ilirik se omenja kot obmo~je
misijona apostola Pavla (Carmina 5, 2, 7; prav tam, 104) in obmo~je, kamor se je raz{iril arianizem (Vita
s. Martini 1,110; prav tam, 299). Pesnik ne daje o tem prostoru nobenega podatka, ki bi pojasnjeval so~asne
razmere na tem obmo~ju. O razmerah v podonavsko-balkanskem prostoru v razdobju od 567 do ok. 600
gl. W. POHL, Die Awaren, München 1988, 58–162.
140 Prim. nazadnje The Cambridge Ancient History XIV, 416, 873.
175ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
       Z u s a m m e n f a s s u n g
  Venantius Fortunatus und das Drei-Kapitel-Schisma
  Rajko Brato‘
Die Meinungen der Forscher über das Verhältnis von Venantius Fortunatus zum Drei-Kapitel-Schi-
sma bildeten sich parallel zur Interpretation von wenigen Stellen im Dichteropus und zur Deutung seines
Schicksals heraus, vor allem der Gründe für seinen Abgang aus der italischen Heimat nach Gallien im
Jahre 565. Von grundlegender Bedeutung für die im Titel gestellte Frage sind der Entstehungsgeschichte
nach: 1. die ersten zwei Gedichte im literarischen Nachlaß, die auf italischem Boden (also vor 565)
entstanden sind; 2. das Danklied an Kaiser Justinus II. und die Kaiserin Sophie (um 569–570) und 3.
einige Verse in der Beschreibung der Reise des Dichters von Italien nach Gallien aus der Zeit um 575, die
in Form eines Phantasie-Itinerariums der Dichtung Vita s. Martini von Gallien nach Ravenna im Schlußteil
der gleichnamigen Dichtung (Buch 4, vor allem die Verse 658-676) überliefert ist.
Jugend- und Ausbildungsjahre des jungen Venantius fielen in die Zeit des ausbrechenden Drei-
Kapitel-Streits (557) und des Pontifikats des ersten schismatischen Patriarchen Paulus von Aquileia (um
569). Den Patriarchen Paulus schildert er auf eine respektvolle und persönliche Weise, mit ebenso großer
Zuneigung auch zwei Bischöfe aus dem Raum des Patriarchats von Aquileia: Johannes von Padua und
seinen jugendlichen Freund Felix, der erst nach ihrer Trennung Bischof von Treviso wurde. Äußerst
verwickelt und vorerst ungeklärt ist aber die Identität der Bischöfe Vitalis und Johannes, die in den ersten
beiden Gedichten erwähnt werden, den einzigen, die eindeutig auf italischem Boden entstanden sind. Vor
allem der erste Bischof wird in Superlativen angepriesen, die von ihm errichtete Andreaskirche als ein
Meisterbauwerk gerühmt. In den bisherigen Forschungen bildeten sich (mindestens) vier verschiedene
Deutungsversuche hinsichtlich des Bischofs Vitalis heraus: es handele sich 1. um einen in anderen
Quellen nicht überlieferten katholischen Bischof von Ravenna, 2. um einen gleichnamigen schismatischen
Bischof von Mailand, 3. um einen gleichnamigen schismatischen Bischof von Altino, der sich aus dem
byzantinischen Territorium ins fränkische Äguntum zurückgezogen hätte oder 4. um einen durch andere
Quellen nicht belegten katholischen Bischof aus Südistrien, der als Exponent der Kirche von Ravenna
eine der drei spätantiken Andreaskirchen (auf der Insel des Hl. Andreas vor Pula oder in Betika zwischen
Pula und Rovinj) erbaut haben soll. Nach der ersten und vierten Deutung wäre Vitalis (zusammen mit
Johannes) ein katholischer Bischof auf Seiten Ravennas gewesen, nach der zweiten und dritten aber ein
Schismaanhänger wie die drei oben genannten Bischöfe. Alle vier Interpretationen enthalten eine Reihe
von Schwachstellen, vor allem ist aber keine von ihnen durch materielle Funde überzeugend belegt. Auf
der Grundlage der verhältnismäßig gut bekannten historischen Umstände in Nordostitalien in der Zeit um
560-565 spricht das meiste für die dritte Deutung.
Über das Verhältnis des Dichters zum Schisma legt das Danklied zu Ehren von Justin II. und Sophie
bestes Zeugnis ab. In ihm pries der Dichter - nicht ganz zu Recht - den neuen byzantinischen Kaiser
(Regierungsantritt Mitte November 565) und seine Gattin nicht nur als Spender der überaus kostbaren
Reliquie vom hl. Kreuz an das Kloster in Poitiers, sondern auch als Herrscher, der Justinians Religions-
edikt widerrufen und die Rechtgläubigkeit wiederhergestellt hat. Die Darstellung des durch Justinian
ausgelösten Religionsstreites, der durch Justins Edikt nach seinem Regierungsantritt endgültig beigelegt
werden sollte, enthält in der Manier der panegyrischen Poesie zahlreiche Übertreibungen, sowohl was den
räumlichen Umfang des Schismas betrifft als auch dessen tatsächliche Folgen für die Kirche im Westen
bzw. die Intensität und Tiefe von Justinians Eingriffen in das Leben der Kirche. Die überdimensionierte
Bedeutung des Religionsedikts weist - durch Verschweigen von Justinians Namens und Hervorheben des
Kontrasts zwischen den Zuständen vor und nach Justins Regierungsantritt - darauf hin, daß der Dichter
gegenüber der Religionspolitik Justinians kritisch, zugleich wohlwollend gegenüber der schismatischen
Kirche eingestellt war. Dabei vertiefte er sich nicht in den theologischen Gehalt des Streites selbst, weil er
ihn wahrscheinlich nicht gut genug kannte. Er verließ Italien nämlich bereits 565, bevor der Streit seinen
Höhepunkt in der theologischen Polemik erreichte (zur Zeit Pelagius II. und Gregorius des Großen), in
Gallien selbst war das Wesen des Streites nur wenig bekannt.
176 R. BRATO@:  VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ
Eine der Fragen, die sich im Zusammenhang mit dem Verhältnis des Dichters zum Schisma stellt,
betrifft die Gründe für seinen Abgang nach Gallien. Außer dem religiösen Streit in Norditalien könnte
einer der folgenden persönlichen Gründe eine Rolle gespielt haben: Dichterambitionen eines begabten,
jedoch noch nicht etablierten Dichters, Pilgerfahrt zum Grab des hl. Martin von Tours, eventuelle voran-
gegangene Verbindungen mit fränkischen Bischöfen - gefolgt von verwickelten militärisch-politischen
Verhältnissen in Nordostitalien. Einleuchtender als die Beweggründe für seinen Abgang ist der Entschluß
des Dichters, in der neuen Heimat zu bleiben. Die allgemeinen Sicherheits-, Gesellschafts-, Wirtschafts-
aber auch Religionsverhältnisse in Nordostitalien haben sich im Gefolge der langobardischen Oberherr-
schaft, der Steigerung des religiösen Drei-Kapitel-Streits und der unsicheren Verhältnisse an der Nord-
und Ostgrenze radikal verschlechtert.
HISTORIA
znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani
V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do
sedaj iz{le monografije:
Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica,
29. maj - 1. junij 1996. - Ljubljana 1997. - 1.000 SIT
Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. - Ljubljana 1997. - 1.500 SIT
Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. - Ljubljana 1999. -
1.000 SIT
Miku‘ev zbornik. - Ljubljana 1999. - 2.000 SIT
Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino, Ljubljana,
A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200).