DVIGA
X
LETO I
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
JULIJ 1972
Ustavna dopolnila in praksa
Namen članka je seznaniti člane kolektiva z vsebino ustavnih amandmajev, člani kolektiva naj se seznanijo s pojmom temeljna organizacija združenega dela (TOZD) in novo organizacijo samoupravljanja v podjetjih oziroma »organizacijah združenega dela«.
Ustavni amandmaji, predvsem pa tisti, ki se nanašajo na podjetje, predstavljajo mejnik v obdobju našega samoupravnega sistema. To obdobje je trajalo od leta 1950 s sprejetjem temeljnega zakona o gospodarjenju s podjetji.
Značilnosti tega sistema so bile predvsem v posrednosti upravljanja v podjetju. Osrednji organ upravljanja je bil centralni delavski svet, raz-
širitev osnovnih pravic pa je bila dana posameznim enotam prek svetov delovnih enot v upravljanje. Decentralizacija upravljanja naj bi zagotavljala neposredno povezanost neposrednega proizvajalca kot ustvarjalca dobrin z interesom podjetja.
V praksi pa lahko opazimo zelo majhen vpliv na delitev dohodka tistih enot, ki dohodek ustvarjajo. Interes podjetja kot celote je bili primarnega značaja pri upravljanju z dobrinami (dohodek, sredstva Itd.), brez večjega vpliva tistih enot, ki so te dobrine ustvarile.
Z ustavnimi amandmaji je uzakonjeno neposredno upravljanje. Odločanje o bistvenih vprašanjih: dohodek, delitev dohodka, razpolaganje s sredstvi, ureditev notranjih odnosov naj pripada tistim delovnim skupinam, ki so zainteresirane. Vsi ti skupni interesi pa naj se povežejo v nove organizacijske oblike »organizacije združenega dela«. To je razlog, da se v praksi pojavlja nova oblika
(organizirana), to je »temeljna organizacija združenega dela«.
Za nastanek temeljne organizacije združenega dela pa mora ta interesna skupnost imeti določene pogoje, o katerih bo govora kasneje.
Podjetje, kot samoupravni subjekt oz. nosilec samoupravnih pravic, naj v bodoče nastopa le kot oblika združevanja interesov temeljnih organizacij združenega dela.
Tem enotam pa pripada ustvarjen dohodek in sredstva, kakor tudi pravice upravljanja že po ustavi.
V praksi bo v bodoče nastopala kot osnovna samoupravna organizirana oblika TOZD z vsemi pravicami, danimi po ustavi, in podjetje (organizacija združenega dela), katerim bodo TOZD poverile nekatere samoupravne pravice, skupne vsem TOZD.
ZNAČILNOSTI TEMELJNE
ORGANIZACIJE
ZDRUŽENEGA DELA
TOZD je delovna mota, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko izrazi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji!. To vprašanje bo v praksi verjetno povzročalo največ težav, saj bo pojem celovitosti zagovarjan z različnih vidikov, zelo različno.
TOZD je taka organizirana oblika, na katero so vezana določena sredstva za reprodukcijo. Dohodek, ustvarjen v TOZD, pripada članom te enote kot pravica po ustavi. TOZD je taka enota, v kateri so Člani te enote zainteresirani urejati medsebojne odnose v zvezi z delom.
Iz praktičnega stališča gledano bodo TOZD v podjetjih organizirane takrat, ko bodo razčiščena vsa vprašanja glede pogojev za formiranje TOZD.
POGOJI ZA FORMIRANJE
TEMELJNE
ORGANIZACIJE
ZDRUŽENEGA DELA
Pogoji so podani z ustavnimi amandmaji. Ti pogoji so materialni in formalni. Od pravice dane delovnim kolektivom z ustavo, do odločitve
»organizirati TOZD« bo potrebno teorijo povezati s pogoji, ki nastopajo v posameznih podjetjih glede ustanavljanja TOZD.
Med materialne pogoje štejemo naslednje:
—	tehnološko-proizvodno zaokrožena celota
—	proizvod enote se lahko vrednoti samostojno na trgu ali v delovni organizaciji
—	poslovanje v podjetju se je povečalo v taki meri, da obstoječa organizacija ne pogojuje izvajanje zadanih nalog
V petek, 2. junija, so naše podjetje obiskali člani zveznega izvršnega sveta, in sicer Janko Smole, zvezni sekretar za finance, Boris šnuderl, namestnik zveznega sekretarja za trgovino, Moma Cemovič odgovoren za monetarno politiko, Dušan Gligorijevič, odgovoren za zunanje trgovinske odnose, ter Ivan Franko, sekretar ZIS. Poleg navedenih članov zvezne vlade so podjetje obiskali predsednik občinske skupščine Škofja Loka tov. Tone Polajnar, sekretar občinske konference ZK tov. Tine Kokelj In več družbenopolitičnih funkcionarjev in gospodarstvenikov iz škofje Loke.
Pred ogledom obrata oken in vrat ter obrata garažnih in
— z ustanovitvijo TOZD ne smejo biti prizadete pravice ostalih enot v podjetju. Formalni pogoji pa so:
— odločitev delovne skupnosti dela podjetja o ustanovitvi TOZD, kolikor so podani pogoji, ki spadajo med materialne pogoje.
Pravna sposobnost TOZD ni pogoj glede ustanovitve, ker se 'lahko regulira kasneje. V praksi bi bil potek dela metodološko videti takole:
1.	Informiranje kolektiva o ustavnih spremembah, kjer naj se razčisti pojem TOZD.
vhodnih vrat je bil razgovor z visokimi funkcionarji v sejati sobi. Sodelovali so vsi člani kolegija. Gostom smo prikazali značilnosti našega podjetja — pri tem pa posebno poudarjali našo kritiko na zamrznitev cen. Kot je znano so cene našim izdelkom (stavbno pohištvo) nespremenjene že od deta 1969. Ob velikih podražitvah surovin, uvoznih materialov itd. smo zašli v položaj, da brez sprememb v cenah ne bomo ustvarjali nobenega dobička. To pa ogroža celo plačevanje obveznosti, za nazaj, ne daje pa nobenih možnosti, da hi se v bodočih letih lotili kakršnekoli nove investicije. Zanimivo pri teh razgovorih je bilo to, da člani zvezne vlade
Informacija naj poteka v širšem smislu prek vseh družbenopolitičnih organizacij, sindikata iin prek zborov delovnih enot v podjetju.
2.	če se del podjetja odloči za ustanovitev TOZD, naj se imenuje 3 do 5-članski odbor, ki pripravi potrebno dokumentacijo glede pogojev same ustanovitve TOZD.
3.	Delavski svet na osnovi zbrane dokumentacije odloči o ustanovitvi TOZD v smislu obstoječe veljavne zakonodaje.
dipl. inž. Jocif Boštjan
glede take politike cen sami niso imeli enotnih stališč. Poleg problema cen smo člane ZIS seznanili še z drugimi težavami, ki se dnevno pojavljajo v proizvodnji, kot je to likvidnost, zapora uvoza nekaterih repromaterialov, pomanjkanje nekaterih kvalitetnih izdelkov na domačem trgu (barve, laki, lepila, okovje) in podobno.
Po ogledu obratov smo goste peljali še v naselje Podlubnik, kjer so si ogledali naše montažne finalizirane hiše. Tako z izdelki stavbnega pohištva kot s finalizirano hišo so bili izredno zadovoljni glede funkcionalnosti in visoke kvalitete.
Glavni direktor
Franc Puhar
Obisk članov ZIS v podjetju
Analiza osebnih dohodkov v letu 72
1.	Namen in osnova analize
Analize osebnih dohodkov v prvih letošnjih mesecih smo se lotili zaradi točnejšega vpogleda v dejansko gibanje OD po sprejetju novega pravilnika o oblikovanju in delitvi OD. Obenem z obračunom OD po novem pravilniku je bila izvedena v celotnem podjetju tudi korektura normativov časa.
Ker so bili v nekaterih delavnicah normativi časa zelo znižani, je obstajala bojazen, da tudi povečane osnove (urne postavke) za obračun OD ne bodo zadoščale za pokrivanje nastalih razlik zaradi teh korektur.
Osnova za analizo so podatki o izplačilih OD in doseganju norm v prvih štirih letošnjih mesecih, in to po posameznih delovnih enotah. V prvih treh mesecih je bilo obračunanih po 184 Efu ur, medtem, ko je imel april le 176 delovnih ur. Da bi izločili nastale razlike v dolžini meseca, kot tudi različno število opravljenih ur pri posameznih delavcih, smo za primerjavo izračunali OD na uro. Le tako smo dosegli zadovoljivo primerjavo med posameznimi meseci kot tudi med posameznimi delavci.
V prvih dveh mesecih, to je v januarju in februarju, so bili OD v podjetju obračunani po starem pravilniku o delitvi OD (po dveh različnih). Prav tako so v teh mesecih veljali stari normativi časa. V marcu in aprilu pa je že veljal novi enotni pravilnik, kot tudi novi normativi časa.
2.	Porast OD in norm
Zaradi različne strukture ur in zmanjšanega celotnega števila ur v marcu je OD primerljiv le v urni postavki. Povprečno izplačani OD/h v marcu znašajo za celotno podjetje 8,42 din in je v primeri s februarjem, ko je bil le-ta 7,29 din, večji za 15,5 %. Vendar bi bilo to povečanje skoraj 18 %, če upoštevamo postavko rednega dela, ki je znašala v marcu 8,55 din, v februarju pa 7,25 din. Medtem ko na gibanje postavke pri rednih urah vpliva le doseganje norm in premeščanje na delovnih mestih, pa na drugo celotno postavko vplivajo še nadure in nadomestila. Ker je postavka za celotni OD nižja od tiste za redne ure, to pomeni, da je bil vpliv nadomestil večji od nadur, ki postavko dvigajo. Nadomestila so bila namreč v marcu izplačana še s tromesečnim povprečjem OD po starem pravilniku in zato precej nižje plačana od osnovne urne postavke.
Imamo izredno neugodno strukturo ur, kar kaže naslednja struktura ur v marcu:
—	83,3 % redno delo
—	5,4 °/o nadurno delo
—	11,3 % izostanki (dopusti, boleznine)
Da bo preglednejše, si oglejmo še primerjalno OD posameznih enot v marcu:
OE	Naziv enote	Povprečni OD Norma OD/rd OD/SK 3 la				Indeks 2 a 3 a	
310	žaga Škofja Loka	8,06	7,98	108	131	125	98
320	obrat oken in vrat	7,83	7,65	112	118	116	92
327	montaža stavbnega pohištva	7,58	7,65	101	117	115	96
330	obrat Gorenja vas	8,64	8,34	117	139	135	106
340	obrat oblog in letev	7,23	6,95	105	118	115	91
350	obrat Kranj	7,82	7,45	116	109	109	99
360	obrat Preddvor	8,05	7,91	110	121	119	104
370 380	obrat Sovodenj obrat montažnih	7,42	7,57	102	106	108	77
	ob j.— proizv.	7,70	7,73	109	119	117	93
383	montaža montažnih objektov	8,03	8,49	105	122	122	103
390	obrat vhodnih in gar. vrat	7,51	7,35	109	107	106	87
skupaj		7,81	7,66	109,8 118,7 116,7			94,7
SS	strokovne službe	11,16	10,95	100	120	115	85
VS	vzdrževalni servisi	8,74	8,61	104	110	110	110
TM	trgovska mreža	11,15	11,07	104	122	120	76
CELOTNO PODJETJE		8,55	8,42	107	118	116	92
JELOVICA — Glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja odbor delavskega sveta za informacije in tisk: Stane Bernik, Mirko Bondi, Franc Jenko, Jurij Žebre, Franc Pavlin — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tiska ČP Gorenjski tisk, Kranj v 1100 izvodih
Normativi časa
OE Naziv obrata	jan.-febr.	Povprečna norma marec-april	Indeks
310 žaga Škofja Loka	112,5	110,5	98
320 obrat oken in vrat	124,0	110,0	89
330 obrat Gorenja vas	110,5	111,5	101
340 obrat oblog in letev	1153	108,5	94
350 obrat Kranj	117,0	114,5	98
360 obrat Preddvor	106,5	110,5	104
370 obrat Sovodenj 380 obrat montažnih	122,5	121,5	99
objektov 390 obrat vhodnih in	118,0	109,0	92
garaž, vrat	1243	109,5	88
Skupaj proizvodnja	116,8	111,7	95,6
Doseganje norm se je v zadnjih dveh mesecih v primeri s povprečjem januar-februar znižalo za okrog 5 %, vendar po obratih zelo različno. Rezultat korektur pa je pozitiven, saj so sedaj med obrati preseganja bolj usklajena in se gibljejo okrog povprečja 110 % doseganja norm. Pri tem izstopata le še obrata Kranj in Sovodenj.
Da se je takšno stanje doseglo, je bilo potrebno posamezne norme znatno popraviti. V povprečju se izgubijo zelo visoka odstopanja v normi, ki so se sedaj v precejšnji meri popravila, vendar so še ponekod relativno visoka.
Pri delavcih, ki so presegli normative od 50 do 90 %, res ni pomoči v povečanju osnovnih plačilnih postavk, saj bi jim morali le-te skoraj podvojiti, če bi hoteli zadržati enak OD. če se je pri takšnih primerih normativ popravil v realne okvirje, je jasno, da prejemajo ti delavci enake ali v izjemnih primerih celo nižje OD.
Ker ni bila celotna nedovršena proizvodnja normirana po novih normativih, so v posameznih obratih nekateri nalogi v prvih mesecih (odkar so postavljeni novi normativi) normirani še po starem in preseganje normativov v prikazani tabeli še ne izkazuje vsega znižanja.
O
3. Zaključki
Ugotavljamo torej, da so dejanski OD v mesecu marcu porasli za 15,5 %, če pa bi upoštevali samo redno delo, pa kar za 18 %. Za to razliko je pojasnilo v glavnem v štirih osnovnih vzrokih:
—	izjemno znižanje norm na posameznih delovnih mestih pomeni enak OD ali celo znižan v marcu v primeri s februarjem;
—	premeščanje na delovnih mestih pomeni povečanje ali zmanjšanje OD — odvisno od tega, na katero delovno mesto je delavec premeščen in kako v tem primeru dosega normo;
—	nadurno delo povečuje OD;
—	izostanki pomenijo nadomestila, ta pa so nižje vrednotena kot redno delo, kar zlasti velja za mesec marec.
Smiljana Oblak
Novi
sodelavci
(čas maj — junij 1972)
V	obratu stavbnega pohištva: Janez Krek, Franc Megla, Franc Dolinar, Frančiška Mihelič, Rudolf Godec, Anton Ferko, Franc Lužan, Branko Pertovt, Vinko Franc, Anton Rihtaršič, Mato Koščak, in dijaki Jožica Ferjanič, Roman Jemec, Igor Japelj, Miran Pohar, Marija Simčič in Milan Bernik.
V	obratu hladilnega pohištva — Gorenja vas: Mihaela Oblak.
V	obratu oblog in letev: Marija Krek.
V	obratu roletnih omaric in poiken — Kranj: Zdenko Repič.
V	obratu podbojev in rolet — Preddvor: Alojzija Zalokar, Marta Murn in dijaka Darinka Orehovec in Franc Roblek.
V	obratu montažnih hiš: Simon Selak.
V	montaži montažnih hiš: Alojzij Kos, Eniz Huskič in Ranko Jelisič.
V	obratu vhodnih in garažnih vrat: Bernarda Kavčič.
V	skladiščim službi za stavbno pohištvo: Jožef Kožuh, Jerko Ljevar, Anton Benedik in Sulejman Pajazeto-vič.
V	Poslovalnicah za stavbno pohištvo: Niš — Momčilo Mitič. Crikvenica — Ivan Ivan-čec, Zagreb — Milka Bukov-čan in Pula — Božica Ivanovič.
Novim sodelavcem želimo pri delu veliko uspehov in dobro počutje v novem — našem delovnem kolektivu.
Delovnim ljudem lesne industrije
Hudo mi je, ko odhajam od vas, saj smo v teh osmih letih, ko sem skrbela za vaše zdravje, skupaj prebrodili marsikatero težavo in skupaj prebili marsikatero lepo urico. Lepo je bilo delati pni vas, saj so vaši odnosi prijetni in domači kot prvina, s katero delate. Veliko ste storili v tem času. Jelovica je zrasla v velikana, njen napis je skoro na vseh gradnjah doma in olimpiada bo ponesla njeno ime tudi po svetu. Vajenci so zrasli v mojstre, mladoletniki v može in žene. Vsi skupaj pa smo se tudi majčkeno postarali.
Iskrena hvala celotnemu kolektivu in posameznikom za sodelovanje pri skupnem cilju — zboljšati zdravstveno stanje delavcev. Saj polno delovno sposoben je le delavec, ki je telesno in duševno zdrav in katerega socialno okolje je urejeno.
Ob odhodu vam želim zdravja, vse drugo si boste pa tako s pridnostjo pridobili. Srečno!
vaša zdravnica
dr. Rupnik-Butina Maca
Analiza vzrokov fluktuacije delovne sile v letu 1971
in prvih štirih mesecih leta 1972
Veliko število prenehanj delovnih razmerij v letu 1971 in njihova nadaljnja rast v letošnjem letu inam je bilo vodilo za analizo vzrokov prenehanj delovnih razmerij. Želeli smo, da bi z ugotovitvami raziskave pripomogli k zmanjšanju števila prenehanj delovnih razmerij.
Kot izhodišče normalnega odstotka prenehanj delovnih razmerij smo vzeli leto 1969, za katerega menimo, da je bilo gibanje prenehanj delovnih razmerij zelo realno, saj je predstavljalo 14,9 % na po-
prečno število zaposlenih delavcev.
Leta 1971 je bilo kadrovanje novih delavcev dokaj neurejeno. S sprejemom gospodarskega načrta je bilo podjetje postavljeno pred skoraj nerešljivo vprašanje: kako pokriti vse potrebe po delavcih, da bo gospodarski načrt izpolnjen, ob ugotovitvi, da je na področju našega podjetja znano večje pomanjkanje delavcev.
Potrebe po delavcih so se v podjetju pojavljale tudi zelo neprogramsko, saj smo morali zaposlovati delavce »pod takoj« tako za gradbišče v Munchnu kakor tudi za domača gradbišča, ciklusno pa so se odpirala tudi delovna mesta v proizvodnji.
Potrebno število delavcev smo uspeli zaposliti tako šele konec leta 1971. K temu je močno pripomogel tudi porast števila prenehanj delovnih razmerij v letu 1971, saj predstavlja že 15,5 % glede na poprečno število zaposlenih delavcev.
Delavce, ki prenehajo z delom v delovni organizaciji, zakonski predpisi ne obvezujejo, da morajo sporočiti tudi razlog prenehanja dola. Zaradi tega so lahko razlogi v podjetju nepoznani. Da bi se seznanili z osnovnimi razlogi, zaradi katerih prihaja do prenehanja zaposlitev v
podjetju, smo (izvedli anketo med delavci, ki so v letu 1971 prenehali z delom.
Ugotovitve ankete o razlogih prenehanj delovnih razmerij so nam pokazale, da so vzroki, ki so vodili delavce k odločitvi o prenehanju dela, največkrat kombinirani. Razlogi prenehanja delovnih razmerij delavcev v letu 1971 so bili naslednji:
1.	premajhen osebni dohodek 28%
2.	nepravilen odnos vodstvenega kadra v obratu in premajhen osebni dohodek 19%
3.	nepravilen odnos vodstvenega kadra iin nepravilna razporeditev na delovna mesta 17%
4.	nepravilna razporeditev na delovno mesto in premajhni osebni dohodki 6%
5.	nepravilen odnos vodstvenega kadra v obratu 6%.
6.	nepravilna razporeditev na delovno mesto 3%
7.	drugi razlogi 21 %
Rezultat ankete o razlogih
prenehanja delovnih razmerij v letu 1971 nam je torej pokazal, da je najbolj pogost razlog pni prenehanju delovnih razmerij premajhen osebni dohodek. Zelo pogost razlog prenehanja delovnih razmerij delavcev je bil v letu 1971 tudi nepravilen odnos vodstvenega kadra v obratu. Drugi razlogi prenehanja delovnih razmerij so manj pomembni in so bolj malo vplivali na prenehanje dela delavcev v letu 1971.
Skoraj enaka slika razlogov prenehanj delovnih razmerij pa je tudi v letu 1972. Razlogi prenehanj pa so naslednji:
1.	boljši osebni dohodek v drugem podjetju 26,1 %
2.	nepravilen odnos vodstvenega kadra 18,4%
3.	nepravilno razporejanje na delovna mesta ali nestalno delovno mesto 12,3 %
4.	drugi razlogi, na katere se v podjetju ne da vplivati
(preselitev delavca, JLA, upokojitev) 43,2 %
Letos prihajajo kot osnovni razilog bolj do izraza drugi razlogi, ki nimajo osnove v osebnem dohodku. Osebni dohodek je še vedno zalo prisoten, kot osnovni razlogi pa nastopajo nepravilen odnos vodstvenega kadra, nepravilna razporejanja na delovna mesta, torej vsi. razlogi kot celota, na katere se da vplivati.
Zelo zanimiva je ugotovitev, da letos število prenehanj delovnih razmerij v primerjavi z letom 1971 ni bistveno v porastu, je najmanj enako ali pa se manjša, razen v obratu oken in notranjih vrat. Do porasta števila prenehanj delovnih razmerij v tem obratu, ki zaposluje tudi največ delavcev, prihaja predvsem zaradi razlogov, nave denih pod točkama 2. in 3. Za to je vsekakor v veliki meri pripomoglo neredno oskrbovanje obrata s/ potrebnim materialom za tekoče delo.
Zelo zanimiv je tudi strukturni prikaz prenehanja in sklenitev delovnih razmerij po kvalifikacijah. Ta nam pokaže določeno zakonitost vključevanja delavcev v podjetja ter prenehanje njihovega dela v vseh ostalih kvalifikacijskih skupinah, razen v skupini kvalificiranih delavcev, kjer nastopajo velike strukturalne razlike.
Razlog je treba iskati v hitrih odločitvah podjetja, in sicer:
1.	zaposlitev delavcev na montažo v Miincbniu po dogovoru, da bo v Munchnu ustanovilo podjetje v letu 1971 svojo firmo;
2.	zaposlitev delavcev na montažo stavbnega pohištva za področje Ljubljane dn njene bližnje okolice s predvidevanji, da bo vgrajevanje stavbnega pohištva na tem področju tudi vnaprej v enaki višini kot v letu 1971 ali cblo v porastu.
Vse tako programiranje komercialne službe v letu 1971 pa je dobilo drugačno sliko, saj se stvari, ki so bile predvidene, niso izvedle, montaža v Ljubljani in okolici pa se je celo močno zmanjšala. Vse to ima za posledico prenehanje delovnega razmerja nekaterih delavcev, ki so menili, da je neizpolnjevanje dogovora bistveno vplivalo na njegovo nadaljnje delo v podjetju.
Drugačna slika pa je pri pregledu sklenitve delovnih razmerij. Če ugotavljamo, da je število prenehanj delovnih razmerij v porastu, moramo vzporedno ugotoviti, da letos nismo sposobni nadomestiti
števila delavcev, ki so prenehali z delom, kaj šele zaposliti tako število delavcev, da bomo povečali zaposlenost v podjetju. V tem letu smo zmanjšali zaposlenost v primerjavi s koncem leta 1971 za 34 delavcev ali točneje: delovno razmerje je prekinilo 65 delavcev, na novo pa smo zaposlili samo 31 delavcev.
Razloge za tako stanje moramo iskati samo v tem, da:
1.	je področje Škofje Loke poznano kot deficitarno področje glede delovne siile;
2.	še nismo uspeli reorganizirati proizvodnih procesov v dislociranih obratih (Gorenja vas. Preddvor), kjer bi lahko zaposlili večje število delavcev.
Pri odločitvah delavcev za zaposlitev -v določeno podjetje bistveno vplivata predvsem dva elementa, in sicer: osebni dohodek v podjetju ter bližina podjetja delavčevemu
V mesecu maju t. 1. se je v podjetju pripetilo 9 nesreč pri delu, dve pa na poti na delo in sicer:
4.	5. 1972 se je na poti na delo z motornim kolesom lažje ponesrečil Demšar Rajko iz obrata Sovodenj.
4. 5. 1972 si je zvil levo nogo v gležnju delavec Grkman Ciril, ko je pri montaži za-steklitvenih letvic stopil na kockasti lesen odpadek.
8.	5. 1972 si je spahnil levo roko v zapestju delavec Kalan Jože, ko je iz vagona hotel sunkovito odstraniti pribito desko.
9.	5. 1972 si je pri krpanju lesa zadrla v mezinec desne roke večjo iver Seljak Amalija.
11.	5. 1972 si je delavec Omejc Štefan na skladišču hlodovine s cepinom poškodoval srednji prst na levi roki.
11. 5. 1972 se je na poti na delo z osebnim avtomobilom ponesrečil kurjač Sever Marjan. Dobil je lažje poškodbe prsnega koša.
15. 5. 1972 si je na meha-
bivališču. Jasno je, da je zelo važen element tudi možnost pridobitve stanovanja, ki pa je za odločitev delavca bolj dolgoročnega značaja. Za obrata Gorenja vas in Preddvor lahko po proučevanju možnosti pridobivanja novih sodelavcev rečemo, da zaposlitev novih delavcev ne bi predstavljala problema, ker {je_ od fvišEine osebnega dohodka zainteresiranih delavcev za zaposlitev v teh obratih važnejše bližina obrata delavčevemu bivališču.
Izboljšanje stanja fluktuacije v Jelovici lahko iščemo pretežno samo v ugotovitvah in predvidevanjih, ki so prikazane v analizi. Sam rezultat pa se ne more spremeniti dokler bomo zadovoljni z izdelano analizo in ugotovitvami, konkretnih sklepov za izboljšanje stanja pa ne bomo sprejeli.
nični stiskalnici (štanci) poškodoval končni člen kazalca na desni roki mehanik Lo-gonder Tomaž.
15. 5. 1972 je delavki Kokelj Mariji pri pospravljanju padla na nogo paleta in ji poškodovala mali prst.
18.	5. 1972 si je pri razkladanju avtomobila poškodoval prsni koš Likozar Alojz iz obrata Kranj.
19.	5. 1972 se je delavec Marjan Uršič lažje poškodoval pri vzdigovanju težjega ploha.
V mesecu maju torej ni bilo nobene težje poškodbe, temveč so bile take, ki so zahtevale v povprečju 10—20 dni izostanka z dela. število teh pa je za letno povprečje nadpovprečno.
Še vedno prednjačijo nezgode, ki nastanejo pri manipulaciji z lažjimi in težjimi predmeti in nezgode, ki nastanejo kot posledica neurejenega delovnega okolja.
Poskrbeti bo potrebno, da bodo delovna mesta in delovišča bolj vzdrževana.
Anton Kužnik
Ivan Breznik
DOSEŽENA REALIZACIJA V MAJU Grosistična prodaja od tega izvoz Maloprodaja (poslovalnice) od tega izvoz Celotna realizacija	9.168346.70	din 909.416,75 din 3.966.974,00 din 863.796,55 din 13.135.320.70	din
DOSEŽENA REALIZACIJA V JUNIJU Grosistična prodaja	12.362.861,00 din
od tega izvoz	1.218.939,40 din
Maloprodaja (poslovalnice)	4.276.153,45 din
od tega izvoz	753.039,80 din
Celotna realizacija	16.639.014,45 din
Nesreče pri delu v maju 1972
Novembra Vlil. kongres slovenskih sindikatov
Temeljne organizacije združenega dela
na kot kandidata za republiški svet zveze sindikatov Slovenije.
Zaželeno je, da bi s takim postopkom čimprej začeli in predlagali možne kandidate. Predvsem moramo vztrajati, da iščemo kandidate med neposrednimi proizvajalci. Tam nastajajo problemi in tak delegat in tudi kandidat bo lahko najbolj zastopal interese in probleme na republiškem nivoju.
Pričakujem, da se bomo v okviru občinskega sveta sindikatov kmalu začeli dogovarjati, kdo bo zastopal Člane sindikata v okviru naše občine kot delegat in tudi kdo v na novo izvoljenem republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije.
Franc Gaber
Predsedstvo sindikalne organizacije je že dvakrat razpravljalo o uresničitvi ustavnih dopolnil, zlasti o XXI., XXII. in XXIII. amandmaju. Na zadnji seji predsedstva je bila o tem precej konkretna razprava.
Predvsem je v razpravi prišlo do enotnega stališča, da mora sindikat dobiti v tej akciji široko podporo vseh političnih sil v podjetju. Prav tako se je na seji predsedstva ugotovilo, da so še v podjetju težnje, da je taka akcija preuranjena, da ni še konceptov, tudi ne dokončnega zakona, ki bi točno preciziral, ali so dokončne podlage za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela podane. Predsedstvo meni naslednje:
III. LESARIADA 72
Po vsej Sloveniji so se že začele obširne priprave na kongres. Vse gradivo bo pravočasno pripravljeno in poslano delegatom, osnovnim organizacijam sindikata pod-
Pozor
nevarnost požara!
V poletnih mesecih, posebno v sušnem obdobju se zelo poveča nevarnost požarov vsled odvrženih cigaretnih ogorkov in kajenja sploh.
Opozarjamo vse kadilce, da se dosledno vzdržujejo kajenja na vseh delovnih prostorih, kakor tudi na drugih mestih, kjer so lesni odpadki in druge vnetljive snovi. Se posebno je potrebno paziti, da se v območju obratov in dvorišč ne odmetavajo cigaretni ogorki v vetrovnem vremenu.
Če se je v deževnem vremenu in zimskem času kajenje nekoliko toleriralo, se bodo v letnem obdobju proti kršilcem dosledno izvajali disciplinski ukrepi.
Končno so se tudi strelci pomerili z zračno puško za prvenstvo Jelovice za leto 1972. Vodja tekmovanja — dolgoletni, prizadevni strelski delavec, organizator in tekmovalec Tone Oman — je bil bolj zadovoljen z nekaterimi rezultati in manj z udeležbo. Moških je nastopilo 13, ženske pa so bile le 3. čeprav je bilo deklet precej manj, pa so le-te razveselile z daleč boljšimi rezultati od moških. Tatjana Likar je dosegla celo najboljši rezultat dneva z 240 krogi od 300 možnih. Tudi drugi dve tekmovalki sta le malenkostno zaostajali za najboljšimi mo-
jetij in drugim organizacijam sindikata.
Na podlagi gradiva za kongres bodo osnovne organizacije sindikata razpravljale o stališčih pripravljenega materiala za ta kongres.
Vsekakor bo ta kongres slovenskih sindikatov bistveno vplival na bodoče delo vseh sindikalnih organizacij, kakor tudi ostalih sindikalnih forumov.
Delegate za kongres bodo volile občinske volilne konference po ključu, in sicer na 1500 članov sindikata enega delegata.
Volilno konferenco bodo sestavljali delegati, ki jih izvoli vsaka osnovna organizacija sindikata.
Vsekakor se bomo morali tudi v naši osnovni organizaciji pogovoriti o tem, ker imamo 1100 zaposlenih članov
Postopek kandidiranja in izvolitev delegatov za kongres določa, da lahko delegata predlaga vsak član volilne konference ali osnovna organizacija sindikata.
Prav tako lahko predlagamo oziroma evidentiramo čla-
škimi. Mojca Bohinc je dosegla isti rezultat kot prvi pri moških — Janez Umnik.
Izidi: Ženske: 1. Tatjana Likar 240 krogov, 2. Mojca Bohinc 234 krogov, 3. Dora Fojkar 218 krogov. Moški: 1. Janez Umnik 234 krogov, 2. Janez Bozovičar 228 krogov,
3.	Brane Habjan 225 krogov,
4.	Tone Oman 220 krogov, 5.
do 6. Cveto Lebar in Lojze Frelih	216	krogov,	7.	Janez
Eržen	183	krogov,	8.	Polde
Jenko	180	krogov,	9. Gregor
Lukan	171	krogov,	10.	Stane
Vrhovnik 170 krogov, 11. Maks Hojkar 146 krogov, 12. Franc Jenko 142 krogov, 13. Peter Krajnik 113 krogov.
Franc Jenko
Športne igre delavcev lesne industnije Slovenije nimajo dolgoletne tradicije. Organiziranih in skupnih nastopov je bilo 3. Začetek organizacije Novolesa in uspešna organizacija Savinje v preteklih dveh letih, letošnja prireditev Bresta v Cerknici pa daje močne osnove za tako nadaljevanje.
Letošnji zbor predvsem mladih iz vse Slovenije nam zagotavlja, da bodo bodoče lesariade še uspešnejše in še bolj množične. Iz tega sledi, da vsa podjetja lesne industrije razumejo in pospešujejo športno dejavnost. Predvsem se s tem hoče doseči čim več za rekreacijo in osebnega poznanstva med člani vseh podjetij lesne industrije. Letošnje srečanje v Cerknica nam je pokazalo, kako velik napredek je bil narejen v tem predelu v industrijski in stanovanjski izgradnji. Videli smo nove športne objekte v samem podjetju Bresta, novo 4-stezno kegljišče, dve novi stezi za balinanje in še druge športne objekte v Cerknici. Na tej lesariadi je nastopilo 1300 športnikov oziroma 203 ekipe. Take udeležbe do sedaj še ni bilo na lesariadi.
Naša sindikalna organizacija je letos nastopila s 7 eki parni. Športnih rezultatov ne bom omenjal, ker bo te posredoval naš športni novinar tov. Franc Jenko, ki je spremljal vse panoge športa lesariade.
V imenu osnovne organizacije in izvršnega odbora sindikata se vsem nastopajočim članom ekip in tudi vsem vodjem zahvaljujem za osvojeno tretje mesto od 33 nastopajočih podjetij lesne industrije. Obenem pa pričakujem, da bomo na prihodnji
lesariadi dosegli še boljše uspehe.
Zahvaljujem se tov. glavnemu direktorju in samoupravnim organom podjetja, ki so nas za športne igre finančno podprli.
Veliko športne sreče v bodoče!
Predsednik IO sindikata Franc Gaber
Jugoslavija je bila pretežno agrarna dežela. Industrija, predvsem lesna, je bila zastopana v celotnem gospodarstvu z redkimi obrati, ki so več ali manj predelovali lesno surovino v žagan les.
V zadnjem času se je jugoslovansko gospodarstvo usmerilo v dvoje:
1.	izboljšati zunanjetrgovinsko bilanco,
2.	povečati zaposlovanje.
Izhodišče naj bi bilo predvsem v finalni predelavi lesa in prodaja končnih izdelkov lesne industrije, in sicer predvsem na tržišča zahodne Evrope, na tržišča s tako imenovano trdno valuto.
Eno izmed podjetij v tej panogi je tudi Lesna industrija Jelovica, največji proizvajalec oken in vrat v Jugoslaviji.
Nekaj let nazaj je bilo podjetje predvsem lokalnega značaja, brez vidnega mesta na lestvici lesnoi ndustrijskih podjetij. Danes se podjetje lahko primerja z velikimi evropskimi firmami, tako glede tehnologije pri izdelavi oken in vrat, kot tudi glede doseženih
Ob ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela morajo biti izdelani strokovno utemeljeni programi.
Na podlagi razprave so bili sprejeti naslednji sklepi:
a)	pri ustanavljanju TOZD moramo predvsem doseči to, da bo iniciativa za tako ustanovitev prišla neposredno od samih članov posameznih enot, obratov ali samoupravnih organov;
b)	do 30. 7. 1972 sc morajo sestati vsi sindikalni pododbori in razpravljati o predlogu, ali člani enote ali obrata postavljajo zahtevo, da se pri njih ustanovi TOZD. Na skupnih sestankih s sveti delovnih enot naj sodelujejo tudi člani predsedstva in člani strokovnih služb;
c)	za izvedbo sestankov naj bodo odgovorni predsedniki Sindikalnih pododborov;
d)	delavskemu svetu se predlaga, da na prvem zasedanju izvolijo odbor, ki bi to urejal in začel delati na konkretnih primerih. Odbor naj bo sestavljen tako, da bo poleg strokovnih delavcev vključeval tudi člane izvršnega odbora sindikalne organizacije in tudi člane iz neposredne proizvodnje.
Franc Gaber
zmogljivosti v proizvodnji. Rezultat tega je vsekakor plodno sodelovanje strokovnjakov firme Vettevinkel in podjetja Jelovica na področju tehnologije in zahtevnosti tujega in domačega tržišča.
Površinska obdelava oken in vrat ustreza zahtevam sodobnega potrošnika. Prav tako tudi embalaža in transport. Poškodbe pri transportu se lahko odpravijo takoj. Jelovica nudi kupcem tudi originalni lak omerol za popravilo morebitnih napak pri transportu oken. Tudi zadnji krik mode na področju tehnologije oken in vrat »izdelava natur oken«, kjer ostane struktura vgrajenega lesa »vidna«, je naletela na pozitiven odmev v podjetju Jelovica.
Razvoj tako imenovanega »natur okna«, kjer se uporablja visoko vrednoten prozorni lak, je bodoči program na področju sodelovanja strokovnjakov obeh firm.
Upamo, da bo tudi na tem področju Jelovica osvojila evropsko tržišče in ustregla potrebam najzahtevnejših kup-cev-	Boštjan Jocif
Anton Oman, vodja moške strelske ekipe
Prvenstvo Jelovice v streljanju
Najboljša strelca Likarjeva In Umnik
VESTI IZ TUJIH ČASOPISOV:
Največji v Jugoslaviji
Prevod Iz časopisa NAT, izdaja Vettevinkel, Holandska
Nove cene za zdravstvene storitve
Preventivni ukrepi in napotki bolnikom s krčnimi žilami
Nastanek krčnih žil je dedno pogojen, mimo tega pa so pri nastajanju krčnih žil pomembne vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih dovodnicah. Mednje sodijo: stoječi poklici, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze i. dr.
Tako lahko vsak član delovnega kolektiva, ki veliko stoji, zboli zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Posebno ogrožene pa so tudi tiste osebe, katerih starši bolujejo za krčnimi žilami. Na bolezen je treba misliti takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, težav, krčev in bolečin v mečih, čeprav ni nobenih vidnih znakov.
Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil so naslednji:
a) zdrav način življenja in zadostno telesno gibanje, ukvarjanje s športom, pravilno razporejen in dobro izkoriščen počitek, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo.
b> V nosečnosti mehanični in hormonski vplivi bistveno vplivajo na nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. Vsaka nosečnost pomeni novo nevarnost za krčne žile. Zato je ravno v nosečnosti nujen zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje.
c)	Pri vseh poklicih, ki terjajo daljšo stojo, posebej če gre za ženske, je potrebno delati razbremenilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa tako imenovana »vožnja s kolesom«). Na delovnem mestu pa je nujno potrebno nositi čevlje s srednje visoko peto.
d)	V primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna telesna teža odgovarja številu centimetrov telesne višine nad 100: n. pr. če je oseba visoka 170 cm, je idealna teža 70 kg), bi bilo potrebno shujšati. Uživati je treba čim več sadja in zelenjave in se odpovedati sladkorju in močnatim jedem (kruh, testenine) ter maščobam.
e)	Pogostokrat so krčne žile zvezane tudi z drugimi deformacijami bodisi stopala ali goleni. V takšnih primerih je potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in se posvetovati z ortopedom.
f)	Sleherna oseba, starejša od 25 let, ki ima težave v spodnjih okončinah, mora vsaj enkrat na leto na zdravniški pregled.
g)	Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje spodnjih okončin v smislu normaliziranja in utrjevanja žilne stene. Takšna zdravila (predpiše jih zdravnik), še posebej potrebujejo osebe, ki imajo začetne težave, kot so občutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah brez vidnih znakov razširjanja ven. Omenjena zdravila je treba jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega leta, ker drugače ne bomo dosegli zaželjenega učinka.
Ce gre za razvito bolezensko sli ko vari kožnega sindroma (razširjene vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka i. dr.) je nujno obiskati zdravnika. Zdravljenje takšnih bolnikov je dolgotrajno in ne bi se smelo zgoditi, da nekateri bolniki med zdravljenjem obupajo, ker se ne zavedajo, kako hude so lahko posledice. Posebno je važno poudariti, da je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompresijskim povojem, ki nam ga praktično pokaže zdravnik, da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavili krvnega obtoka. Kom-presijski elastični povoj povijemo zjutraj, še p redno vstanemo iz postelje in ne šele nekaj časa zatem, ko so razširjene dovodnice že spet močno napolnjene s krvjo.
Elastične nogavice niso primerne, ker z njimi ne dosežemo enakomerne kompre-sije, saj lahko nogavica na
Morda se zdi smešno, pa vendar, prve dni dopustovanja se bomo na počitnice šele privajali ati kot pravijo — aklimatizirati. Naš organizem se bo moral postopoma prilagoditi spremenjenemu načinu življenja, novim klimatskim pogojem itd.
Neprevidno sončenje prvih dni ima za posledico opekline, sončarico ali celo toplotno kap. Pri lažjih sončnih opeklinah, ko je koža samo rdeča, zadostuje, če jo namažemo s hladilno kremo, sanovitom, jecodermom ali v sili z jogurtom. Ce pa so na koži mehurji, jih pokrijemo s sterilno gazo. Razne antibiotične masti, lotione ali spraye uporabljamo le po navodilu zdravnika. Tudi v tem primeru velja staro pravilo, da je bolje preprečiti kot leči ti. Zato bomo začeli s sončenjem postopoma. Šele ko bo naša koža že nekoliko porjavela, si bomo privoščili več žarkov. Pred opeklinami
nekaterih mestih popusti tako, da dosežemo celo nasprotno od zaželjenega učinka.
Ob koncu tega sestavka bi rad dodal še nekaj napotkov pri zdravljenju golenje razjede. Bolniki pogostokrat uporabljajo različna domača zdravila (arnika, hermelika i. dr.) za obkladke in izpiranje ter mazila z različnimi primesmi, zaradi katerih se večkrat pojavljajo alergični pojavi. Ravno tako popolnoma zgrešeno uporabljajo razna mazila, ki vsebujejo kortikosteroide (hormoni nadledvične žleze), ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta in brez posvetovanja z zdravnikom.
Mazila kot so Hydrocyclin, Hydrocortison, Sy,nalar, Lo-cacorten, Ultralan idr. negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo razjedo in kupuje različna mazila. Prihajati mora na ambulantne kontrole, kjer mu predpišejo najprimernejša zdravila. Bolnik se mora zavedati, da golenja razjeda na okončini s prizadeto cirkulacijo ni enkraten pojav, saj tudi po ozdravljenju terja posebno skrb. Nasprotno, cir-kulacijske motnje ostanejo, obstaja pa tudi možnost, da se razjeda tudi ob najmanjši poškodbi, vnetju ali podobnem ponovi.
Dr. Ljubo Dorem
nas uspešno varujejo razne kreme z ultravioletnim filtrom, na primer delial.
Do sončarice pride, če sonce predolgo sije na nezavarovano glavo in tilnik. To se rado zgodi, če na soncu zadremljemo. Pojavijo se glavobol, omotičnost, vrtoglavica,
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj je na svoji seji 30. maja 1972 sprejela sklep o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za nekatere oblike zdravstvenega varstva.
Zaradi tega nas bo sprejeti sklep zavezal, da bomo globlje posegli v žep pri posameznih zdravstvenih storitvah in zato vas obveščamo o višini našega prispevka za posamezno zdravstveno storitev:
1. 10,00 din za vsak obisk na domu na zahtevo zavarovane osebe;
2.	10,00 din za vsak prvi pregled v specialistični ambulanti;
3.	50% vseh storitev pregledov in zdravljenja v prvih petih dneh zaradi zastrupitve z alkoholom;
4.	50% stroškov cepljenja, ki ni predpisano kot obvezno;
5.	5,00 din za vsako izdano zdravilo, ki se predpiše na recept;
6.	25% vseh stroškov za zdravstvene storitve in zobo-tehnične storitve, razen izdi-ranja zob;
7.	15,00 din za vsak prevoz z reševalnim avtomobilom ali kakim drugim vozilom.
Poleg prispevkov za navedene zdravstvene storitve so povečani tudi prispevki zavarovancev k stroškom za pro-tetična sredstva, sanitarne
površno dihanje in hiter pulz. Koža je rdeča, telesna temperatura pa se zviša. Sončarica je še predvsem nevarna svetlolascem, plešcem in majhnim otrokom, ker lahko zapusti posledice. Bolnik mora takoj v senco. Na glavo in tilnik mu položimo mrzel ob-
pripomočke, očesne pripomočke, slušne pripomočke in aparate za omogočanje glasnega govora. Ivan Breznik
Izrečeni ukrepi
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je v zadnjem času obravnaval več kršitev delovnih dolžnosti in na podlagi obravnave izrekel naslednje ukrepe:
1 izključitev iz delovne skupnosti, 4 zadnje opomine, 5 javnih opominov, 3 opomine.
Inž. Brane Medja, predsednik odbora za kršitev delovnih dolžnosti
Seveda je bilo kršitev še več, ki pa jih na odboru niso obravnavali, ker so kršilci delovne dolžnosti ob uvedbi postopka podjetje sporazumno ali pa samovoljno zapustili.	Franc Pavlin
kladek, ki ga večkrat zamenjamo. Včasih bodo celo potrebni umetno dihanje, kisik in zdravila za krvni obtok.
Hujše je, če pride do toplotne kapi, ki se kaže z zelo visoko telesno temperaturo, motnjami vida, hitrim utripom in plitvim dihanjem. Bolnik je v obraz močno zaripel, v ušesih pa mu šumi. Kmalu je nezavesten. V takem primeru je potrebna pomoč zdravnika. Do njegovega prihoda pa ukrepamo kot pri sončarici. Ohlajevanje mora biti kar se da izdatno. Najbolje bo, če bolnika golega zavijemo v mokro rjuho. Vzrok toplotne kapi je v prekomernem kopičenju toplote v telesu.
S potenjem izgublja organizem ne samo vodo, marveč tudi sol, kar povzroča, da smo žejni. Pitje same vode pa ne zadostuje, ker moramo nadomestiti tudi izgubljeno sol, sicer pride do podobnih težav kot pri toplotni kapi.
Boštjan Jocif
Razmišljanja pred dopustom
PRAZNIK LESARJEV
lil. igre delavcev lesne industrije Slovenije
Cerkničanom gre vsa hvala za brezhibno organizacijo
III.	lesafiade. Res je, da so bila tekmovanja tudi v krajih zunaj Cerknice (Postojna, Begunje itd.), toda lahko rečemo, da je vsa Cerknica z okolico živola za športne igre. Športni duh je preveval
slehernega domačina — gostitelja nad tisoč športnikov iz vesoljne »lesne« Slovenije.
Organizacijo je speljal kombinat BREST pod pokroviteljstvom njegovega direktorja ing. Jožeta Lesarja. Kolektiv tovarne BREST je pokazal prizadevnost in smisel pri organizaciji iger, ki so bile res vzorno izpeljane.
Nastopilo je 33 kolektivov iz Slovenije, ki se pečajo z lesno predelavo. številni športniki so se pomerili v naslednjih disciplinah: kegljanju, balinanju, streljanju, malem nogometu, odbojki in šahu. V panogah so bili zastopani moški in ženske.
Iger se je udeležila tudi JELOVICA. Imela je zastopnike v vseh panogah, razen v odbojki za moške in ženskem šahu. Kljub tej pomanjkljivosti je podjetje Jelovica doseglo v končni razvrstitvi po
Tatjana Likar, članica strelske ekipe
točkovanju odlično tretje mesto. Prvo so zasedli seveda domačini, drugo mesto pa je pripadlo, razumljivo, športni ekipi ELANA iz Begunj na Gorenjskem.
Pa pojdimo po posameznih panogah:
Mali nogomet: Nastopilo je 25 moštev, ki so bila razdeljena v 5 predtekmovalnih skupin. Jelovica je zasedla v svoji skupini odlično 2. mesto. Za las je bila ob finale,
v katerem je zmagal potem BREST Cerknica, prod LIPO iz Ajdovščine (ekipa, ki je v skupini z Jelovico zasedla L mesto). Končna razvrstitev je taka: L Brest Cerknica, 2. Lipa Ajdovščina, 3. LIK Kočevje, 4. LIP Sl. Konjice, 5. Javor Pivka, 6. Meiblo Nova Gorica, 7. Jelovica Škofja Loka.
Nogometaši Jelovice so tekmovanje začeli odlično. Premagali so ekipo LIP Slovenj Gradec in ekipo Tovarne meril iz Slovenj Gradca. Z Lipo iz Ajdovščine so igrali neodločeno, prav tako tudi z moštvom iz Stola Kamnik. Torej niso izgubili nobenega srečanja. V finale pa se je uvrstila ekipa Lipe, ki je dosegla 2 točki več. Torej, nogometašem čestitke!
Kegljanje — moški: Moštvo Jelovice je pod vodstvom Franca Pavlina zasedlo med 30 ekipami solidno 6. mesto. Za Jelovico so tekmovali: Jože Gaber, Branko Medja, Peter Mravlja, Lojze Likozar in Jaka Roblek. Tekmovalci so se odrezali z borbeno m moško igro, ki bi z nekoliko več sreče prinesla tudi prvo mesto. Tudi kegljačem vse čestitke!
Vrstni red: L Brest Cerknica 1160 kegljev, 2. Marles Maribor 1156 kegljev, 3. Lipa Ajdovščina 1155 kegljev, 4. KLI Logatec 1150 kegljev, 5. Elan Begunje 1146 kegljev, 6. Jelovica Škofja Loka 1143 kegljev itd.
Kegljanje — ženske: Letošnje tekmovanje tekmovalkam Jelovice ni prineslo večje sreče, saj so se uvrstile slabše kot lani. Ekipa v postavi Beba Zalaznik, Kati Zupančič, Angela Vidovič, Majda Jenko, Ivanka Peternelj in Bariča Kukec je zasedla še vedno solidno 9. mesto.
Rezultati: 1. Savinja Celje 998 kegljev, 2. Stil Koper 979 kegljev, 3. Tovarna meril Slovenj Gradec 943 kegljev, 4. Lik Kočevje 895 kegljev, 5. Brest Cerknica 884 kegljev, 6. Meblo Nova Gorica 880 kegljev, 7. Elan Begunje 878 kegljev, 8. KLI Logatec 859 kegljev, 9. Jelovica Škofja Loka 835 kegljev.
Odbojka — ženske: Mlada odbojkarska ekipa Jelovice, čeprav je nastopila prvič, je opravičila nastop na tako elitnem tekmovanju. Tekmovalke so pod vodstvom Stanke Emeršič odigrale 3 tekme, od teh so eno odločile v svojo korist, drugi 2 pa izgubile. Poraz gre pripisati le neizkušenosti ekipe, ki pa še veliko obeta. Le naprej, dekleta! Med 12 ekipami je naša ekipa zasedla 9. mesto. Zmagovalke so bile odbojkarice Savinje iz Celja.
Streljanje — moški: Letos so se strelci odrezali kot še nikoli. Moštvo je pod vodstvom strelca Toneta Omana zasedlo med 27 moštvi odlično 3. mesto. To je uspeh, ki se ga pred nastopom ni nihče nadejal. Takih uspehov si
Mojca Bohinc, članica strelske ekipe
v bodoče še želimo. Treba je povedati, da so se strelci resno in disciplinirano pripravljali. Konkurenca je bila huda, z nekaj športne sreče bi segli naši tudi po lepši lovoriki. Upajmo, da se bo v bodočnosti to tudi zgodilo.
Rezultati: 1. Elan Begunje 1217 krogov, 2. LIP Slovenske Konjice 1210 krogov, 3. Jelovica Škofja Loka 1174 krogov.
Streljanje — ženske: Dekleta Jelovice se niso izneverile tradiciji in dosegle uspeh nad uspehi — zasedle so odlično L mesto. To je ekipa, ki jo zastopajo Tatjana Likar, Dora Fojkar in Mojca Bohinc. Ekipa je z veliko prednostjo osvojila naslov prvakinj lesariade. V močnem zastopstvu 16 ekip zasesti prvo mesto, je podvig, ki je za zgled vsem drugim tekmovalcem.
Tudi v bodoče lahko upamo na podobne uspehe, ker vemo, da nas strelke ne bodo razočarale.
Rezultati: L Jelovica Škofja Loka 469 krogov, 2. Brest Cerknica 425 krogov, 3. Marles Maribor 399 krogov.
šah — moški: Tudi Sadisti so se izkazali in to s solidnim 7. mestom med 21 moštvi. Med tekmovalci Jelovice
Anton štimec, član šahovske ekipe
se je najbolje odrezal Karel Kalan, ki je osvojil 77% točk. Konkurenca je bila na letošnji lesariadi močna kot še nikoli.
Rezultati: L Tovarna meril Slovenj Gradec 73,5 točke, 2. Stol Kamnik 69,5 točke, 3. Elan Begunje 66,5 točke, 4. Lesonit Ilirska Bistrica 55 točk, 5. Marles Maribor 54 točk, 6. Bresit Cerknica 53 točk, 7. Jelovica Škofja Loka 47 točk.
Balinarji niso imeli sreče z vremenom, zato je bilo tekmovanje prekinjeno. Močan naliv je pokvaril vzorno urejene naprave za balinanje. V tej disciplini bo tekmovanje naknadno organizirano še to leto.
Lesariada pa ne bi bila kot je, če ne bi imela svoje him ne, ki je bila letos prvič predstavljena v vokalni in instrumentalni izvedbi. Napisal jo je Tit Vidmar, uglasbil pa Mirko Rebolj iz Cerknice.
Torej na dan z njo!
Mi smo lesarji! krepka je naša dlan.
Pesem naj doni, danes je slavja dan.
Mi smo lesarji! krepka je naša dlan.
Pesem naj doni, danes je naš slavni dan.
Zmaga težka ni: kdor delovni polet ima in vedrega duha.
šport nas še kali, prešinja nas kot sončni aar in vliva novi žar.
Lesarji, naprej!
Umakni sc, kdor nimaš kril, vse bližji nam je cilj!
Pesem naš je klej!
Veselja se razlega glas in druži nas!
Športniki, na svidenje ra 4. lesariadi!
Franc Jenko
Sodelujte v glasilu JELOVICA