Os »Likof« za rumeno lepotico Št. 84/ Leto 64 / Celje, 27. oktober 2009 / Cena 1 EUR Tragedija prekinila pot v šolo □ O^oovomt urtdnice řH! Tc^tn« Cvim Nepozabna Francija za Vloro in Tino v nedeljo so se iz Pariza vrnile judoistke Sankakuja, evropske klubske prvakinje iz Orleansa, ki so nepozabne francoske dneve po zaslugi Tine Trstenjak in Vlore Bedeti dopolnile z bronastima medaljama na mladinskem svetovnem prvenstvu. Vodstvo kluba jim je pripravilo sprejem z ognjemetom. Studentski »žur« do jutranjih ur Zaradi pošte vre tudi .na Kalobju Muzejski projekt obuja modno preteklost Celja Tretja razvojna os kot cesta preživetja S simpozija o 3* razvojni osi ponovna opozorila, da je hitra cesta nujno potrebna - Državni prostorski načrt za severni del šele leta 2012 v Velenjii so v petek pripravili celodnevni simpozij o tretji razvojni osi (R0], ki Qdj bi odgovoril na vprašanja glede njenega prostorskega umeščanja in financiranja. Za Celjsko sta seveda najbolj zanimiva srednji del od avtoceste do dolenjske navezave, za katerega Še vedno preučujejo različne variante, ter se* verni det med avtocesto in Velenjem» za katerega terminski plani niti stališča na državni ravni niso usklajeni. Sicer na ministrstvu za okolje in prostor za severni del izdelujejo dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta [DPN), ki naj bi bil po besedah Helene Šolar z ministrstva končan do Ieta20i2. Seveda je to za domačine predlogo obdobje, ki ga na ministrstvu na račun strokovnosti zagotovo ne bodo skrajševali. V tem obdob- Grsgor Heka in Srečko Mah na mmnarski konf erenct o tni^i razvojni osi Kozjanci ne popuščajo Svoj pisni prispevek ob velenjskem simpoziju o 3. razvojni osi so prispevali tudi ^ntjurčani, hkrati pa dopis prejšnji teden ponovno poslali predsedniku vlade ter pristojnim inŠtitucijanL Prvopodpisani pobudnik umestitve hitre ceste skozi Kozjansko Peter L^pornik in šentjurski podžupan Jože Artnak vztrajata, da ta njihovih krajev, kot poudarjajo že dlje časa, ne sme zaobiti. Prepričam so, da bi bilo treba ponovno preveriti vse kriterije glede izbora najbolj ugodne variante» saj menijo, da odločilni kriteriji, tó govorijo v prid umeščanja 3. razvojne osi po varianti Gl skozi Kozjansko, niso bili upoštevam. »V kakršnikoli opciji planiranja 3. razvojne osi bi pri varianti Gl morali upoštevati» da na območju Kozjanskega živi skoraj 52 tisoč prebivalcev v osmih občinah. Hkrati Kozjansko zaradi slabih prometnih povezav ostaja velik neizkoriščen razvojni po-tendal glede razvoja podeželja, turizma in gospodarstva,« ponavlja Artnak> prepričan, da bi 3. razvojna os odločilno pripomogla k hitrejšemu razvoju, »Pri tem imamo podporo uglednih gospodarstvenikov z območja, podporo civilne Iniciative in politike, saj so pisno podporo pobudi podali tudi župani vseh osmih občin Obsotelja in Kozjanskega. Varianto Gl sta podpria tudi celjska regionalna gospodanka zbornica in svet savinjske statistične regije,« Se poudarja An-nak. Kozjanci tako še naprej podpirajo čim bolj vzhodno priključitev severnega déla 3. razvoje osi na avtocesto Al, poudarjajo pa še, da za razvoj Kozjanskega nujno potrebujejo boljše povezave z osrednjo Slovenijo. Artnak dodaja, da so vse pripombe že posredovali na ministrstvo za okolje in prostor, kjer pa niso bili dovoij upoštevani. »Na Kozjanskem hočemo biti resen partner, imeti razvojno perspektivo pri razdelitvi javne koristi v okviru 3. razvojne osi in hočemo postati le rezervat poceni delovne sile ter okolje, od katerega se ne da živeti.« PM ju bodo izvedene tudi javne razprave» med katerimi bomo zagotovo slišali tudi tiste» ki nasprotujejo izbrani trasi F2 od Velenja do Šen-truperta. Svoja stališča so predstavniki civilnih iniciativ ponovili tudi na simpoziju v Velenju. »Očitno je v tem prostoru še vedno dilema, če 3. razvojno os potrebujemo ali ne - na eni strani je gospodarstvo, ki jo potrebuje, na drugem civilne iniciative in neoiganizirana država, ki ne zna uskladiti terminskih planov med posameznimi resor-ji, da bi bila priprava državnih prostorskih načrtov speljana v kar se da učinkovitem roku,« je precej ostro reagiral direktor direkcije za ceste Gregor Ficko. »Ker ni jasnih usmeritev, pri pripravi DPN izgubljamo čas. Torej bi bilo nujno podati roke. do kdaj mora biti DPN sprejet, dosežen mora biti nacionalni konsenz, ki ga lahko sprejme samo vlada. Država bi morala ustanoviti tudi nek organ, ki bi ta projekt v celoti vodii in pripeljal do cilja, torej do zasaditve lopate. Vemo, da ko je prva-lopata, je naprej vse enostavno.« Os kot slovenski projekt Ce uaotavli :e ugotavljamo, da je 3. razvojna os nacionalni interes, tako Ficko, bo treba zanj nekaj žrtvovati, tudi kakšen hektar kmetijskih zemljišč ali gozda. Na simpoziju so izpostavili zahteve, da vlada in pariament sprejmeta odločitev, kakšen je interes glede severnega dela tretje razvojne osi, s teih pa tudi dogovor med ministrstvoma za okolje in prostor ter kmetijstvo glede kmetijskih zemljišč. Vlada naj bi dorekla tudi spre-jemanje dokumentacije, postopke in Hnanciranje hitre ceste, imenovala koordinatorja in dokončno odločila, da je tretja razvojna os slo- Za srednji del 3. razvojne osi, torej območje od avtoceste do Novega mesta, kazalci ekonomske upravičenosti kažejo, da vse preučene variante izkazujejo ekonomsko neupravičenost. Tako zdaj na ministrstvu za promet preučujejo peto možnost, in sicer kaj bi pomenila obnova obstoječe cestne mreže. Kakána bo odločitev, torej rekonstrukcija sedanje ceste med Celjem in Krškim, ali naložba v novo cesto, je stvar ministrstva za promet. Kdaj naj bi >>padla« odločitev, direktor Ficko ni želel napovedati. venski, ne zgolj projekt Velenja, Črne ali Metiike. Na cesti Arja vas-Velenje dnevno pelje 18 tisoč vozil, od tega je več kot 15 tisoč osebnih in približno dva d-soč tovornih vozil, Povprečni letni prirastek vozil od leta 2000 je tri odstotke. »Izračuni kažejo, da bo leta 2015 na cesti Arja vas-Velenje dnevno peljalo 22 tisoč vo- zil ob enakem letnem prirastku,« je opozarjal velenjski župan Srečko Meh, po njegovem pa vsi ti podatki te argumentirajo zahteve po nujnem urgentnem ukrepanju. »Z vsakim simpozijem ustvarjamo neke vrste pritisk na odgovorne. Dokler ne bo ceste, ki je za nas cesta preživetja, bo to nerazvojna os.« US STROKOVř-: 3. RAZVOJNA OS 00 IDEJE 00 REALIZACIJE Velenje, Harel Paka, 2110.2009 1 9 5 9 V} UMI iT as*" I^UIBBJ Idej je veliko, medtem ko realizacija Id vedno ostaja vpralanje. HOTEL- i/X ^ skuDin v v NOG CAROVNIC KDAJ: :..... KJE: KAJ SE BO DOGAJALO 15.00-17.003-- " 17.00 -20.00 Pridite in doživite NOC CAROVNIC na CELJSKI KOČI, jBti r NOVI TEDNIK Od »prangerja<€ do sodišč današnjega časa v ^odovinskem arhivu Celje so odprli razstavo Naj zmaga pravica, ki zajema pregled razvoja pravosodnih organov od sredine 18. stoletja do danes. Prikazuje razvoj sodišč, ki so bila nekoč ukinjena in nato po-novno obujena ter tistih, ki so po drugi svetovni vojni prenehala delovati. Na Celjskem je bilo nekoč kar 19 sodišč. Večinoma so ohranjeni sodni spisi, manj je slikovnega gradiva. Razstava je obenem opozorilo da* našnjim sodiščem za posodobitev prostorov za hranjenje dokumentov. Okrožno in okrajno sodišče so po drugi svetovni vojni ukinili, ju nato nadomestili s temeljnimi sodišči in po letu 1994 znova obudili. Podobno je v prvi polovici 19. stoletja začel delovati inštitut notariata, ki je uradno prenehal delali po drugi svetovni vojni, medtem ko je konec 90. let ponovno zaživel. O dogodkih tistega časa govorijo tudi zelo specifična sodišča - na primer sodišče dravske banovine, sodišče narodne časti, vojaško sodišče r sodišče združenega dela in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Na Celjskem je bilo nekoč kar 19 sodišč, med katerimi 50 jih v Laškem, Radečah, Kozjem, Rogatcu, Šoštanju in na Vranskem po drugi svetovni vojni ukinili. Pri teh je bilo težav z zbiranjem gra- Ob odprtju razstave: (2 leve) celjski podžupan Stane Rozman, avtorica razstavo Metka Bukošak in diroktor Zgodovinskega artitva Celje Bojan CveKar. V ospredju stara vtdiee di i^gavgeu, ki so ohranjane na območju Gornjega Grada. Razstava Naj zmaga pravica v celjskem arhivu Premajhna skrb za arhive sodišč diva največ. »Sodni okraj sodišč, ki so jih ukinili, je bil razdeljen in z njim tudi gradivo. Mnogo gradiva zato ni prišlo na novo sodišče, zato so nastale velike luknje, nekaj smo ga našli tudi pri dru-gih »ustvarjalcih^. Anomalije 50 se dogdjale tudi v povojnem obdobju in po osamosvojitvi naše države, ko so izginili nekateri kazenski spisi,« težave z zbiranjem gradiva navaja avtorica razstave mag. Metka Bukošek. Sodni spisi na vlagi in v fekalijah Večinoma so med gradivom, prevzetim v Zgodovinskem arhivu Celje, ohranjeni sodjii spisi. Fotograhje iz sodnih dvoran uradno ne ob-stajajo, medtem ko so ohranjene fotografije stavb, kjer so domovala sodišča. Na roko pravice na razstavi opominjajo tudi stare vislice (»gavge«}, ki so ohranjene na območju Gornjega Grada, in »prangerji«, ki so znani že iz srednjega veka. Na Celjskem je ohranjenih pet> in sicer v Podsredi, Lembergu, na Pil-Stanju, Rečici ob Savinji in na območju Planine pri Sevnici. BukoSkova je z razstavo opozorila tudi na problem hranjenja dokumentov v današnjih sodiščih. »Najslabše je, ker gradiva hranijo v kleteh ali na podstrešjih, kjer je prisotna vlaga in je nevarnost požara. Kljub jasni zakonodaji sodišča nimajo pravega posluha, zaradi državnih pravil o najcenejšem ponudniku je neprimerna tudi oprema in prostori zaradi vse večjega obsega gradiva postaja- V ohranjenih spisih lahko med drugim beremo... kako je nek moški v 19. stoletju, pisal se je Zabu-kovšek, preko oglasov lovil bogate vdove. Naletel • je na gospo iz Posavja. Po tednu dni skupnega popivanja ji je v kozarec dal arzenik. Gospa je na sotočju Hudinje in Voglajne umrla. Moškega so obsodili za umor in ga obesili. V sodnem spisu so opis celotnega postopka eksekudje, potrdilo zdravnika o smrti in fotografije umrle ženske, anonimko proti upravniku bolnišnice za duševno bolne v Novem Celju iz leta 1939, zapisnik s^e mestne občine Celje iz leta 1922, na kateri so določili Celje za sedež upravnega sodišča, opis vojaškega sodišča v Celju za izročitev ovadb iz leta 1945. ženitno pogodbo iz leta 1878» ki jo je sestavil notar v Rogatcu. račune advokatov, cenike del obrtnikov, račune mrliških oglednikov, pogrebnih stroškov ... Če nam že cene ne 'povedo veliko, lahko to pove primerjava z dotami, deleži dedovanja, vrednostmi posestev, s ceno živine ... razglednice, dopisnice, znamke, pečate, logotipe. jo premajhni.« Podgana v arhivu žalskega okrajnega sodišča ob tem ni nobena redkost. Razstava bo odprta do 51. marca prihodnje leto. Za oblikovno podobo razstave in kataloga je poskrbel mag. Ljubo Domjan. Arhiv razpolaga s pravosodnimi dokumenti, ki so praviloma starejši od 30 let. Največ zanimanja je za spise o zapuščinskih zadevah, ki so venomer aktualne. »Večinoma iščejo podatke iz osebnih interesov. Pri nas fotokopirana in overovljena listina ima enako veljavo kot original. Vsakdo, ki izkaže pravni interes, lahko dobi podatke, težje pa jih je pridobiti za nekoga drugega. Spisi s sodišč običajno nimajo zapore in so večinoma dostopni za javnost.« MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Rotarijci podarili zvezke Celjska rotarijska kluba Barbara Celjska in Rotary člub Celje sta združila moči v akdji Podarimo zvezke, s katero so skušali na svoj način omiliti posledi- co ekonomske krize, ki je Številnim družinam povzročila velike gmotne težave. Te je še povečal začetek novega šolskega leta, ko je ob ostalih stroških tret» otrokom zagotoviti še šolske potrebščine. Oba kluba sta uresniči- la idejo Tomaža Berginca in financirala nakup 3.000 zvezkov, ki so jih razdelili desetim celjskim osnovnim šolam, ki so s pomočjo socialnih komisij pripravile sezname prejemnikov. BS Spomin na mrtve v Celju Predstavniki Mestne občine Celje bodo jutri ob"12. uri obiskali grobove Častnih meščanov, ki so pokopani na celjskem pokopališču. Sve- če bodo prižgali na grobovih Alberta Sirka, dr. Josipa To-mlnška. Staneta Kokalja, Fe-dorja Gradišn^, Blaža Pri-stovška, Frana Roša, Janka Orožna, Franca Kača, Rada Jenka in Jožeta MaroUa, V četrtek bodo polagali vence na grobiščih In pri spo minskih obeležjih. Ob 11. ui bodo položili venec pri Sta rem piskru, kjer bo tud osrednja slovesnost. Ob 12 uri bodo položili venec pri grobnici Golovec, uro kasneje pa še naTeharjah. ŠK Varovanje sp,omina na legendarno Štirinajsto V soboto SO V Velenju pripravili osrednjo proslavo ob jubileju. 65-íetnici pohoda ene najznamenitejših partizanskih enot, XIV. divizije, ki je 6. januarja 1944 krenila na Štajersko. Ob odhodu je divizija štela 1.U2 partizanov. Boji s sovražniki so se vrstili drug za drugim; 26. februarja je bilo za borbo sposobnih le še 440 članov XIV. divizije. >'Ce odštejemo 261 ranjencev, je bilo padlih, ujetih ali pogrešanih 367 partizank in partizanov Štirinajste. To je število, ki je enako številu sedežev v tej dvorani. Si lahko predstavljate, da bi danes vsi vstali s s\^jih sedežev in prostovoljno, zavestno iHe dvorane odšli v smrt? Za svobodo na-Tega naroda, žrtvovati življenje za našo domovino,« je zbrane nagovoril poslanec in velenjski podžupan Bojan Kontič, ki je poudaril, da ne pristaja na površne ocene, na označevanje z zločinskostjo kar tako povprek, na metanje vsega v Isri koŠ. »Slovenskega političnega sistema oziroma družbene ureditve od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije pač ne morem enačiti z nacizmom in's fašizmom.« Proslave se je udeležilo 29 borcev od 78 še živečih iz legendarne Štirinajste, predsednik skupnosti teh borcev Alojz Dolni-čar pa je obudil spomin tia dan odhoda iz Suhorja ter mesec dni trajajočo pot. Sicer je podrobnosti opisal dr. Marjan Žnldarlč v luijigi Na krilih junaštva in tovarištva, knjigo pa so predstavili tudi na sobotni proslavi. »Štirinajsta je pojem, v Velenju pa varujemo in bomo še naprej čuvali vsak spomenik, pomnik in zgodbo iz teh dni,« je zagotovil velenjski župan Srečko Meh. US Proslave so sa med Številnimi borci in Slani borčevskih zdruienj udeložili Alojz In Ivan Dolničar, Bojan KontÍ5 In Srečko Meh. ARSTVO Koliko časa bodo stroji v Mestinju še 11 ^^ Bo proizvodnja v Rogaški Les po štirih mesecih le stekla? - »Odvisno od razpoloženja ljudi in dogodkov v tem tednu« Po dveh mesecih, odJcar je direktor Rogaške Les Peter Pusser nâjavii, da bo težave podjetja reěii iako» da bo deU vce prezaposlii v drugo svoje podjetje, oaj bi proi-zvodnjavtemmestífljskem podjetju vendarle stekla. Vsaj tako računa direktor. Delavci, ki so že od aprila brez plač in so zaradi od* klopa elektrike že âtiri me* sece brez dela, pa želijo prej na svojih računih videti vsaj nekakšno akontacijo pla-če. Direktor Rogaâke Les že ima v rokah sklep ministrstva, da je zaradi prezaposlitve delavcev iz enega svojega podjetja v drugo upravičen do 200 tisoč evrov subvencij. Vendar si s tem zaenkrat lahko kai malo poma- Pster PuftftBr fi avgusta napovedal. da bodo proizvodnjo v Rogaški Las znova pognati aeptambra. Zdaj pran, da bodo niali delati v ponadaljak ga. V tem tednu namreč sledi Iç podpis pogodbe z ml-nisirstvom, denar pa bo pri-5el ceJ mesec kasneje. Kako do takrat, če niti elektrike ne more poravnati, kaj šele plače delavcem? Pusser upa, da bo do prihodnjega tedna od dolžnikov uspeî pridobiti nekaj sredstev. »Trenutno zelo pospešeno delamo na izterjavah,« pravi Pusser, Poskusil bo tudi pri bankah, ki naj bi mu izdale vsaj mesečni premostitveni kredit. A tudi takšna rešitev ne pride prej kot v kakšnih desetih dneh. Precej hitro pa so se na novico o dodelitvi subvencij odzvali upniki, ki subvencije vidijo kot možnost svojih poplačil. Če bo šlo po sreči in Če se medtem zgodi «»rahel« Čudež, bo direktor do prihodnjega ponedeljka» ko bo delavcem delovna doba začela teči v podjetju Bohor Les, končno uspel poravnati dolgdo Elek-tra Celje, delavcem pa bo izplačal vsaj nekakšno akontacijo. Elektru mora plačati slabih 15 tisoč evrov, po novem pa ta od njih zahteva še enotedensko predplačilo, kar znaša dodatnih 4 tisoč evrov. S kakšnim zneskom bodo zadovoljni delavci, če ga bodo v tem tednu sploh dočakali, je stvar ugibanj. »Novembra bomo začeli delati. Ali bodo v službo prišli vsi ali le peščica, bo odvisno od razpoloženja in dogodkov, ki bodo sledili v tem tednu,« zaključuje Pusser, ROZMARI PETEK Fotor GnipA (Arhiv NT) Preglasna sindikalistka? Ali je predsednica celjskega zdnižen ja sindikata KNSS Neodvisnost Majda Medved s svojimi pojasnili o tem, da so v Juteksu tik pred stavko, zavajala ali ne, še vedno ni enoznačnega odgovora. O tem namreč pred* sednik sindikata Drago Lombar ne želi soditi. Medvedova pa Čaka na sredo, ko bo v roke prejela zapisnik seje» na kateri naj bi zaplet razčiščevali »Sestanek ni bil nič posebnega. Z njim sem želel le razčistiti. da uprava nima pristojnosti, da se vt^ v ožji izbor pogajalcev,« je po včerajšnji izredni seji sindikata-povedal Drago Lombar. Medvedove namreč uprava po tem incidentu ni želela več videti v pogajalski skupini. »Iskanje odgovorov na to, kdo je zavajal, pa ni v moji pristojnosti. Sploh pa, o stavki se je govorilo le. Če uprava ne bo začela pogajanj za višjo izhodiščno plačo. Ker je uprava pogajanja začela v četrtek, je stavka tako ali tako že zak]jučena scvar.^ Medvedove nam včeraj kljub večkratnim poskusom ni uspelo priklicati. Je pa za STA povedala, da bo podrobnosti sklepov predstavila v sredo, ko jih bo imela na mizi tudi uprava Juteksa. Kot naj bi šeizvedela, je za 2. november drugi podjetniški sindikat, ki sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, napovedal zbor delavcev. RP, STA S tožbami do svojega Nekdanji delavci Steklarske nove, podjetja, ki je bilo v lOO-odstotni državni lasti, so se v petek, slabih pet mesecev po uvedbi stečaja znova zbrali pred podjetjem. To-krat je predstavnik nekdanjih delavcev Stjepan Miklau-žić zbiral pooblastila delavcev, ki soglašajo s tem, da jih v vseh zadevah odslej zastopa odvetniška družba Alek> sandra Cefenna. Miklaužič je zbral 230 podpisov, ki jih bo jutri predal odvetniku. Prav toliko je bilo lik pred stečajem tudi vseh proizvodnih deiavcev v tem podjetju. Odvetnik, ki naj bi tožil državo kot lastnico za odpravnine, je še njihov zadnji Up, da pridejo do tistega, kar jim pripada, pravijo. S tožbo naj bi končno prišli tudi do tega, da bo nekdo vendarie zanje poplačal vse neplačane prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Iz obljub, ki so jih na sedežu lastnice Kapitalske družbe 14. oktobra slišali delavci, kakor kaže ne bo nič. Ravno dđnes se je lO-dnevni rok, do katerega naj bLtežave rešili» iztekel, zato Miklaužič že napoveduje shod pred vlado. Tam ne bodo več sami, temveč naj bi se jim pridružili vsi siovenski delavci, ki prav tako nimajo poravnanih prispevkov. RP Radeške tekstilke dočakale stečaj »Saj moraš biti neumen, da si želiš stečaj, a ne, saj je to nekaj najbolj groznega, a drugega t^KMla ni Zastonj delati ne moreš,« pravi predkav-niča delavk (ek^ilnega pod-jetja Indma Cashioa. Stanje, ko so bile brez denarja in brez stečaja, je v petek presekala novica, da je direktor Roman Brajlih vendarle ^ožil pred^ log za začetek stečaja. »Končno. Ne veste, kakšne muke so bile to, ko se je negotovost vlekla in vlekla, denarja pa ni in ni bilo. Sa; bi same daie odpoved, a kaj, ko potem še tistega nekaj malega, kar 4)rejmeS z borze, ne dobiš,« je Še olajšano povedala predstavnica delavk. Tri-najsc delavk [IG jih je direktor medtem odpustil) je sredi prejšnjega t«lna, ko je veČina zaposlenih v žepuže imela septembrsko plačo, prejelo junijsko plačo. Regresa tako lani kot letos ni bilo. Če ne bi v začetku meseca izsilile vsa) tega, da so lahko doma na čakanju, bi si veČina morala denar izposojati tudi za stroške prevoza v službo. Ali je dobra odločitev direktorja, ki dolgo časa steča-ja ni želel uvesti, zrasla na njegovem zelniku ali so ga v to prisilile določene inštitucije (skupaj z odvetnikom in ra-deškim županom na Čelu), zdaj niti ni tako pomembno. Delavke se bodo lahko zdaj vsaj prijavile na zavod za zaposlovanje, obenem računajo na vsaj 1.500 evrov, ki naj bi jih prejele iz jamstvenega sklada. Ko bo v podjetje prišel stečajni upravitelj, bodo poskušale neizplačane plače in re^s dobiti iz stečajne mase. "Uikaj se jim bodo pridružile tudi odpuščene delavke, ki jim je podjetje Še vedno dolžno tri plače. Kolikšna bo stečajna masa, pa je Še ena velika neznanka. Stroji ravno niso veliko vredni, objekt pa naj bi bil pod hipoteko. ROZMARI PETEK V tem tednu naj bi se razjasnilo tudi, koliko časa so na svoj avans pripravljeni čakati delavci Biva biš. l^m direktor dolguje tri plače, ta teden pa naj bi jim s pomočjo predplačil, ki naj bi jih dobil od italijanskih naročnikov, vsaj v določenem delu poplačal. Nekateri delavci kaj malo verjamejo v to, da bo nov direktor, ki je v podjetju šele tri mesece, v kratkem uspel dobiti toliko naročil, da bo proizvodnja lahko stekla. Zato so prepri-čani, da bi bila zanje boljša rešitev stečaj. Le Intereuropa nad gladino Na ljubljanski borzi se je v zadnjem tednu po dveh tednih strme rasti zgodil popravek tečajev. Korekcija, ki smo jo spremljali v prvem delu tedna, je v večji meri po* sledica visoke rasti domačih delnic v preteklih dveh tednih. Poleg tega je bil vzrok tudi manjša korekcija tečajev na večjih borzah v tujini. Tečaj osrednjega indek^ ljubljanske borze SBl 20 izgubil 4,2 odstotka. SĐ1 20 je tako ugovainj teden sklenil pri vrednosti 4.438 indeksnih točk. Trgovanje na domaČi borzi se je nekoliko razživelo. saj je povprečen dnevni promet znašal več kot 2,5 milijona evrov. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 19.10. IN 23.10.2009 Oaiiki Im« Enotni t*iaj PromttvtEUR QCG Cinkarna Cftlje 0,00 171.10 CHB Cnis • 0.00 0.00 0.00 GRVG Gor^nie 13.09 529.00 4.83 RLR Prvovams Ulko 27,28 40.80 ♦ -235 J1XS Jtrteks 0,00 10.70 4.93 ETOG £tol 130.00 117.10 0.00 Za največ so se pocenile delnice družb, ki so v preteklem pozitivnem trendu dosegle najvišjo rast. To so bile delnice iz finančnega sektorja, predvsem pa Nova KBM in Pozavarovalnica Sava. Drugi največji domači banki, Novi KBM, je mednarodno priznana bonitetna agencija Moody's znižala dolgoročno in rudi oceno finančne moči, kar je negativno vplivalo na ceno teh delnic. Vrednost delnice Nove KBM je tako zdrsnila za 7.2 odstotka do 13,75 evra. Delnice Pozavarovalnice Sava so izgubile dobrih 7 odstotkov tn zaključile teden pri ceni 15,50 evra. INDEKSI MED 19.10. IN 23.10.2009 loiMcs Zadi^ t»&tj % t^. SBI20 4.438,23 -3.04 Zanimivo je dogajanje na večjih trgih v tujini, kjer so se vrednosti delnic po dveh dneh padanja tečajev ob koncu tedna spel okrepile. Za to so poskrbele delnice iz tehnološkega in finančnega sektorja, ki so objavile boljše rezultate poslovanje od pričakovanj analitikov. ROMAN GOMBOC GREGOR GRMEK borzna posrednika lURIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: AT VP. Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana . Vir: Ljubljanska borza d.d. iimâmisk LGM visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje 95.62/86,14 nr^ 92^61/SS.09m' 10049/91.79 m* llÛj9/t02>Um' Trtiohio' {A.lxiJS) Triíúima' (A.ZXfS) Trùôhto^ fAJ.2J6> THjóínw* (A.1.4./6} ÍA.IJ./6Í itmiéoímo' SSSíiwíS • IM vçtjo vež nM^mtJërdnih itanovđnf ratUàtlh reiikosti in rozfii>rtJUf9. yseljh^ mobia takojl » visokakvaHtftnattawvanfa " prrcvTtmciokae^ • pomoiinrrttovor^pfi fm^mirûn^u iyfJCBWk t499Mai i'- ^w ntfrtMiirthv Urtdne kpo arhilčiaun In ff^Wfrg • gamiitđhUa hliiitta etttíra, Mt, Ir^wia eehtno nasSfejevarovcnog ogro}o dvižno zapcrnkû DAN ODPRTIH VRAT ogiedf stanovanj: vsak torek In četrtek od 12.00 do 18.00 Novi trg 20, zeleni dlok • pHtflCje informacije in prodaja na: 041 6384l8dli031 605 028 InvestKon Lesnina LGM NOVI TEDNIK UALNO Zavrelo je tudi na Kalobju Zadnja zahteva: ura poslovanja v poštnem uradu ali pro testni shod Ko so Dď Kâlobju izvedeli, da Pošta Slovenije zapi* ra njihov poâtni urad, je med krajani zavrelo še bolj kot pred nekaj dnevi v Svetem Štefanu. Kot smo že poročali, nameravajo poštarji v obeh krajih namesto obstoječega načina izvajanja poštnih storitev uvesti 2. novembra mobiino (premično) pošto. Po seji sveta Krajevne skupnosti Kalobje, ki je bila v začetku prejšnjega tedna, so Kalobčani na vodilne v Pošli Slovenije ter Občini Šentjur naslovili ostro zahtevo, da mora njihova pošta ostati v dosedanji obliki. Obenem so zagrozili z držav-1 jansko nepokorščino. Za namero Pošte Slovenije so v Krajevni skupnosti Kalobje izvedeli od šentjurskega župana Štefana Tisla ter so nato takoj obvestili krajane. Odgovor Pošte Slovenije so pričakovali do včeraj, do po- nedeljka, ko 50 ga tudi prejeli. Kot je bilo mogoče pričakovati, je Pošta Slovenije Ka-lobčanom včeraj odgovorila, da ji odločitev za ukinitev poštnega urada narekujeta predvsem odprtje poštnega trga v Evropski uniji ter negativno poslovanje urada na Ka-lobju. Zato je odločitev o uvedbi mobilne pošte z 2. novembrom za poštarje nepreklicna. Po včerajšnjem odgovoru se je takoj sestal svet Krajevne skupnosd Kalobje, ki je svoje zahteve bistveno omilil. Uvedbo mobilne poŠte sprejema kot nujno zlo. vendar jo pogojuje z novo Zahtevo, od katere Kalobčani ne nameravajo odstopiti. »Zahtevamo, da mora premična poŠta delovati vsak delavnik vsaj eno uro v prostoru obstoječega poštnega urada ter nikakor na prostem,« odgovaija predsednik KS 2^avko Hribemik. Zdravko Hnbemik V Pošti Slovenije odgovarjajo, da je uvajanje premične pošte v njenem strateškem razvojnem programu, ki ga je potrdila vlada ter so k temu celo zavezani. Prav tako omenjajo, da so krajani prvih devetih mobilnih pošt v Sloveniji, ki so jih uvedli iâni, z novim načinom poštnih storitev bolj zadovoljni. Kol smo že poročali, smo iz uredništva trditve Pošte Slovenije preverili ter poklicali več krajanov v posoškem Logu pod Mangartom, dolenjskem Ortneku ter posavskih Srom-Ijab. Ti so povedali, da so po letu dni premične pošte resnično zad o vol j ne jši. PoŠta Slovenije je včeraj prípraWIa novinarsko konferenco» kjer je želela slovenski javnosti pojasniti uvajanje 13 premičnih poŠt, ki bodo 2. novembra nadomestile obstoječe stacionarne pošte. S Celjskega sta to samo Kalobje in Sveti Štefan. V trinajstih krajih, kjer uvajajo premično pošto, |e po poštnih podatkih od 60 do 370 gospodinjstev. »Naslednje spremembe se obetajo v prvi polovici leta 2010,« napoveduje Pošta Slovenije. Naštete spremembe ofKaviču je predvsem s popolnim odprtjem poštnega trga v Evropski uniji» ki bo v začetku leta 2011. Občina Šentjur naj bi se bila pripravljena namreč odpovedati najemnini, \á jo prejema za prostore obstoječega poštnega urada. Kalobčani so novo zahtevo Pošti Slovenije poslali včeraj, odgovor pa zahtevajo do jutri, tj, srede. V primeru, da jim poštarji ne bo- V Pošti Slovenije so povedali, da bodo danes, 27. oktobra, gospodinjstva na območju pošt Kalobje 1er Sveti Štefan prejela zgiban-keo tem, kako premična pošta deluje ter posebej o različnih podrobnostih za oba kraja. do odgovorili, bodo v četrtek ob 16. uri sklicali protestni sh od pred obstoječim poštnim uradom ra Kalobju. Predsednik Hribemik pojasnjuje zahtevo krajanov med dru|pm tudi s tem, da je dostop do šestih gospodinjstevv tej hriboviti KS skoraj nemogoč, posebej pozimi. Kot smo neuradno izvede li tik pred zaključkom redakcije, naj bi bili v Pošti Slove nije takšni kompromisni rešitvi naklonjeni. Na Kalobju □aj bi prejeli takšen odgovor jutri. BRANE JERANKO Foto: GrupA Za nov dom 5 tisoč evrov Da si Slovenci še Vedno znamo pomagati, so dokazali tudi obiskovalci nedeljskega dobrodelnega koncerta, ki so ga pripravili učenci in učitelji OŠ Frana Kranfca v Celju ob pomoči KS Pod gradom. S koncertom so želeli na vsem uničil dom. Po prvih polulski šoli pomagati svojemu učencu, Četrtošolcu, in njegovi družim, W jím je v začetku oktobra požar po- ocenah so zbrali okoli S tisoč evrov, ki jih bodo izročili družini za obnovo požga-negadoma. Tudi sicer so dru- Žiru. ki trenumo živi pri sorodnikih v Košnici, pomoč ponudili številni dobri ljudje. v vrtcu Anice Čemejeve, enota Hribček, ki ga obiskuje mlajši sin, pa so celo sami ponudili odložitev plačila vrtca, dokler si družina finančno ne opomore. Družina, ki se ne želi izpostavljali z imenom in priimkom» se vsem, ki so ji na kakršen koli način priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih, iskreno zahvaljuje. BA Za slepo Mijo so zaplesali tudi najmlajši. Koncert za slepo deklico uspel Dijaki 3. d-razreda Gimnazije Celje - Center so z dijaško organizacijo v petek uspešno izvedli tradicionalni dobrodelni koncert. Z njim so zbirali sredstva za pomoč petletni slepi deklici Miji Iz Zidanega Mosta. Na poztv dijakov so se odzvali številni glasbeniki, pevci in plesne skupine. Z izkupičkom koncerta, s sredstvi, ki so jih zbirali dijaki in profesorji Šole ter pokrovitelji, jim je že uspelo zbrati 3.300 evrov. Namenili so jih zdravstvenemu posegu, s katerim bodo Miji v Nemčiji poskušali povrniti nenadoma izgubljeni vid in to s pomoč- jo matičnih celic Še pred kratkim noseče matere. Na petkovem koncertu so nastopili otroci vrtca iz Zidanega Mosta, Oktet 9, pevci Marko Petriček, Miha 2gank in Nina Cro-belSek, skupini DOT in Guča boys, tolkalna skupina celjske glasbene šole ter plesni skupini gimnazije in Plesne šole Urška. Koncerta sta se udeležila tudi direktor zavoda za šolstvo Gregor Mohorič ter celjski podžupan Stanislav Rozman. Zbiranje sredstev bodo gimnazijci nadaljevali še v naslednjih tednih. PM, foto: GrupA RECEPT ZA KRIZO • KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za ue ÙL e in maù aoáoocliniel .1 II SIS SI iis/iniinj ^iJuifth^ Inth't Pvdpissfli-a nesfov; Informacije: 03/422^ NHRO£ILNICW M^ltUtM BViĆtm nepreillícfla naročam nepreklicno naročam n&pralilicno naročam v AKCUSKI PfiOOAJI wdtú mt tr? po eni 20 EUH {* fMHtma} uvodov Kahsrala huka slowaiiih Bis^tnj po can tO EUR a ćvftd 1+ poilnnd). izvodov ViuK Kuhafsks bolt w » vtaganje- shrenleva nje m žamriovanio iivij po cen IM EUR a ino4 1+ pflMe]. inodM knffl toftilDs lalitCa. tin io lim twkni» po cení IQ EUR » ffvod {* poltnnal. Hmtisito poiljtifl na nuior. tfT&AC Prviemovo 19,(M^ p»dpiv IZ ilAilH KRAJEV HOVI TEDNIK ■pu Laški likovniki postavijo na ogled Likovno društvo Laško je pred časom v laški Thermani, v Hotelu Wellness park, odprlo razstavo Voda, telo, zvezdnato nebo. Na razstavi se predstavlja 24 amaterskih slikarjev iz LaSkega, Celja in Radeč, ki za svoja pripovedna sredstva jemljejo premišljenost barve, oblike in sledi čopiča. Tako so Številne obiskovalce popeljali v svet ustvarjalnih možnosti likovne umetnosti. Odprtje je predstavljalo tudi enega vidnejših kulturnih dogodkov v Laškem, saj ga jo popestrili bobnarska skupina, otroška plesna skupina» atraktivni telovadci ter ostali glasbeniki ter recitatorji. PM, foto: Atelje Jolanda Sojč V soboto so 4()(Helnico kepucinov praznovali predvsem mladi, lu so se v spremstvu kapucinov s kitaro in pasmijo napotili po celjskih ulioah. Štiri stoletja celjskih kapucinov Dvodnevno praznovanje pomembne celjske obletnice Pred štirimi stoletji, 25. oktobra 1609. so v Celju posvetili temeljni kamen kapucinskega samostana. Pomembno obletnico so praznovali zadnji konec tedna, ko se je zvrstilo več slove-snosti. Ob tej priložnosti so se spominjali tudi bume preteklosti samostana. Še posebej v 20. stoletju. Za vemike je posebej pomembno, da je ostala kapucinska cerkev, ki jo je leta 1615 blagoslovil Skof Tomaž Hren, vse do danes pomembno spovedno središče. V zgo- dovini so patri med drugim maševali oskrbovancem v 5pi-talski cerkvi sv. Elizabete ter pom^aii v drugih župnijah, nekaj Časa je bila v samostanu možnost filozofskega ter teološkega Študija, v času Kraljevine Jugoslavije pa so dogradili konvikt, kjer je lahko bivalo do trideset dijakov. Tik pred izbruhom druge svetovne vojne je na celjskem Bregu bivalo desel patrov ter Še deset redovnih bratov. Z vojno se je za celjske kapucine začela dolga kalvarí-ja. Takoj po okupaciji so jih V celjskem kapucinskem samostanu bivajo trenut* no trije patri, ki imaf o na skrbi celjsko župnijo sv. Cecilije. V samostanski stavbi, ki so jo prejeli vrnjeno po denacionalizaciji, je zunanjost že obnovljena, medtem ko je v notranjosti prostore treba še opremiti i Najboljša Pika na G V Podčetrtku so pripravili 13. slovensko konferenco o odnosih z javnostmi. Osrednja lema je bila kriza, ki je zaznamovala lansko in letošnje leto. Približno tristo udeležencev je v pestrem programu med drugim Izvedelo, kako krizo doživljajo in se z njo spopadajo najboljši stovenski PR-ovci in menedžerji, dotikala pa se je trenutno zelo aktualnih vprašanj etike, morale in odgovornosti v komuniciranju. Tudi letos je bila v okviru konference dobrodelna akcija Skojček. Udeleženci konference so na dobrodelni dražbi zanimivih izdelkov znanih Slovencev zbrali 3.800 evrov, sredstva pa bodo namenjena Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Na slavnostnem večeru so podelili različne nagrade. Med drugimi je nagrado za najboljše interno glasilo Papirus pre/elo ^ilo I^ka na. G. ki ga pripravljajo v velenjskem Gorenju, najboljša fotografija pa je bila po mnenju žirije ol>-javl)ena v glasilu velenjskega premogovnika Rudar. US nacisti pregnali ter samostan spremenili v zapor, na kar spominja spominska plošča. Kot poroča p. Metod Benedik» je sledilo takoj po drugi svetovni vojni novo izgnanstvo, tako da so se kapucini lahko vrnili šele leta 1958 ter imeli zasilno stanovanje kar v zakristiji. Sledili so boljši časi, saj je bila čez dve leti ustanovljena župnija sv. Cecilije, nekaj let pred osamosvojitvijo pa jim je bil vrnjen konvikt. Pred desedetjem in pol so uspeli doseči denadonali-zadjo samostana, ki so ga prejeli v posest šele pred štirimi leti, obnova pa še ni povsem dokončana. Od nekdanjega mogočnega samostana celjskih kapucinov je ostala predvsem bogata knjižnica, ki je kljubovala vsem zgodovinskim viharjem. Poleg teoloških knjig se je ohranilo precej starih knjig s področja različnih znanosti. Vsega tega so se v kapucinskem samostanu ter cerkvi na celjskem Bregu spominjali zadnji konec tedna med dvod-nevnim praznovanjem. V soboto so se štirih stoletij kapucinov spominjali zlasd mladi na prireditvi Poda) mi roko. Z Brega so se nato napotili po celjskih ulicah» kjer so s kitaro in pesmijo vabili k svojemu veselju še druge Celjane. Slovesno mašo ob 400-lei-nid kapucinov v knežjem mestu je v nedeljo opravil nadškof dr. Anton Stres. BRANE JERANKO Foto; SHERPA Razstava laskih likovnikov je ob bogatem kulturnem programu pritegnila številno občinstvo. Za najmlajše v Kozjem pripravljajo 6. Zmajčkov abonma s predstavami za otroke, ki bodo v Kinodvo-rani Kozje ob sobotah ob 10. uri. Cena abonmaja je IS evrov, nudijo pa predstave Plesnega teatra Velenje, Kulturnega društva škale pri Velenju, Lutkovnega gledališča Ljubljana, Studia Anima Medvode, Mini teatra Ljubljana ter Tanje Postružnlk in Marjana Marinška, Abonma, ki bo od novembra do aprila, pripravljajo v sodelovanju med OŠ Kozje in kozjanskim rojakom Marjanom MarinŠkom. BJ vrSSmS kar 2500 evrov Igralni salon Casino Faraon Celje nenehno skrbi za svoje obiskovalce. Presenečenj in nagrádnih Iger v prostorih s pridihom starega Egipta nikdar ne zmanjka. Srečo vam lahko prinese kateri od 72 razlidnih igralnih avtomatov ali lesketajoča se ruleta, ki je bila v ospredju pozornosti tudi v soboto, 17. oktobra. Oči vseh obiskovalcev so biie uprte vanjo, in to seveda ne brez razloga. Igralni salon Casino Faraon Celje je namreč pripravil ie eno vvrsti števiinih nagradnih žrebanj, imenovanih Faraonova kocka sreče, katerih pomembna odlika je, dajedenarnâ nagrada vedno višja. V borbi je bib tokrat kar 2500 evrovl Raznoliki koktajli in kulinarične mojstrovine kuharjev Hotela Faraon so stopnjevali vzdušje vse do polnoči, ko se je igra začela. 36 izžrebanih srečnežev sije izbralo svojo številko na ruleti. \n takrat so se díani $ele začele dobro potiti. Nagradno žrebanje, ki je potekalo pod budnim očesom članic nadzorne komisije Leje Prfvšek in Sanje Savtč za modni nstyling« pa sta poskrbeli Urâa Grahovac in Jana Zornik. Avtorji dogodka poudarjajo, dá je bila modna revija kratka, a učinkovita. ' MJ, foto: GrupA Vse o postrvih V založbi Grafike Gracer je izšla že peta kuharska knjiga mojstra Andreja Priča iz serije Iz kuharske kape. Knjigo Postrvi - iz reke na mizo so predstavili v torek v Hotelu Storman in slovesnost »zabelili« tudi s ku-linaričnim večerom, med katerim je občinstvo lahko preizkusilo-ribje kuharske mojstrovine. Knjiga je prav posebna, saj )e pri nastanku poleg biologov sodelovala tudi Ribiška zveza Slovenije- Ne gre namreč zgolj za zbirko receptov, ampak za celovito predstavitev postrvi oziroma družine salmonidov. Avtor v uvo- • du predstavlja svojespomine na ribolovne dni, zatem v sliki in besedi sledijo vrste postrvi, piše tudi o čiščenju, za-mrzovanju, filiranju in uživanju rib, njihovih značilnostih, pomenu za prehrano in življenjskem prostoru. Sledijo predstavitev ribolova in nači-novribolova na postrvi in praktični nasveti za njihovo kupovanje, shranjevanje ter osnovni napotki za pripravo. Vknjigi je zato več kot 160 receptov za pripravo najrazličnejših je- Knjigo Postnri - iz reke na mizo sta predstavila založnik Miran Gracer in avtor. kuhanU mojster ^drèj Fric. dl iz postrvi in omak, ki sodijo zraven, pa tudi zelišč in začimb, ki jih avtor uporablja pri pripravi postrvi. Knjigo zaolb'oža še pregled slovenskih lovišč postrvi. S knjigo Postrvi - iz reke na mizo smo dobili odličen kuharski pripomoček, za nameček pa še za mojstra Fricd značilno branje in kopico dobrih nasvetov o ribah, ribolovu in ribiških revirjih. BRST Foto: GrupA TamKoUciri so slavili Priljubljeno zbirališče celjske umetniške srenje je krčma TamKoUčiri» v kateri so proslavili pet let delovanja. Ker delujejo v umetniški Četrti, ni šlo brez bogatega kulturnega programa, V Weti so razstavili fotografije Roberta H urinskega, Katje Bele, Ane Straže, Tomaža Crneja, Eda Einspielerja, Andraža Purga, Nika Jarha in.Gorazda Tratnika, v lučmi pa je svoja dela razstavil slikar Narcis ÍCantardžič. Večer druženja so obarvali glasbeni gostje Bori 2.» Šan-sonjerka Jana Kvas, kitarist in skladatelj Gašper Piano in violinistka Nalke Makuc. BS. foto: GrupA Vkleti krčma je med rarstavíjanimi fotografijami nastopil tudi Gašper Piano s svojo avtorsko glasbo. Voda do vrha Gore Oljke Občina Polzela bo s sosednjo Občino Šmartno ob Paki začela graditi vodovodno omrežje, dolgo 2.6 kilometra. novitednik Gradnja vodovoda zajema glavni vod ter 190 metrov hišnih vodov, dveh montažnih črpališč in montažnega vo-dohrama. Vrednost gradnje znaša 227 tisoč evrov, od tega bo Občina Polzela krila 70-odstotni delež. Vodovodno omrežje se bo navezovalo na obstoječi vod v Velikem Vrhu v občini Šmartno ob Paki. Potekalo bo ob lokalni in gozdni cesti do Gore Oljke in se končalo z montažnim vodohramom pri cerkvi na Gori Oljki- MJ WWW.nOVitednik.com wwrw.radioceijexom z v ovirami na 350 metrov, je v grobem gledano pripadlo Andražu nad Polzelo. Med pionirji so slavili najmlajši gasilci z Rečice, za njimi sta se uvrstili desetini Andraža in Smartnega ob Dreti, med pionirkami pa so prva tri mesta pripadla PGD Šmartno bo Dreti, Mozirje in Leveč. V kategoriji mladink so slavile favorUke, ekipa Gomilskega, pred Andražem in Veliko PireŠico. V kategoriji mladincev je precejšen poraz, kljub drugi najboljši vaji in najhitrejši štafeti, doživela olimpijska ekipa Rečice ob Savinji, ki je zaradi kazenskih točk zasedla šele 9. mesto. Zmaga je ob velikem navdušenju »odšla« v Andraž, za njimi pa so se uvrstili mladinci Velike Pi reši ce in Šentilja. Kol je omenil poveljnik Savinjsko-Šaleške regije Nikolaj Vihar» tovrstna tekmovanja poleg družabnosti veliko prispevajo k nadgradnji gasilskega znanja, seveda pa so v večini krajev na uspehe svojih gasilcev izjemno ponosni. Vse omenjene ekipe bodo prihodnje leto regijo zastopale na državnem prvenstvu. US V eni najbolj cenjenih kategorij, člani A. je pokal svojim gasilcem odnesel desetar ekipe Andraž nad Polzelo. Rečici pet, Andražu štirje pokali Prejšnji konec tedna so v Nazarjah merUi svoje moči in znanje gasilci iz Savinjsko-Šaleške regije, ki združuje Gasilske zveze Žalec, Prebold, Šaleške in Zgomjesa-vinjske doline. V dvodnevnem tekmovanju se je na prireditvenem prostoru nekdanjega Glina merilo približno sto ekip oziroma okrog tisoč tekmovalcev, ki so pred tem slavili znotraj svojih zvez. Nedeljski dan, ko so sedanj in Članice raeriii v taktični mokri vaji, vaji razvrščanja in teoriji, veteranske desetine pa v vaji s hidrantom in vaji raznoiemosti, je pripadel PGD Rečica ob Savinji. Rečiški gasiici so namreč slavili v kategorijah člani in članice B, med mladinkami A in veterani pa osvojili drugi mesti. Med člani A na državno tekmovanje odhajata Andraž nad Polzelo in Laikova vas, pri Članicah A je slavila eîdpa Prebo!d-Dole- nja vas-Marija Reka» pri članih in članicah B pa so drugo mesto osvojili gasilci Iz Matk. Med veterani so pokale odnesli §e v Šmartno ob Paki in Kasaze-Liboje,pri starejših gasilkah pa so se veselili v saieku, Gaberkah in Bevčah. Sobotno tekmovanje, na katerem so se pionirji pomerili v vaji z vedrovko in Štafeti s prenosom vode, mladinske enote pa v vaji z motorno brizgalno in štafeti Na Rečici, kjer so tekmovalni uspehi gasilcev ie nekaj časa v ospredju, vMk pokal zalijejo. Dobesedno, saj že nekaj Časa skrtsijoza bolj ali prostovoljno kopanje mentorjev posameznih enot v priročnem bazenu. Reševali oskrbovance v Domu sv. Jožefa Gasilska zveza Celje je v soboto pripravila veliko gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo več kot sto gasilcev vseh 14 prostovoljnih gasilskih društev, poklicne gasilske enote in tudi ekipa nujne medicinske pomoči. Vajo so izvajali na Aljaževem hribu pod predpostavko, da je zagorelo v Domu starejših sv. Jožefa, od koder so reševah oskrbovance, vodo pa so na hrib voziU iz Savinfe in Vogiajne. Akcijo so pripravili v okviru meseca požarne varnosti, ko je poudarek jia varnosti ljudi v iretjem življenjskem obdobju. SSol, foto:" SHERPA Gorelo na kmetiji in v domu starejših V mesecu požarne varnosti so usposobljenost za gašenje velikega požara preverjali tudi vranski in brasIovSki ga* silci. Gasilska društva braslovškega občinskega poveljstva so se z domnevnim ognjem spopadla na kmetiji Rančigaj na Gomilskem, medtem ko so na Vranskem med požarno vajo v Zavodu $v. Rafaela iskali pogrešane starejše osebe. »Vaja zajema prikaz gašenja gospodarskega poslopja in zagotavljanja vode iz reke Bolske ter izvedbo notranjega napada v objekt,« je opisal poveljnik gasilskega poveljstva v Braslovčah Milan Šoštarič. Na Vranskem je vaja imela predpostavko, da je v prišlo do požara v sobi trakta A. Ker se je ogenj hitio širil, )e ogrožal stanovalce» oskrbovance in zaposlene v objektu, zato so jih morali evakuirati. V vaji je sodelovalo 52 operativnih gasilcev iz štirih PGD občinskega poveljstva občine Vransko ter štaba civilne zaščite, ZP Vransko in zaposlenih v domu. MJ Foto: rr Reševalci iz konjiškega zdrevstvenaga doma so Imoll poirte roko dala. Evakuirali Lambrechtov dom V vaji vdomu na Vranskem so morali evakuirati stanoval». Mir sobotnega dopoldneva je v Slovenskih Konjicah zmotilo zavijanje siren. Gasilci in reševalci so hiteli k Lambrechto-vemu domu, kjer je izbruhnil požar. Stanovalce, tudi tiste v negovalnem delu, so morali nujno evakuirati. Prvo gasilsko vozilo je pripeljalo tri minute po tem, ko je direktorica doma Valerija Lesjak javila na center za obveščanje požar v mansard! stanovanjskega dela. Kmalu za njim so k Lambrechtovemu domu pripeljala vozila vseh sedmih konjiških gasilskih dništev, reševalci ZD in policisti Policijske postaje Slovenske Konjice. Gašenje in reše- vanje je vodil poveljnik PGD Slovenske Ko-'njice Emest Hlastec. Med reševanjem je zagorelo še v 5. nadstropju novega stanovanjskega dela doma. Stanovalce so reševali po vseh možnih poteh, tudi s pomočjo lestve za reševanje z višin. Reševalci so imeli polne roke dela, gasilci pa so zaščitili tudi plinske rezervoarje v bližini. Dobro uro in deset minut po začetku požara so bili stanovalci doma na varnem, reševalci so poskrbeli za vse, ki so potrebovali pomoč, tudi za poškodovane gasilce, požar je bil pogažen. Vajase je uspeSno končala. MBP ARENA CMCel/e CESTE MOSTOVI CELJE d.d. NK CM CELJE NK RUDAR ARENA PETROL 28.10. 2009 ob I8.00 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Kim ^ f Celjski študenti so na odru komaj dočakali legandamo zasadbo Btg Foot Mama. Naj bnicka in bruc, ki pa sta prahitro ušla, da bi zabeležili njuni imeni. »Okronane« sta do naslednjega brucovartja »Žur« do jutranjih ur Zdaj že polnopravni študenti Klub študentov občine Celje je v petek v Celjskem domu pripravil že tradicionalno brucovanje s krstom brucev. Z brucovanjem so tokrat obeležili S. obletnico delovanja KSOC in pod dva odra privabili kar Sestslo obiskovalcev, ki jih je pozdravil tudi celjski župan Bojan Šrot. Organizatorji so poskrbeli za ljubitelje razliCnih zvrsri glasbe; rokersko obarvano je bilo prvo prizorišče, kjer so nastopili ZreCani zasedbe 500 M, nato pa še Big Foot Mama. Ljubitelje elektronske glasbe pa je v mali dvorani zabaval didžej Dean Deen. Za mlade so pripravili Se številne nagradne igre> naj brucka in bruc, ki sta se najbolje odrezala v več preizkušnjah, pa se bosta za nagrado zabavala na silvestrovanju v Beogradu. V kSoC pa so prepričani, da jim je v petek uspelo pričarati pravi študentski utrip v mestu. PM, foto: SHERPA ■'I, ■ A ^ v t,. ^ ts A iá Linhartova 22 (v ^iDvmkega 3000 Celje Tel: 03 5443 675 adamas.ce <«stal.net^ m radiocelje H« m.3 W.»MH. ^ VADAfblAS Četrtek kM obll.lS na Radiu Celje NOVI TEDNIK 11 Čaprav je bilo mrzlo in je bilo veijetno teiko dočakati, da so lahko zapeli, so se otroci POŠ Šmartno v Rožni dolini iikazali! Sliko nova oziroma pobarvana Šole. ki so jo ustvarili učand, so slavnostno odkrili(zleve)dlreMorn8Íe medijske hišeSračkoŠrot. hipan Občine Vojnik Beno Podergajs in predsednik KS Šmartno v Rožni dolini Albin Apotekar. Pobarvali smo šolo! Zaključek akcije Pobarvajmo šolo v Šmartnem v Rožni dolini Podružnična osaovna Sola (POŠ) Šmartno v Rožni dolini je v novem šolskem letu učence in otroke v vrtcu sprejela v novi preobleki. Po skoraj petdesetih letih so jo namreč končno prebarvali in sivo fasado je zamenjala rumena. Pred enim tednom se je akci-ja Pobarvajmo Solo tudi uradno končala. Na ietoSnjem tradicionalnem pikniku Kalrce v Vojniku je pddia ideja, da bi zbrani denar namenili barvanju POŠ Šmartno v Rožni dolini. Vsako leto je namreč piknik Katrce tudi dobrodelen in z le-lošnjim izkupičkom smo Želeli izvabiti nasmeh na usta vsem učencem te Sole in vrtca, ki tudi domu-je v šolski stavbi. Rumeno barvo je izbrala duSa oddaje Katre a na Radiu Celje in vodja celotne akcije Klavdija Winder, denar zanjo pa je prispevala naša medijska hiša. Vse ostalo so opravili krajani sami. Pri delih so sodelovali pleskarji iz Smartnega, poleg njih pa še približno 30 krajanov, ki so pomagali pri postavljanju in prestavljanju odra, grobih delih in delih na strehi. K delu so pristopili tudi v Osnovni Šoli Vojnik in Vrtcu Vojnik, kjer so poskrbeli, da delavci niso bili lačni, Mestna občina Celje in Občina Vojnik pa sta prispevali še nekaj denarja za tista dela, ki jib krajani niso mogli opraviti samL Da je bila akcija zadetek v polno, je pokazala tudi zaključna prireditev, na kateri smo lahko videli nasmejane obraze otrok. To pa je najlepša zahvala. ŠK Foto: SHERPA Duša akcije Klavdija Winder (levo) je čestitala tudi ravnateljici Osnovne sole Vojnik Majdi Roje. Verjetno so bile čestitite obojestranske, saj bi bila tudi brez Klevdije šola se vedno siva... Na zaključni prireditvi so nastopili tudi otroci jih obiskuje okoli dvajset iz vrtca. Enoto v Šmaroiem v Rožni dolini Na prireditvi je zaplesala tudi folkoma skupina. it. M • 27. olct(^»er 2009 Zelo različna remija Celjani osvojili točko, Velenjčani dve izgubili - Jutri medsebojni obračun v Are ni Petrol v derbiju 14. kroga 1. SNL sta se v Velenju pomenli vo* diini moštvi. Rudar je dva-krat vodil, Koper je dvakrat izenačil. CM Celje je osvojil točko v Novi Gorici. Gostitelji so vodili od 23. minute, Celjani so tzenačiJi v 92.» ko je Sebastian Gobec izvrstno izvedel prosti strei. Zdaj sami na tretjem mestu NovogoriČanf so biii boljši» Celjani pa vztrajni. Najlepšo njihovo priložnost je zapravil Darijo BiáČan. V H-nišu je trener Milan Du riči-ć - kar je že v navadi, če Celje zaostaja - poslal visokega branilca Milana Andel-koviča v napad. Po dolgem předložku je stopil v kazenski prostor, nanj pa je skočil Dukič. .»Ni mi jasno, zakaj so se domačini pritoževali, ko je sodnik Vinčič do-sodil prekršek. Za to smo imeli upravičen razlog zgolj mi, saj je zdaj jasno, da bi morala biti dosojena celo enajstmetrovka. Zadetek, ki je sledil, pa Je bi) res krasen,« je pripovedoval Andel-kovič. Gobec je kratko podal do Urbanča, ta mu je žogo nastavi!» sledila pa je »bomba« iz levice mimo slabo postavljenega živega zidu. V 92. minuti so se »grofje« valjali od veselja po no-vogoriSki travi. Se bodo tudi jutri na celjski? Odšel je »Bojči« v soboto je po kratki in zahrbtni bolezni premimi Bojan Tajnâek,dolgoletnL/izio-terapevt v NK Celje. »Našemu klubu je bil připaden že pred mojim prihodom, najprej kot fizioterapevt mlajših selekcij, v sezoni 1991/ 92 pa se je priključil Članski ekipi, tako da je naše dolgo sodelovanje doseglo malo manj kol polnoletnost. Ne samo kot strokovnjaka na svojem področju, izjemno ga cenim tudi kot človeka iri nemalo je prijetnih, nepozabnih dogodkov, ki bodo za vedno ostali v spominu iz časov, ko smo skupaj sodelovali v klubu. Ob tem bolečem dogodku vsem njegovim bližnjim v svojem in imenu kluba izrekam iskreno sožalje,« je ob nenadomestljivi izgubi povedal predsednik NK CM Celje Marjan Vengust. Pogreb bo danes ob 15. uri v Novi Cerkvi. Čeferin (nI) vplival na razplet Derbi vodilnih ekip se je Ob jezeru končal neodločeno (2:2). Razlika na vrhu lestvice ostaja Sest točk. Oba trenerja sta bila z rezultatom zadovoljna, gostujoči Nedžad Okčič je dejal: »Nobena ekipa ni želela Tvegati v prvem polčasu, v drugem pa smo se po vodstvu Rudarja prebudili Rudar (4-3-2-1): Savič-Jeseničnik, Suiejmanovič. Stojnič, Dedič - Golob. To-iimir, TomažiČ Seniga - De Moraes. Itííkovíč • Meâi-ć. Igrali so še Mujakovič, Grbič in Lo Duca. Pnri gol je Kopru takole z glavo zabil Mirza Mešič ... dmgega paz desnico Aleni Mujakovič. in bolj odločno napadli. Rezultat je povsem realen in mislim, da smo lahko vsi zadovoljni. Zadržali smo prednost na lestvici.« Marijan Pušnik je imel vendarle nekaj grenkega priokusa: »V veliki meri bi se strinjal z gostujočim trenerjem. kajti oboji smo dokazali, zakaj smo najvišje na lestvici. Nogomet je ponudil vse, kar je lepega. Ekipi sta Imeli svoje priložnosti, rezultat je pravičen.« Na derbiju je manjkal glavni člen domaČe obrambe Fabijan Cipot (rumeni kartoni), pa •tudi precej gledalcev - zbralo se jih je le 700. Prvi polčas je minil ob premoči Koprčanov (Pavlin je zadel vratnico), nadaljevanje pa ob toči golov. Gostitelji so se v 57. minuti veselili zadetka, ko je po podaji Trifkoviča z glavo zadel Mirza MeŠtč. Gostje so odgovorili v 66. minuti, ko je $ prostega strela in z evrogolom izenačil Miran Pavlin. Vratar Savič je deloval premalo odločno ... Rudar je le minuto kasneje uspel še drugič razveselili domaČe občinstvo, ko je zopet LESTVICA 1. SNL 1.UJKAKOffil 2. RUDAR 3.CMCaJE 4,0iMPUA(<2J 5. hlARIBOR 6.00MŽALÍ iwmixtw &IUFTA lUBOODflAVA 14 lawrooMCA u 23:12 32 23:18 2$ 20:19 21 21:14 20 21:20 19 19:24 19 16:17 17 22:26 17 14:22 13 17:24 10 asistira I razpoloženi Trifko-vič» rezervist Alem Mujako* vič pa je streljal tik pod prečko. Koper je v 80. minuti znova dokazal, zakaj je na vrhu lestvice. Še drugič je izenačil, zopet iz prekinitve. Ka-rič je podal pred gol, Dalibor Radujko si je nepravilno pomagal z rokama, zadel pa z glavo. Srečanje je zaznamovalo ogromno »smešnih« sodniSkih odločitev. Darko Čeferin je skoraj vsak dotik domačega igralca s Pavlinom označil kot prekršek in zaščitil izkušenega vezista. Ogorčen je bil tudi Marijan Pušnik: »Ne morem se znebiti občutka, da je Pavlin pri sodnikih preveč zaščiten. Je super igralec» a lo je vplivalo na srečanje.« Branilec Aleš Je^eniČnik je bil razočaran nad remijem: »Ne moremo biti zadovoljni, kajti dvakrat smo vodili. Nismo zdržali in smo zopet prejeli zadetka iz prekinitev. Lahko pa smo tudi zadovoljni, kajti gostje so imeli priložnosti za zmago. Gremo dalje, poskusili bomo zmagati v Celju.« DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA CM Celje (44-2]: Mujčl-Dovič - Gobec, Andelkovič, MijatoViiS, Bakarič Straus, Horvat, Urbanč> Rep • Biščan» Duspara. Igrali 90 de Korun, Pope-vlč, Močivnik. nakratko Petri srebro. Stasi bron Beljak: Članici celjskega Športnega kluba Hyong Petra Žolnir in StaŠa Lubej sta se na svetovnem prvenstvu v kikbok-su v Avstriji povzpeli na stopničke. Žolnifjeva je v light kon-taJciu v kategoriji do 5S kg osvojila 2. mesto, Lubejeva pa v kategoriji nižje 3. mesto. Javornikova tretja Sankt PetersbtJrg: Velenj-čanka Sabina Javomik je na Članskem svetovnem prvenstvu v tekvondoju v Rusiji osvojila bronasto medaljo v formah. Članica Taekwondo kluba Skala Velenje je bila letos že iretja v formah ekipno na EP v Zrečah. Evropski kriterij že novembra Celje: Najbolj množično klubsko tekmovanje v umetnostnem drsanju na svetu v mlajših starostnih kategorijah in mladinski bo tokrat v Celju že v začetku novembra. Evropski kriterij, ki sestavlja pet lekem oziroma prizorišč, se bo začel 4. novembra na drsališču v Mestnem parku. V preteku sezoni je Drsalni klub Celje osvoji] sedmo mesto med več kot stotimi klubi. {DŠ) TinaTrstsniak Petra Nareks Nepozabna Evropski ekipni prvakinji osvojili bronasti medalji na mladinskem SP - Ognjemet na Lopati - Skupilo jo je še drugo Urškino koleno v nedeljo so se iz Pariza vrnile judoistke Sankakuja, evropske klubske prvakinje iz Orleansa, ki so nepozabne francoske dneve po zaslugi Tine Trstenjak in Vlore Bedeti dopolniJe z bronastima medaljama na mladinskem svetovnem prvenstvu. Vodstvo kluba jim je pripravilo sprejem z ognjemetom. Tik pod vrhom Ana Velenšek (kategorija do 70 kg) je bila odlična v Orleansu, zelo dobro pa je začela tudi v Parizu, saj je bila s tremi zmagami v polfinalu. Zadnji borbi je Izgubila, peto , mesto pa j e seveda vredno pohvale. Menda je bila sposobna za veliko več; če to drži, §e vedno lahko dokaže, kar pa je odvisno predvsem od nje. Trstenjakovâ (do 57 kg) je bron osvojila že lani v Bangkoku. V poliinalu jo je zaustavila kasnejša prvakinja, Ma-džarka Karakas, v boju za tretj e mesto pa je Tina ugnala Nemko MUllerjevo. Vlora Bedeti (do 63 kg) je najprijelnejše presenečenje »francoske turneje«. Težko je primerjati dosežka: v Orleansu je izjemno nadomestila Žol-nirjevo in senzacionalno obakrat zmagala, v Parizu je bila v boju za bron v popolnoma izgubljenem položaju, po nasvetu irenCTja pa je deset sekund pred koncem z brezhibno izvedenim prijemom vse skupaj postaviia na glavo, tudi evropsko prvakinjo,ItalijankoGwendovo. In si tako na najlepši način čestitala za 18. rojsmi dan. »TVener me je po četrtfinalnem porazu z Brazilko odlično pripravil na repasaž in zelo sem mu hvaležna,« je dejala Vlora, na uibuni pariške dvorane pa je vriskal njen oče, ljubiteljem celjskega kebaba znan kot Rk. »Padale so druga za drugo» Pogovarjali smo se s šam-pionko Urâko Žolnir. pred katero je negotova usoda ^ede nadaljevanja kariere. Najprej je beseda slekla o ekipnem prvenstvu, kjer 80 varovanke Marjana Fabjana zasenčile celotno Evropo. »Proti prvim francoskim tekmicam je $!o gladko, nato pd prod Nizozemkam že težj e. Poškodovala sem se med borbo in jo morala predati, toda dvoboj sla izvlekli Ana in Lucija. Odpeljali so me v boIniSnico. ve dela sem, da bo z Rusinjami težavno. Kasneje sem izvedela. da me je v moji kategoriji'zelo dobro nadomesdla Vlora, se us-pešno >stepla<, svoje je za podvig dodala še Lucija. Skušala sem se Čim prej vrniti iz bolnišnice. Ko sem prišla v dvorano, sem izvedela, da smo v finalu. Občutek je bil enkraten, sama pri sebi pa sem si mislila, da je vse za nekaj dobro. Potem so v finalu padale Francozinje druga za drugo in že po treh borbah smo bile evropske prvakinje, Ana pa je še poudi-la zmago. Piko na i je dodala tako, da je >iresnila< tekmico na blazino. Ekipni duh je bil na višku.« Najbrž ni bilo lahko spremljati tekmovanja ob bolečinah. »Sedela sem in jih nisem čutila. Očitno je bilo v meni preveč adrenalina. Močno me je zabolelo prej, med borf)o» in pa naslednji dan. ko noge skoraj nisem zmogla premikati.» Urška je v Francijo odpotovala praktično »z eno nogo«, levo koleno je že precej časa načeto. »Zdaj gre za drugo kole-no, desno. Levo je že od prej praktično brez križnih vezi, upam, da ne ^e za enako poškodbo pri desnem, kajti to bi pomenilo katastrofo. V bolnišnici so opravili rèntgenski posnetek zaradi simia zloma kosti, ki pa je bil na srečo odveč. Zdaj moram na magnetno resonanco, da bo postavljena na-. tančna diagnoza. Z dvema poškodovanima kolenoma bi se bilo zelo težko borili..,« Urška ne pravi, da bi se bilo nemogoče boriti, temveč težkoí S Petro in z Lucijo je v Parizu pomagala trenerju Marjanu Fabjanu. »Pričakovala sem medaljo. Na naše veselje je Tina takoj prebila led in preostali naši preď-siavnid sta si Še bolj Želeli do medalje. Ana ne sme bití razočarana, saj je peta na svetu. Vselej je bila ena od nas v ospredju in tako bo tudi v prihodnje.« Ne glede na težavnost nove poškodbe bo Urška slej ali prej trenerka pri Sankakuju, pa je pravzaprav že. 7>W zadnjem Času sem bila precej časa z dekleti, na SP sem spremljala njihove nasprotnice in jih skušala ustrezno informirati in pripraviti. Zadoščenje je prišlo z njihovimi uspehi,« je zaključila Urška Žolnir. »Lepo vas je videti takole >o-krancljane< z medaljami in s pokali,« je poudaril Bojan Šrot in na izust naštel imena iUmpionk ter še nekaterih njihovih kolegic. DEAN ŠUSTER Foto: GnipA Urška Žđlnir Vlora Bedeti AnaVelsnsek Lucija Polavder Francija za Vloro in Tino Tekmica ob pod, roze pa vzraki Konec za Vujasinoviča Izkupiček košarkarskih moštev 5 Celjskega v 5. krogu 1. slovenske lige so tri zmage is en poraz> zabele-žili so ga ŠentjurČajii. Zlatorog je končno zmagal, v Treh lilijah z 88:78 proti Šentjuiju« ki je bi) enakovreden nasprotnik vse do zadnje četrtine. »Dokler so igrali beli proti rdečim Ekipa Damjana Novakovi-ča je v prvem delu tekme ves čas lovila zaostanek dveh do šestih točk, na odmor pa sta ekipi odšli pri 41:36. Drugi dei se je za goste, ki so v Laško prišli po novo zmago, zaCel obetav-nejše. Marcus Crenshaw in léoSiiDuvié sta jih pripeljala do vodstva, na koncu tretje četrtine pa sta bili ekipi ponovno izenačeni. Zadnji del je povsem pripadel moštvu AleSa Pipana, ki je zai^alo v obrambi bolj agresivno, prav tako mu je stekel napad. »Dogovorili smo se, da moramo zmagad, in to smo storili. Vemo, da je naša ekipa povsem spremenjena in da še potrebujemo Čas, da se uigramo. Če bomo posliišali trener-jeve nasvete, potem bomo gotovo začeli konstantno igrati dobro,« je dejal kapetan Zlatoroga Nejc Strnad. Da je bila zmaga za Lašča-ne zaslužena, je dejal tudi gostujoči trener Novakovič: »Do 27. minute smo bili enakovreden nasprotnik, ko so beli igrali proti rdečim. Nato se je prelomilo in žal bo veno- mer težko zmagali, sploh vgo-steh, če vsaj eden od sodniške trojice ne bo iz vrst tistih, ki sodijo v ligi NLB.« Pri Šentjurju se je ponovno izkazal Crenshaw, ki je dosegel 33 točk. Žal je na sosedskem derbiju prišlo do neljube poškodbe laškega organizatorja igre Danijela Vujasinoviča, ki so se mu v 12. minuti pretrgale sprednje kolenske vezi in bo danes tudi operiran. S tem je za 22-let-nega »Vujota« po le dveh odigranih tekmah sezona žal izgubljena. »Jagoda« le še teden dni? Hopsi so že tretjo tekmo odigrali pred domaČim občinstvom, z 79:66so prem^ali škofjeloški TCG Mercator. "Hidi to tekmo je odločiia tretja četrtina, ko sta eksplodirala Gregor Hafnar ter Goran Jagodnik in popeljčda svoje moštvo do vodstva za osem točk: »V odmoru smo se dogovorili, kako mora izgledati naša igra, in uspelo nam je realizirati zastavljene ak-dje.« Jagodnik j e na tekmi zbral 23 točk in 19 skokov, v 33. minuti je s trojko pripeljal Hopse do najvišjega vodstva na tetani, 68:49. Udeleženec BP je Hop-som obljubil zvestobo le do prve konJÓeine ponudbe deloda-' jalcev iz tujine: »Proti Kopru bom zagotovo še igral, vprašanje pa je, kako bo čez 14 dni. Stvari so se začele premikati, ponudbe prihajajo, žal pa ne morem napovedati, do kdaj bom ostal« Danijela Vujasinoviča. ki ja imal pred chrema letoma podobno poškodbo levega kotona, ža dam čaka operacija sprednje kolenske vezi, sezone pa je zanj žalizgubl jena. Tesna zmaga Eiektre Soštanjčani so se v minulem krogu odpravili vTrbovîje k novemu prvoligašu Zasavju in ga komajda premagali. Končen rezultat 73:72 priča o težkem, izenačenem dvoboju, ki je na kon- cu pripadel Elektri. Z dobro igro se je ponovno izkazal novinec Eiektre Andrew Brian Feeley, dosegel je 16 točk, Dejan Čup pa 20. V petek bo ekipa Boruta Cerarja pričakala Šentjiir. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Panorama NOGOMET 1. SL, 14. krog: Radar ■ Koper 1:2 (0:0); Mešič [58), Mu-jakovič (68); Pavlin (67), Ra-dujko (80), Gorica CM Celje 1:1 (1:0); Galešič (24); Gobec (92), Maňbor • Domžale 1:2, Nafta • Olimpija 1:0, In-lerblock - Drava 2:1, 2. SL, 11. krog: Draviiija • Bela krajina 3:0 (1:0); Han-kič (2), Agič (61), Ribič (63). Vrstni red: Primorje 26, Triglav 23. Mura 18, Dravinja 17, Aluminij 16, Šentjur, Livar. Bela krajina 13, Šenčur 12, Krško 4. i. SL • vzhod. 11. krog: Zreče - Tromejnik 1:0 (0:0); Alenc (7i), Malečriik • Kovinar Štore 1:1 (0:0); Kra-Ijič (71-11 m), Smûrtfw- Verity 4:1 n:0);Mu)anoviC (41-Um. 70).Kraljevič (S3),Ve-1er (90-11 m). Simer Šampion • Odranci 3:1 (1:1); Džaferovič (1, 59). Petrušič (70), Čarda - Mons Claudius 4:0. Vrstni red: Stojnci 22, Simer Šampion, Zreče 21, Čarda, Šmartno. Malečnik 20. Dravograd 19. Pesnica 16, Odranci 15, Veržej 13, Tromejnik 12. Kovinar 8, Mons Claudius 6, Paloma 3. Štajerska liga, 11. krog: Partizan - Vransfea 1:2; Krivec (26, 72), Bistrica ■ Šmarje 1:1 (0:0); Neskič (79), Rogaška - Šoštanj 1:0 (1:0); Ju-triša (29). Vrstni red: Bistrica 26, Ormož, Gerečja vas 20, Šmarje. Rogaška 18. Podvin-ci, Pohorje 17, Koroške gradnje, Poljčane 16, Peca 15, Šoštanj 12, Partizan 9, Bukovci, Vransko 7 ROKOMET 1. SL, 7. krog: Celje IHvo-vama Laško - Skofja Loka. 36:29; (17:16); Kojič 7, Kok-Sarov, Zorman, Vugriiiec 5. Toskič 4, Pajovič. Razgor 3. Gorenšek2.Čančar, Savič 1; Repar, Šibane 5, Slovan - Gorenje 25:31 (15:15); Božič S. Kovač 4; Rnič 9, Čupič 7, Žvižej, Natek4, Mlakar. Har-mandič 2, Sovič, Bezjak, Ka-vaš 1. Vrstni red: Celje l4-0. Koper, Slovan 10-2. Gorenje 9-3, Trimo 6-8. Maribor 6-6> Ormož 5-9, Ribnica 4-10, Škofja Loka 3-9. Krško 2-10, Prevent 1-U. 1. B SL. 5- krog: Celje PiiKh varna Laško B - Železniki 28:21; Mlakar lO.Vodišek, Rane vski 5, Marguč 3, špiljak 2. Senič, Klančar, šibakovski l;Keše 6,Fai(ar4. L SL (ž). 7. krog: Celeia Žalec • Ptuj 33:28 (16:14), Zagorje - Celje Celjske mesnine 40:29 (23:15). Vrstni red: Krim Mercator, Zagorje 10, Celeia Žalec 9. Olimpija 7, Krka, Celjske mesnine 6, Izola 5, Ptuj 3, Burja, Piran 2, Brežice, Kočevje 0. KOŠARKA l. SL, 3. krog: Zlatorog -Šencjar 88:78; Bubnič 27, Strnad 21, Rizvić 15, Goljo-vič 10, Čmer 9, Brodnik 4. Vujasinovič 2; Crenshaw 33. Simovič 14, Aiispahič 7, Jo-vanovič, Ručigaj, Sebič 6. Pele, Fermai, Zasavje-Elek-ira 72:73; Mučič 19, Anzu-lovič 13; Ćup 20, Feeley 16, Koštomaj 13, Bilič 8. Lelič 7, Horvat S, Sjekloča, Pod-vršnik 2. Hopsi • Škofía Loka 79:66; Jagodnik 23, Haf-nar 12. Ibok 11, P. Kobale, Skok 8, J. Kobale 6» Godler, Vaši, Sviridov 3. Lorbek 2; Finžgar 21, Jokič 17. Vrstni red: Helios 6, Krka, Hopsi, Slovan, škofja Loka, Elektra 5, Koper, Parklji, Zlatorog, Alpos, Zasavje 4, Šenčur 3. 1. B SL, 3- krog: Rogaška -Gradišče 102:68; Smajlovič 19, Kos. Spešič ]5, Jotič 14, Ravnikar 10, Pešič 9, Marko-vlnovič, Ambrož 7, Petrovič 6; KoroSec 24. Kolarevič 11. Konjice • Postojna 65:68; Sivka 28, Gačnik 10, Smaka 7. Skaza 5, Vipotnik 4. Muzei. Jereb. Kozar 3, Keblič 2; Muha, Zalar 17. Vrstni red: Maribor, Grosuplje. Janče, Branik 6, Rogaška. Postojna 5, Kraški zidar. Litija, Medvode, Nova Gorica. Hrastnik 4, Konjice. Triglav, Gradišče 3. 2. SL - vzhod, 3. krog: Kfl-denska Creaiiv • Pakman Celje 95:71; Šuran 21, Majcen 19; Bregar21, Ribežl 18, Ko-čevar 12, Gernek 9, Felici-jan 6. Sotler 3, Kahvedžič 2, Vra ať Vransko - Dravograd 79:96; Kovačič 28, Ocvirk 16, Govedič 13. Vaši 9, Skok 4, Bizjak 3, Lukan, Krašo-vic. Jan 2; Štruc 26, Dreven-šek 14. Terme Olimia ■ Pod-bočje 83:72- Vrslnl red: Bistrica 6, Terme Olimia, Pakman 5, Ježica, Radenska. Lastovka 4, Ilirija, Dravograd, Mavrica. Podbočje, Vrani 3. Union Olimpija ml. 2. 1. SL (ž); 2. krog: Merkur Celje - Maribor 79:78; Barič 34> Tavič20, Hughes 13. Ke-rin 5, Richards 4, Jagodič 2. Verboie I, Odeja - Konjice 51:61; Žakelj 14, Brdnlk 13; Kobale 15, Klančnik 13, Šrot 12, Javorník 11, Kvas 6, Bo-žičevič 4, Domžale - Kozmetika Afrodita 67:70; Berdajs 18. Vukovic 12; Cverlin 18, Muhovic 13, Baloh 9. Les-jak, Vodeb 8, Starček 6. Un-verdorben 5, Skel 2, Krebs L Vrstni red: Merkur 6, Maribor, Triglav, Ježica, Konjice. Ilirija, Rogaška 3, Kranjska Gora, Odeja, Domžale 2. ODBOJKA l. DL. 6- krog; Daol - SiP Šempeter 3:2. Vrstni red: Triglav \5. Marchiol 14. Kamnik. Kropa 12, Šempeter 10. Ga-lex 7, Svil. Krka 6. Duol 5. Maribor 0. L DL (ž), 5. krog: Aliaiisa - Novo mesto 3:0. Vrstni red: Koper 14, Aliansa. Nova Gorica 12, Ruše 9. Sloving Vital 6, Ljubljana 4, Novo mesto. Jesenice - Bled 0. (KM) "s •o" tCLi I (Al ^ športni i koledar Sreda, 28. 1Q. NOGOMET LSL. 15. krog: CM Celje-Rudar (18). KOŠARKA SL (ž), 3. krog: Konjice -Merkur Celje (16.30). KOŠARKA 1. SL (ž), 3. krog. Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Kranjska Gora (18.30), iiiiww.ii(Ée(lnik.coiii www.iadioGelje.coni 14 pKÚLTURA NOVI TEDNIK Čret je bil nekoS gmajna, potem kjnetljsko območje, denes pa večji del ozemlja zavzemajo tovorna železniška postaja ter stara in nova cinkarne. S Čret a na Spodnjo Hudinjo Danes bomo zapisali več o razvoju tistega dela da> našnjegd Celja, ki se nana-Ša na Čret. Nekoč močno zamočvirjen svet je doživel svoj razcvet, potem pa se je po izgradnji železniškega tovornega terminala pO' vsem spremenil. Čret, danes predel Celja, je postal sestavni del mestne aglomeracije leta 1964. Čret je gručasto naselje» ki na severovzhodu in vzhodu meji na Zavodno. Na severu in vzhodu segd do Vogiaj-ne, na jugu pa se preko železniške proge in stare tranzitne poti, danes Teharske ceste, dotika drugega predmestja, Selc. Izvor Imena Čret nazorno priča, da je bilo to območje nekoč poraščeno z (hrastovim) gozdom, ki je bil v zadnjih stoletjih povsem izkrčen. Črei obsega dva dela. Spodnji Čret se razprostira na ravnini nad Vo^ajno in železniško progo, medtem ko Zgornji Črei obsega območje ob današnji Teharski cesti ter sosednjem pobočju in slemenu nad mestnim pokopališčem, kjer je danes ulica Mirna pot, Svet je pretežno ilovnat, posebej na nižinskem delu, kjer je bilo območje nekdaj predvsem zamočvirjeno. Tam je biia do konca 18. stoletja občinska gmajna, ki je bila porasla predvsem s hrastovimi drevesi. Hk pod Teharjami je ob Vo-glajni in vse do njene regulacije v preteklem stoletju stal Pocajtov ali "Rirkov mlin. Na tem območju §e danes stoji tudi t. i. Pocajtov most. Ljudsko izročilo govori; da je od -^okrom 5€ im€nuj€ tam izhajal znameniti Mlinarjev Janez, ki naj bi zaradi prešuštva prisilil Urha Celjskega, daje poplemenitil Te-harčane. Na območju Creta je bila nekoč tudi velika in daleč naokoli znana vila Zeleni dvor, nad njo pa je Franc Lorger med 1. svetovno vojno odkopal temelje stare rimske vile (villa rustica). Čret se v zgodovinskih virih prvič pojavi 16. junija 1425. Vlistini se omenja kot Tschriet. kjer naj bi bile ena velika huba - lónetija - in dve polovični h ubi - polk-metiji. Hkrati se ob teh kmetijah in pol kmetijah, zanimivo, omenjajo tudi vino-^adi. Že okrog leta 1480 se Čret ponovno omenja. Tp-krat tudi prva dva priimka, ki glede na čas poimenovanja sodita med najstarejše na Slovenskem. To sta Cepin (Sepin) in Lubič (Lubitzj. Iz zgodovinskih virov je razvidno, daje bilo sredi 19, stoletja v Cretu osem kmetij, med njimi je zagotovo najpomembnejša Piškova, ki je bila velika za dve. Ob koncu 19. stoletja je Čret doživel pravi gradbeni razmah, saj je tam nastalo kar 49 novih domovanj. Za hitro razvijajoče se delavstvo v bližnjih industrijskih obratih sta jih v okviru zadruge Naš dom zgradila slovenska gradberu-ka Vinko Kukovec in Konrad novitednik iiviiiniv.novitednik.com Gologranc. Tudi na kmetijskih območjih je nastala vrsta novih lunetij, pretežno manjših. Skupaj jih je v tem obdobju nastalo 33, največ na Piškovi in Binclovi posesti. Tam se je leta 1880 začelo razvijati tudi celjsko mestno pokopališče. Na Čretu, predvsem na Teharski cesti, ki je v tem Času pomenila glavno tranzitno pot iz Celja proti Šraaiju, je v preteklosti delovalo tudi več gostiln. Najstarejša med njimi je bila prav gotovo Zor-man-Mihelakova {bili so sorodniki Alme M. Karlin), ki naj bi začela delovati Že v času vladanja Marije Terezije, tj. v času, ko so gradili t. i. Šmar-sko cesto (danes Teharsko cesto) . Gostilna se je imenovala Pri kamniti mizi. Kot zanimivost naj navedemo, da naj bi kamnito mizo prenesli s celjskega Starega gradu. Hiša, v kateri je bQa gostilna, je bila pred več kol desetimi leti porušena. Sredi 19. stoletja je na Čretu delovala tudi gostilna pri TUrkovem mlinu ob Voglajni, Nekoliko mlajša pa je bila Piškova gostilna, ki se je ohranila do 2. svetovne vojne. Po 2. svetovni vojni se je veduia čre-ta močno spremenila. Večji del spodnjega dela Čreta so porušili in do leta 1973 dogradili celjsko tovorno železniško postajo, del Čreta pa ob več manjših podjetij in proizvodnih obratov zaseda tudi (stara in nova) celjska cinkarna. V naslednji številki bomo zapisali več o Spodnji Hu-dinji v Celju. Foto: SHERPA Zgodbo o čretu je za objavo zapisal mag. Branko Goropevšek. Najvišja nagrada ostala doma Ob zaključku Meseca fotografije podelili še FIAP*, PSA- in Svitove medalje in pohvale Zaključek Meseca fotografije društva Svit iz Celja je prinesel veliko zadovoljstva tudi v domači klub. Na tretjem mednarodnem FlAP- in PSA-salonu digitalne fotografije je med 45 dobitniki nagrad in pohval v treh kategorijah v najzahtevnejši Prosti temi FIAP zlato medaljo dobila članica Svita Andreja Rav-nak Kračun. Mlada celjska arhitektka je Članica Svila Sele eno leto, a se je s svojo fotografijo Bittersweet symphony (objavili smo jo v torkovi številki NT) že prebila v vrh. Nagrade se je zelo razveselila, tem bolj, ker je po enem. letu, odkar je Člaruca društva Svit, to sploh njena prva nagrada. »Večina fotografov išče svoje fotografije in motive zanje po celem svetu, ta fotografija pa je nastala z domačega balkona na domaČo teraso,« je povedala. Andreja Ravnak Kračun je lani prvič sodelovala na Mesecu fotografije. »Takrat so mi prvič sprejeli katero koli fotografijo na salon» letos pa sem že dobila zlato FIAP-me-daljo, kar jezame veliko presenečenje, velika spodbuda, jasno pa je, da sem imela tudi veliko sreče.« O tem, kaj ji fotografija pomeni, pa pravi, da v njej na nek način ves čas raste. >»Fotografije so del mene. Ko sem našla ljudi, s katerimi sem se povezala, svi-tovce, sem v fotografskem smislu še bolj zrasla. Delo v društvu je timsko, kar zagotavlja fotografsko rast. Delamo skupaj, gledamo fotografije drug drugemu in jih komentiramo, se skupaj učimo, od kolegov dobivaš namige ... V okviru fotografskega društva hitreje rasteŠ kot bi sicer sam.« Sicer pa veselju ob uspehu navkljub pravi, da njene ambicije niso v fotografskih nagradah. »To je predvsem nek del poti, ki se je po naključju zgodil. Ne hlepim po nagradah in tudi sama sebe sem presenetila.« Sicer pa je ob zaključku Meseca fotografije prvo črto pod prireditev potegnil predsednik Svita Marko Re-bov, ki pravi, da je mesec več kot lepo uspel. »Udeležba na razpisanih natečajih je bila navdušujoča. Na FIAP je evropska zveza fotografov, ki se ukvarjajo z umetniško foto^afi-jo, PSA pa je sorodna ameriška zveza. Za tretji salon teh zvez v Celju je Svit prejel 3.373 foti^afij, ki so jih posneli 404 foto^afi iz SO držav sveta. Nagrade in priznanja so podelili v kategorijah Popotniš-tvo. Narava in Prosta tema. Andreji Ravnak Kračun, ki seje veselila najpomembnejše nagrade mednarodnega FIAP- in PSA^alona, je priznanja hročil celjski podžupan Stane Rozman. srednješolski vseslovenski fotografski razstavi je sodelovalo skoraj dvakrat veČ avtorjev kot lani, več kot 160 fotografov iz 38 srednjih šol; na osnovnošolski razstavi 126 avtorjev iz 30 osnovnih šol. To je izjemen odziv, tudi glede na to, da otroci ne sodelujejo individualno, ampak običajno šele pod mentorstvom in glede na to, da se je Šolsko leto šele prav začelo. Tudi rezultati so odlični, saj je marsikateri mla- di fotograf pokazal zrelost, kakršne ne pričakujemo niti od odraslih. Številčno nas je malo razočaral ex-tem-pore, a so fotografije vrhunske. O ostalih razstavah naj rečem le, da so govorile same zase. Vsekakor pa je bil vrhunec 3. mednarodni salon FIAP in PSA. na katerem je odziv presegel vsa pri-Čakovanja,« je bil po napornem mesecu zadovoljen Re-bov. BRANKO STAMEJČlC Hotel Faraon Celje vabi na razstavo Staneta Jakšcta - Stanča Dober dan, Cel je ! Prisrčno vu hijeni m va^i) jutranjo ali populdnnska kavico, ua kiepol s prijatelji ali na prijetmi srečanja, v vašo dobro, staro kiîvamo bivšega Merxa. Hotel Faraon Tokral vas pričakujemo s presenečenjem, motivi vašega lepega, belega Celja. Pridite in lii jo oglejte ! Pričakujemo vaji v četnek, 29. 10.. ob 19 uri v kavarni Molela Karaon ! Oiiftija i'ASîNO novitednik , Stane \AQùfAAs fAiiAON radlocelje Bdfcs m it. M • 27. olctobor 2009 NOVI TEDNIK KULTURA 15 Bass Chorus so celjskemu koncertnemu občinstvu pričarali nenavaden, zanim», a Isp în atraktiven večer. Ko kontrabas zapoje Prvi koncert nove sezone Koncertnega abonmaja Zavoda Celeia Celje je v soboto v dvorano Celjskega doma pripeljal eno najbolj nenavadnih zasedb* kar smo jih doslej videli na odrih. Nastopili so namreč Bass Chorus» skupina pe-tih kontra basistov, in suve-reno odigrali zelo zahteven spored izbranih skladb. Člane skupine ;e umetniški vodja in uveljavljeni kon-irabaslst Zoran Marković zbral ob glasbi slovenskih in srbskih avtorjev, ki je bila izvorno napisana za zbore - lorej glasove. Pogoj za dobro instrumentalno izvedbo teh zahtevnih skladb je, da inštrumenti zapojejo. V nenavadi^i zasedbi petih kontrabasov so godala z najnižjim zvokom res zapela in glasbeniki so sicer ne ravno poboštevUno občinstvo navdušili. Na trenutke so njihovi kontrabasi, vselej v ubranih harmonijah, zveneli že kot violončela in za pogosto zapostavljen ali med nekaterimi glasbeniki nujen, a neatraktiven inštrument dokazali, da zna pod loki in prsti moj stro v ta zveneti kot naj -lepši inštrument. BRST Bee Geesus z gospeii prazniku v čast Zanimiv koncert je v soboto pripravila celjska ad-ventistična cerkev, ki je v Trnov) j ah, na Kulturniški ulici, pripravUa nastop zanimive skupine Bee Geesus. Koncert gospel glasbe bliž-njemu prazniku reformacije v čast je skupina izvedla a capella. Bee Geesus je pevski zbor, ki druži mlade pevce iz vseh koncev domovine. Posebnost je spored, s kate^ rim se je zbor približal tra-dicionalnemuizvajanju afriške in afro-ameriške čaščenj-ske glasbe, kar gospel tudi je. Repertoar zbora sestavljajo predvsem znani gospel stan- dardi, zbor paposeže tudi na področje popa in drugih glasbenih zvrsti. Njegovo usmerjenost pa pokaže že posrečena izbira imena, ki izhaja iz nekoč priljubljenih Bee Gees, v izgovorjavi pa asociira na Jezusa. BS Foto: Grup A p-1 \ ^^ 1 h' J g.' L y i fe' j ^ Xm air.,-S ■■KSft »^VJ Galliarda z Vražjimi vitezi Skupina Galliarda, v kateri se 18 članov ukvarja s srednjeveškimi plesi, je v soboto v Narodnem domu premier-no uprizorila srednjeveško komedijo Vražji vitezi.* Zgodbo o šegavih vitezih, primemo ženo za svojega raki z mnogimi zapleti iščejo doživega^ofa» ki preveč rad pije, ]e in spi, da bi ženo na-tel sam, je zapisal Gojko Jev-šenak. Predstavo, v kateri mešanico duhovitih besedil prepletenih z dvornimi plesi iz Anglije, Francije in Italije predstavlja 16 igralcev in plesalcev, je režirala Milanka Kralj. BS, foto: SHERPA Woyzeck v SLG v Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo jutri (sreda) gostovalo gledališče iz hrvaške Virovitice, ki bo na odru ob 19.30 odigralo eno najzanimivejših gledaliških del, dramo Woyzeck, v režiji Sama M. Strelca. Drama Woyzeck je nedo- raka, porinjenega na rob druž- končano delo Georga Biichner-ja, ki je v svetovno dramatiko uvedlo izrazito marginalnega in negativnega dramskega ju- be. Kljub temu, da je Woyzeck zaradi Biichnerjeve prezgodnje smrti ostal drama v fragmentih, velja za izjemno moj- strovino. ki je vplivala na sodobne dramske in gledališke tokove ter navdihnila mnoge ustvarjalce vrhunskih gledaliških, opernih in filmskih upodobitev. Vojak Woyzeck živí z ljubico Marijo, s katero se ne more poročiti zaradi hude finančne stiske. Ker mora preživljati ljubico in njunega otroka, se udinja pri Stotniku in je kol pro- stovoljec na razpolago sumljivim Zdravnikovim medicinskim raziskavam. Ko postaja vedno bolj zaposlen in ni več sposoben zadovoljiti Marijinih potreb, se ona zaljubi in ga prevara z dnj^m moškim. Njegovo trpljenje se sprevrže v tesnobno nočno mofo, iz katere se kot edini izhod pokažeta zločin in smrt. BS iC:. vodnik TOREK 27.10. 17.00 Muzej novejše ^odovlne Celje_ Polnoletne muze okrogla miza Modno popotovanje z nosuú^jo 1^.00 Pokrajinski muzej Celje Srednjeveški tlakovci na Slovenskem odprtje razstaifeautotja Aleša Stoparja 18.00 Knjigama Antika Celje y/ečer z založbo Litera * predstavitev knjig Mateja Krajnca • Requiem zagos-po Coršičem in Roberta Fe-Uxa Titaim - Puntifcúct 19.00 Mestni kino Metropol Cerkve odprle razstave fàtograft) FrimcijaHonfaía 20.00 Kulturni center Rog. Slatina_ MagniHco in BaÍc»Ta moja odločitev izvira iz tega, da imam res rada šport. Začela sem pri komaj 22 letih, a z veliko voljo in s Se večjo podporo staršev, ki sta imela res posluh za moje ustvarjanje. Žrtvovala sta vse svoje prihrai^e, da ste me podprla, ko sem začenjala, in moj začetek samostojne poti je njuna zasluga.« V vseh teh letih je ustvarila veliko modelov, mnogi med njimi so bili v športnih in rekreacijskih krogih prave uspešnice. Tako smo videli tudi bundo, na katero je ob uspehu na Japonskem Mateja Svet na-pisala »Andraž je najboljši«. »Ta bunda bo za vedno ostala pri nas, v naši proizvodni sobi,« pravi Nata- ša Špat in dodaja, da to sicer ni njen najljubši model »Tisti šele pride. Veliko mi je ljubih, predvsem povezanih s tistimi, ki so jih nosili.« Ves čas se je trebd dokazovati Jožica VidenŠek ima danes svojo blagovno znamko Josephine col-lectíons. Časa v Metki pred 18 leti se dobro spominja. »Odlično smo se razumeli in pred 20 leti sem zelo uživala v timu, kjer sem delala. Sploh nisem razmišljala o lastni poti. Ko so se časi spremenili, sem se morala odločiti za lasmo pot. A spomin še zaide v Metko, zlasti ko se srečam $ kolegicami iz tima... Danes tekstilne industrije ni. Tudi takrat so že bile težave, ki smo jih občutili. Ni pa primerjave s tem, kar se je zgodilo v naslednjih letih in se dogaja še danes.« In Čemu pripisuje svoj uspeh? »Kdor se hoče uveljaviti, se mora stalno dokazovati. Nič ne zaleže, če uspeš z nekim modelom ali v eni sezoni. Ves Čas je treba biti zraven in se dokazovati.« Najbrž ni bilo lahko ustanoviti samostojne blagovne znamke in se z njo uveljaviti vmuhastem svau mode. »Pot do lastne blagovne znamke je bila trnova, saj sem začela čisto iz nič. A takrat so bili časi boljši. V letu, dveh sem splavala na površje, zdaj bi bilo to najbrž veliko težje,« pravi Jožica Vi-denšek. Projekt Polnoletne muze se je nadaljeval z modno foto delavnico, danes pa bo spet priložnost za nostalgično obujanje spominov na včeraj ... in danes... in jutri- V muzeju bodo namreč za okroglo mizo sedli številni, ki so pred dvema desetletjema krojili modo v Celju, Sloveniji in Jugoslaviji. In uspeli tudi kot zasebniki. Sodelovalo bo še več prodornih celjskih modnih ustvarjalcev, ki so soustvarjali blagovne znamke Topra, Metke in drugih. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA In povsem na koncu • akcija. Tokrat z Matjažem Očkom kot fotografom in modelom na Prešernovi ulici. NOVI TEDNIK «i- 17 Za smrtno prometno nesrečo pogojna kazen Osem mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta - K nesreči »soprispeval« tuài motorist sam Sodni senat celjskega okrožnega sodišča }e v petek na osem mesecev zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta obso-dii Janka Vizjaka. 2. julija 2005 je namreč v Šmarju pri Jelšah povzročil prometno nesrečo, v kat^ je umrl SO-letni motorist Boris TodoroviČ. Vizjak ni vozil vinjen» olajševalna okoliščina pri izreku kazni pa je bilo to, da je motorist vozil več, kot je dovoljeno na tem cestnem odseku» in da je prehiteval pri polni črti in v križišču. »Ne vem. zaka( me imate za povzročitelja te nesreče,« je v zagovoru dejal Vizjak. Vozil je osebni avtomobil, ki je bil sicer brezhiben, ter v križišču v neposredni blifini Smarskegâ zdravstvenega doma želel zaviti le-vo. S tem je zapri pot 30-letnemu motoristu, ki je vozil za njim, ga poskušal prehiteti in trčil v levo stran avtomobila, žáiska, ki je bila na nekaj metrov oddaljenem parkirišču, nesreče ni videla, ker |o je do ceste ločOa živa meja, je pa dejala, da je opazila, kako je »po zraku najprej letela čelada, nato še telo moto* rista«. Stekla je v zdravstveni dom po pomoč, vendar na prizorišče ni odšla, ker naj bi sama pred leti izgubila sina, prav tako motorista, v prometni nesreči. Stane Varšek danes sicer oi več sodni izvedenec prometne stroke, je pa pod prisego v petek razložil svoje mnenje, ki ga je izdelal že pred časom. Vizjak je namreč dejal, da motorista pied zavijanjem in med njim ni videl v ogledalih, Varšek pa meni: »Če bi spremljal dogajanje na cesti, bi ga lahko videl Vendar so te stvari odvisne od vsakega voznika posebej.« Motor je po trčenju zdrsel 26 metrov od kraja trka, motoristovo telo pa 16 metrov. Usodni so bili številni zlomi lobanje in poškodbe glave. Je pa Vizjakov zagovornik zahteval dopolnitev mnenja medicinskega izvedenca in zaslišanje še ene priče, ki bi potrdila nekatere nejasnosti v zveži z vprašanjem, ali je motorist v času trka na glavi imel čelado ali n.e. vendar je njegov predlog serut zavrnil Iz vseh dokumentov v sodnem spisu namreč ni bilo nikjer natančno zapisano» ali je Todorovič med vožnjo uporabljal varnostno Čelado. Kljub predlogu tožilstva, da se Vizjaka obsodi sicer pogojno na deset mesecev zapora, je sodnik Marko Brišnik izrekel osemmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo enega leta, kar pomeni, da obsojeni v tem času ne sme storiti enakega kaznivega dejanja. V tem primeru bo moral za zapahe. Sodba še ni pravnomočna, zagovornik je že napovedal pritožbo. Kot je dejal Brišnik, je . Vizjak za nesrečo odgovoren, ker se ni prepričal, aii lahko v križišču varno zavije brez ogrožanja daigih v prometu. Ne glede na to, da je motorist vozil prehitro, napačno prehiteval in ni nosil čelade, so motoristově napake le »soprispevale k nesreči, niso pa vzrok nesreče.« »Za nesrečo ste odgovorni vi, je pa tudi motorist za svoje kršitve plačal s tra^čnost-jo>« je dodal sodnik Marko Brišnik, znan po korektnosti med sojenjem. TXidi če bi Todorovič vozil po omejitvah (vozil naj bi okoli 60 km/h)> bi glede na okoliščine vseeno prišlo do trka, a, razumljivo, z manjšo hitrostjo. So mu pa glede na motoristovo obnašanje izrekli le pogojno kazen. SIMONA ŠOUNIČ Drsela po avtocesti Na avtocesti pri uvozu v Arji vasi se je v petek nekaj minut pred 17. uro v smeri proti Celju zgodila prometna nesreča. Voznica se je z osebnim vozilom med vožnjo prevrnila na streho, nakar je avtomobil tako drsel še 50 metrov. Ženska se je v nesreči huje poškodovala, celjskim reševalcem, ki so bili na kraju le nekaj minut po nesreči, je pomagalo tudi sedem celjskih poklicnih gasilcev s tremi gasilskimi vozili. Foto: PGE Celje Mladoletnika gojila in prodajala drogo Velenjski in celjski kriminalisti so odvzeli prostost dvema r^adoletnikoma, ki ju sumijo proizvodnje in prodaje mamil Pri prvem, ki so ga prijeli v Šmartnem ob Paki. doma pa je na območju Velenja, so našli 30 gramov konoplje, ki jo je nameraval prodati. Mladoletnik je drogo nabavljal pri svojem mladoletnemu prijatelju, ki je prav tako doma na območju Velenja. Na domu enega od njiju so našli tudi pribor za sušenje prepovedane droge ter tri kilograme posušenih vršičkov in listov konoplje. Trojici mladih z Rečice ob Savinji jevpetek zjutraj pot všolo preprečilo trčenje vvozilod&latnika. Ndsrecajs terjata smrt 17-letnega dekleta in hude poškodbe ostalih udeleženih v nesreči. Tragedija na poti v šolo Po tragični nesreči na avtocesti, ki je pred nedavnim terjala tri mlada življenja, je cesta v petek v Malih Bra-slovčah ponovno terjala mlado žrtev. Nesreča se je zgodila nekaj minut pred 8. uro zjutraj, ko je 184etni voznik osebnega vozila Renault Megane» v katerem sta bila 17-letno dekle in leto dni starejSi Éant, trčil v nasprotno vozilo 35-letnika, doma z območja Slovenske Bistrice. 18-Ietnik je vozil iz smeri LetuŠa proti Parižijam, ko je v Malih Braslovčah vie-vem ovinku zapeljal na nasprotno smemo vozišče in trčil v osebno vozilo 35-lelni- ka, ki je v tistem trenutku pripeljal nasproti. 17-letna Veronika je na kraj u nesrečeumr-la. Ostali trije udeleženci nesreče so se v trčenju hudo poškodovali, Vzrok nesreče naj bi bila neprilagojena hitrost 18-letnega voznika. Vsi trije mladi so bili doma iz občine Rečica ob Savinji. 18-Ietni voznik Ferdinand, zaposlen v enem od nazarskih podjetij, je svoje dekle in njenega soSolca Simona zjutraj peljal v šolo, imeli so športni dan. Oba sta obiskovala 3. letnik Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko na Šolskem centru Celje, smer prometni tehnik. Voznik se v celjski bolnišnici še bori za življenje, medtem ko je drugi fant izven smrtne nevarnosti- Pogreb Veronike» delavne in prijazne deklice, bo danes. Njena smrt je na domači kmetiji na Pobrežjah pustila veliko praznino, pogrešale |o bodo številne prijateljice in tudi prijatelji iz gasilskih vrst. Želela je postati policistka, njeno življenje pa je žal prekmalu ugasnilo. Letos je na naših cestah umrlo že 18 ljudi, lani v enakem obdobju 24. MJ Foto: Grup A Podlo na isti cesti V soboto opoldne se je skoraj na isti lokaciji, kot se je v petek zgodila tragedija, v kateri je umrlo 17-letno dekle, pripetila še ena nesreča. V Preserju sta trčili dve vozili, ki sta bili popolnoma uničeni, dve osebi pa sla se poškodovali. " Foto: PGE Celje alkometer Čudež na Celjskem! Celjski policisti so v petek in soboto pridržali enajst vinjenih voznikov. Kot dodajajo, pa se je v nedeljo zgodil čudež: na gospodov dan, kot so zapisali celjski policisti, »po dolgem času nismo beležili pridržanj voznikov zaradi vožnje pod vplivom alkohola«. No, so pa zato do streznitve pridržali enega kršitelja javnega reda in miru. ki ga nI pomiril niti prihod policistov. Uspeh na regijskem gasilskem tekmovanju Gasilska tekmovanja so zaradi usposabljanja opie-rativnih gasilcev za Izvajanje aalog gašenja in reševanja. Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Zu-smu se je junija zelo izkazalo na občinskem tekmo-vanju in se s Šestimi ekipami udeležilo regijskega ga-silskega tekmovaaja v Zre- V sobolo sta PGD Loka pri 2usmu in s (em tudi Gasilsko zvezo Šentjur zastopali dve ekipi> pionirke in pionirji. Pionirji zaradi premalo vode v vedrovkah niso dokončali vaje. Pionirke pa so z rezultatom zasedle zlato sredino, saj so v konkurenci šestnajstih ekip zasedle 9. mesto. Še več ekip se je v Zrečah zbralo v nedeljo na tekmovanju članic, članov, veterank in veteranov. PGD Zreče je z zeio dobro organizacijo poskrbelo, da je tekmovanje potekalo nemoteno. Veliko število pritožb In negodovanja tekmovalnih ekip je bil odraz nezadovoljstva nad 50-jenjem, ki je bilo po mnenju tekmovalnega odbora na presenečenje tekmovalcev izpe-[jano korektno. Kljub vsemu smo v tekmovalnem vzdušju pričakali razglasitev. ČlaniceAsmo osvojile 6. mesto, člani A 13. mesto in člani B mesto. Glasni vzkliki in močno ploskanje se je oglasilo iz naših postrojenih desetin ob razglasitvi mesta, ki so ga osvojile članice B. Ponovno so se izkazale in dosegle2. mesto. Čeprav je PGD Loka pri Žu-smu na obrobju občine in tako velikokrat pozabljeno s strani vodstva občine, so doseženi rezultat odraz močne volje in timskega duha. Posebej ponosni smo na članice B, saj so že drugič dokazale, da sodijo v sam vrh tekmovalnih ekip in si tako priborile ponovno udeležbo na državnem gasilskem tekmovanju. PETRA ZEME Srečanje veteranov Gasilske zveze Vojnik-Dobrna Vsakoletno srečanje veteranov Gasilske zveze Vojnik-Dobma je letos potekalo v organizaciji PGD Socka. Preko 60 veterank in veteranov iz vseh šestih gasilskih društev se je v hladnem jesenskem popoldnevu, 16. oktobra, zbralo pred gasilskim domom v Socki. Od tam smo se odpeljali v Vitanje, kjer smo si ogledali zanimivo spominsko sobo> posvečeno našemu rojaku Hermanu Potočniku Noordun-gu. Mag. Srečko Fijavž in župan Občine Vi- tanje Siavko Vetrih sta predstavila življenje in delo tega našega pionirja kozmonav-tlke. Po ogledu smo se odpeljali nazaj v Socko, kjer nas je že čakala pogrnjena miza in dobrote gostilne Koprivnik. Zbrane je prišel pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Beno Podergajs, ob ubranih zvokih mladih ^s-benikov pa so se naše gasilke in gasilci veselo zavrteli. EGIDU ČRETNJK Spominski večer v Špesovem domu že peto leto zapored so v Špesovem domu v Vojniku pripravili glasbeni večer v spomin na pokojnega Vlada Kocmana iz Šentruperta, Čigar mama Angelca živi v do- mu. Prireditveni prostor je bil tudi tokrat poln stanovalcev in gostov, ki so uživali v dobri uri glasbenega programa. Pripravili so ga Ansambel Simona Gajška, harmonikarji Si- mona Gajška in Ljudski pevci iz Tepanja. Najbolj prijetno je bilo tafoat, ko so na željo poslušalcev vsi skupaj z nastopajočimi zapeli koroško narodno N'mav črez Izaro Nastopajočim sta se za lepo glasbeno jesensko popoldne zahvalila direktor Špesovega doma Dragan Žohar in kulturni animator Elči Gregore. TV Skupinski posoettk vsah sodelujočih pri prijatni glasbeni prireditvi v Špasovem domu. »Kulturniki« na Podeželju v mestu Kot vsako leto so tudi letos člani Kulturnega društva bratov Dobrodnšek Ško^a vas sodelovali na prireditvi Podeželje v mestu. V program so zajeli prikaz raznih del, ki so se ročno opravljala na podeželju. Največ pozornosti so pritegnili predenje volne na kolovrat, česanje volne z zato izdelanimi lola-čami, ročno pletenje košar, ročna izdelava rezancev, luSče-nje fižola itd. Obiskovalcem so postregli z domačim koruznim kruhom, orehi, s suhim sadjem, pa tpdi l]\ce domače slivovke se je prileglo. Člani društva se vedno radi odzovejo vabilu, saj je poleg ostalih prireditev njihov namen ohranjati stare običaje na vasi. FRANCI HORVAT www.railiocelje.com OTROŠKI ČASOPIS OTROôKI ČA50PI5 Mini olimpijada z Lumpijem v dvorani atietskega društva Kladivar v Celju je bila že tretje leto Mini olimpijada z Lumpijem, ki jo je v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije - združenjem športnih zvez organiziralo Atl^ko društvo Kladivar. Vabilu na športno prireditev se je odzvalo več kot sto otrok v starosti od šestega do devetega leta, pa tudi njihovih staršev in drugih gledalcev, posebna gostja pa je bila atletinja Jolandia Čeptak. Mini olimpijada je program, kj spodbuja otroke k aktivnemu preživljanju prostega Časa. Krovni organizator Mini olimpijad je OK Slovenije v sodelovanju z lokalnimi partnerji In s podporo Mercatorjeve otroške linije Lumpi. Namen projekta je otroke navdušiti za Šport in aktivno življenje ter jih spodbuditi k redni Športni aktivnosti. Na prireditvah se spoznajo z različnimi športnimi panogami, spoznajo olimpijski protokol in pošteno igro 1er olimpijsko vzdušje po načelu: »Pomembno je sodelovali, ne zmagati.« Po vsej Sloveniji bo letos izvedenih 14 Mini olimpijad. ki jih bo skupno obiskalo 5.000 otrok. Prireditev se je po zgledu prave olimpijade začela s svečano ot- voritvijo 2 olimpijsko himno, zastavo in prisego športnikov. Otroci so se nato preizkusih v teku, skoku v daljino in štafeti- Ker je namen prireditve spodbujati gibanje in veselje za šport, rezultatov niso merili, vsi udeleženci pa so na koncu prejeli Lumpi priznanje za sodelovanje. Posebna gostja prireditve je bila ena naših najboljših atletinj, tekačica Jolan da Ceplak. Sponzor Mini olimpijade je že četrto leto zapored Mer-catorjeva linija izdelkov za otroke Lumpi, ki spodbuja zdravo in aktivno življenje. tina jurčak Pohod na Menino planino S planinskim krožkom smo se odpravili na Menino planino. Z avtobusom smo se odpeljali do koče, kjer smo malicali in malo popili. Nato smo se postavili v vrsto in začeli hodili v hrib. Videli smo tudi konje. Čez nekaj časa smo na tleh opazili zajčje kakce. Učiteljica Lidija Voršič se je »hecala«, da so to rozine oblite s Čokolado, a učenci ji nismo verjeli. Na Menino planino smo hodili približno eno uro, na cilju pa smo tudi malicali, Planinci so bili iz različnih planinskih društev in šol In smo imeii organizi- rane različne igre. Tam smo se lahko gugali in tudi igrali po svoje. Popili smo veliko čaja, saj je bil zastonj. Na hribčku je bil zvonec, kjer smo lahko pozvonili. Bilo je zeio mrzlo, zato nas je bila večina oblečenih v jopice. Nas otrok je bilo več kot 300. V koči so imeli veliko hrane in nekaj spominkov, Popoldan smo počasi odšli. Na poti nazaj smo videli sive osle, ki so bili slabo vidni. Pri Biba planini nas je že čakal avtobus. Spet smo se peljali do šole in naš pohod je bil zaključen. ANIKA MAČEK. 4. b OŠ Hudinja Celje Izpolnjena želja otrok Utrinki multikulturalizma v vrtcu »želja otrok« je bila vodilna tema ob tednu otroka. Želja» da se otroci in starši zbližamo, si posvetimo več prostega časa, si prisluhnemo in se skupaj razveselimo, pogovarjamo, ustvarjamo in preprosto razvedrimo. 8. oktobra so učiteljice iz Svetega Štefana povabile nas starše na druženje z naSimi otroki. Otroci so že kak dan pred tem doma omenjali, kako se bomo morali pripraviti na igro med dvema ognjema in da moramo priti športno oblečeni, Učiteljice so v prostorih Sole pripravile delavnice , ki se jih žal skoraj nihče ni udeležil, saj nam je bilo prijetno druženje na igrišču nekako bolj pri srcu. Druženja se je udeležda večina staršev in otrok. Najprej smo starši prijeli vsak za svojo žogo in se nasmejali vsem zgrešenim metom na koš, ob vsem tem pa smo se strašno zabavali, saj smo za zgrešene mete krivili veter. Kma-iu je bilo še bolj pestro. Otro- ci so nas izzvali z igro med dvema ognjema. Otroci proti staršem. V nas starših je ponovno začela tleti nekdanja iskrica otroške razigranosti. Smeh in veselje je bilo slišati daleč okrog šole in šolskega igrišča. Polno uro in še čez smo z menjavo polj igrali» dokler se ni sonce skrilo za oblake. StarSi.se nismo dali. Otroci so bili navdušeni, prekipevali so od veselja, radosti in v njih se je videl žarek sreče. Izpolnili smo jim željo, da igramo igro med dvema ognjema. To jim je pomenilo največ. Škoda da je trajalo tako kratek čas, otroci so imeli zagotovo še kakšno željo, ampak to lahko izpolnimo tudi kdaj drugič, kako drugače. Starši smo meruii, da je biio dru&nje prijetno in hkrati koristno za vse, zato se bomo takemu povabiiu naslednjič zagotovo pozitivno odzvali. Hvala! ADELA POVÁLEJ predstavnica staršev 1. in 2. razreda Ljudje počasi spoznavamo» da posameznik bolje deluje v družbi, ki upošteva in spoštuje njegovo dru^čnost in po^Dost V Vrtcu Šmarje pn Jelšah iniajo otrtxii možnost izbire, sodelovanja pri oblikovanju in sprejemanju odločitev. Pridobivajo konkretne izkušnje o uresničevanju temeljnih človekovih pravic, predvsem pa se učijo živeti v skupnosti, ki jo urejajo določena pravila. Ta se med družbami razlikujejo, zato strokovni delavci v vrtcu upoštevamo načelo enakih možnosti in različnosti med otroki in odraslimi ter načelo multikulturalizma. Obiskal nas je Teherančan Behrang Baghayee, priznani virtuoz in učitelj igranja na stari, tradicionalni iranski inštrument taar in glasbeni virtuoz na sedmih sta-roperzijskih glasbilih. Predstavil nam je taar, iransko strunsko ljudsko glasbilo, podobno kitari, ki so ga poznah v današnjem Iranu že pred 5000 leti. Beseda qi-tara je arabski izraz za lutnje, prednice današnjih ki- tar, in je očitno iranskega izvora. Otroci so se seznanili z njegovo glasbo, angleškim in iranskim jezikom (imenuje se farsi ali včasih parsi in je sodobna perzijščina, ki se je razvila iz jezika Arijcev in ima zato indoevropske korenine), novim glasbilom taar, iran- sko kulturo in družbeno političnimi razmerami (oblačila, vojna, poklic staršev, družinske vezi). S tem so otroci pridobivali konkretne izkušnje za sprejemanje drugačnosti (glede na nacionalno in kulturno poreklo), se vživlja v položaj drugih ljudi na os- novi stikov z vrstniki, ki izhajajo iz drugih krajev, dežel. Utrinki uvajalnega meseca so le začetek k spoznavanju različnih družabnih, kulturnih in medkulturnih dejavnosti. POLONA KROBAT. IRIS VIRANT Vrtec Šmarje pri Jeišah 20 FSfiRIWOŽCI NOVI TEDNIK iščemo topel dom Hisa novega upanja za najdene muce Sva ljubčBk in ljubica. Bila sva ravno na romantičnem sprehodu v okolici Šmartinskaga jozara. ko naju je gospod iz zavetišča naložil v avto in odpeljal. Če naju morda pogrešate, vesta. kj6sva.(7SS9.7560) Cepljenje rešuje VB I ■ ■ Življenja Uradne ure zavetišča Zonzani v Jarmovcu prí DramJjah: od ponedeljka do petka od 8. do 16. uie; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; spre-hajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje od 10. do 12. ure; spletna stran; www.zonzaniAi; telefon; 03/749-06 00. jetno je bilo (ali je še vedno) pri vas zgodba z domačimi mačkami podobna, če pa ste že pred leti ali desetletji za svoje ljubljenke poskrbeli slepljenjem, vam čestitam. Ljudje so čedalje bolj osveSčeni o boleznih mačk, o preprečevanju le-teh, o zdravljenju, če slučajno zbolijo, vendar je večina domačih, predvsem pa divjih, pro stož i ve Č i h do ma čih mačk Še vedno necepljenih. Teden nazaj sem izgubila svojega prelepega oranžnega mačkona. Okužil se je z virusom, najverjetneje tistim, ki povzroča t. i. mačjo kugo. In to se najbrž ne bi zgodilo, Če bi bil cepljen. Mačke so pri naši hiši že od nekdaj, nekoč le kot lovci malih glodavcev, danes lu-di v vlogi domačih ijubijen-cev za družbo, in niko Ji jih nis(m)o cepili. Veliko mačk je že tudi poginilo, vendar v preteklosti na to nihče ni bil posebej pozoren. Danes je drugače, a zanje Še vedno ni tako poskrbljeno kot za našega psa. Vendar se stvari po* Časi spreminjajo tudi v tej smeri. Po smrti našega mačkona smo se doma odloČili, da bomo ostale mačke cepili proti nalezljivim kužnim boleznim, da ne bi še enkrat bili žalostni in potrti. Ver- Ups, pa sem padel na rito. Pri mojih mesecih ^ to še obieejno. uj jih štejem šele 2. (Nlk) Sem kot mannomi kolač - ne le po videzu, temveč tudi po duŠi. Sam namreč ravno tako dobra, ljubezniva pa sa bolj. (7563) Za mačke namreč ta cepljenja niso obvezna (razen, če potujete z njo čez mejo) in zato se ljudem zdijo nepotreben strošek. Mačka še vedno nima enakega statusa kot pes in zato je velikokrat prikrajšana za vetrinarsko oskrbo. Če imate doma mačko in Če je zunanja (pa tudi, Če je notranja), jo le cepite in si prihranite nepotrebne soize. Morda pa boste s to odločitvijo mačko obvarovali pred smrtjo. nina starkel Projekt Mačja hiša Je nastal z namenom pomagati brezdomnim mucam, izlmlj-šatí stanje na področju problematike zavrženih in prosto-živečih mačk ter poučiti ljudi o tem, kako poskrbeti za svojo mačko, da dočaka 15 in več. Jerry, 5-mesecni mucek Marsikdo ne opazi, koliko jih je, ki so pouebne pomoči. Veliko jih poseda stran, ko najdejo onemoglo, poškodovano mačko. Vse prevečkrat so pre-ate in prepuščene same sebi, pahnjene v naš nevaren svet in zaradite svobode umiraj o pod kolesi avtomobilov, povozi jih vlak, doleti jih tisoč in ena bolezen. Sem Zoro, ampak ne tisti iz filma. Moje orožje ni meč, temveč pogled. Z njim začaram in omehčam še tako hudega neliubitetja psov. (Zoro) f njfnj,4,&flie$eČnl mucek Kastrirana ali sterilizirana rnačka je srečna mačka. Takšna je mačka na toplem kavču, vama pred zunanjim mrazom in nevarnostmi, s skledico dobre in kvalitetne hrane, Časi, ko so se mačke borile za grižljaj hrane in se potepale po zaprašenih poteh, so mimo. Danes takšnega varnega okolja ni več. Časi se spreminjajo in prav je, da poskrbimo za svoje mačke, za katere smo odgovorni, saj smo jih sami udomačili. Prav zaradi takšnega okolja, ki ni več vamo, skrbniki oddajajo mačke s pomtfčjo Mačje hiše za i^jučno notranje bivanje brez zunanjih izhodov. So MAČJA H sterilizirane ali kastrirani, cepljene proti kužnim boleznim, mikročipiiane, uetírane proti zunanjim in notranjim paraa-tom, omogočena jim mora biti tudi kvalitetna in redna prehrana. Rosie, &ines0Čna muca Projektu Mačja hiša boste kmalu lahko pomagal tudi tako, da boste kupili izdelke • majčke, brisače, torbe, flise, posebne mačje koledarje. Vse te stvari bodo kmalu dosegljive v e-trgovini na spletni strani Mačje hiše. Pomagate lahko tudi tako. da se prijavite za mačjega botra in posvojite na daljavo katero izmed muc ter z mesečnimi donadjami pomagate pri njihovi oskrbi, medtem ko Čakajo na svoje domo- ve. irina ivšič Šiška, frmesečna muca Več iniormadj o posvojitvah muc delite na številkah 031 $2^77 ali 041 426-562, spletni strani www.maclahi-sa.si ali elektronskem naslovu: ijifo(S>macjahi$a.si Evtanazije Vsako živo bitje ima svoje rojstvo (začetek) in smrt (konec). Marsikdo se boji, kakšen konec bo dočakal, večina pa se nas strinja, da naj bo hiter in neboleč. Hiter in neboleč konec lahko lastniki živali zagotovijo vsaj svojim ljubljenčkom preko veterinarjev. Evatanazija ali brezbolna usmrtitev je mišljena kot dejanje milostí, ko živali zaradi različnih razlogov ne moremo več pomagati in ji njena bolezen ali^poškodba povzroča trpljenje. Nikakor pa evianazija ni dovoljena za živali, ki ne trpijo in torej ni način, kako se znebití neže- lenih živali, ne glede na njihovo starost. Starost namreč ni bolezen in sama po sebi ne povzroča trpljenja. Takšno ev-tanazijo prepoveduje tudi Zakon o zaščiti Živali in se smatra kot mučenje živali. Teorija se sliši precej enostavna, a žal ni tako. Velikokrat bi namreč živali še lahko pomagali, a lastnik izjavi, da za to nima denarja. To pa je seveda lahko zelo relativno; nekaterim se zdi odveč plačati kakršen koli znesek, čeprav jim je bila Živalca zvesta celo življenje, drugi pa zares ne morejo plačati stroškov, pa čeprav si to močno želijo. Velikokrat pa veteri- narji vnaprej ne vemo, ali se živali da pomagati, saj Še nimamo diagnoze, ko bi lastniki že radi vedeli, ali se diagnostika »splača«. Takrat si ne morem kaj, da jih ne bi vprašal, kaj pomeni »splačati«. De-. name koristi si od živali ne morejo obetatí, menim pa, da je vsakdo dolžan svoji živali-d nuditi maksimum, ki si ga lahko privošči. Žival namreč ni pravica, ampak privilegij, ki nalaga lastnBcu dolžnosti. Si torej lahko predstavljate situacijo, ko imamo v ambulanti starejšo živalco, ki je v slabem stanju in v tem trenutku resnično trpi. Po osnovnem pregledu predlagamo Se nadaljnje preiskave, da bi se tako dokopali do diagnoze, ki bi nam povedala, ali jezdrav-Ijen je možno in koliko bi pred- vidoma stalo. a lastnik ne želi preiskav; zaradi stroškov oziroma želi garancijo, da nam bo predlagana diagnostika prinesla deřinitiven odgovor. Takšne garandje seveda ni. ker nobena preiskava ne zajeme vseh možnih obolenj in jih ne diagnostídra s stoodstotno natančnostjo. Nekateri lastniki bi po dnigi strani želeli ga-randjo, da bo po takšru diagnostiki in terapiji žival živela še »X« časa. T\jdi to ni mogoče, saj lahko žival konec koncev oboli za drugo boleznijo ali pa se ponesreči. Odločitev za evtanazijo torej za (vestnega) veterinarja nikakor ni enostavna, še pri živalih, ki jim je evtanazija očitno edini izhod, to ni enostavno. Vzeti življenje. Četudi s tem skrajšaš trpljenje, ni nikoli enostavno. Kolega veterinar je nekoč izjavil: »Mislil sem, da se bom z leti navadil na evtanazije. pa se nisem. Še sedaj mi je prav pri vsaki hudo. Sem pa ugotovil, da ne bom več primeren za veterinarja, če mi bo nekoč postalo vseeno.« Menim, da je s tem povzel občutja vseh srčnih veterinarjev. Za konec pa samo še to: ljudje, ki se želite znebili svojih zdravih Živali z evtanazijo in se namenjate k veterinarju s ^azo »saj lahko napišete, da je bila (^vai) bolna<^ ali »pa saj je že star«, ne prestopajte vrat naše ambulante. saj niste dobrodošli! rok krajník, dr. vet- med. ZVrrOREPKINA AKCIJA V 0KT08RU m NOVEMBRU odstnnjtvinj« zobntga kamna z BRE2PUČNIH poliranjam tob za uveljavitev akcijske ugodnosti prinesite v Zvitorepko ta oglas NOVI TEDNIK PIIASVÊTI 21 'H zdravje - nase bogastvo rožice in čajčki O neodgovornih lastnikih psov in mačk Vprašanie mamice z Lave: otroka se veliko igrata v pesko vniku > po katerem se sprehajajo maćke in psi. Pogosto jih gospodarji kar spustijo med otroke, misleč, da jih imajo ti radi. Pa se jih v glavnem bojijo. Ali so lahko izpu^ji in težave s prebavili posiedica iztrebkov mai^k in psov, ki jih le-ti puščajo po zelenicah in i^iš^ih? Kdo bo prepričal lastnike psov, da morajo poskrbeti tudi za njihovo hi^eno^ Med večjimi problemi so pasji iztrebki, Nekateri priporočajo strogo higieno, in to ne le doma, temveč zlasti v okolju, kjer štirinožci živijo. V različnih okoljih pristopajo k reševanju teh problemov različno. Sprejeti so že strogi zakonski ukrepi, takse za lastnike psov, ekološki davek, davek na obremenjevanje okolja, davek za zaščito otrok, pravila za rejo in vzgojo psov in mačk, čistilni odloki» redarske službe, uvedba stranišč in ekoloikih otokov za pse... Vse to je zvečine brez uspeha. Predvsem zaradi nizke os- veščenosti lastnikov psov in mačk. Večina jih izhaja iz ru-ralnega okolja, kjer je bilo življenj e živali s človekom vsak-dar^jik in še sedaj menijo, da kljub spremenjenim bivalnim stafidardom lahko živita človek in žival skupaj. Večina jih ne prebere priporočila, ki jih izdajajo zavodi za hijeno, ali pa jim ne veijamejo. Ne zavedajo se, daje pasji iztrebek lahko zelo škodljiv za naše zdravje. Zlasti je nevaren na zelenicah, igriščih in poteh, kjer imajo otroci svoja vsakdanja igrišča. Higiena in osveščenost Ena resnejših bolezni je ste kJina. Lahko se jo nalezemo od mačke, a tudi od psa, Živali se srečujejo z različnimi glodalci, ki prenesejo parazite na našega îjubljerica. Ta potem ne bo več prijatelj, bo pri-našalec ene naji>olj krutih bolezni modeme dobe: Če. pride še do kakšnega ugriza ali minimalne praske ali prenosa sline na Človeka, mora pes takoj kveterinarju, človek pa Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog k zdravniku. V iztrebkih so pogosto jajčeca toksoplazem, ki pri nosečnicah povzročajo hude okvare. Vse več je različnih komplikacij med nosečnostjo in po porodu (z dojenčkom) . Pogosto je to vzrok za spontani splav, različne okvare od slepote do napak na srcu ... Različne ličinke lahko povzročajo hude aler^č-ne reakcije, za katere dolži-mo sosedovo lipo ali brezo. Pogosto }e tak parazit vzroka za astmo, okvaro jeter, kronične izpuščaje na koži, možganih, jetrih... Posebna oblika okvare kože se pokaže pri ljudeh, ki so vkontaktu s sla- bo negovanimi psi. Kiateški psi so še posebej nevarni, saj prihajajo v kontakt z našimi ljubljenčki in jim prenašajo številne bolezni. Pogoste so različne glivične okužbe, ki se rade prenašajo na človeka. Normalni zajedavci pri psih so bolhe, ki so prenaSalke Številnih virusov in bakterij. Nevarni pa so tudi nalivi, ki spirajo pasje iztrebke v kanale, na vrtove, v zajetja pitne vode, kamor prinesejo vse bogastvo flore in favne teh iztrebkov s ŠteviJnimi nemato-dami, trakuljami ... , Teh bolezni je kar veliko» še bi lahko našteval. Ljudje pa priznamo težave Šele, ko jih izkusimo sami. Da se jih ubranimo, je potrebna osveščenost in higiena, seveda pa tudi skrb za psa, hijena rok> zlasti otrok, tudi njihovih igrač, žog, Id jih mečejo po igriščih,.. Majhnim otrokom prepovemo igranje s psi in z mačkami, zahtevajmo pa od sosedov, znancev, prijateljev in od samih sebe, da spoštujemo osnovna pravila higiene živali in okolja. kuhajmo skupaj V oddaji Kuhajmo skupaj, ki je v programu Radia Celje vsako sredo nekaj minut po 10. uri, smo tokrat iskali recepte za pripravo okusnih enolončnic. Golažl, obare, mine-Štre... nas v hladnih dneh ogre jej o in nasitijo. Dva recepta vam ponujamo danes, nekaj pa jih najdete tudi v Kuharskih bukvah slovenskih gospodinj, ki jih lahko kupite na oglasnem oddelku Novega Tednika in Radia Celje. Preprosta enolončnica (poslušalka Marica) Potrebujemo: meso (perutnina, go veje ali svinjsko), mast, čebulo, začimbe, krompir, stročji fižol. Priprava: Na masti pražimo čebulo, dodamo na kocke narezano meso, solimo, zalijemo z decilitrom vode in na hitro popražimo. Če uporabimo goveje ali svinjsko meso, pražimo malo dlje, pemtnino pa le nekaj minut. Dodamo začimbe in na kocke narezan surov krompir, zaJijemo z vodo, dušimo 10 minut. Dodamo še stročji fižol, po potrebi doso-limo in jed du5imo do mehkega. Naredimo podmet ali pa vzamemo malo manj kot 1/3 enolončnice, jo zmešamo s pa-liČnim meSalnikom in eno- lončnico zgostimo s to zmesjo. Vse skupaj še dobro premešamo, dodamo nekaj peter-šilja in postrežemo! Pražen krompir s črno redkvijo In zeljno juho (poslusalka Klavdija) Potrebujemo: krompir, slanino, ocvirke, mast, ki- Na 9. svetovnem festivalu prazenega krompirja, ki so ga v začetku septembra pripravili v ftadočah. $o so krompirja takola lotili Podkrižkl iz Belih Vod nad Šostanjani. --it. 84 • 27« oktober 2009 slo zelje, začimbe (lovor, Čebula, Česen, sol, poper...), črno redkev (sestavine dodajamo po okusu in v pol jub-nem razmerju). Priprava: Krompir v gomoljih skuhamo do mehkega. Ko je kuhan, ga olupimo, nato na masti (najbolje takáni, ki je ostala od peke pečenke) prepražimo čebulo. dodamo na kocke narezano slanino, nekaj ocvirkov in vse skupaj pražimo, dokler ni rahlo zapečeno. Dodamo na kolobarje narezan krompir, ga z vilico pretlačimo in na hitro popražimo. Med tem olupimo in na tanke kolobarje narežemo črno redkev, jo precedimo skozi gazo ali prste in lističe redkve natresemo po krompirju. Vse skupaj zmešamo, pustimo $e nekaj minut na ognju, nato odstavimo. Med pripravo praženega krompirja skuhamo zeljno juho. Zelje (če je prekislo. ga operemo z vodo) damo v lonec 2 vodo, dodamo česen, lovorov list in začimbe po okusu. Naredimo podmet in pustimo, da se skuha do mehkega. Pazimo le, da zelja ne kuhamo predolgo, saj bi tako izgubilo večino vitaminov. Med kuhanjem zeljne juhe lahko vanjo damo tudi nekaj ocvirkov, ki smo jih prej razpustili v vroči ponvi. Ko je zeljna juha kuhana in krompir spražen, je jed gotova. Vse skupaj poítreže-mo na krožniku, po želji okrasimo in postrežemo. SP, foto: SHERPA Nad vneto grlo in hripavost Pri vnetem grlu oziroma Uringitisu nam bo v pomoč žajbdj» s kateiim si izpiramo grlo. Zdravljenje bomo pospešili, če bomo uživali slezov ali pa čaje iz janeža, timijana, slezenovca ...Vneto grlorada spremlja hripavost, ki jo lahko pre^enemo s čebulnim sokom z medom. Akutna vnetja grla se pogosto razvijejo po vnetjih zgornjih dihalnih poti, na primer pri prehladih. Vzroki za nastanek vnetja so lahko še prah, kajenje, prekomerno pitje al-koholmh pijač ali preobremenjene glasilke. Ščegetanje v grlu, pekoče bolečine, siljenje k hrkanju in kašlju, bolečine med govorjenjem in hripavost so znaki, ki kažejo na akutno vnetje grla. Dalj trajajoče hrkanje in kašelj z menjajočo se hripavostjo nakazujejo, da gre za kronično vnetje grla. Bolnik naj bo pod zdravniško kontrolo, težave pa si lahko lajša rudi s pomočjo ljudskega zdravilstva in starih preizkušenih »arcnij«, ki zdravijo okužbo in lajšajo vnetje. Čebulni sokzmedomzdra\i vneto grlo in hripavost, blaži pa tudi kašelj in suhi katar: se-sekljamo veliko čebulo» dodamo 4 žlice medu, zmes pustimo stati 10-12 ur, nato precedimo in pijemo po požirkih. Použájemo 2-5 žličk soka na dan. Med čaji za gigranje in izpiranje na prvo mesto gotovo sodi žajbelj (Salvia oífcinalis). ki uničuje viruse in bakterije, zavira nastanek vnetij in je nenadomestljiva pomoč pri vnetem grlu. Opravimo ga kot poparek: žličko zdrobljenih žajbljevifa listov prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo za 5 minut in precedimo. Bolečine pri vnetem grlu blaži tudi topla tekočina iz žajbljevega Čaja in morske soli, ki učinkuje kot blag anti-septik. Skodelico vrele vode prelijemo čez 2 žlički posušenega žajblja, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Precedimo in dodamo pol žličke morske soli. Toplo tekočino grgramo večkrat dnevno. Zdravljenje bomo pospešili, Če bomo uživali preliv iz sleza oz. ajbiša (^thaea officinalis): 2 žličid suhe kore-rúne namočimo v hladno vodo in pustimo, da stoji nekaj ur. Pred pitjem segrejemo do primerne temperature. Zdra- Piše: PAVLA KLINER vilni čaj lahko pripravimo tudi iz slezovih listov in cvetov,. Francoski fitoterapevt Maurice Messegue je pri vnetem grlu priporočal čajno mešanico iz timijana (Thymus vulgaris), poprove mete (Mentha piperita) in slezenovčevih cvetov (Malvasilvestris) «vzamemo po 1 ščep vsakega in iz mešanice pripravimo poparek, Pri hripavosti Je svetoval uživanje čajne mešanice iz materine dušice (Thymus pu-legoides), vrtnega janeža (Pimpinella anisum) in repi-ka (Ammonia eupatoria). Zoper vneto grlo kakor tudi hripavost koristi tudi samostojni timijanov poparek: žličko posušenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito stati 10 minut in precedimo. Popijemo 2-3 skodelice čaja na dan po požirkih. Podoben učinek bomo dosegli s poparkom iz materine dušice. Gaje, ki so v pomoč pri težavah v grlu, lahko pripravimo še iz lučnika (Ver-bascum)> lapuha (Ibssilago fariara), bedrenca (Pimpinella maior), sladkega korena (Glycyrrhiza glabra), velikega omana (lnula helenium), pljučnika (Pulmonaria offd-nalis), črnega bezga (Sambu-cus nigra) in drugih. Lahko se odločimo rudi za inhalacije: zavremo 3 btre vode. dodamo 2 žJici kamilič-nih cvetov in timijana, pustimo stall 10 minut in prelijemo v skledo za inhaliranje. Vdihavamo globoko in počasi, a največ petnajst minut. Pa še en nasvet: če Imamo vzdra-ženo in vneto ^lo. bodimo bolj tiho. Govorjenje namreč poveča boleâne v grlu, slabo pa vpliva tudi na glasilke. HjyoâAJiai s • 12 kg fn#«ftžwo Dr. PIRNAT www.pimat.«t . a n _ m . DELA-MALI OGLASI NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS 2a zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpušdamo pogoje, ki jih postavti&jo delodajalci (delo za določan čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne dnige zahteve). Vsi navedeni rn manikajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih siužb in uradov za delo zavoda; • na domafii strani Zavoda RS za zaposlovanje: http: //www.ess.gov. s i : • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebhne napake pri objavi mogoče. UECU^E OSNOVNOMU OOBRAZBA POnZM VUJCANIZS • MEHiWKUEU V CELIU • HUUWA AVnVlA^. MANJ^ RmUVIlA OS. m V moMm OL: (nioftM CAS, t2 WSHZV. UK POOJFičZA uvoz BVOZ. neoviM, pmzvoiKio w smrm ao.o. kome» OA. KUNEC 13, KLANEC 13. m KDMEIHIA SmŽBA fUAt oaimo «ESTD iE V R ui0ua» $iia mn Ml/t stm2ba pua& oao ha bu&u a ool^k cas. izmesêffy. 21.1(1.200$; tdp mak STMinf IN Tnflnnu aao. db^ uuca »m Uiic FW8C n FARKHABSKIH (Ë1K • PARKHARSUH iXIitL CCIO&N ČAS. 24 MESfiXV, 3I.10JI)09: PARKFT COmil I21JE. STOfBTVt ÍSLÍ. manwtkimmji ÔmJCA SUMtÀ H/t ONEVM WKŮÍWUÍ {WHE n URLIAKK} 2asbmn HOÏÏlâOH SS. PIU2NJ£NJE li ClSÔUE KOÏV ZA »ni TER PEm «KOV. ntniuMUE oz. heuava nmnESA ^ RU HAOWiĎUUE KSAf n ofugka tđirnia. CritnjESOB n nwAUucfâ^EUE »esKMnui UHATVRJEV. 0RCHE6A INVENTARJA. POHĆTVA IN TAl ta UlKONSnH POVlâN]: ooiočoi t*i. Z MESE 0. mm: Am aswi QM. UUBUANSCA osiAiZf.rnsnŒN KUVEC BREZ POKUCA CriĎui voa • M/t M)£M) bSM m MK TRAWE IN ZUNAWE. DOuCn 12 MESCEV. jimm AH WTímnoviHA. acui «AHBOASVA CESTA en 9QQ0CBJE soar za zidamje m ometavanje aOANJE IN QMHAVWE M/t OQANJE. OHETAVA. UE. OOIOCBI £AS. 12 MESECEV, n.rOiOOSrTlOSNA ZIMSKA DEU ISRfT juuzai îf, UniWARSKA im ».2220^ orodjar OIIG V (MKUAflHI OElO NA QC ONKlOVAMH CENTMH. niStet tii, 12 MESEKU aiO.21109: SU-MEf) rauFTjE ZA pffizvDttua TKOviHO 1N mn Vti Dili).C£STAVaU laSfiZUlMEÛlA VARUC 3 • PO NAVOOlUK PREOPOSTA^NIH IZVEDE VAfUEUi IN NAJIEQI VAH USTREZNE KA»» VOfn. KSI JO OQIOCAJQ PREVSANI STANQAHB, m\ lA PRIffiAVO VAIÍIUIE6A HESTA. ZA PfUVIlNO OaOVAUE QSNOWH SKĐSTEV. mSXBl S OSNOVNI, DOOUHI IN mnÎNI UATUlAl ^ ODLOČEN CAS, 3 MESCO. ».ULUHtt: VKRAD TR60VIKA. KiSflEDOVA-NJE. mnZVIIMJA O.OÍL celil XOCBBOVA SSTA » A.3»2ULI6ECNA kuučavnjCar MONHR • Wi IZVAJA POSTAVUAME IN POOAUUE Í91W0V. HAL ODROV . (HATOVMK BATTOVAiUA. MONTfUL DBIONTRAIV skudu Z O&OVNO QOKU-MENTACUO IN PtRTAViïVENIMÎ m. OOIOĆEN £AS. 6 MESECEV. 2LÍIIÍ1I09; HRO m, POSlEONI^TVa T^KA. IZPOSOJAWE. lOJL TDUFLK 66. 3221 TlXAKJi ma2)UIA CE&NA PRimoV M/t CliCKft PÛSIÛVNIH h STAMDVAUSHM ffiOSIVUV ha mm. OCUlCUl Lu. 12 MES(ffW. ail20ft 10081 STORTVEM tWlil QJ3ÍL OBLAKOVA UUCA 32.30» CBJE ÍMLM slvilu'h/t &viusn wfuvu laba. OŽAUL OeWlVMJC n SAHOSTOJNO SIVANJE: 00-IIIÍ£n Cas. 3 MESKE. s.ii.2ns: A b 6 aOfl. kopeft fuaucbje.6i;ečevauuu 1.3800 cojí SftQMJA p0kucna1z0wazba ntOOMAIiC AVnOElOV IN DfHFME • OPRA> VUAHE KL IN Uiœ TinmA zurn PROOAJA. svttovaiu STRANKAM, vookle EVIOENS BIACA. ■AROtUUE BUCA. fVnS BU6A. INVENTtAA. V00& hk jn SPREMUWIE BU&AJME. ZlAfiWE MATUfr AU H 9LA6A NA POUC& UlOČEN CAI 12ISSECEV, 4.1.2010; avtq marko TR60VHE m/uikii afbrič S.P. HARF80RSKA CESTA U, 3800 eOIE VRTALETREZKALE M/t oqo NAVRTAINQ FREZAl NIK SmUH OBil KA CK STRÛJIK {flOHRWERXL NEDftDčBi £AS.&ii,2ii%K0viiari LASKO KOVHSKO PRÍUElítVAUA SnOJEttAOlUA 0.0.0. WJI ». 3m CEUE sreiwja strokovna au splosna izosrazba ZAVAROVAin ZASIOMK NA lERENO • K/t SVl TOVANJE. PMDOOtVANE NOVIH TERMIMK WHIX ZAVAROVALNIH mOUXTOV. OOIDCEN ČA& 24 HESE Cn.?.]|.?Olft6RAWEZAVAFOVAlNICAGiLttARIKn POSLOVNA ENOTA UUeUAKA. KOHEHSKRA UUCA 4 looouusuaha slašćlčaft SIASĆiCAR. SUStt» II BOLI 2AHIiVNASlAâÛ&^ SKA OPRAVILA M/t PRIPfUVA U TÏMtANJE MnN. fZO^ Wlùm VltSTMAS IN RSfATER ME&UUE TESTA. ROCNO IN STMUHQ OSUKOVAUE MAS TEB TESTA. KONUA OBOUAVA QDUKA. PANRAWE IZ. oej;QV; OOUAN CAS, 2 MEstu. 28.1112009: KIA&JE MIUSKD řHEDQOVAIM PODJETJE dUl OiL flE suevauucailuodceu mesar ME&Afl POMOŽNA Hi> V PREDÛAVI MESA M/t POMOŽNA OQAVFmOEbUfl MESA. MESNflZDBXL mtSi tÁS. i MESECEV. 31.10 J009: UDAS PUUETJE ZA PREOELAVOIK PftODAJO MÍSNIRIZOELXOV. O.OO.. OLClAVAlF.aOOOCaJE prooajal£c PRflDAJAlfC- M/t OOnEMASLAfiA. PROBAJA. KU3 NA SlACUNI. STK S STRANKAMI: OOlOĆEN Us. 3 MEStO. iwmtim oaq. KOPER: flUAUCail 6l4^AUUtAI.3ailfflJE POS^SEVALK PftOWE. M/t PK0STAVITEV ASORTIMANA IN eSKAAJE NCMH STRANIL NLOfifN CAS. S MESHS. li lia»: A i B aoil. KOr^R: fUUA CCU. GUBCFVAUUCAISOOSCFUE ZASTOPNIK ' M/t ZBIRANJE KAROĎl PRí ZMAMH KUPCU ZA OaJWE IN 061ASE V fflOdUKTIli POOJEllA: porto^ikj voonk oao je tg«cu) na oewju cajA z okouco. dqiocb Cas. 3 MESB£ 1ÍI120N; SlOVOSKA khii6a fl.djl podjetje ZA PMUUJO 01 m^OJO KU«. SVnOVAUE IN ZA-uldićtva stegne 3.1008 LlUBliANA 61IWAZUSKI hKATURAITT 2A ÍSBKA ZAVAROVAIUA. M/t Sfflft VAUE in SnCFAHtfZAVAflOVAMA NA TERENU » ORBU eOJE. matik (AS. 28.IL2089: raiBWKO ZAVAROVUM ZASTOniâU OfH2BA UUL DUU XXX. OMZLff a srn IQVA BORIĆA STBOJM TEHNIK oao V KONTWU m/t KONim KONĆNH IZKl K0V H VWSHIH FAZ. OOliAX CAS. 12 lESECEV. 28.112009: tHHEH POÛ^t ZA PRttZVQOMO, TRGOVINO IN STORITVE D 00. CESTA V E^IE 2.3202 uuecClU vooje oiseikov v procvumji • vođenje oooanv. miBi čas. 12 he&sv. z&fo^n: ^mer podjetje za prenzvoouo. tkouikih m mtveoda. cesmvcb^ 2.32fizuiibecna TAVAFIOVAIMI ZASTOfNIK ZA OSUOU » tM CEUt mElUE, SSmi OtAOEt, lâ», bouSka sunu. sinwsKE konjice, zs. SAVNUSCA douna M/t SKIIFAHIE ZAVAR& VAU Pfll fQŮK OSUAN • OHO NA TEREMI /WVO ZAPOSmiM OELAVa OOOQ OeOOOUU OEL 2E ZNAN« STRANK/': doual CAI 3 MESRX. o^njOlS: ZAWROVAUICATUA U NOVO MESm* PREDSTAV» trVO ŒiJl MAFIHHSKA CESTA 183 A 3000 cas KOUERCaALNITBMK DELO V KDKERfSAU M/t KID V MMEROAU V PMHIAJ) IK NABAVI. ISKAUE NOV« HIPCEV, NABAVA MATERIAU MLOCEN CAS. 12 MESHH 2&IUDI9; iue PODJETJE ZA PROZnOM. nKWM » STORITVE OaO. OSTAV ffiJE 13202 UUBECNA CKONONKSKI TEHNIK KOMEIOUST éti NOVE PffinAAE MOŽNOSTI (KUPCI IN TUOf OOSAVIIHJE) V tujikin aaUA ZA »miHlIIRANO POVECAME PROMETA SKRBI ZA (ZVA* JAWE mOOB/ANEKSOV. DOlOCOI ČAS, 12 MESECEV. 2Vfûm: eno obis anorej kuzma pucova uucAi&3mcajE 6RABČNI0eUK0VAL£C REFDIENT NABAVE • M/t PffiPflAVA MOOHOV, PRIPRAVA CDEUU DO promooie. GRAHČNO OBlKOVAKJi «ioCa CAS. sttoitt»: HÍTRO mnvsKA oRuâA lava 13000 que VliM SmOKOVKA IZOBRAZBA VOOJAAVnâU' M/t VOOENJEMTrOdMl ooioCn CAS. 6 MESECEV. 7.112060: AVTO ^ B 8 M XUiNC. TBSOVINA ^ryilTVL AVTV Sou ojio. HtPIV TfiS 1,3000 CaJE UÙTHJ yq2ue> ivt ucrieli vozlue. ned010íen cas. 3aiijd(l9: moto nirkiul trgovina n STOa;-tvt dao. kosovelova uuca il 3000 ceu TROOVnSKlPOSLOVOOJA TKsmrmmiA wi oaovTnsovit in na I98IU. PnOAJA WESIQHAUIEfiA OfBMUA MIZAR* JEM.AVTOSBtVlSfM.VOOEUEPRnUJE KA obhocju CQJSKE RE&UE; DOUÛN CAS. 12 MESCEV. Í11.2VS: MU) SERVISNO n IRGOVSKOWJETA. aO.D. BIAN. Gtn&CA 2. OOMtUi 60RIÍIU P» MANU I iz3fl D0I12AIÍ VIS BSaj. otfvnd snaualue kakovosti procesa procvomje. spruiliawe kvqivdstl vhodmh mahhaiilv. pfftrjevafue nvh kosov. izocuva in aiiiftranje mmtroine mmisfíloíí za caohn proizvodu phdc& skrb za ažurno mmúiimmi»mmmtattó. is MESECEV. 5.1l.m RftiT R0TDTG4NIKA EUZA^A HR$T. PROIZVOOUA BfiCTWJKOVMSKfH miElKOV. lP.RAtteyNIU64.S30MZIIU Mi SLOVENSKI KOWJICĚ OSNOVNOŠOLSKA DOBUSA pdmîwoelwec oaovnomestojevsioveisiiih kdflacah, uftavska 3u m/t pomoc privuika» zbtsklh dcuh. »iocen ca& 28.10íbob: vuuow zeftstvd vulko gsran oraca ip. ifvsnmva uljca 3A32SRR06AÍKASUnM NIŽJA POKUCKA IZOBRAZBA I» 3 IfT) varnostnik • l^t rzicno varovanje premoženja ihiwenqja neooloc» cas. 2b.il2009: hwv rang varnostv ikžourw ■ vafsvaue euu. cbta na r06lo ll/j. zbece. osta na í0610ii j. 32î4zrece kuhar KIIHAfl PRIPRAVA JUl VSKIAOU Z MORHAJm OOlOCei tii. 3 MESKE. 3ai0 JOR UHIOR DJL: RIC UMOR ROaA. ROGU 13214 ZRECE NATAKAR natakar m/t sire2ba 60siw ter urejakie nmeznih arak&éuev: ooiúčen cas, 3 mesce. 30,i(u6q9: uniofl d.o: rtcihior rogu. rogu i 32UZfiEeE OOKTWMEDiaNE zdmvnk brez smiauzacu! z ljcehcs • oelo zdraffltka v spid^ni ajiouiantl nedouk cas, 21102909: zdravstveni dom aovensis kokbce. mesti trs 17.32111 sutvenske «(ûuce UE itWTJmt PW CELJIT DELAVEC BU2 POKLICA gaaobem oeuvec m/t braobena dela. douicbi Cas. iz mesecev. 2&ir2ooí' znm. graoben^ stvd in storitvi OJLO. iuca dušana kvqaa2& 3236 Šentjur SREDNJA POXUCMA (ZttRAZSA rafvmmuua m/l smostojno vokkk racu novoostva zapoojeue. dolocbi cas. iz mesecev; 7.1^009: teheu mm. gramjt trgovha m stost-tveo djl cankarjeva uuca ^2600 marmor mm r1zer v salonu kaia orofenikova 16. v ^ tjuuii • m/t strtaul rarvanjl su^ las: doœbn Cas. 12 mesecev. ZtlUOOBr zekuska ottobena dela in simitve pri nizmh gradnjah. fvizerske storitve helfna lfšekip. pqograo 3t. 3^lDaJUfl natakar STREŽBA PUAC • M/t STREŽBA PUAt TOnjK IN HlAMm NAPITKOV. OOIOĆEN CAI 12 MESECEV. 31.112009: BOSTIMSTVO IRENA ZDOlk S^. SVETEL-KA10A 3222DRAMLJE UNIVEAZT^Tm OIPLORHIRANI INŽf NIR SinOJNi^A TEHNOIOG KONSTRWTRI. M/t IZDELAVA KALKUU oj. NORMATIVOV. OPRAVLANJE Oa V OPERATIVNI IN tbíniuski prnuvi oeu dou)Cen Cas, 3 mesece. 31.112001 KDVAL miJVOONJA iN TRGOVINA. OJLO. lOKA pri nismu 13223 UHA pri hfsmu DOKTOR MEDICIK ZOftAVNK SPLO^ Ali EffUÍMSKE ME9IQNE U/t OEIOV SPiO&NI AMBULUm ZQ fSTTJUR IN DEŽURNA SLU^ nLO&N CAS. 12 MESECEV. lil.2flOS: ZORA< vnvud DOM ^NTJUl CESTA L2MA »RROTINÍKA 3 e. 3230 ŠENTJUR zdravnik saske meoidne au pquatbi • oel0 v Šolskem qispanz£rju h dežurna am nedo locen čas. b.njoss; zdravstven dom ibfím osta uona oobrotinska 3 b. 3230 šentjur UE SMAiUE PHI JBliAH ftSNOVNOlOLSKA IZOBRAZBA cistiuu sobarica. m/t clsônje a pbspravua-kje hoteisun sob in apajitmajev, hffuava iv evidentiranje perila. oolottn cas. b mesecev. ititm: terme oumia bazeni djl zdraviliška cesta a 32ba podčetrtek srednja POKUCNA tzosaazba pqmoîna oaa • U/h KOHA PH VlllKAiN7R«kih oeiih. dotdcen cas. 3 meseci 21112003: vulxan^ zerstvq vulko boram oraca lfvstikova (iuca 3a 330 r06a^ sutina SIASCICM suittar • m/t samostuna priprava topur in ihaomh su«: phpfiava slak za transhmt. skiaiiscnue 2jvt doioCen Cas. b mesecev, 21ídjii0s; terme oumu ojl. zdravu^ cesta 24.32B4P00CEnnïK GRAFIČAR PDMOÙHK nskaiua • IVt p0mq2na oba pri tv skaajunwoclqkaftrl doiocen cas, 9 mesecev, 3q.10joos: kdts. mocenk anion 8 fanika kqlia» snttskoju., eoore24t 3231grobeuo tiskar za OFSET m« m/t nSK na rotaojssieh za no nskdvik. ooloftn cas. b mesecev. 3&10Í0Q»: kotts, mocenk anton 8 fantka KOIIA» sh T6K. O jio. B088E2 42.3231sr08eim nezaie papirja • m/!: OUO v OOOEIAVI tiskovin •reza&ieinravnaue papiru. ooloîïbcas. 6 mf secev. 30.1ojb0s: kotiš. mocemk anton h FANIKA XDUAHSHTKX.an.D.»qlleí42.323l brohljft strojna KUlSOVEiKA dba • m/t sanostoino ofiuvuahje strojnega lojibove^ dela. ooloCen Cas. »mesecev, so.ultok kotis močenik anton 8 tanka kolumski tisk. daos bodreč a2. SaiBROKU« EKONOMSKJTFKNIK proojua natekmi • m/t tooaia. naufanje. tr-^ razvoz, oeu) s strankah'nedoločen cas. zmm: oiDizu, poskihiStktl psocvoohja h trgovina ao.l. vojsko 17. b212 koprnuca DOKTOR MEDICINE SPEOAUST SnO&NE MEDH^INE ZORAVHKSPHUUST SPU^ AU 0RU2USXE HEDfr qhe M/t' oelo ZOBAVMKA BRUŽINSKE AU SPUâlE MEOCiNE. U&OCEN CAS. 12 KSECEV, 7.11 JOOï im VSTVENIIUMSMAJUE PRIJEL^CEUSKACESTA 11 32UÍMAUEnflJElÍAR IIEVELEWJE "" OSLAVECBRCZ POKUCA POMOŽNA QUA V GRADBEM^ • M/t POHOZMA DELA V GRADRENI^, DOUlCCN CAS. 12 MESECEV, 21112009: POHDdU DELA NA GRAOBlSâL MASAR SARAMATL Si. XOŽEJSXKA ULKA 2.332b VOfiUE PROQVOOll KLAVEC 11 • OPRAVUAUE MAM ZAHTEVNM IN ZAHTEVNIH OEL pri IZDCUVI pouzoa HOV. povrilhsij zaâcmpouaeuov. SESTAVI SKLfr PDV IK APARATOV. NA PDOUGITĐINOIO^ D0L0CE> NM mm OPBAOj. OflUVUANJE DRU6M Oa po NAUKU OanMA NAVODILU PREOPOSTAVU9IE&A: OOLOC» cas, 2 MESECA 2110íq01 ADEO» HJL KAIlflOVSKD SVETOVANJE, ff O.O. P00RU2M£A {ËJE. ULjCAl!IV.0(MZUE13EBVCaJE MOJSTER AVTOMEHANIK konmij}r NA TEHNjbilH PREOEOM T» nichi pregian motornih vozjl heoouën cas. zt.tlTOBO: avto VtiiKlE temi6h pregliol t1k& vtha m storitnf, 0x0. koro^ cesta u, 3320 velenje NATAKARSKI POMOČNIK POMOfNK KATAKA5UA m/2 M/t SVEIUJE SOSTOM P» EZBA JEDI IN PUAti [FOUIOIJEDÍLW UST. .MM STRMI K TEHIL DA BODO LH1 ZA90V0UNI IZVAJA PfllPflAVLlALNA OQA V {KREPCEVAUUQ OZIROW V PnO^H JO SO NAMEIUHI nSIREÎR» GOSTOV [fUZFDREJAKJE HZ IN STOUlV. POGRMJAJUE. URED^ TEV SEÍM9IH MU PRIPRAVUAUE POGRIUIBJV. ..j IPS: DOUICEN CA& 3 HESai V liOM: OKREPCEVAI-MCA "PRI BBlGm*. GOSTINSKE STOR^ UM. SaO ^3^3320 VaSU dVOSKOPREDOOVAUII DEIA^C ilvrsu oeiavec enostavna oeu v proizvooui m • u/t enostavna mu v pflogvwkj zlvl mah zahtevno hukovau. pobuc m hmůn obouavi tzdum. ^je UI zu&uue co&kov. rzicka opravila v profzvooml kkika Ui ffova rocnd ui stroj» paxauue izdokiv: 00^ čas, 2 mesca. a^lio»; klasje munsko predt lovalno nojetje cede. djl resueva uuca !1 30nc£lle kuhar KUHAR M/2 • M/t V SUADO Z NAROCU ffllPRAVLIA AUGDEILLK HLADNE U tofu JEOITUI SLADKE PO MEN jh AU PO JEOILJIEM USTU. DOLOCEN CAS. 3 MESE> CE. V lifi»: OKREPfrVAUeU TM BR«tr, GOST» SKE STORITVI DiLO. SEiO ib A 3320 VBENJE UNIVERZTTETNl DIPLOMIRANI EKONOMIST SAMOSnUM RAÛUQVOQU U/l VOOBUE MOVmSTVA h KONTROUNO ZA POTRESE NAfiOÔfr kov. VOOEKJE FOSIIMIH kfui& VOOLOCEN CAS. 6.11.21)9; AťO VraJA. RAČUNOVODSTVO H DAVCW) SVTOVAUE TER DRUGE STMITVt aaO. UMOVICA T8C. 3326 SORTAM Ui ŽALEC_ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA CCT^UC M/t CĆ&tlE POSUMH PROSTROROV. ULDCB CAS. 3 MESECI 31,UU88P: TRGOVnSKE m RfTV! IN íďEHJEAUUZ KOfOSf. BOZEMESKA POT 112390 RAVNE NA KOROSKEM nWOZNA DHA V PEKARH • M/t PEKA KRUHA H MOZNA ORA V PHARNI, OOLOCEN CAS. 12 MESEKV, 22.11 Jfilft TONČEK miZVOtWJA. TRBOVUtA M ST» HTVEULD.iLUdnOVIlffi I.331QZA1E DBAVECBflEZ POKUCA tellLf& M/t CliĆBUE PCSIOVNIR PROSTOROV, nv mftn Cas, i mesec 2.11j009: nqxtehndukue. in îenhng. pflvtvoonja in stohtia. dilh. nmska cesta 92.3311 ibvetdt v savlusn oouni VOZMK voznik TOVttNIH w v meonaffionem prometu m/t DELO vozika, ooLoCa Cas. b mesecev. 2110 jobs: aytopftevozm$tvd. uisomirvicuevic s.p. bevkova uuca 11 3si01auc HK pek ii oaovno mesto v zauv • m/t- zaifts rsta dbukovaue tes^a pb» kruha. pakiraju, fů mboniraue: oolocen cas. 24 mesecev. 7,n.20gl pekaru postojna procvoojua. imovina in gostinstvo. ojlo. k0u)ovqrska cesta s c 6239 postojna NATAKAR natakar • u/h streíba puac v gqstinssm loka uj dnevni bar. ooib&nčas.3mess. llll2m MAKR06p tr60vua na 0»lo w or08no. izvc2 uf uvozaj]Ji. sponrui kraj 312391 prfvalje KUHAR 'PROPEK M/t PnntAVA in PEKA nc. TER OSTAIi HRAfi Z KMUA. VZSR^AKJE KUHVUl. nudimo Tuoi Mobiosr niiiùTVE pRmvf n peCema ^t. DOOVNO MESTO V pizzirii AfflKA. male BRASLOV CT: OOLOCEN CAS. B MESECV. uuva K GOSTH- STVa TR60VWA. STOfllTVE. OJU). BRASlO^le borve, dolgo izvedbo, dobro ohranjen, pmlom. Telefon 04162S03(). 2i4S KUPIM OSEBNI ovto, kokrân kplt od fetnika 1998 ncprei kupim. Tâlefofl 04^ 70M97. 3638 POSEST KUPIM VIKEN D, zidonUo oli posest, v Uiimi Celjo, do 25 km, kupim. Gotovina 50.000 EUR. TelefofíOai 401^71 asto Ht^, C^ okolica, lahko tvdi v slabem stonju, kupim. Nudim pcâeno ploôlo. T^fonlMl60U555. 4e&4 ODDAM MANfý) N» z vrtom, v (e^ na Ostnnimn, oddcm. Telefon 041 743-728. 4863 PRIBUŠW 30in'sk!o4Hm9o prostoro oli prírwio dekivnko s porkirtsrefn, ob Ar(lifv4jubem'" zaposli po$ndnil(i z bniwo o posfe* dovanju v pronvttu z neprMnííoiiiamí. Rsne vloge sprejemamo do f0. ftovenihre ne naslov Boru ntpwnlinífv. Utdwifiva 22, Cájt PRODAM TRISOBNOsjonovanje. 77 m^ (»ter Celjo, vsi prik/jućki, balkon, klet, dvigolo, 9. nadstropje, prodam. Ceno po dogovorv. Telefon 051 353-587. 4523 V AR)I vosi prodam dvosobno opremljeno obnovljeno stanovonje, velikost 47 Ceno po dogovoru. Telefon 031 625-384,041 621^02. 4dd3 KUPIM ENO oli dvosobno stonovonje, v Celju, kupim. PloSlotokoj. Telefon 041 601-S55. 46Q4 ODDAM V OKOUQ Smorjo oddom stanovanje zo 5 delavcev, v stanovanj^i hia, poseben vhod in parkirišče pred hHo. Telefon 031 21U13. 4669 STANOVAMii v Celju, Pod trpomi, 45 m\ opremljeno,odiram.T^efonOSl 3S1-676. p ENOSOBNO stoomonje, kompletno o^em-Ijeno, no Otoku v Celju, oddom. Telefon 04 ) 708-734. 48S4 OYOSOBKO stanovanje, približno 5B m^, no o^okfrvnibkodpvCeiiu, oddom wnskí osebi oli mirrumu poru. Možnost odku* po.Telfifon (MI 364-140. 4828 ^TE POiKODOVANI'? ZAHTEVAiTE ODŠKODNINO! m reoTon ±a J.7 , IJubliAciska «. 7 CîPC VrtniM) ^OrgifUlKI lf>*Mtii HITRO NAROČITE IMIÏÏM Dw^íratBattdWcObeoitiiiaiwtka.iwiwhobriBj^ogfB^ il ielB M okeo^H 33 občil »a CeSeàem. do$tive ne dom. V prosti prodaji itíM torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa fUl Nznjčniki pfa^jo zi ote izdaji mesečno € 8^0 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet Številk os loescc. Dodiai poposti: 5% prj ptaćilu za eao leto, pri |(la(Uu u pol leta, 2% pri plařílu za tri mesece. Naročniki bretplaćao pr^emajo se vs« posetme bdaje Novega tedr^ika. Narocnrki imajo (udí pravico tfo stirili breiplačnil) malih oglasov, do ene čestitke na Ftadiu Celje ter do kartiee ugodnih nakupov. 1 tudi letnik 2009 JJiV/i]! prilogoTV-OKNOt^^ ^^ iiiiiiilhitiii PfeSemovđ 19 3000 c^ narocilnica ImbpnMfc otwroimc Ite iMMift --J,.-.,-..... NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE NAJAMEM PODJETJE Grosport (dlje nojame g^nlm v Celju qIi bi^p okolici u (íobo wtego Ieto.lnforrno(i)epotel«fonuû41 377-704. D OPREMA PRODAM L^ ohronjeno zomnovolno skrinjo tfh. 3101 prodom. Telefon 5792-479. KUKIHK), bele bom, s pm in štedHnikotn prodom. Cm po dogovoru. Telefon 04) 36^97. 4686 KUPfERSSDSOI. hlodfaik MMc, pralni stroj, susilni stroi TV, »d«žno, pro^n. Telelon04D869^8]. 4691 GRA 7 • S3I MAT S 31 PRODAM DRVA, meseno, nntrsko řn razrezorv, možno dûstovG, prodom. Telefon 041574-703. $541 SUHA m^lnkfi bukovo drvo pfodom. Telefon (03) 5793-362.031 314-934. 4M BVKOV& lt\ mešono drvo, cepono, metrsko in koslonjeve kole, 1,60 m, zo ogrojo poŠniko, prodom. Telefon 051 OIS-426. p S«4nj» m spnvU« ka odkup na ^u. tahojt řMafi dottftisMh m ttpMh TImbies« Lahov Graben S.lurkloiter KUPIM STARO zidno opeko >fHijn^9or« bpp. Stflrobruno prodom.Tehfon 04) 041-385. p PRODAM lEUČXO símentolko, store 4 mesece, p^^ dQm.Telefon|03)5793-242. 4860 OVHA prodom. Telebn 03) 656-947. BIKCA, ležkogo 250 kg, prodom. Telefon 04) 783')16. 4e&5 KOZLIĆA, storege ûsl mesecev, prodomo. shranjeno je v mojem srcu, v mojih prsih! JOB 19.23-27 ZAHVALA V dneh, ko smo morali dojeti, da je v 78. letu prestopD prag večnosti na§ ljubi mož, skrbni oče> brat, stric in svak JOŽEF KRAUIČ mizarski mojsler iz Arclina pn Škofji vasi smo spoznali, da ste z nami delili bolečino in žalost Številni sorodniki, sosedje, prifatelji in znanci. Ni pravih besed, ki bi mogle izreči ZAHVALO vsem, ki ste nas z lepimi misUmi in toplimi besedami tolažbe obogatili, darovali sveče, za svete maSe, cerkev in njegov grob prekrili s cvetjem. Posebej iskrena HVALA apostolskemu administratorju celjske Škofije, nadškofu dr. Antonu Stresu in vsem duhovnikom somaševalcem za sočutno darovanje svete maše In spoštljivo opravljen pogrebni obred. Posebno ZAHVALO izrekamo našemu gospodu župniku Antonu-Pe^erju za duhovno oskrbo v času bolezni in ganljive in nepozabne besede slovesa vcerkvi. Zahvalo izrekamo župnijskemu pevskemu zboru ter zborovodji in organistu prof. TomaŽu Marčlču, solistu Matevžu Kinku in Komornemu moškemu zboru iz Celja. Iskrena hvala ge. Mileni Jurgec za besede slovesa na pokopališču. Hvala pogrebni službi Primožič. Zahvaljujemo se VAM tudi, da ste se v tako velikem Številu udeležili ure slovesa ter se v žalnem sprevodu spominjali njegovih plemenitih in dobrih dejanj, ki jih je v času življenja delal med nami in za nas. BOG POVRNI! Pogrešali ga bomo: žeoa Marija, sin Jože z Natašo, hčerki Andreja in Marija z družinama in sorodniki Arclin, oktober 2009 4066 ZAI^SUMO dekle {študentko] za sTrežbo, v (entni Celja. Ugoden dekivr^i cos. Telefon 051 63(^07. Celjski pub, Monbor-sko 1,3000 Celje. 4830 BEMCIHSKI servis ^perl (kkal) ixe no-tokorico za delo v lokolu. Telefon (Ml 417-150.Notoša^Rs.p.,Ul.sovinj-$ketete6,2flle<. 467d OELOVNA, 5(M0tno žensko iSeddo: skrb zfl storoj^o gospodo. Telefon 041 248-647,QgetuiiaAlQn. 4893 RAGJMVODSrVOzo d.o.o.,$.p., driâvsii) zovode, posebej ugodno v mesecu c^o-bnj.TelBfon031 332'{)5.Kolikonto,d. O.O., Mariborsko 6S, Ce^; wvM.koiřkorv to.sL n IZVAJAMO izkope s kombinirko In mini bo-gri. kiper preveze, rušenje objektov in odvoz moterialo, izgrodnio kanalizaci-je, dvori» (tiokovonje, osfoHironje...), montoio gips ploŠ< ostolo gradbeno delo. GMG Vinder, d. o. o., Zodobrova 126,3211 Škofjo vos, relefonD51 377-90Q;8mgvir>der^mail.